PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNOST G L| im 1^11.1 k 0 ENOTNIH sindikatov za slovensko primorje in trst Bodimo budno na straži in razkrinkujnio vse reakcionarne, protiljudske elemente, ki bi hoteli onemogočiti sporazum med delovnim ljudstvom in preprečiti nastanek enotne sindikalne organizacije Leto 2., štev. ol • Cena 4 lire TRST, torek 3. decembra 1946. Poštnin^ plačana - Spedizione Uredništvo in uprava: via Irobrianišt^) I abbonamcnto post, ii smppo Telefon 93.710 - Rokopisi se ne vračajo Naše delo oslanjajmo na razredno zavest Pariški sindikalni snorazum je bil prav gotovo eden izmed najvažnejših dogodkov, kar jih pomni zgodovina sindikalnega gibanja v 'Julijski krajini in Trsta. Ta sindikalni sporazum so naše delovne množice sprejele s polnim razumevanjem in odobravanjem. Povsem razumljivo je, da je bil vedno predpogoj vsakega zdravega delavskega gibanja enotnost vsega delovnega ljudstva, ki mora priti do izraza v borbeni organizaciji delavstva. Le na ta način si lahko zagotovimo uspehe trde borbe za naše ekonomske, socialne in politične pravice. ' Delovno ljudstvo v naši pokrajini pa ne sme in ne more pristati na enotnost na bilo katerikoli osnovi, temveč se mora pri tem ravnati po potrebah in težnjah delavskega razredu. Te potrebe in težnje ne smemo za nobeno ceno izdati. Skrbeti in delati moramo na tem, da bo nova organizacija imela vse predpogoje za uspešno in dosledno bor- -bo. Vse to pa bomo dosegli, če bo sindikalna organizacija slonela na revolucionarnih načelih zdravega delavskega pokreta. Prav zaradi tega je vodstvo naše sindikalne organizacije vložilo ves svoj trud. da zagotovi delovnemu ljudstvu tudi v bodoče gotovost in uspešnost sindikalnega delovanja.. Stopamo v novo obdobje, za uspehe katerega nosimo polno odgovornost. Enotna sindikalna organizacija, ki se je rodila v Parizu, se bo najuspešneje borila za pravične zahteve delovnega ljudstva, ec bo dosledno hodila po poti razredne borbe, enakopravnosti in bratstva.. Od naše poti nas ne bo nihče odvrnil, ker hočemo in moramo uspeti. Zavedamo se vse odgovornosti. ki nam jo nalaga naša dolžnost do delovnega ljudstva in do bodočih pokol en j. Zaradi tega moralo biti ' lasni osnovni temelji bodočega enotnega sindikalnega, pokreta. delovnim množicam. italijanske, 'slovenske in hrvaške narodno sli ž\danes. Eden izmed temeljev in osnovnih nalog bodoče organizacije je slovansko-italijansko bratstvo. Sindikalni pokret moramo zgraditi na bratstvu. To bralstvo pa mora sloneti. na pppolnj narodnostni enakopravnosti vsega ljudstva v naši pokrajini. Če ni enakopravnosti, ni pravega bratstva in tedaj tudi ne enotnosti. S Med drugimi važnimi določili bodočega statuta enotne sindikalne organizacije, na katera Osrednja komisija za sindikalni sporazum ne. sme pozabiti, so posebno važna sledeča: Podpirali z vsemi razpoložljivimi silami sestavo ljudske, demokratične vlade, ki bo ustrezala volji in težnjam najširših, ljudskih množic. Boriti se na vse načine proti vsem ostankom fašizma. Delati z vsemi svojimi silami proti poskusom svetovne in domače reakcije, ki bi hotela, dh bi postala naša pokrajina izhodišče imperialističnih namenov. Utvar si ne smemo delati. Še vedno delujejo v naši pokrajini reakcionarne sile, ki poskušajo ovirali m onemogočiti sporazum med delovnim ljudstvom, onemogočiti končni uspeh tako v vprašaniu enotne sidi-kalne organizacije, kakor tudi na drugih delovnih področjih. Zvilo moramo biti budno na straži, dosledno m brezobzirno jih moramo razkrinkavati ter s tem •prispevati k poinirieniu m enotosti vsega demokratično mislečega italijanskega in slovenskega delovnega ljudstva. Pri nas ne bodo uveljavljali kolonialne demokracije! Pretekli teden, v četrtek zjutraj, so se zopet enkrat razgalili v vsej svoji „veličini“ — postopki zaupne vojaške uprave in njenih organov, znani nam že od prejšnjih podvigov. Namenov, ki so jih vodili pri ! teh njihovih postopkih, pa jim ni ! uspelo prikriti pred našim delov-jnim ljudstvom. Imeli smo dovolj j prilik, da smo se seznanili -s pošto-i panjem, ki nas preveč spominja na kolonialni sistem Te „dobrote“ za-padne kapitalistične demokracije I pa delovno ljudstvo z vso odločnostjo odklanja in se jim zoperstavlja, kar je svobodoljubnemu prebi- Tržaško delavstvo je branilo demokratična načela: pravico do svobodnega kulturnega in političnega izživljanja z belo stavko, s katero je odgovorilo ter izrazilo svojo ogorčenost zaradi nasilnega vdiranja v sedeže ljudskih organizacij V četrtek zjutraj približno ob 4 le to, da je zadnji dogodek povzro- Zato odločno protestiramo Končati morajo z izkoriščanjem Pogajanja za splošno mezdno pogodbo so se zaradi pohlepnosti delodajalcev rzbila Mnogo je bilo sestankov, na vsakdanjega življenja, ki ga pov-. katerih so sindikalni predstavniki zroča tukajšnja neurejenost go-s predstavniki industrijcev raz- redarskih prilik, se morajo 'zapravljali o novi splošni mezdni vedati resnosti mezdnega proble-pogodbi za industrijske delavce, ma. Po izkušnjan moramo ugoto- civilne v polni uri se Močni oddelki vojaške in policije na avtomobilih in bojni opremi so blokirali Skedenj in Sv Ano. Zaprli so vse dohode in vdrlj v škedenjskj Ljudski dom ter ga preiskali. Enaki prizori kot v Skednju so se odigrali pri Sv. Ani iVureit ,• 1U '« 1 ’ »r ~'7 ~ J” -----J- —-------- vjuiuv.nu u 1CSII1 dlllU V ŽC- oaj ou ».CIO odd 1P -"n. - pocy.lg; Cl1 ,med ljudstvom silno ogorčenje, Iji, da bi se slična dejanja v bodo- nove minimalne zahteve v pogl Sindikati so pokazali dovolj dobre volje, saj so celo predložili ko ie zvedelo za vandalsko nasilje. Delavci Tovarne strojev Sv. Andreja so sestavili protestno resolucijo na anglo-ameriško vojaško upravo. Resolucija se glasi: »Delavci Tovarne strojev pri Sv. Andreju v Trstu smo z velikim ne- Ne bomo , podrobno popisovali i zadovoIjstyoin zvedeli za^ vandal-poteka in načina preiskav, ker jih 1 ?, .ai1.,a- ‘'I J"1 ie izvršila voja- valstvu samo v čast in istočasno dobro- poznamo že iz preteklosti. ;s^a .P°ličija z vlomom v sedež demo-znak, da ljudstvo pravilno dojema Tovrstne preiskave v demokratičnih J^hfne organizacije pri Sv. So-pojmovanie ljudske, nepotvorjene ustanovah so skoro že nekaj vsakda-1Jc^- demokracije. njega. Ugotoviti moramo pri tem ! Delavci sprašujemo, kaj je vzrok, :__________________________________________ ‘: da zavezniška vojaška uprava po- v če ne ponavljala in opozarjamo ZVU na njeno odgovornost." Tudi v drugih tovarnah je vladalo slično razpoloženje. Delavci so v svojem. ogorčenju nad takimi kolonialnimi metodami sklenili, da prekineio delo. dpkler se ne vrnejo delegacije, ki so jih,poslali k polk. Boumanu. Delo je počivalo. V vseh tržaških tovarnah: .pri Sv. Marku, Sv. Andreju, v arzenalu, v ILVA-i, v pristanišču, javnih skladiščih, v čistilnici petroleja. v pivovarni Dre-in v vseh ostalih tržaških podjetjih iepi Mw komisiji! za sindikalno eooinost V naši številki z dne 19. novembra t. 1. smo priobčili prve sklepe Osrednje komisije za sindikalni sporazum. Med tem časom pa je delo te komisije, v kateri se nahajajo predstavniki obeh tržaških sindikalnih organizacij, napredovalo in danes lahko zopet javimo nadaljne sklepe zgoraj imenovane komisije Sklepi so sledeči: 1) Z nadaljnim sporazumom je bilo odločeno, da se delovanje Osrednje komisije za sindikalni sporazum razširi na vso tržaško pokrajino. Zato je bil omenjeni teritorij razdeljen na sledeče sindikalne okraje: a. ) G R A D E Ž b. ) TRŽČ, ki obsega občine: Tržič—Škocjan ob Soči—Staran-can—Turjak—Ronchi—Št. Peter ob Soči—Poljan—Doberdob; c. ) NABREŽINO, ki obsega 'občine Devin—Nabrežino in Zgonik; d. ) SEŽANO, pod katero spadajo občine Repentabor—Dutovlje—Sežana—Tomaj; e. ) M IL JE z občinama Milje in Dolino; f. ) TRST, ki obsega tržaško občino. 2. ) Sporazumeli so se tudi glede pravilne definicije pojma kategorij delavcev, ki so jih razdelili na sledečih 24 sindikalnih strok: Metalurgijsko — zidarsko — kemijsko — lesno — poštnotele-grafsko — kmetijsko — grafično — hotelsko — železničarsko — prevozniško — bančno — zavarovalno — higijerisko — javni in privatni pouk — sanitejsko — državnih uslužbencev — umetniško — prehranjevalno — oblačilno — hišnikov — krajevnih in javnih družb — javnih uslužbencev — mešano. Sporazumeli se niso v pogledu pomorščakov in pristaniških delavcev. 3. ) Dogovorili so se tudi glede načelnega stališča do prvega dela statuta nove sindikalne organizacije, ki ima določila za ime, sestavo in namene nove enotne sindikalne organizacije. Kar se tiče imena, je bilo sklenjeno razglasiti natečaj med vsemi organizirane! obeh sindikalnih organizacij, da bi na ta način dobili ime, ki bi bilo najbolj prikladno. 4. ) Odločeno je bilo, povabiti stroke, tovarniške odbore in poedine skupine delavcev, da ne ovirajo delovanja Osrednje komisije za sindikalni sporazum z dejanji, ki bi lahko spravila v nevarnost morebitne sindikalne akcije. 5. ) Komisija je razpravljala tudi o načinu vodstva mezdnih pogajanj, ki so v teku. V zvezi s tem vprašanjem so prišli do odločitve, da se mora unificirati predloge obeh sindikalnih organizacij v enotni predlog, prepuščajoč nadaljno sklepanje o tem bodočim zasedanjem Osrednje komisije za sindikalni sporazum. i i r°«-sSls ' da je iskala orožje. Delavci na i P0I2e^aci m smetarji. ugotavljamo, da ni prvič, kovso se s sličnimi izgovori ^ preiskovali sedeži demokratičnih 'ustanov. Zavezniška vojaška uprava bi morala vedeti, kje bi lahko našla orožje in zakaj dejanja, ki jih je izvršila vojaška policija, niso nič drugega kot samo odprta provoka-| cija, slična tolikim drugim v pre-I teklosti. Vse to pa samo v škodo j demokratičnih sil, ki se hrabro borijo, da bi zagotovili Trstu pravi-, ce. ki si jih je ljudstvo samo pribo- j vandalizmi so torej r*l°- • i sona malenkosti! Deje.aati so se napotili pred se- j dež ZVU in zahtevali razgovor s nolk. Bovvmanom Ker je bil polkovnik odsoten, jih je sprejel njegov namestnik. Obljubil je, da se bo za zadevo zanimal. Ko so se delegati vrnili, so delavci pričeli delati. Popoldne je sprejel delegacijo polk. Robertson, kr ie obljubil, da bo ukrenil vse potrebno. Zanimivo pa je, da je izjavil. „da se za take malenkosti ne splača stavkati". Kršitve demokratičnih svoboščin in za g. Robert- viti, da borba delavcev, ki traja žc 17 mesecev in se vedno znova ponavlja, ni našla razumevanja niti pri začasni vojaški upravi. Borba se pa vedno znova ponavlja samo zaradi tega, ker ni pravega nadzorstva nad produkcijo, cenami in porazdelitvijo blaga. Posledica tega je, da se življenjska raven zniža, to pa zato, ker se cene potrebščinam zvišajo, čim se pojavi večje povpraševanje, kar se dogodi, če delavec zasluži več. Tako stanje pa bo vladalo pri nas toliko časa, dokler ne bodo izvedli tukajšnji upravitelji nadzorstva, pri katerem bodo sodelovali tudi .delavci po svojih predstavnikih. Mezdni spori v špecerijski in brivski stroik Pogajanja med sindikalnimi zastopniki in zastopniki lastnikov šne--. . . : didjskih družb so se prekinila. V za- rej na mrtvi točki m to samo za- j fetku so pogajanja potekala normat-radi zlonamerne zakrknjenosti in-; ne Dne 23. novembra 1.1. - so ob-dustrijalcev, ki nikakor nočejo Nno razpravljali o mezdah in nla-priznati in razumeti slabih prilik i tch. razgovorih pa delavski ,, L-afprih živo rlel-nv-i ’ .zastopniki niso naleteli na razum.e- v katerih žive delavci. j v.injo * .n„ni delodajalcev, ki so se oporno zadevo so predali Ura- j izmikali namreč izboljšanju mezd--'J ' 1 h ih pogojev. Na. zadnjem sestanku. se je vrši! v prostorih Trgovske zveze in na katerem so se sestali zastopniki obeh zainteresiranih strank, so raz- du mezd in plač. S strani indu-strijakev pa ni bilo nobenega razumevanja in prav nič dobre volje. S svojim nerazumevanjem za težave in križe delavska so razkrinkali svoj pohlep po izkorišče-vanju. Njihovo nepomirljivo stališče je moralo dovesti do razbitja, do prekinitve pogajanj. Delavski predstavniki so zahtevali, da se uvede enotna kategorizacija z enako osnovno minimalno, plačo. To mezdo pa bi spopolnilj, in povišali za razne stroke z delnimi mezdnimi sporazumi. Industrijci so ponudili komaj toliko, kolikor so delavci dosegli v Italiji, to je za 35% povišane osnovne mezde, ki jim lahko kasneje dodajo še 15% poviška za razne stroke. Borba za dosego tako potrebnega mezdnega sporazuma je to- du za delo, ki naj najde primerno rešitev. Vsi, ki morajo in so dolžni pretehtavati vse težave Kolonom njihove pravice! Nočemo Zgolj papirnih ukazov in odredb, ki j+h izdaja ZVU Zgoraj omenjena družina _ Pred časom je izšel ukaz ZVU, dejstvovali. En sin je padel v borbi, ki določa, da se delovni odnosi med drugi je bil ranjen kot partizan in koloni m veleposestniki ne morejo tudi najmlajši je že v svojem tri-razveljaviti vse d0 šest mesecev po ! najstem letu bil priden in vesten podpisu mirovne pogodbe Naši kurir. koloni so tedaj izkazali svojo hva- Graunerjevega očeta je policija leU?rev S i nVKTe ' žc‘ v aVgutstu, ker.ni hotel dc\ce\, ki so izdejstvovah to za- cjat|- iastnjcj 50% pridelka marveč Gospa lastnica ima danes lnJ,T0V0 !;0riS{, 7^ !c zm so ga obsodili na štiri so namreč stopil, v prot,delavsko let;, in 2 nieseca ječe! otenzivo skoro vsi veleposestniki. r. , , Zahtevali so, da lahko naženejo , .Dancs c!ruz“la f°'lla J’11'3: Las-svoje kolone ob tradicionalnem nica* T0SPa Cosulich, jih je vse prazniku sv. Martina, Enotni sin- s^-^VOino nagnala s posestva m dikati so to letos preprečili in tako ?Tla vt obdelavo drugemu prekrižali žalostne račune deloda- ‘<0‘011u.’ k’ le o£lfd tudi letino, ki . jajcev so si jo zasluzili z lastnim znojem 1 Vendar so delodajalci še vedno vsi člani Graunerjeve družine, izvajali pritisk na kolone. Tokrat žrtvovala vse za svobodo. Na dru-gt strani pa je lastnica, ki se je dobro počutila v družbi nemških 0-kupatorjev. dokler so bili tu. Svak ji je bil tedaj pri nemški policiji, a danes je član civilne policije. v njem vso oporo. Žalostna ugotovitev, ki tako kot mnogo drugih priča, da je še potrebno vztrajati v borbi za svobodP pravjjall o načinu, kako izvesti delovni. sporazum, ki so ga sklenili 19. novembra, za. delavce in nameščence. zaposlene pri spedicijskih družbah. Ker spadajo vse tozadevne in sbč-: ne zadeve v področje Odbora za sin- j (likalni sporazum, je isti proučil tudi je ! zgoraj opisani slučaj Po proučitvi je sporno zadevo predal Uradu za delo. da povabi obe stranki na razgovore in jo meritorno reši. Tudi tržaški brivci se nahajajo v sličnem položaju kot špedicijski uslužbenci. Delodajalci so namreč odklonili zahteve brivcev po zvišanju plač. čeprav ne moro v sedanjih gospodarskih prilikah nihče ospora-vati upravičenosti in dejanske potrebe po nujni rešitvi gospodarskega in socialne pravice. V družini je' Položaju brivskega osebja. so pričeli pritiskati vsakega kolona i posebej in ne na splošno. | V Podsabotinu živi revna sloven-; ska družina Graunerja Karla in sicer na posestvu neke gospe Cosulich Bianke. Družina je številna, šteje namreč 10 članov. V času osvobodilne borbe so se polnoštevilno u- Goriškega J Naše delo dokazuje, da se z odločnostjo vse premaga Dne 24. novembra, sc je vršila v! Razpravljali so o vseh tekočih po-Kanalu sindikalna skupščina ekraj-1 .trajanjih in pogodbenih načrtih. Tu j nih delegatov ES. j Predstavnik mestnega odbora ES j je podal sindikalno poročilo. Orisal j je osnutek nove mezdne pogodbe za j industrijske delavce in nameščence. , Pojasnil je glavne točke izboljšanj, j ki se zahtevajo. Zahteva se namrčč 75% povišanje osnovne plače, od-, pvavnino za one. ki sami zapustijo službena mesta, kakor tudi za od-- puščene, in sicer v višini protivrednosti 208 ur. Za.lo zanimiva je določba o plačanem letnem depustu. Dopust znaša letno najmanj 8 dni. Dnevi namenjeni odpočitku pa se s službenimi'leti višajo. Najvišji letni odmor znaša 22 dni jh sicer po 10 letih službovanja. Božična nagrada bi morala po tem osnutku odgovarjali protivrednosti 208 ur osnovne plače in draginjskih doklad. Ravno lake obravnava nova mezdna pogodila izboljšanje položaja žensk in mladine. moramo omeniti novo pogodbo za , . . obrtnike, pogodbo za trgovske name- i SfLot^“okyatlS‘IiL0^,;J ustanovi za, taka in stična razdeljevanja. posebna komisija, v kateri morajo biti tudi predstavniki delavstva. Noben delavec cementne tovarne ni namreč dobil, ob priliki zadnjega razdeljevanja. odeje. Do tega ne bi moglo priti, če bi se odeje razdeljevale pod nadzorstvom zgoraj navedene komisije. Končno so volili, novi okrajni odbor ES. Večinoma so bili izvoljeni stari člani odbora in nekaj novih, svežih moči. Vsi. pa so. sami preiz- ščence in novo, kolonsko pogodbo. Zelo prozorni so nameni delodajalcev. ki bi radi zavlačevali vsa pogajanja. Podano je bilo tudi poročilo o pariškem sindikalnem sporazumu in podčrtana važnost sindikalne enotnosti, ki je za vse( delovno ljudstvo življenjske važnosti, ker od nje za-visi uspešnost borbe. Tz poročil delegatov je bilo razvidno. da okrajni odbor zelo pridno edini namen ie izboljšavah položaj delovnega ljudstva in izpopolnjevati sindikalno delovanje. Vesti z dežele Kje so osnutki novih pravil DELAVSKIH ZADRUG dr. Puecher? po dolgih mesecih končno sestavljena. Gospodom delegatom se je pa zdelo to prehitro in mesto da iste predlože članstvu v odobritev, so jih vsilili ZVU, ki po njih ni niti vpra- Na sestankih članov Delavskih zadrug gosp dr. Puecher, ki bi rad bil tovariš, pozablja prav rad na consko naredbo št 2. Na zahtevo članov da se skliče občni zbor, se skuša gosp dr Puecher na vse mo- šala niti se za nje zanimala, goče načine izogniti neposrednega Ko pa danes članstvo zahteva odgovora in vso krivdo zavlačeva- svoje pravice, se gosp. dr. Puecher nja glavne skupščine zavrača na zaveznike, ' .. _ V stvari pa je on sam zato edini odgovoren, v kolikor mu pri tem ne pomaga kolena dr Timeus, ki je padel' k Delavskim zadrugam, da sam ne ve kako Zavezniška vojna uprava je v svoji conski naredbi št, 2. s katero so. bili imenovani delegati za nadzorstvo nad upravo, izrecno navedla, da morajo delegati čim prej pripraviti pravila in jih prinesti članom v odobritev Pravila, za katerih sestavo je potrebno nekaj ur ali dni, so bila izgovarja z ZVU. ker mu je težko po sinekuri, katero prejema pri Delavskih zadrugah. Ta gospod, ki hoče biti tovariš, je toliko tovariški, da ne pozna niti najosnovnejših pojmov tovarištva, kajti če bi to vedel, bi sam na lastno pobudo deloval na to, da se skliče občni zbor Delavskih zadrug. Tovarištvo pomeni najširšo ljudsko demokracijo in kdor hoče biti tovariš, mora biti resnični demokrat in to ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih, gospod Dr. Puecher 1 stvom. Oblastva, začasne vojaške uprave bi se pač morala zavedati, da so tu zaradi ljudstva in njega potreb, ne pa. da je prebivalstvo tu zaradi njih. V okraju je mnogo brezposelnih. Kljub temu pa zaposluje okrajni urad za delo ljudi po svojem dopade-nju. Tako ne moremo mimo tega, da so v cementarni v Anhovem zaposleni mali posestniki. Vsi imajo pravice do dela in mi jim ga ne osporavamo. Teda upoštevati \tnora-mo današnje težke prilike in one, ki so brez dela, a nimajo nobenih drugih virov za življenje, z izjemo zaslužka svojih pridnih, marljivih rok. Tozadevna skrb za brezposelne je prišla na tej skupščini jasne do izraza. Skupščina je namreč odobrila predlog delegata cementarne, da se od uprave zahteva znižanje delovnega časa od 48 na 40 ur tedensko in da se odpravi akordno delo. Na ta način 'se bodo lahko zaposlili brezposelni delavci, do katerih ne smemo in ne moremo biti ravnodušni Pomagati jim moramo po svojih najboljših močeh, da pridejo do potrebnega dela. Obravnavali so, tudi. o dosedanjem razdeljevanju odej, ki jih je dala na razpolago ŽVU. .Z dosedanjim načinom razdeljanja odej delavstvo ne more biti zadovoljno in ga. ne mere odobravati. Sprašuje se, zakaj se niso, upoštevale dejanske potrebe in komu so bile v kanalskem okraju I dodeljene odeje? Zahtevali sc, da se IZ KOBJEGLAVE V dvomesečnem tekmovanju se je delalo tudi na socialnem polju. Po- ____ mahali so revnim in prizadetim dru- deiuje: Njihovo zagovarjanje demo-! zanam. Pr‘ žetvi ajde in opravili 103 kratičnih načel. in potreb ljudstva i udarniške,ure. Pri tem je sodelovala pa, naleti stalno na razne ovire s | mladina in žene. Vse množične stran: krajevnih oblaste v in civilne 1 organizacije so skupno napravile.se-policije, ki ne upoštevajo potreb pre- ’ ?nana' siromašnih družin ter skleni-bivalstva ter na ta način ustvarjajo j. e’ t fl um bodo pomagale pod ge-veliko nerazpoleženje med prebival- sl°m »S Titom do zmage«. ~ TRNOVO PRI KOBARIDU: V naši vasi pridno tekmujejo. Vsi vaščani so se udarniško lotili dela in popravili nad pel km poljske poiti. Pričeli - so graditi tudi most čez potok..Zaradi pomanjkanja cementa so dela na mostu začasno prekinjena,, toda zato so zgradili okoli 100 m poti, ki pelje proti mostu. Mladina urejuje sedeže krajevnih organizacij, v načrtu ima tildi gradnjo novega prosvetnega doma.. Ženska organizacija je pričela nabiralno akcijo, sekcija ZPP pa. je udarniško nasekala drva za kurjavo. MODRE JCE: Delo pri napeljavi vodovoda dobro napreduje. Dosedaj je prekopanega 400 m jarka, a cevi so položene že' v dolžini 30 m. Zgrajen je tudi zbiralnik za vodo. Vaščani so za ta dela zbrali 238.000 Ur. Poleg tega sc napravili 2 km poti in eno napajališče, VOLČ JI GRAD: Tudi naši pionirji so imeli svoj tekmovalni dan, v katerem so pokazali predvsem mnogo dobre volje in tudi želijo, da ne bi zaostajali za drugimi vasmi. Pripravljalnega sestanka so se udeležili v polnem številu in pozorno poslušali navodila mladinke, ki jim je govorila b pionirskih nalogah. Naslednjega dne so se prav tako polnoštevilno zbrali pri šoli in šli nabirat želod. Z dela so ee pojoč skozi vas vrnili in prinesli polne vreče želoda. 8. XII. 1946. Sli MUsli iifeisiiti 1 Vabimo vse referente E-notnih sindikatov kmetijske •stroke na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 8. XII. t. I. v dvorani ES v ul. Imbria-■ni 5 ob 10. uri dopoldne. Razpravljalo se bo o važnih gospodarskih in sindikalnih problemih. To sporočilo naj smatrajo vsi referenti. za povabilo na zborovanje, ki se ga naj sigurno udeleže. Enotni sindikat kmetijske stroke. »gospa" povzročila s svojim ravnanjem bedo in bolezen, ali volje in doslednosti v borbi za. socialne pravice, ki nam jih zagotavlja ljudska demokracija ni in ne bo zadušila. Zemljiški najemniki ne pustite se izrabljati! ZVU je izdalg ukaz št. 141. s katerim pooblašča posestnike, da lahko najemnino za zemljišča, ki jih oddajajo v najem, povišajo tudi za 10 do 12 krat. S te inv zvezi opozarjamo-one -najemnike, ki so prejeli tozadevne pozive od gospodarjev, s katerimi jim javljajo povišanje najemnin, naj se zglasijo pri Enotnem sindikatu kmetijske stroke, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Pr: sodišču je bila namreč ustanovljena posebna agrarna komisija, ki bo ^obravnavala in reševala, po-ecline slučaje zvišanih najemnin V tej komisiji so tudi predstavniki Enotnega sindikata kmetijske stroke. Prizadeti naj se zato takoj javijo v uradu Enotnega sindikata kmetijske stroke v ulici Imbriani 5/1. Drugi rokodelci so dosegli izboljšanje svojega položaja. Sindikaf brivcev je dne 1. novembra predložil stojim, delodajalcem zahtevo po prilagoditvi mezdnih pogojev onim ostalih rokodelcev. Mezdni in delavni pogoji te stroke so vse prej kot zadovoljivi in nižji od povprečnih plač vseli /vstalih strok. Delodajalci jim doslej še -niso priznali, ne dal: draginjskih doklad. Njihovi delovni Pogoji na tudi niso rožnati, sai morajo delati nad 48 ur tedensko in ne uživajo , prav nobenih olajšav. 51 nogi brivci dobivajo le nizke odstotke Zato je Enotni sindikat zahtevaj. da morajo ti dobiti minimalno tedensko plačo, a odstotki se mora io vsekakor povišati Delodajalci pa. kakor smo se že tolikokrat o lem prepričali, vidijo le svoj položaj. Upravičenih zahtev niso hoteli upoštevati Zahtevali so celo,,,da. .se tedenska plača ukine in znižajo odstotki, to se pravi, da se tedenska mezda nadomesti s plačo v odstotkih. Sedanje stanje je resnično' nevzdržno in zato so prizadeti odločni nadaljevati borbo za svoje pravice, kar bodo najlaže dosegli s skupnim in složnim nastopom. Brivci sami se tega dobro zavedajo. Vztrajali bodo do dokončne ureditve spornih vprašanj.. ker to zahteva njihov položaj m razr.edna zavest Jla ... nji. nagib, ki nima nikake zveze z udarnika postavljali pri delu na lastnim vsakdanjim življenjem. To prva, vodilna mesta, obenem pa ga M Alf A #4 A —— je oru nagib delavca, ki se zaveda, postavljali tudi za zgled vsemu ■v"WW da mora težko priborjeno lastno delavstvu. Udarnikove delovne iz-, M Alfi udffBFfltilfi državo ne le ohraniti, temveč da kušnje bomo dali v posnemanje in\ I1WWI U VS Sl b III rV a jo mora dvigniti in utrditi, da bo izkoriščanje vsem delavcem ter se jurska BISTRICA. Odbor PO-mogla uspešno kljubovati vsem za- tako za velik korak bližali našemu nm-^vrrT.- pa pr.T co7n\TT TIPKA prekam in nevarnostim, ke se pojav- cilju: obnova, dvig in utrditev na- >>SNEŽNIK<< je itnel 5.‘t. m. sejo; liajo. Udarnistva te tore; neka! za- sega gospodarstva. , nn ,#pri v„7m,avliV; „animive vestnega, neka;, cesar se ne da\ Smo na stališču: delu čast' Ve- atT' .Sc 1 zpi •, * predpisati z nobenim zakonom. '■ m pa< da je med delom m delom t?” v pred*^nik‘ Še vet! V državah na kapitah- veuka razlika, vemo, da je delav- Japo‘ Venceslav, kratko Da.^.t pctre-stiini osnovi n, udarnikov, kar je cev mnogo> udarnikov na malo, ve- bo sodelovanja med pod ->.n:co ES cisto naravno; saj tam delavec in m0 končno, da je udarnikovo delo 1,1 :'v0 toliko v^osocbistvu, ko- Ijudstvo ne delata zase, temveč so ne samo uspešnejše, temveč tudi j »kor v politiki. — Pri troji točki ljudje prisiljeni delati za one, ki napornejše od dela navadnega de- so sklenili predlagati napade sle-jih izžemajo, za one, proti kale- lavca. Čisto upravičena je torej i dečim tovarišem: Kovačiču Josipu rim se ljudstvo po vsem svetu bo- tudi zahteva, da se naj plačilo rav- ------ - ri m bi torej znočilo udarništvo v takih državah ne borbo proti izže-malcem delovnih množic, pač pa njih podpiranje, V novi Juvosla-viji pa dela ljudstvo zase in znali torej udarništvo novi odnos delovnega človeka do dela. V zadnjem uvodniku smo omenili, da je pr oglašanj e udarnikov mogoče le pod določenimi pogoji. Pri tem ne smemo istovetiti tekmovalnega dela z udu;-’ movalno delo lahko uvedemo povsod, tudi tam,^ kjer točnih uspehov ne moremo številčno izraziti (na pr. pri prosvetnem delu!). Pravi udarnik pa lahko nastopi samo tam, kjer so mu delovni pogoji čisto natančno določeni, kjer torej ILIRSKA BISTRICA. KRAJEVNI MEDSTROKOVNI SVET je sklica! postaje delovne norme (kar bi lah- zf.,16- X„L plenu“' aktiva in delav-L 1 „l,;. \t«r-- stoli zaupnikov. Plenuma so Se udeležili tovariši: predsednik KMS »Pokrajinsko avtopod-jetje« v Ajdovščini sprejme v službo več dobrih kleparjev (karosirjev) za. autokaroserijo. Javiti se je v upravi PAP v Ajdovščini. (4500). Japlu Venčeslavu (4500 Ster la Antonu (3500). Tomšiču JaiUanu (3000) in Kindlerju Viljemu (2000). Pohvaljeni so bili tovariši: Japel Venčeslav, Jelinčič Miroslav, Tomšič Jadran, Kindlsr Viljem. Poropat Cvetko, Sedmak Anton, Jersinovič Janko in čenčič Anton. — Pri podružnici so osnovali ekcnomat. ki ga bo vodil tov. Tomšič . Jadran. — Končno so se pcrazgovorili še o vprašanju dopustov. Delo KMS • Ilirska Bistrica ko po slovensko rekli: delovno merilo, storilnost, pogoji!). Če torej hočemo udarništvo dosledno izvajati, smemo udarnike proglašali samo v podjetjih, kjer obstojajo Tomšič Alojz, tajnik KMS Žnidaršič Jože, predsednik okr. 3IAU Jati ok, okr. inšpektor dela Vinšek in zastopniki vseh 22 podružnic ESZ delovni pogoji. Nikakor pa ni pra-' !1 Sestanek jc vodil tov. žnidar-vilna proglasitev udarnikov tam, • . , , . . kitr U niso izumi miozrnk ««j. | tsJf p J«- “f./' morala nastopiti I avahn, debat.. last in točno opredeliti pogoje, ki ... , .... , , , , , Sledil je zelo obširen organizacij- jih mora izvršiti delavec, da aose- veferat, ki so ga podali v tr4i že častni naslov udarnika. S tem delih tov. Žnidaršič. Jadok in Vin-je pa tudi onemogočeno izrablja- | šek. nje pravega udarništva, kar bi ne ; Tov. Žnidaršič je predočil zgodc-bilo le v škodo naslovu udarnika vinske momente' stoletne borbe de-samega, temveč delu v splošnem, i lavskega razreda za njegove pra- Nastane vprašanje, kakšno bodi i "(T- T ■ , .• .. . . ..» , _ " Fov. Jadok pa e aovonl o pri- * razmerje sindikalnih organizacij ( kijučitvl naših krajev k FLR Jugo -i-eJPuke iz svojih stehčaš-ov, ki so j. ..j—-«■— 'r- ---- u- sialošnepa značaja, ali osvetljujejo delo podružnic, bodo pošiljali našemu časopisju v objavo. Med raznim so razpravljali o plačah železničarjev, o oddaji nabranega žira in železa, o delavca nevrednem življenju posameznikov, kar je v kvar ugledu vsemu delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu, o akciji za pomoč bratski republiki Albaniji, o nepravilni razdelitvi tekstilnea-a blaga, ki so ga trgovci prejeli ^0%. zadruge pa le 40%. o nepravilni oddaji blaga sa-novitvi kulturnih društev ter pev- mili zadrug, kar je povzročilo, da je skih in godbenih odsekov po obratih, neka družina nabavila blaga za 30 bila priobčite v teh poročil, zato je škoda, da nam nisc bila poslana; posebno še, ker nismo do danes mogli prejeti niti najkrajšega poročil-ca. Tov. Žnidaršič je razvil potreba, da se določijo delovne norme, brez katerih je vsako načrtno delo nemogoče. Po zadevnem pogovoru su sklenili, naj določijo delovne norme posamezne podružnice na osnovi dogovorov med delavci in strokovnjaki. Na pobudo tov. Žnidaršiča in Ja-doka je plenum sklenil posvetiti največjo pozornost ljudski izobrazbi in izvršitvi sklepov, sprejetih ha zadnjem sestanku. Nadalje so sklenili okrepiti propagando za udeležbo pri tekmovanju za ZREN, da se. delavstvu izvršeno delo plača po načelu »po delu plačilo!«: končno so sprejeli še sklep,, ki.ga postavljamo v vzgled vsem našim organizacijam: do udarnikov. To nam bo takoj j siarviji ter naše priprave za tk ve!e-jasno, Če se zavedamo, da so udar- važni korak, ki se odraža v smotre- niki ponos delovnega razreda, pionirji obnove in načrtne izgradnje gospodarstva naše dežele. Udarnik je torej borec, ki na najuspe-nejši način dela neposredno v materialno, posredno pa tudi v to- nem in načrtnem .delu. Tov. Vinšek je obravnaval vprašanje ljudske oblasti, našo politično linijo ter razna socialna, gospodarska in kulturna vprašanja. Naglasil je veliko važnost glede točnega po , .z nočevanja, podružničnih odborov hovno dobrobit delovnega ljudstva j krajevnim medstrokovnim svetom, sploh, delavstva pa v prvi vrsti, j inšpekciji dela in posredovalnici za Iz tega sledi, da je posvečali udar-! delo. rakovemu delu prav posebno pazili- Pri razpravi o izvršitvi napravlje vost, pomagati mu pri odslranje- nih sklepov je bilo govora o usta- vanju vseh ovir, ki bi se mu po- ^ stavljale pr, izvrševanju njegovega \ r^u^k^rštudi^kih^ta^ih dela, ker mu s tem omogočimo res i itd. Ugotovljeno je bilo, da so po-popoln razmah, od katerega ie se-1 družnice poročale le c uspehih tedna veda odvisen uspeh dela. Š iem je 1 knjige, ki je res odlično uspel, saj pc že začrtana prva dolžnost sin- ie bilo nabavljenih za okoli 60.000 dihalne organizacije ^ tn"°' vs’ s Pa še nekai sledi iz omenjenega: na velikega človeka je ponosna vsa njegova okolica, vsa vas, mesto, ce- lir knjig, vsi ostali sklepi so pa, ostali na papirju, kar nikakor ni prav. Podana so bila poročila pedruž-ničnih odborov. Zelo zanimiva bi tisoč lir. Podružnica v Pregariib poroča o razširjanju nalezljive bolezni pri živini, ki se ie izkazala kot posledica nedestatka potrebnega cepiva, Govorili so še o marsičem, kar dokazuje na eni strani veliko važnost sindikalne organizacije “a splošnost. na drugi strani pa. da so naši sindikalni funkcionarji na pravi poti. Zadružništvo med difaštvom V koliki meri se naša današnja j mladina zaveda nalog, ki jih nudi j novi čas. nam najjasneje priča do- j godek, doslej edinstven in zato tem i važnejši, ki smo mu bili priča na , gimnaziji v Herpeljah-Kozini. Današnji dijak pač živo čuti težke ( gospodarske razmere, ki tarejo paše I delovne sloje. Vsekakor jo briga za obstanek dijaku velika ovira pri izvrševanju njegovih šolskih dolžnosti. Res je. da se tega zavedajo ne le naše ljudske oblasti in najširše množice. kar dokazujejo mnoge pomožne akcije za dijaka Ta oa vendar hoče nekaj svojega, hoče samostojnosti In si zato še sam pomaga. Take ie di-jaštvo gimnazije v Herpeljah-Kozini prišlo na misel, da si ustanovi- svojo lastno zadrugo, katere naloga je nabava vseh šolskih potrebščin po najnižjih cenah. Dne 1. t. m. so se zbrali in se o stvari pogovorili, si izbrali na tajnih volitvah s papirnatimi kroglicami delovni odbor in — zadruga danes uspešno deluje. Odbor ni ime! lahke naloge. Urediti je mora! primeren prostor za »trgovino«, pobrati je moral od vsakega člana zadruge po 5 lir vpisnine in 10 lir kot delež. Potrebni začetni obratni kapital je odboru stavila na razpolago uprava Dijaškega doma — seveda proti pc.vračilu! Iz Postojne so nabavili potrebno »blago«, si porazdelili delo v »trgovini« in 7. t. m. so prodajalci-gimnazijci žarečih obrazov vljudno postregli prvim kupcem, svojim sošolcem. Posla je bilo obilo. toda po zaključeni prodaji je bil uspeh popoln, saj so izkupill toliko, da so mogli takoj povrniti upravi D.D. »dolg«. Danes zadruga redno deluje. Vsak dan trgujejo eno uro in tedaj si more vsak dijak nabaviti vse. kar mu je za šolo potrebno. Udeležba dijaštva pri zadrugi je 100%. Delovni odbor, ki je izvojeval svoje prve zadružpiške uspehe, sestoji iz sledčih tovarišev: Sluga Ivanka (predsednica), Gerk Danilo (tajnik), Petaros Dora (blagajničarka). Tominc Ciril (gospodar). Čebohin Peter (pomočnik). Odveč bi bila vsaka beseda pohvale, saj je najlepša pohvala — uspeh' v delu in tega je zadruga že dokazala. KMS: Tolmin SV. LUCIJA. PODRUŽNICA ES »PRERAD« je imela sestanek 16. t. m. Poročilo je kratko: prečitali so nekaj okrožnic, ugotovili, da so se za fizkulturo prijavile le 4 tovarišice. na brošuro »Življenjski zakon vzajemnosti« se ie naročilo 20 članov, a za fond za albanske poplavljence so zbrali 3000 lir. Kakor je poslednje dejstvo hvale vredno, tako treba ugotoviti nesodobno naziranje, da telesna vzgoja ni za delavca, češ saj se dovolj gibljejo pri delu. Kdor pozna bistvo fiz-kulture, posebno pa še današnje ljudske fizkulture. ve. da je tako na-ziranje v škodo samim tistim, ki tako mislijo. KMS: Cerkno CERKNO. Za poplavljence v Albaniji' so prispevali: Gospodarska banka 5000 lir. Enotni sindikati 4750 lir. Obnovitvena zadruga 3000 lir, AFŽ 2000 lir. OF 1600 lir, Mladina 1248 lir, RKS 1000 lir; po 500 lir Prosvetno društvo. Kmečka posojilnica, ko 300 lir Narodna zaščita in KNOO; uslužbenci tehn. baze v Sv. Luciji so dali 300 lir; Štucin Maks 100 in Jurman Justi 50 lir, oba iz Cerkua. Skupna vsota znaša 20.648 lir. CERKNO. Tudi PODRUŽNICA ES CESTARJEV je imela odborovo sejo, in sicer 14, t. m. Politični pregled je podal tov. predsednik. Podružnica pridno tekmuje in člani upajo, da ne bodo samo izvršili zadane naloge, temveč da bodo tekmovalni načrt celo prekoračili. 4. t. m. (KMS Krajevni medstrokovni svet) Rudarska podružnica lir 250.000 i 16. t. m. koncert sindikalne godbe [ Podružnica trg. nameščencev 6.255 « gosp.-upravne stroke 6.320 « PTT 180 « kult.-prosv. delavcev 3.200 « gradbene stroke 3640 « lesne stroke __________1.925 Skupaj lir 271.520 IDRIJA. ODBOR PODRUŽNICE RUDARSKIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV je imel 11. t, m. redno sejo, na kateri so posamezni refe-, renti poročali o svojem delu. Seji je prisostvovala predsednica KMS-a, tov. Erna Česnik. Referent za AGIT-PROP. tov. Per-mozer je poročal, da se je 10. t. m. vršil setanek vseh propagandistov, kjer je bilo sklenjeno osnovati mesečni gospodarski tečaj. Predlaga, da b- bile potrebno pri rudniku osnovati dramski krožek ter posvetiti večjo pažnjo udeležbi za ZREN ter razširjenju časopisja. Za gospodarski odsek poroča tov. Jereb, ki želi določene nabavke. V fizkulturnem oziru poreča tov. Pišlar, da bo prihodnje leto fizkul-turni zlet v Pragi, da bodo poslali tov. Majnika na tečaj in 10 drugih te.? pcklcniti materinski poslovalnici 80% dobička. Na pobudo MNOO bo tov. Lampe organiziral mladince, da bodo v nedeljo izsekali ca. 50 m3 čokov zm vdove, upokojence in sirote. IDRIJA. 13. t. m. se ie vršil sestanek članov PODRUŽNICE ES TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV ob prisotnosti 51 članov. Sestanka sta se udeležila tudi predsednica KMS-a tov. Erna Česnikcva in tajnik KMS-a tov. Julij Ogrič. Sestanek je vodil podružnični predsednik tov. Golia Franc. Politični pregled je izčrpno podal tov. Lovro Kavčič. Za »Teden naše knjige« je podružnica .prispevala iz lastnih sredstev znesek 10.000 lir. Nekatere neredne-že v plačevanju članarine bode- pozvali k redu. V treh slučajih se je nepravilno postopalo pri ureditvi plač članom podružnice; na intervencijo podružnice je bila zadeva po-voljno urejena. Glede zadružništva je obširno poročal tov. Kavčič, Lovro. Omenil je. tovarišev na enomesečni vaditeljski1 da so po vsem okraju že ustanovije- teča; v Ajdovščino. Tov. Lampe je poročal o delu mladine. ki je pa ni mogel baš pohvaliti. Nedeljskega udarniškega dela Se je udeležilo le 40 mladincev. Dolgo vrsto raznih zadev je sproži zastopnik delavskih zaupnikov tov Šabec. Ne bomo vsega naštevali: ugotoviti pa le moramo, da ie iz teh izvajanj jasno razvidno vestno delo zaupnikov, katerim' ne uide nobena stvar. Najrazveseljivejše je bilo po- LJUDSKA IZNAJDLJIVOST JvN-iv. ■: v.'v:-:\v.-O-V.-.v.v. n;.""."v.•.■'•»■•■I.'. ....■ n." / , -V7 ■' V'^>" j**** ' -o Briški brusač uporablja svoj bicikelj kot prometno sredstvo, obenem pa tudi kot stroj pri delu so člani imeli študijski sestanek, ki | ročilo, da so kovači na Rakah izvršili ga je vodit tov. Ozebek Peter, vodja tehn. baze v Idriji. Za pomoč albanskim poplavljehcem sb člani prispevali po. 100 i ir. kar je skupno zneslo 1500 lir. CERKNO. PODRUŽNICA ES MEŠANE STROKE je imela 2(1. t, m. sejo. ki jo' bila zanimiva predvsem tudi zato. ker prejema naš list le prav redek glas iz Cerkua. — Cerkno dobro tekmuje za ZREN, za kar gre v prvi vrsti zasluga tov. Šolarju Vekoslavu, ki se kot voditelj zelo zanima za svoje dolžnosti. V splošnem tekmuje samo mladina do 18. let. — Vas Cerkno je bila po vojni močno prizadeta, porušena in požgana. Vendar se je zaradi skupne pomoči vaščanov že mnogo obnovilo, predvsem' v zadnjem tekmovanju. Kraj je reven, brez vsake industrije, brez posebnih prilik zaposlitve. Kljub vsemu temu se ne odtegujejo vaščani pomoči drugim, za katere vedo. da so potrebnejši. Tako so za albanske poplavljence nabrali lep znesek 20.648 lir po gori objavljenem izkazu. Pri tem jih je vodila misel pokazati vsemu kapitalističnemu svetu, kaj prav za prav znači prava demokracija. Ponavljamo: redka je novica iz vašega kota; toda iz teh kratkih besed posnemamo, da ste na mestu in da delate. Zato upravičeno pričakujemo. da bomo mogli odslej pogosteje poročati o vaših težavah, o vašem delu, a posebno radi bomo Culi c vpših uspehih. KMS: Idrija IDRIJA. SINDIKALNE PODRUŽNICE ES so prispevale za zbirko v pomoč poplavljencem v bratski Albaniji sledeče zneske: dela za katerega je bil predviden čas enega meseca, v 15 dneh, zaradi česar ni čudno, če si žele akordnega dela. Na predlog tov. predsednice KMS, da se podpre materinsko posvetovalnico, so sklenili prirediti v soboto ne® poslovalnice, razen na Vojskem, kjer se bo pa tudi v kratkem ustanovila, Samostojna zadruga je le še v Črnem Vrhu. pričakovati pa je, da se tudi ta vključi v okvir naše okrajne gospodarske zadruge. Dejstvo. da je naša zadruga odkupila v tej sezoni od kmetov-proizvajalcev vse odvisne pridelke, je izredno ugodno vplivalo na napredek zadružne misli med ljudstvom. Zadruga ne zamudi nobene prilike, kjer lahko nudi svojim članom katere koli ugodnosti. Pri prodaji mesa se je odrekla tretjini dobička in ga je prodaja za 4 Ure ceneje, kot je uradno predpisano. Tekom vse sezone smo oskrbovali članstvo s sadjem, ki smo ga prodajali po najnižjih cenah. Končno je upravni odbor sklenil oskrbovati v šol. letu 1946-47 pet dijakov iz Dijaškega doma v Idriji. Blagajničarka, tov. Ivanka Ferjančičeva hoče brezpogojno odpraviti netočnosti v plačevanju članskih prispevkov. V tekmovalno komisijo so bili izvoljeni tov.: Pirc Štefka, Gantar Franc, Novak Franc, Kavčič Anton in Šulgaj Slavko. V nadzorni odbor pa tov.: Vidmar Frane, Kavčič Marica in Minka Seljak. Uvedejo se redni študijski sestanki in sicer vsak drugi torek ob 20. uri v prostorih PRERADA. Za tekmovanje za ZREN se je vsega priglasilo 22 članov, pri pevskem zboru sodeluje 6, pri godbi 2, pri dramatiki 2 člana. KMS: Ajdovščina AJDOVŠČINA. Ddborova seja PODRUŽNICE ES ELEKTRIČARJEV IN KOVINARJEV, ki se je vršila 12. t. m., je pokazala naslednje uspehe: Politični pregled ie podal tov. Sabadin. Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje so poročali posamezni člani odbora o svojem delovanju. Za blagajnika, ki je opravičeno odsoten, poroča tov. tajnik, ki je prikazal stanje podružnične blagajne. ^ O delovnih odnosih je poročal tov. Šircelj: delavci so v splošnem disciplinirani in uporabljajo vse svoje moči za povišanje pi-oizvodnje. V Lesni industriji v Ajdovščini uvajoio delavci-akordno delo Da si ne bi kdo mislil, da smo v mizarski delavnici popolnoma zaspali, se oglasim z nekaj vrsticami. V naši delavnici je res živahno; vse dela v naJvečjem zadovoljstvu, vsak daje s svojim delom vzgled svojemu bližnjemu in ga z delom vzpodbuja k delu in dobremu razpoloženju, Tov. Lojze zine vedno kako šaljivo, a tudi pomenljivo, zato ga vsi z veseljem poslušamo Prav tov. Lojze in tov, France sta bila prva v naši delavnici, ki sta dala. pobudo za akordno delo. V delu imata pisalne mize. ki jima gredo odlično izpod rok. S tem sta dala vzgled vsem drugim tovarišem mizarskega oddelka. Javila se je druga skupina, ki je štela 9 mizarjev in prevzela 64 oken in 32 vrat. Ta skupina je s svojim marljivim delom in pravilno razporeditvijo dela dosegla skoro 100% proizvodnjo in izboljšala kvaliteto. Z veseljem sem gledal te tovariše, kako so drug drugega vzpodbujali k delu in s kakšnim veseljem so se zvečer vračali ha svoje domove, prepričani, da so s tem koristili skupnosti in svoji družini, ker se jim plača poviša za skoro 100%. Vsakdo _ __ je misli! na svoje: na ženo, na otro- res — glasnik delavstva. ke. S kakšnim veseljem bo v soboto sprejela žena zalepko. saj bo v njej skoro še enkrat toliko, kot navadno. V soboto se gotovo ne bo jezila, kot običajno, če bo šej domov grede na — »kozarček al’ pa dva«. Omenjeni dve skupini sta jasno prikazali ostalim mizarjem in mizarskim pomožni mdelavcem. kako velikega pomena ie akordno delo za posameznika in skupnost, tako, da sedaj že skoro vsi delajo v akordu in nihče se ne pritožuje, da nima koristi od tega. Zato, tovariši in tovarišice, naj vam bo vsem v vzgled mizarski oddelek in se tudi vi v ostalih oddelkih ne plašite akordnega dela, nasprotno, vaše geslo naj bo: Vsi v akordno delo! Delovodja I. odd. mizarskih dei. (Slak Anton) Pripomba uredništva: Tov. Slaku naše čestitke! Zakaj? Vedi, dragi tovariš. da je Tvoje poročilo prvo iz Ajdovščine, ki poteka prav iz vrst našega delavstva. In takih dopisov naš list potrebuje, če hočemo, da bo Po poročilu tov. Fegica je podružnica sodelovala pri udarniški -nedelji dne 10. t. m., pri kateri so njeni člani napravili 113 udarniških ur. »Mladina je v nedeljo slovesno sprejela udarnike z Mladinske proge«, poroča tov. Pelhom. »Ponosni smo, ker smo v zadnjo brigado poslali sest najboljših in najzavednejših mladincev. Mladina se sestankov redno udeležuje. V II. kvartu pripravlja mladina igro, s katero bo v kratkem nastopila.« Glede kulturno-prosvetnega delovanja poroča tov. Božič, da bo stopil v stike z ostalimi podružnicami, da bi organizirali skupno prireditev s* zaključku tekmcvanTa za priključitev k Jugoslaviji. Socialno-zdravstveni referent, tov. Strancar, predlaga, da se preišče slu-cai delavca, ki mu je bila odbita hra-narina. ker ga kontrola ni našia doma v času bolezenskega dopusta, ki ga je imel zaradi ponesrečenega prsta. AJDOVŠČINA. PODRUŽNICA ES ELEKTRIČARJEV IN KOVINARJEV je povabila svoje člane na množični sestanek dne _ 20. t. m. — TOv. Saba-din je podal izčrpen politični pregled dogodkov od zadnjega množičnega sestanka dalje. Sledil je pogovor o tekmovanju in važnosti, da stori vsakdo svojo dolžnost. Pri slučajnostih so se med drugim pomenili e načinu nabave usma za čevlje. Dan prej, 19. t. m., je imel podružnični odbor sejo. ki je bila na ob-ravnavani snovi bogatejša. Iz poročil posnemamo predvsem naslednja poročila, ki so jih iznesli posamezni referenti. Sestanki podružnice se vršijo redno in ob dobri udeležbi.. Za Albance, prizadete po poplavi je podružnica prispevala 1830 lir. Preteklo nedeljo so podružnični člani-kovinarji napravili 58. električarji 52 udarniških ur. Dež, ki je ves čas lil, ni zaustavil električarjev cd zadane naloge, ker jih je k delu bodrila zavest dolžnosti; saj go delali na_ napeljavi toka za ljudstvo. ^ Na račun zadruge so se potožili, češ da pozno razdeljuje živež, kar je delavcu, ki nima zalog, kaj^ neprijetno. Kultumo-prosvetni krožek se pridno pripravlja na igro. Kovinarji bi radi razširili delavnico, a je gospodar temu nasproten. Zanimivo bi bilo izvedeti, iz kakšnih razlogov nasprotuje tej želji naših delavcev. KMS: Postojna POSTOJNA. Odbor PODRUŽNICE LESNE STROKE ES je imel 15. t. m, sejo, katere so se udeležili razen vseh odbornikov še starešina zaupnikov, tov. inž. Jug za upravo in tcv. Vadnal Stane za KMS ES Razpravljali so o vprašanju razdelitve podružnice v dve podružnici, in sicer v podruž-mco lesno- industrijskih delavcev in nameščencev ter v podružnico gozdnega osebja. Po temeljitem razgovoru je bila razdlitev sklenjena; formalna stran razdelitve se prepusti KMS-u. V zvezi s tem je podružnica po-! a svoje člane na sestanek 16. t. m., kjer so sklep o delitvi podruž-vsee sprejeli a obenem izvolili nov odbor za podružnico lesne stroke. Nevi odbor ja sesMvden tako: * predsednik tov. Čehovin Jernej tajnik tov. Kolar Maks. blagajnik Inocente Miran, odborniki tov.: Posega Ivan, Gerželj Ivan. Stegel Frane, Vizm Stanko. Mekinda Anton. Mrhar Anton, Del Lago Attilio, Maver 01-ga, Fajdiga Viktor. Čehovin Frane Stefančič Franc. Gerželj Bogomir’ Bernardi Peter, čuk Marjan Nadzorni odbor tvorijo tov.: Miklavčič Anton, Bele Karl in Dolenc Maks. V tekmovanju je podružnica aa-znamovala v času od 28. X. do 17. XI. t. 1. sledeče uspehe: še£nPem2vi5a 66 ^ *>' tudi 'kakovost. lir 6712!) Za obnovo 30 4) Prostovoljno delo: 331 ttr v vrerf-nosti lir 21.959, i ?• 0dd,ane 80 5'lc 4 barake, na-aaijnje 4 so pripravljene za oddajo. 6) Imeli so 1 študijski in 1 gospo-darsko-političen sestanek. 7) V teku je vzgoja kadrov nn-AKLupacija1 je bila fcv-ede®a *ft 119,o0 ha gozda, 9) Melall so 845 m3 gramom v vrednosti 2o.350 hr. KMS: St. Peter na Kras« FS^PT^vn*' P? PODRUŽNICI fnS v.S^L,0'SN0 ^ŠANE STROKE »22 •—» ut usluzb, drz. podj. Živinopromet 6460 Skupaj lir 11.068 Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK (Rasgfedi nasvetu j Posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva v SZ Za uresničenje načrta nove „Stalinove petletke" je sovjetska vlada razpisala državno posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva v ZSSR. Sredstva tega posojila bodo usposabljala hitrejši preporod rajonov, uničenih pod nemško okupacijo, nadaljuj dvig narodnega gospodarstva, materialni in kulturni napredek naroda, okrepitev ekonomske moči sovjetske države. Stalinove petletke so odigrale v razvoju in utrditvi socialističnega ustroja odločilno vlogo. Da je Sovjetska zveza izšla iz najkrutejše vojne kot zmagovalka. ie pripisati zaslugo v prvi vrsti Stalinovim petletkam, ki so čudovito pospešile tempo industrializacije Nova petletka prevideva dvig proizvodnje industrijskih izdelkov za skoro 150% v primeri s predvojno proizvodnjo Pri tem je predvsem zagotovljena obnova težke industrije in železniškega prevoza, ki sta osnova tehnično-eko-nomske dežele Povojna petletka Je petletka nadaljnega napredka obrambne moči domovine in opreme oboroženih sil Sovjetske zveze po najnovejši vojni tehniki V novi petletki ba Sovjetska zveza nakazala za narodno gospodarstvo 250 milijard rubljev. V tem času bo izgrajenih in izročenih svojim namenom 2900 močnih podjetij. Ena najvažnejših nalog petletke je izboljšanje materialnih, eksistenčnih in kulturnih življenjskih pogojev. Sorazmerno s to nalogo bo v letu 1950. zaradi narastka proizvodnje materiala narodni dohodek prekoračil predvojno višino za 30%. V istem letu bo število delavcev in uslužbencev v narodnem | i gospodarstvu SZ povečano na 33,5 milijona oseb. Delavski mezdni kapital bo v letu 1950. na-I rastel na 252 milijard rubljev proti 162 milijar-| dam v letu 1940. V novi petletki bodo državni izdatki za kul-; turno-eksistenčne potrebe narasli na 106 milijard ; v letu 1950. kar je 2,6 krat več kot v letu 1940. V letu petletke se namerava obnoviti kapital j za obnovo krajev, porušenih za časa nemške oku-| pacije. Za to bo v letih 1946 — 1950 izdanih 42,3 milijard rubljev. V novi petletki hodijo sovjetski narodi po poti, začrtani pred nemškem napadom, in ki je bila le začasno prekinjena. To je pot postopnega prehoda iz socializma v komunizem. Za uresničenje načrta velikih del, predvidenih v petletnem načrtu obnove in gospodarskega razvoja v SZ, bo sovjetska vlada primorana izdati ogromna sredstva, ki jih bo črpala iz socialističnih industrij, prevoza, podeželskega gospodarstva in trgovine. V najtežjih časih domovinske vojne, ki je potrebovala ogromnih materialnih izdatkov, je socialistična ekonomija zagotavljala nepretrgan prispevek neobhodno potrebnih sredstev v državni proračun. V dokaz bodi dejstvo, da je bilo za časa vojne dodeljenih iz državnega proračuna ZSSR za finansiranje vojnih izdatkov preko 600 milijard rubljev, za narodno gospodarstvo pa 214 milijard. Velike vsote so izdali za prosveto, za zdravstvo, pomoč invalidom in družinam borcev in za druge nujne potrebe delavcev sovjetske dežele. Sovjetska posojila so imela važno vlogo v dneh mirnega socialističnega grajenja in v težldh Vojnih letih. Sovjetska državna posojila so pripomogla k uspešnemu izvrševanju genialne Stalinove politike, kakor tudi industrializaciji dežele in kolektivizaciji podeželskega gospodarstva, bila so vir za finansiranje kulturnega grajenja in obrambe dežele. Velik uspeh teh posojil prikazuje njihov vseljudski značaj. priča o brezmejnem zaupanju in vdanosti sovjetskih narodov do boljševiške partije in sovjetske uprave. Med prvo petletko je prišlo iz državnih posojil v državni proračun 5,9 milijard, v drugi petletki 19 milijard, v tretji 24,9 milijard^ rubljev. Skupno je torej prejel pred domovinsko vojno državni proračun v vojnih posojilih pa malone 50 milijard rubljev. Med veliko domovinsko vojno je delavstvo s podpisovanjem posojila izkazalo svoje globoko do- moljubje in edino temu se je zahvaliti, da je vojno posojilo tako zelo prekoračilo določeno vsoto. Prvo drž. vojno posojilo v letu 1942, razpisano na 10 milijard, je dalo 13 milijard; drugo vojno posojilo, razpisano na 12 milijard, je zneslo 20 milijard in 483 milijonov; tretje pr^videno na | 25 milijard, je dalo skoro 29 milijard; poslednje pa v lanskem letu’ je mesto razpisanih 25 milijard, prineslo 26,7 milijard. Vsega skupaj je prejel torej državni proračun jia vojnih posojilih za ča-j sa vojne nad 89 milijard rubljev Posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR ie razpisano na vsoto 20 milijard ! rubljev z 20 letnim rokom 1/3 vseh ^obligacij bo I žrebana, ostali 2/3 bosta v prodaji začenši z letom j 1951 po nominalni vrednosti. Za posojilo so ustanovljene naslednje nagrade: 50.000,25.000, 10.000,5.000, 1.000, 500 in 200 na vsako storubeljsko obligacijo, v kateri je vklju-| čana nominalna vrednost. Na 500— in 200—rubeljske obligacije je računati 5, oz. 2 srečki, na 5.0— in 25—-rubeljske obligacije pa polovica, oz. četrtina srečk 100— rubeljske oblivacije. Počenši od 1. 1947 se bo vršilo vsako leto dvakratno žrebanje srečk Z ozirom na srečkanje je dohodek lastnikov obligacij znaten. Do vojne se je izplačalo ljudstvu z žrebanjem srečk skupno z vrednostjo obligacij 7,6 milijard rubljev Od 1 julija 1941 do l. 1945 2,8 miliarde. 'Samo nagrade novega posojila znašajo letno okoli 1 milijard Kakor vsa druga posojila, je tudi to popolnoma prostovoljno. Vsak sovjetski državljan svobodno Srp,l ffiHSSS nizirajo podpisovanje posojila podeželski sovjeti po svojih pooblaščencih. Podpisavalec lahko vplača vrednost *a&oj ob podjiisu, ali pa v teku 10 mesecev. Delavci, uslužbenci in obrtniki izplačajo posojilo z delom, kmetje pa v gotovini. Podpisovanje novega posojila se je vršilo pod geslonu „Tri —, štiritedenski zaslužek — posojilo državi". Z istim geslom so bila izvršena vsa štiri vojna posojila. Večina delavcev in uslužbencev je dajala za posojilo svoji domovini enomesečni zaslužek, cesto oa tudi več. V kt; mf-ri podpisovali tudi kmetje. Nedvomno bodo uspehi prejšnih posojil dobro vplivati tudi na potek sedanjega posojila. * • ,?Ja^P!s noveva. posojila nalaga resne naloge sindikalnim organizacijam. Uspeh posojila bo od-vmi od kaKovosti organizatorskega in množično-politicnega delovanja istih. Vsaka sindikalna orga-mzacija je dolžna pritegniti k temu najboljše aktiviste. ki bodo izvršili podpisovanje v krajšem roku. t osoulo za obnovo in razvoj narodnega gospo-daistva, ZSSR je posojilo za nadaljnjo okrepitev soc. države, je posojilo za okrepitev sov. dežel. . . z enodušnim podpisovanjem posojila dokazu-iejo delavci ZSSR svojo ljubezen in vdanost domovini m velikemu Statlinu, svojo pripravljenost izpolniti in celo prekoračiti novo Stalinovo petletko.