Poštnina plačana t gotovini. 121. V Ljubljani, dne 24. novembra 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. uprave n Slovenijo. VseMoa Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. — Izpremembe v osebju. — Uredbe osrednje vlade: Pravilnik o izdajanju dovolil za izvrševanje brodarskih poslov zaradi zaslužka (v obrtniške namene). — Uredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo: Pravilnik za izvrševanje določil o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. — Razglasi raznili uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, uti t) u i.i t. W; v 11.1 s jt C a* t Številka 252 z dno 10. novembra 1922.: Ukaz ministrskega sveta z dne 31. avgusta 1922., * katerim se dr. Alojzij K r a i g h o r, ravnatelj bol-*ice v Ljubljani, na lastno prošnjo postavlja v stanje pokoja. Številka 255 z dno 14. novembra 1922.. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s a n -<1 r a I. z dne 6. novembra 1922., s katerim se izredni poslanik in pooblaščeni minister v Pragi dr. Bogumil V ošnjak daje na razpolago kraljevski vladi. Številka 257 z dne 16. novembra 1922.: Odločba ministra za finance, da sme firma; Branko Stefanovič i koinp. v Pančevu poslovati z devizami in valutami. Odločba ministra za finance, da smeta firmi: tosta A r s e n i č v Zagrebu in Vilim Vago v Bomboru poslovati z valutami. Številka 258 z dne 17. novembra 1922.: Ukaz ministrskega sveta z dne 23. avgusta 1922., # katerim se Franjo S i č , suplent na trgovski akademiji v Ljubljani, postavlja za profesorja na tej •kademiji. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje 7' dno 30. oktobra 1922., št. 37.905, je bil dr. Albin Gregorec imenovan za drugega okrajnega zdrav-uika v IX. činovnom razredu pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti s sedežem v Gornji Lendavi. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje 1 dne 2. novembra 1922., št. 38.990, je bil Franc G a mere iz službenih razlogov razrešen dolžnosti upravitelja bolnice v Murski Soboti ter premeščen *fot višji pisarniški ofieial k upraviteljstvu splošne "Olnice v Ljubljani; obenem je bil upravni asistent ■tovne bolnice v Celju Anton G o r e č a n imenovan upravnoga oficiala v X. činovnem razredu in definitivnega upravitelja javne bolnice v Murski Soboti s pravno veljavnostjo izza dne 1. novembra 1922. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje e dne 9. novembra 1922., št. 39.042, je bil višji okrajni zdravnik v Vil. činovnom razredu dr. Ivan Ver-6 o n, ki je bil dodeljen sanitetni upravi v Celju, 'Postavljen v stanje pokoja. D[ ^ s Diplomirani živinozdravnik Ludo vik F u x je Sprejet v državno službo, imenovan za provizornoga državnega živinozdravnika v X. činovnem razredu dodeljen v službovanje veterinarskemu referatu !>ri okrajnem glavarstvu v črnoiplju. Anton T o m i n e c, bivši urednik ljubljanskega dopisnega urada, je imenovan za pisarniškega ofi-ciala v X. činovnem razredu pri oddelku za socialno Politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani. Ignacij Zima, kanclist pri oddelku za prosveto bi vere, je imenovan za pisarniškega oficiala ad Porsonam. Okrajni tajnik Martin Zelenko pri okrajnem glavarstvu v Celju je začasno upokojen. Iv. Hribar s. r. Uredbe osrednje vlade, 395. Pravilnik o izdajanju dovolil za izvrševanje brodarskih poslov zaradi zaslužka (v ©bstajške namene).* Kdor zaprosi za dovolilo, da bi na rekah in kanalih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev opravljal brodarske posle (prevoz potnikov in blaga) kot trgovski posel, mora predložiti: 1. ) potrdilo, da je protokoliral firmo pri pristojnem oblastvu, da se bo bavil s to vrsto poslov; 2. ) delniška družba mora predložiti potrdilo, da je dala brodarski obrat potrditi po a se vrednost priteklin pri nepremičninah (§ 296. obč. drž. zak.) niti pri preračunavanju pridobitne vrednosti niti pri preračunavanju otujilne vrednosti nikakor ne jemlje v poštev. Na mesto pridobitne, odnosno otujilne vrednosti stopi obča vrednost nepremičnine ob pridobitvi ali otujitvi (§ 305. obč. drž. zak.), ki jo izračuni odmerjajoče obla-stvo: 1. ) če se svoječasna pridobitna, odnosno otujilna vrednost ne more ugotoviti; 2. ) če se pokažejo pomisleki, je li ugotovljena cena primerna obči vrednosti nepremičnine ob odločilnem času (ob pridobitvi, otujitvi). Torej se zlasti, če obstoji sumnja, da so [»odale stranke o ceni napačne podatke ali vzelo za podstavo izmišljene cene, vzame za podstavo izračunu vrednostnega prirastka obča vrednost, ne krateč pri tem pravnih nasledkov, ukazanih v §§ 23. in 24. naredbe; 3. ) če se pri kompleksu nepremičnin zneski vrednostnega prirastka, ki spadajo na posamezne deleže, ne morejo v zmislu § 11., prvega in drugega odstavka, naredbe določiti po površini; 4. ) če je ob prvih prenosih, ki se izvrše po pričetku veljavnosti naredbe, po § 8. naredbe za pridobitno vrednost vzeti vrednost z dne 1. januarja 1920. Ce ni primernih cen, se določi vrednost po § 18. narodbe po domnevni vrednosti odmerjajočega oblastva, ki ji stranka ni ugovarjala, ali po dogovoru ali naposled po sodni cenitvi. Dogovor je skleniti pismeno. Z ozirom na menjavanje denarne vrednosti v letih po vojni kaže razlika med pridobitno in otujilne ceno (vrednostjo) pač samo računski vrednostni pri rastek, no pa dejanskega. Zaradi tega je treba vzeti za dejanski prirastek vrednosti samo tisti znesek, za katerega je nepremičnina res več vredna, in izločiti oni del, ki ga je pripisovati edinole zmanjšani vrednosti našega denarja. Dejanski vrednostni prirastek se izračuni tako, da se vpoštevne vrednosti (zneski) najprej pomnože z določenim mnogokratnikom, potem pa znesek, izračunjcn na tej osnovi kot vrednostni prirastek, razdeli s številom (deliteljem), ki je enako mnogokratniku, dolo- čenemu za vrednosti (cene) iz časa otujitve. Ta mnogokratnik je za vrednosti (zneske) iz leta 1920........... 4*5, za vrednosti (zneske) iz leta 1921...........3-4, za vrednosti (zneske) iz leta 1922. do konca meseca julija...............................1-7; za vrednosti (zneske) iz poznejše dobe, in sicer za vsak mesec posebe, določi mnogokratnik, vpoštevaje vsakokratne valutarne razmere, kakor so razvidne iz uradnih tečajev zagrebške — čim pa se ustanovi — ljubljanske borze posebna komisija, sestoječa iz zastopnikov mestne občine ljubljanske, pokrajinsko uprave v Ljubljani ali oblastva, ki stopi na njeno mesto, podružnice Narodne banke v Ljubljani in delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Komisija, ki jo sklicuje mestni magistrat in ki ji vodi seje zastopnik mestne občine ljubljanske, sklepa z absolutno večino glasov. Mnogokratniki, določeni po komisiji, so objavljajo v Uradnem listu. Recimo, da je bila nepremičnina kupljena dne 29. maja 1920. za 100.000 K, dne 15. julija 1922. pa prodana za 300.000 K. Brez ozira na padanje vrednosti našega denarja znaša vrednostni prirastek 200.000 K. To pa ni dejanski vrednostni prirastek. Leta 1920. je bilo 100.000 K vrednih toliko kolikor meseca julija 1922. znesek 264.705 K 88 v. (100.000 X 4-5 : 1-7). Dejanski vrednostni prirastek znaša torej samo 35.294 K 12 v. Na enak način kakor pridobitno ceno (vrednost) je treba prevesti tudi vštev-ke (§ 9.), porazdelitve (§ 11.) in izgube (§ 7. naredbe) v dejansko vrednost ob otujitvi nepremičnine. Odmerjajoče oblastvo mora stranko obvestiti, aa^o jc izračunilo dejanski vrednostni prirastek, in dotični preračun priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu. Primer. Pridobitna cena dne 1. aprila 1920.: 30.000 K, stroški adaptacije leta 1921.: 10.000 K, nepremičnina prodana dne 20. oktobra 1922. za 120.000 K. Mnogokratnik za leto 1920.: 4-5, za leto 1921.: 3-4, za mesec oktober 1922: 2-0. Kolikšen je dejanski vrednostni prirastek? Koliko je plačati davščine? a) Preračun: 1.) Pridobitna cena: 30.000 X 4’5 . K 135.000— 2. ) 7%ni vštevek po § 9.: 2100 X X 4-5............................» 9.450— 3. ) Adaptacija leta 1921.: 10.000 X X 3-4............................» 34.000— skupaj . . K 178.450— 4.) Otujilna cena: 120.000 X 2-0 . » 240.000— razlika . . K 61.550-— se razdeli s številom (deliteljem) 2-0, kar dš, dejanski vrednostni prirastek ...............'............K 30.775— Isti rezultat se dobi, če se vsota pridobitne vrednosti, pomnožene z mnogokratniki, in drugih vštev-kov deli s številom (deliteljem) 2-0 in ta znesek potem odšteje od otujilne cene; torej: 120.000 — (178.450 : 2-0) = 30.775—. b) Odmera davščine: 1. ) Svoječasna pridobitna cena . . K 30.000— 2. ) Vštevki po § 9. naredbo: a) stroški adaptacije . . K 10.000— b) 7 % pridobitne vrednosti ................» 2.100-— > '12.100— skupaj . . K 42.100— 3. ) Otujilna cena...............» 120.000— Izračunjeni vrednostni prirastek . K 77.900-— 4. ) Vštevni dejanski prirastek vrednosti po preračunu pod a)...............................» 30.775-— 5. ) Odštevši 10 % pridobitne vrednosti .................................» 4.210— Davščini zavezani vrednostni prirastek ......................K 26.565-— 6. ) Od tega je z ozirom na zvišbo vrednosti za 73-09 % pridobitne vrednosti plačati davščine 17 % . . . .K 4.516-05 Ce so odločilne cene izražene v zlatu ali pa v inozemski valuti, je treba predvsem dotične zneske po povprečnem tečaju prevesti v našo veljavo, potem pa s tako dobljenim zneskom ravnati po zgoraj navedenih določilih. Povprečni tečaj zlatega denarja, odnosno inozemske valute, določi za vsak konkretni primer posebe komisija, omenjena v petem odstavku. Člen 6. (K § 7. naredbe.) Od vrednostnega prirastka, izračdnjenega po določilih člena 5., je najprej odračuniti izgubo vrednosti, kolikor se je po določilih § 7. more odračuniti. Za izračunavanje take izgube vrednosti veljajo ista načela kakor za izračunavanje prirastka vrednosti; izgubo vrednosti, ki se more všteti, je torej izračuniti, uvaževaje porazdelilna pravila § 11. naredbe, po primerjanju pridobitne in otujilne cene in uvaževaje prištetke, dovoljene v § 9. naredbe; namesto pridobitnih in otujilnih cen je ob pogojih, določenih v naredbi, vzeti občo vrednost. Izguba vrednosti se sme v pošte vati le enkrat; če se more ob delni otujitvi vračuniti le del prejšnje izgube, se smo ob poznejši delni otujitvi vračuniti le del izgube, ki se prej ni vpošteval. Podrobnejši izračun, po katerem vpožteva odmerjajoče oblastvo izgubo vrednosti pri odmeri davščine od vrednostnega prirastka kot odštevni postavek, je priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu; ta izračun tvori del plačilnega naloga. Ce se ni vpoštevala izguba vrednosti ali če se je ta izguba izračunila drugače, nego je napovedala stranka, je pritožba dopustna le obenem s pritožbo zoper odmero občinske davščine od prirastka vrednosti za delno otujitev, pri kateri se jo pokazal Lik prirastek. Členi 7. (K § 12. in 13. naredbe.) Vrednostni prirastek, ki se izračuni po določilih zgornjih členov 5. in 6., se vzame po odbitku 10 odstotkov pridobitne vrednosti pri odmeri za podstavo. Izmera se ravna po višini vrednostnega prirastka in po posestni dobi. Po odstotkih stopnjevana izmera je določena v § 13. naredbe. Da se prepreči previsoka davščina, ki bi utegnila nastati s tem, da se je vrednostna stopnja, odločilna za odstotni postavek davščine, prekoračila samo za neznaten znesek, je ukazano, da ne sme z odštetvijo davščino od vrednostnega prirastka j>o višji stopnji za osebo, zavezano davščini, od vrednostnega prirastka (brez odštetve lOodstotnega zneska, omenjenega v § 12. naredbo), nikoli ostati manj, nego bi bilo preostalo od vrednostnega prirastka, ki bi ne bil presegel najvišjega, za prvo nižjo stopnjo še dopustnega zneska. Ce znaša n. pr. pridobitna vrednost 10.000 K, otujilna vrednost 15.020 K, vrednostni prirastek 5.020 K, davščini zavezani vrednostni prirastek 4.020 K (15.020 K manj 10.000 K manj 10 % od 10.000 K = 1000 K), bi bilo davščino, ker se je vrednost zvišala za preko 50 % pridobitne vrednosti, pravilno izračuniti s 13 %, t. j. z zneskom 522 K 60 v. Davčnemu zavezancu bi ostalo pri taki odmeri od vrednostnega prirastka (5.020 K manj 522 K 60 v) še 4.497 K 40 v. Ko bi bil pa namesto vrednostnega prirastka v znesku 5.020 K nastal vrednostni prirastek v znesku samo 5000 K, t. j. 50 % pridobitne cene (10.000 K), torej v najvišjem znesku prve nižje davčne stopnje, bi bilo davščino odmeriti samo z 12 % (od 5000 K, manj 10 % pridobitne cene od 10.000 K, torej) od 4000 K, t. j. z zneskom 480 K; od prirastka bi ostal potemtakem po odšteti davščini še znesek 4520 K. Dasi znaša pri pridobitni ceni 10.000 K prirastek 5020 K, vendar ne sme ostati po § 13., drugem odstavku, naredbe po odšteti davščini manj, nego ostane pri prirastku v znesku 5000 K. Davščino bi bilo torej v tem zgledu odmeriti s 5020 K manj 4520 K, t. j. s 500 K. Z drugimi besedami: davščini v znesku 480 K, ki se je izračunila po naj višjem znesku prve nižje stopnje, je prišteti tisti znesek, za katerega vrednostni prirasitek preseza omenjeni najvišji znesek, v tem primeru torej znesek 20 K. 3. poglavje^ v Plačilna in jamstvena dolžnost. Člen 8. (K § 15. naredbe.) Občinska davščina od vrednostnega prirastka sc predpiše otujitelju (odnosno več otujiteljem nerazdelno) in plača jo tudi otujitelj. Pridobitelj jamči za davščino, toda samo če se ne dš izterjati od otujl-telja. Skladno z nerazdelno plačilno dolžnostjo več otujitoljev (§ 15., prvi odstavek, naredbe) jamči več pridobiteljev nerazdelno. Prid obitelju daje naredba (§ 15.) možnost, da zahteva omejitev svojega jam' stva, še preden s« ugotovi znesek davščine, in (h*- ee s tem zavaruje pred dalje Bezajočimi terjatvami, zlasti tudi, če ee izvrše dodatne odmere. Pridobitelj sme namreč, ko se pravnoveljavno izvrši prenos, zahtevati od odmerjajočega obla&tva, naj mu naznani znesek občinske davščine, preko katerega odmerjajoče oblastvo njegovega jamstva nikakor ne sme zahtevati; če je taka prošnja za začasni izračun davščine opremljena « potrebnimi pomagali, mora odmerjajoče oblastvo tej prošnji ugoditi najkesneje v štirih tednih po nje dospetku, drugače pa tudi v enakem roku, ki se računi po dospetku teh pomagal. Odmerjajoče oblastvo mora občinsko davščino od vrednostnega prirastka odmeriti in od otujitelja izterjati brez odloga, da se kolikor mogoče prepreči uveljavitev pridobiteljevega subsidiarnega jamstva »a davščino. 4. poglavje. Priredbeno postopanje. Pobiranje občinske davščine. Člen 9. (K § 16. naredbe.) Odmerjajoče oblastvo. Odmera davščine od vrednostnega prirastka je naložena mestnemu magistratu. Odmero izvršuje mestni magistrat po mestnem knjigovodstvu. Člen 10. (K § 17. naredbe.) Nar,nanilna in pojaenilna dolžnost. Vsakdo, ki je po § 15. naredbe zavezan, plačati občinsko davščino, kakor tudi vsak otujitelj v primerih § 14. (izvunknjižni prenosi) in § 3., točki 1., naredbe (oproščeni prenosi zaradi neznatnega prirastka na vrednosti) mora prenos naznaniti mestnemu magistratu v 14 dneh, ki se računijo od dne po sklepu pravnega opravila, če pa je zadnji dan roka nedelja ali obči praznik, najkesneje prvi prihodnji delavnik. Istočasno z naznanitvijo, ki se lahko izvrši pismeno ali dđ, na zapisnik, je predložiti vse vpo-števne listine, v izvirniku ali v poverjenem prepisu in v naznanilo jo sprejeti vse okolnosti, bistvene za odmero. Razen navedenih oseb morajo v enakem roku 'družbe, navedene v § 1,, tretjem odstavku, naredbe, naznaniti mestnemu magistratu premembe v oseb nem stanu in v deležnem razmerju družbenikov. Na zahtevo odmerjajočega oblastva morajo ne samo zgoraj navedene osebe, ampak tudi iiridobi-telj vpoštevnih nepremičnin v primernem roku dati pojasnila o določenih dejstvih, ki so odločilna za priredbo. Zgoraj označena naznanila, vloge o pojasnilih ali ua njih mesto stopajoči zapisniki so po tarifni postavki 44., lit. q. zakona z dne 13. decembra 1862., drž. zak. št. 89, prosti kolka. Prav tako so prepisi in poveritve listin, potrebne za odmero davščine od vrednostnega prirastka, po tarifni postavki 102., lit. d, odnosno 117., lit. m, zakona z dne 9. februarja 1850., drž. zak. št. 50, proste kolkovine ob pogoju, da s« na prostoru, kamor je prilepiti kolek, navede namen listine in oseba, kateri naj listina služi v ta namen. člen 11. (K § 19. naredbe.) Naznanitev odmere s plačilnim nalogom. Odmero občinske davščine od vrednostnega prirastka je dati na znanje tistemu, ki jo je dolžan plačati (otujitelju), nemudoma po dospetku odmer-nih pomagal s plačilnim nalogom (vzorec A), odnosno če se od tega ne more izterjati, tistemu, ki ga veže jamstvo, z jamstvenim plačilnim nalogom (vzorec B). Pozive, odloke in razsodbe, zlasti pa plačilne naloge, ki se izdajajo po tej naredbi, vročajo neposredno organi mestnega magistrata ali pa se po-^djajo po pošti. Vročajo se ali V svoje roke naslovljencu ali njega pooblaščencu proti prejemnemu potrdilu. S temi določili niso razveljavljeni posebni zakoniti zaukaži, ki se tičejo vročanja v svoje roke. Ce se oseba, ki ji je spis možno veljavno vročiti, ^ani, prevzeti spis, je spis ostaviti (pustiti) na mestu vročbe. Ostava ima moč vročbe. Za davščini zavezane osebe, katerih stanovališče in bivališče je neznano, in za tiste naslovljence, ki 86 jim spis, katerega jim je vročiti, niti po pošti niti Po najmanj dveh vročilnih poizkusih ni mogel vročiti drugače, je položiti spis pri mestnem magistratu; to položitev razglasi mestni magistrat na običajni način s pozivom, da se morajo naslovljenci zaradi prejema spisa zglasiti pri njem. Vročba velja za izvršeno, če so od razglasa minuli štirje tedni. Če pa se dokaže, da se je spis naslovljencu vročil brez njegove krivde šele v poznejšem času, velja vročba za pravnoveljavno izvršeno šelo od tega zadnjega časa, nikakor pa ne kesneje nego šest mesecev po razglasu. Vročbe, ki jih je izvršiti zunaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se smejo opraviti s priporočenimi pismi. Vročba se smatra za izvršeno, če je po dnevu, ko je bil spis oddan mi pošto, minul dvojni čas rednega poštnega teka. Priporočenim pismom, ki so namenjena zunanjim naslovljencem, je prilagati povratni prejemni list, kolikor je to po predpisih poštnega urada mogoče. Če osebe, zavezane občinski davščini, ki stanujejo zunaj kraljevine Srbov, lirvatov in Slovencev, navzlic temu, da so bile na to pozvane, opuste postaviti tuzemskega pooblaščenca, se opravljajo nadaljnje vročbe nanje na zgoraj navedeni način s položitvijo spisov pri mestnem magistratu. Člen 12. (K § 20. naredbe.) Pravni pripomočki. Zoper plačilni nalog (jamstveni plačilni nalog) pristoji stranki pravica pritožbe na občinski svet, zoper odločbo občinskega sveta pa pravica priziva na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani. Pritožbo, odnosno priziv, je vložiti pri mestnem magistratu v 15 dneh, ki se štejejo od dne, ki pride po vročbi. Če je zadnji dan roka nedelja ali obči praznik, se konča rok prvi delavnik za nedeljo ali praznikom. Pritožba (priziv) se smatra za pravočasno vloženo, če je bila v 15 dneh priporočeno oddana na pošto. Pritožba (priziv) nima odložilne moči in tudi ne ustavi izvršitve prisilne izterjave. Pritožbe (prizivi) so po tarifni postavki 6. začasnega zakona o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., Ur. 1. št. 259, in člena 5. taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne 20. julija 1921., Ur. 1. št. 268, zavezane taksi 10 Din. Člen 13. (K § 21. naredbo.) V plačevanje. Občinsko davščino je plačati pri mestni blagajni v 14 dneh, ki se štejejo od dne po vročbi plačilnega naloga (jamstvenega plačilnega naloga) in, če je zadnji dan roku nedelja ali obči praznik, najkesneje prvi delavnik potem. če se vplača davščina s poštno nakaznico ali po poštni hranilnici, se smatra za plačilni dan dan položbe pri poštnem uradu, odnosno (pri vpisih v imetek v klirinškem prometu) dan vknjižbe pri poštnem čekovnem zavodu. Če se davščina ne vplača v omenjenem roku, je plačati izza prvega dne po poteklem roku 6 % letnih zamudnih obresti. Od zneskov davščine, ki ne presezajo 10 K, in od ulomkov davščine, ki znašajo 10 K, se ne plačujejo zamudne obresti. Zneski zamudnih obresti pod 0-20 K se zaokrožajo navzgor na 0-20 K. Na kolkovano prošnjo stranke sme mestni magistrat v posebnega ozira vrednih primerih, če je vplačilo vse davščine naenkrat za stranko, zavezano plačilu ali jamstvu, združeno z znatno škodo ali težavo, če je nadalje za davščino dana popolna varnost in je torej, kolikor gre pri prošnjah za po-daljšavo roka tistim, ki so najprej zavezani, plačati davščino, izključena uveljavitev jamstva, dovoliti odlog vplačila ali vplačevanje davščine v obrokih. Č© se dovoli odlog za vplačevanje, se to ne dotika zavezanosti za poplačilo zamudnih obresti. Člen 14. (K § 22. naredbe.) Povračilo. Že vplačana občinska davščina, o kateri se je izreklo v razsodbi o pritožbi, da je nezakonito odmerjena, se povrne uradoma pri mestni blagajni. Nepristojno pobrani znesek je povrniti stranki s 6 % letnih povračilnih obresti in z zamudnimi obrestmi vred, ki jih je stranka morebiti že plačala. Povračilne obresti pristoje stranki samo, če se je prememba ali razveljavitev odmere odredila skladno s točkami pritožbe, ne pa v onih primerih, v katerih je sicer povod za to dala pritožba, a je bila ukazana iz razlogov primernosti ali vsaj no zato, ker se je ugodilo pritožbi. Tek povračilnih obresti se prične z (vštevnim) dnem, ko se je zgodilo nepristojno plačilo pri mestni blagajni (člen 13.), in se konča z (tudi vštevnim) dnem, ko se stranki vroči obvestilo o povračilu. Ce vročil ni dan v dobi zahtevanega povračila uradno ni znan in ga tudi stranka ne izkaže, se izplačajo povračilne obresti začasno do tistega dne, ko dospe blagajni nakazni nalog. Od prebitkov, ki so bili (po krivdi stranke) zmotno vplačani, nadalje od prostovoljno vplačanih zneskov kakor tudi od zneskov, ki so bili samo na [n-ošnjo stranke ali brez prošnjo uradoma nakazani v povračilo, naposled od zamudnih obresti se ne računijo povračilne obresti. Člen 15. (K § 23. naredbe.) Zvišba občinske davščine. Če se občinska davščina zviša (§ 23.), je to zvišbo predpisati stranki v plačilnem nalogu o davščini. Ce okolnosti, ki provzroče po drugem odstavku § 23. narodbe znižbo zvišane davščine, stranka dokaže med odmernim postopanjem, t. j. preden se izda plačilni nalog, je v plačilnem nalogu navesti, v koliko se je vpošteval dokaz stranke. Če stranka meni, da se ji z zahtevo popolno ali znižane zvišbe občinske davščine godi krivica, sme plačilni nalog s pravnimi pripomočki (§ 20. naredbe), eventualno dokazujoč okolnosti, naštete v drugem odstavku v § 23., izpodbijati ali pa prositi za ]>opolni izpreglcd ali za znižbo poviška. Občinskemu svetu pristoji pravica, da iz ozira vrednih vzrokov zvišbe zniža ali pa popolnoma iz-pregleda. Jamstvo pridobiteljevo se ne razteza na zvišbo davščine (§ 23., tretji odstavek naredbe). člen 16. (K § 24. in § 27., drugemu odstavku naredbe.) Kazensko postopanje in poraba denarnih kazni. Kazensko postopanje v primerih, določenih v § 24. naredbe, izvršuje v prvi stopnji mestni magistrat v Ljubljani, v drugi in zadnji stopnji pa pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve. Na kazensko postopanje se uporablja ministrska naredba z dne 3. aprila 1855., drž. zak. št. 61. Denarne kazni se stekajo v ubožni zaklad mestne občine ljubljanske. Člen 17. (K § 25. naredbe.) Prisilno izterjevanje. če se občinska davščina ne plača ob dospelem roku in se zanjo ne doseže odlog, jo je prisilno izterjati. Izterjava se izvrši po § 8. cesarskega ukaza z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96, ali pa sodno. Člen 18. (K § 26. naredbe.) Zastaranje. Pravica, za določen prenos odmeriti občinsko davščino od vrednostnega prirastka, zastara v petih letih. Zastaranje se prične po preteku upravnega leta, v katerem je stranka zadostila svoji dolžnosti, da je naznanila, odnosno podala podstave za odmero. Če je zaradi tega, ker je stranka zanemarila dolžnost, odmera občinske davščine izostala docela ali deloma, teče zgoraj omenjena doba zastaranja šelo od preteka upravnega leta, v katerem je odmerjajoče oblastvo moglo odmeriti davščino. Če pa je, proden je odmerjajoče oblastvo moglo odmeriti davščino, minulo 30 let od preteka upravnega leta, v katerem je nastala zavezanost, se odmerna pravica ne more več izvršiti. Pravica, odmeriti zneske, za katere se jo spričo napačne odmere davščine predpisalo premalo, zastara v treh letih po preteku upravnega leta, v katerem je prvotno odmerjena davščina dospela Y plačilo. Zastaranje odmerne pravice prekinejo uradni posli, ki se izvrše zaradi (Himere ter naznanijo stranki. Od preteka upravnega leta, v katerem se je izvršilo zadnje uradno dejanje te vrste, teče nova doba zastaranja. Pravica, poterjati dospele občinske davščine .>d vrednostnega prirastka, zastara v šestih letih po preteku upravnega leta, v katerem je davščina dospela v plačilo. Zastaranje dospelih davščin se prekine z vročim plačilnega naloga, ki se izda zoper osebo, zavezano davščini, z uvedbo izvršila ali z dovolitvijo plačilnega roka. Od preteka upravnega leta, v katerem je bil vročen zadnji plačilni nalog, je bilo izvršeno zadnje izvršilo, je potekel zadnji plačilni rok, teče nova doba zastaranja. Za zvišbe davščine, omenjene v § 23. naredbe, veljajo ista določila o zastaranju kakor za davščino samo. 5. poglavje. Sodelovanje državnih oblastev in uradov. Olon 19. Sodišča v Ljubljani morajo sklepe, s katerimi se zaukaže, knjižno izvršiti prenos lastnine na nepremičninah ali na deležu nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljansko na podstavi odplačnega pravnega oiuravila, razsodbe ali razlastilnega razsodila, v eni izdaji poslati mestnemu magistratu v Ljubljani. Naznanitev sklepov o knjižni izvršitvi odplačnih prenosov od aseendentov (sorodnikov v navzgornji vrsti) na descendente (sorodnike v navzdolnji vreti) ali na zeta (snaho) in med zakonci se sme opustiti. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani mora vsako premembo v ;tanu ali v deležnem razmerju družbenikov družbe z omejeno zavezo, za katero zve iz zglasil ali na podstavi naznanil, ukazanih v § 26. zakona z dne 6. marca 1906., drž. zak. št. 58, naznaniti mestnemu magistratu v Ljubljani. Člen 20. Davčni urad Ljubljana-mcsto mora o prenosih, navedenih v § 1., prvem in drugem odstavku, naredbe, v 30 dneh po vpisu v pristojbinski register mestni magistrat obvestiti z dopisom po vzorcu C. Ta obvestitev sme izostati, če je došel davčnemu uradu pred pretekom tega roka sodni sklep, da se je tak prenos v zemljiški knjigi že izvršil. Nadalje se sme obvestitev opustiti, če gre za odplačne prenose od sorodnikov v navzgornji vrsti na sorodnike v navzdolnji vrsti ali na zeta (snaho) ali med zakonci (med možem in ženo). Nadalje mora davčni urad Ljubljana-mesto mestnemu magistratu v Ljubljani na njegovo prošnjo o nepremičninah, ki so predmet prenosa, naznaniti zakoniti davčni mnogokratnik, ki je odločilen za odmero pristojbin, kupno ceno, pogojeno ob zadnjem prejšnjem kupnem prenosu, s pripadnimi dajatvami in zadnjo sodno cenilno vrednost, kolik ar se dado ti podatki posneti iz pripomočkov (likvidacijskih knjig, spisov o odmeri pristojbin), ki so davčnemu uradu na razpolago. Če spis o odmeri pristojbin, ki se tiče prenosa, zavezanega občinski davščini od prirastka na vrednosti, ne obseza napovedi, ki bi omogočile najti omenjene podatke, je dati pojasnitev samo, če naznani odmerjajoči organ davčnemu uradu leto, v katerem in osebe, med katerimi se je izvršil prejšnji prenos. Na odmerile podstave, ki so se prijavile po dogovoru, se pojasnilna dolžnost ne razteza. Na vprašanja mestnega magistrata o katastral-nem čistem donosu, o površinski meri, zemljiškem, hišnorazrednem, hišnonajemninskem in petodstotnem davku je odgovarjati s {»vratno pošto. i 6. p o g 1 a v j e. Končna določila. člen 21. Občinski svet ljubljanski izdela navodilo, kako je vpisovati naznanilne vpisnike, odmerne in vplačilne dnevnike, likvidacijske knjige, povračilne vpisnike, mesečne in letne obračune, o izkazih zaostankov, o statističnih izkazih in o vsej notranji službi, ki se tiče priredbe in pobiranja občinske davščine od vrednostnega prirastka. Člen 22. Ta pravilnik velja izza dne 21. oktobra 1922., ko jo bila naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o uvedbi občinske davščino od priraslica na vrednost nepremičnin v mestni občini ljubljanski razglašena v Uradnem listu. V Ljubljani, dne 11. novembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Vzorec A k členu 11. (Kar ni prikladno, naj se prečrta.) Naznanilni vpisnik.....................19. . (Pri vseh vlogah je navesti zgornjo naznanilno postavko.) Plačilni nalog. Prejmi v roke ..... v Na podstavi §§.... naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske in členov............pravilnika, izdanega k tej naredbi, z dne 11. novembra 1922., Ur. 1. št. 396, morate.............................. od prenosa lastnine na (. . . delu) (svoje) nepremičnine (nepremičnin), vi. št. . . . (deželne deske) (katastralne občine.........., sodni okraj ljubljanski) na..................vsled kupne {»godbe (družbene {»godbe) z dne............................ kot plačilu zavezani otujitelj plačati občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu: 1. ) (Svoječasna pridobitna cena) (Pridobitna vrednost, določena po Vaših napovedih, po dogovoru izlepa, po sodni cenitvi) .............................K .. v 2. ) Vštevki po § 9. naredbe: a) ............................K .. v b) ...........................K .. v c) ...........................K .. v č)............................ K .. v K .. v skupaj...........K .. v 3. ) (Otujilna cena) (Vrednost, določena po Vaših napovedih, po dogo- voru izlepa, po sodni cenitvi) .....K .. v Izračun je ni, vrednostni prirastek...........................K..v 4.) Porazdelitve (§ 11. naredbe).K .. v 5. ) Od tega je odšteti izgubo vred- nosti, na katero se je ozirati po § 7. naredbe (člen 6. pravilnika) na podstavi priloženega računa...................K ., v Vštevni dejanski prirastek vrednosti po priloženem preračunu..................................K .. v 6. ) Odštevši 10 % pridobitne vrednosti .....................................K .. v Davščini zavezani vrednostni prirastek...........................K., v 7. ) Od tega je z ozirom na zvišbo vrednosti za . . . odstotkov pridobitne vrednosti plačati . . . odstotkov .......................................K .. v 8. ) Od tega je odšteti . . . odstotkov popusta pri dokazani . . . letni posestni dobi........................K .. v 9. ) Davščina, ki jo je plačati, znaša................................K..v 10.) (Zaradi opuščene naznanitve) (Zaradi napačne napovedi) zvišbe za . . . odstotkov! od........................K .. v skupaj...........K .. v reci:..........................kron . . vinarjev. Ta znesek morate plačati v 14 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga (brez kvare regresne pravice do nerazdelno z Vami plačilu zavezanega(ih) (.............................) pri mestni blagajni v Ljubljani, ker bi se drugače s 6 % zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Vplačilo se lahko izvrši tudi s priloženo položnico po poštnem čskovnem zavodu v Ljubljani; položnica, ki ostane v Vaših rokah, velja potem za prejemno {»trdilo.) Zoper ta plačilni nalog je dopustna pritožba na občinski svet; pritožba se mora vložiti pri mestnem magistratu v Ljubljani v 15 dneh, ki se štejejo od prvega dne po njega vročbi; pritožba pa se ne dotika zavezanosti, plačati davščino (z zvišbo vred). Mestni magistrat v Ljubljani, dne............. Vzorec B k členu 11. (Kar ni prikladno, naj se prečrta.) Naznanil ni vpisnik...........19. . (Pri vseh vlogah je navesti zgornjo naznanilno postavko.) Jamstveni plačilni nalog. Prejmi *•** •••••••••.,«* v roke ................. v Na podstavi §§.... naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, o uvedbi občinske davščine od pri rastlca na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske in členov.............pravilnika, izdanega k tej naredbi, z dne 11. novembra 1922, Ur. 1. št. 396, morate............................. od prenosa lastnine na (. . . delu) (svoje) nepremičnine (nepremičnin), vi. št. . . . (deželne deske) (katastralne občine.........., sodni okraj ljubljanski) na..................vsled kupne pogodbe (družbene {»godbe) z dne........................... kot jamstveni zavezanec po § 15. navedene naredbe, ker je ostala zoper................. izvršena prisilna izterjava brezuspešna.............................. plačati prvotno omenjenemu otujitelju naloženo občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu: 1. ) (Svoječasna pridobitna cena) (Pridobitna vrednost, določena po napovedih otujiteljevih, po dogovoru izlepa, po sodni cenitvi)...................... K .. v 2. ) Vštevki po § 9. naredbe: •i)...............................K .. v b) ..............................K .. v c) . . . , . .................K .. v č) . . . . , .................K .. v K .. v, skupaj..........K .. v 3. ) (Otujilna cena) (Vrednost, določena po napovedih otujiteljevih, po dogovoru izlepa, po sodni cenitvi)........K .. v Izračunjeni vrednostni prirastek..................................K..v 4. ) Porazdelitve (§ 11. naredbe).....K .. v 5. ) Od tega je odšteti izgubo vred- nosti, na katero se je ozirati po § 7. naredbe (člen 6. pravilnika) na {»odstavi priloženega računa..................K .. v Vštevni dejanski prirastek vrednosti po priloženem preračunu.................................K .. v 6. ) Odštevši 10 % pridobitne vrednosti ....................................K .. v Davščini zavezani vrednostni prirastek..........................K..v 7. ) Od tega je z ozirom na zvišbo vrednosti za . . . odstotkov pridobitne vrednosti plačati . . . odstotkov ......................................K .. v 8. ) Od tega je odšteti . . .odstotkov {»pusta pri dokazani . . . letni posestni dobi.......................K .. v 9. ) Davščina, ki jo je plačati, znaša........................ ......K .. v reci:..........................kron . . vinarjev. Ker ta znesek preseza jamstveno mejo, ki Vam je bila dana na znanje na Vašo pravočasno prošnjo, v znesku . . . . k . .v, reci:.................. kron . . vinarjev, se terja na podstavi drugega od- stavka § 15 naredbe samo ta zadnji znesek od Vas. Ta znesek morate plačati v 14 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga (brez kvare regresne pravice do plačilu zavezanega otu-jitelja (do nerazdelno z Vami jamstvu zavezanega (ih)..............................................) pri mestni blagajni v Ljubljani, ker bi se drugače s 6 % zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Vplačilo se lahko izvrši tudi s priloženo položnico po poštnem čskovnem zavodu v Ljubljani; položnica, ki ostane v Vaših rokah, velja potem za prejemno potrdilo.) Zoper ta plačilni nalog je dopustna pritožba na občinski svet; pritožba se mora vložiti pri mestnem magistratu v Ljubljani v 15 dneh, ki se štejejo od prvega dne po njega vročbi; pritožba pa se ne dotika zavezanosti, plačati davščino. Mestni magistrat v Ljubljani, dne . . . . . . Vzorec C k členu 20, Davčni urad v Ljubljani, dne..................19 . . B. postavka vpisnika..................iz leta 19 . . Prejmi mestni magistrat v Ljubljani. Pod zgoraj navedeno postavko je zvedel urad o prenosu lastnine na nepremičnini (delu nepremičnine) vi. št......(deželne deske), (katrastralne občine .............) od....................na............................. na podstavi........................................ imela dne 1. marca 1922. v Ljubljani kot prodajalka življenskih potrebščin v svoji trgovini v Zeljarski ulici št. 11 niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznih predmetov tako, da bi jih bil vsakdo lahko videl, in sicer žitne kave, sirovega masla, slanine in kolinske cikorije. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje iti brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., in zato se obsoja po členu 6. istega zakona na 24 ur zapora in 50 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na en dan zapora, in po § 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. navedenega zakona je to razsodbo po pravnomočnosti objaviti v Uradnem listu ob stroških obtoženkinih. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., dne 9. novembra 1922. C II 549/22—5. 1541 Oklic. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 5. decembra 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5. Ker je bivališče Franca Logarja neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Urbas, posestnik v Dolenjem Logatcu. Okrajno sodišče v Logatcu, dne 4. novembra 1922. C II 569/22—3. 1534 Oklic. Feliks Pučko po dr ju. Ferdu Lašiču, odvetniku v Mariboru, je vložil zoper Josipa P a s k o 1 o tožbo zaradi 1054 K s pripadki. Narok za ustno razpravo »e je določil na dan 12. decembra 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 14. Ker je Josip Paskola umrl, se postavlja za skrbnika zapuščini dr. Karel Škapin, odvetnik v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IL, dne 9. novembra 1922. Št. 207/46—VII—1922. 1571 3—2 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. in 86. zakona o državnem računovodstvu iz leta 1919. in dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novina!^ št. 161 z dne 22. julija 1921.. pismeno javno ofertalno licitacijo za dobavo sjiodaj navedenega materiala na dan 4. januarja 1923.: a) 2000 zavornih kotev za 15tonske in 20tonske vozove — model št. 38.693; b) 500 zavornih kotev za ozkotirne vozove — model št. 47.700; c) 100 zavornih kotov za ozkotirne lokomotive — model št. 7700; č) 100 zavornih kotev za ozkotirne vozove s 4 oso-vinami — model št. 47.700 — 8.14. Obče in posebne pogoje kakor tudi načrte dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku v sobi št. 12 podpisane direkcije. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 13. novembra 1922. Št 496/5—VU—1922. 1580 3—1 Razglas o licitaciji za dobavo železnih peči in ščedilnikov. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno do[>olnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., Ln pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za dobavo železnih peči in ščedilnikov. Popis in vrsta potrebnih peči in ščedilnikov kakor tudi obči pogoji za njih dobavo se dobivajo za 5 dinarjev pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisane direkcije. — V poštevajo se v prvi vrsti oferti, v katerih se ponujajo običajne trajno žarne peči s šamotnim vložkom; torej je treba priložiti sliko ali katalog. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev železnih peči in ščedilnikov po razpisu pod št. 496/5—VII za dan 7. januarja 1923. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 7. januarja 1923., in eicet* med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkasneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku drai-bene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala To se naznanja po členu 20. pravilnika za izvrševanje določil o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanske z dne 11. novembra 1921., Ur. 1. št. 396. L. S. ... , uradni predstojjmk. kontrolor. Razglasi drugih uradov in oblastev. St. 9160/1922. 1568 3—2 Razglas o ofertalni licitaciji. Pomorsko oblastvo v Bakru razpihuje pismeno javno licitacijo za nabavo 212 (dvostodvanajst) kratkih zimskih kaputov pomorskega kroja iz modro-temnega sukna za svoje luške pilote. Licitacija bo dne 2 0. decembra 192 2. ob desetih pri ekonomatu pomorskega oblastva. Ponudbe se morajo vročiti pri vložnem zapisniku urada v zapečatenem zavitku, opremljenem s kolkom za 20 dinarjev. Na zavitku mora biti razločno napisano: »Ponudba za izdelavo 212 zimskih kaputov za luške pilote*. Natančnejša pojasnila o kroju in drugem daje ekonomat rečenega oblastva. Pomorsko oblastvo v Bakru, dne 16. novembra 1922. Preda. 2581/4/22—2. 3—2 Razpis. V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških most IX. činovnega razreda. Prošnje se morajo vložiti do dne 2 6. decembra 192 2. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 120. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. novembra 1922. Dr. Rogina s. r. Sa 1/22—50. 1587 Odobritev poravnave. Poravnava, sklenjena pri naroku dne 25. oktobra 1922. med Friderikom J a k o w i t s c h e m, registriranim trgovcem v Celju, Dečkov trg št. 1, in njegovimi upniki, je odobrena. Okrožno sodišče v Celju, oddelek II., dne 8. novembra 1922. U VI 395/22—6. 1547 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Marija Škerjanc, rojena dne 30. novembra 1872. v Paradišču {ni Šmarju, pri-Ktojna v Ljubljano, rimsko katoliške vere, omožena, trgovka v Ljubljani, Zeljarska ulica, je kriva, da ni Zoper Ivana in Franca Oblaka in Franca K o -p r i v š k a, katerih bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Celju Frančiška Žgank, posestnica in gostilničarka v šeščah št. 39, tožbo zaradi 936 K, 956 K in 702 K 50 v s pripadki. Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpr avo na dan 13. decembra 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6. V obrambo pravic omenjenih tožencev se postavlja za skrbnika Ivan Zupanc, občinski tajnik v Žalcu. Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 9. novembra 1922. C 62/22-4. 1576 Oklic. Janez in Rozalija Litrop sta vložila zoper Štefana Dominka, sedaj bivajočega v Bridgeportu, tožbo zaradi priznanja veljavnosti kupne pogodbe. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. decembra 192 2. ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker tožencu ni bilo mogoče vročiti tožbe, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 17. novembra 1922. C 259/22. 1577 Oklic. V [»ravdi, ki jo ima Franc Biro zoper Terezijo Gumilarjev o, naposled v Kapci, zaradi priznanja lastninsko pravice, se je določil narok za ustno razpravo na dan 2. decembra 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče Terezije Gumilarjeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek IL, dne 18. novembra 1922. C 140/22. 1559 Oklic. Matija Bučar na Grmačah je vložil zojier neznano cigansko tolpo »Janko G o m a n* tožbo zaradi 1040 K. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 13. decembra 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 19. Ker je bivališče imenovane ciganske tolpe neznano, se ji postavlja za skrbnika Vinko Hrovat, sodni kanclist v Litiji. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek IL, dne 6. novembra 1922. C 51/22—1. 1494 Oklic. Franc Leskovec, gostilničar in posestnik v Lazih št. 25, je vložil zoper Franca Logarja, prej kovača v Lazih št 23, tožbo zaradi 753 Din 50 p. trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po licitaciji; predložiti sme tudi ponudbo za delno nabavo. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dno 14. novembra 1922. St. 353/28—VII.—1922. 1499 3—3 Razglas o dobavi barv in pokostov (firnežev). Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ponovno pismeno ofertal-no licitacijo za nabavo materiala na dan 3 0. novembra 192 2. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8 za 2 dinarja. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, »e mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 353/28—VII. za dan 30. novembra 1922. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti [kj njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 29. oktobra 1922. gt 23/720. Razglas. Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. novembra 1922. 1 konjska odeja; 1 listek o popravilu moškega dežnika; 1 ročna torbica z 1 denarnico, 900 K, 1 robcem, nekaj cigaretami in 1 škatlo vžigalic; 1 šolski nahrbtnik s šolskimi potrebščinami; 1 listnica a 5 Din in več legitimacijami na ime: Kaplja Anton; 1 moški dežnik; 1 damski dežnik; 1 ribiški čoln; 1 zlata zapestnica; 1 ročna torbica z 1200 do 1300 K in 2 mitniškima listoma; 1 črna denarnica z več listki, med njimi 1 e firmo: Iglič, Slomškova ulica; 1 srebrna damska ura «Andre»; 1 italijanski potni list na ime: Verša Karel in temnorjava usnjata listnica; 1 bankovec za 100 Din; 1 usnjata denarnica s 60 K; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja in železniško legitimacijo na ime: Rus; 1 briljantni uhan z 1 večjim in 1 manjšim briljantom; 1 denarnica, v njej 42 lir (10 lir v srebru), nekaj jugoslovanskega denarja in več listin; 1 ročna torbica z 800 K, 1 zlato damsko uro, 2 robcema in več listki; 1 zlat prstan; 1 ročna torbica z 257 Din; 1 listnica s 1362 kronami in 1 sokolsko legitimacijo na ime: Franc Merčun; 1 platnice koledarja s 700 Din; 1 lovski pes z znamko: Borovnica št. 89 ali 90 ex 1922.; 1 srebrna cigaretna doza z emailirano pasjo glavo; 1 ročna želenožolta torbica z 1 listnico in 1 bankovcem za 5 Din; 1 bankovec za 100 Din; 1 knjižica ruske akademije, 1 legitimacija momarniške šole na ime: Loboda Serge in 25 Din; 1 bankovec za 1000 Din.; ena desna kožnata rokavica rjave barve; 1 ročna torbica iz rjavega blaga z okrog 460 K in 1 mašno knjigo; 1 rjava listnica s 43 K; 1 usnjata listnica s 445 K in 1 listkom z naslovom: »Ljubi Miklavž*; 1 lilasta jopica; 1 črna pompadura s 500 Din in 1 mašno knjižico; 1 zelen ponočni jopič; 1 ročna torbica iz temnozelenega usnja s 160 K; 1 bankovec za 1000 Din; 1 rjava denarnica z 82 Din, nravstvenim izpričevalom in 1 potrdilom firme: A. Reich; 1 stara zelena usnjata denarnica s 30 Din; 1 črna usnjata denarnica s 177 Din in 1 malo denarnico; 1 črna pelerina; 1 srebrn gumb z vijoličastim kamenom; 1 črnordeč pas iz koral; en bankovec za 5 dolarjev, 1 usnjata denarnica in več papirjev; 1 zlata damska zapestna tira z zlato zapestnico; 1 denarnica s 300 Din in drobižem; 1 papirnata kuverta s 473 K; 1 rdeča usnjata denarnica z 1 listkom urarja Čudna o popravilu zlate ure; 4 ključi na železnem obročku in 1 rjava usnjata cigaretna doza. Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. novembra 1922. 2 dežnika; 1 križast rjav pled; 1 par ženskih uhanov; 1 volnena otroška čepica; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 zlata zapestnica; 1 platnena ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 rjava športna čepica; 1 prazna ročna torbica; 1 damski dežnik; 1 zavitek; 1 lovska puška; 1 moški dežnik; 1 zavitek not; 2 strojni vzmeti; 1 denarnica s 6-40 K in 1 zastavnim listkom; 1 listnica s srednjo vsoto denarja in 2 slikama z napisom: Kopric; 3 otroške sandale; 1 hlevska, odnosno vozniška svetiljka; 1 torbica z 1 parom zlatih uhanov, 1 dinarjem in 2 robcema; 1 potrdilo na ime: M. Rojc in 183 K; 1 bankovec za 100 Din; 1 gos; 1 stara pelerina in 1 športna čepica; 1 denarnica, v njej nekaj avstrijskega drobiža; 1 bankovec za 100 Din; 1 večja vsota denarja; 1 manjša vsota denarja; 1 ročna torbica in 1 denarnica z večjo vsoto denarja in malenkostmi; 1 ročna torbica in 1 denarnica z manjšo vsoto denarja in 1 avstrijskim bankovcem za 100 K. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 16. novembra 1922. Št. 24.064/ref. I. b. 1551 Razglas. Po določilu § 21. zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji se daje javno na znanje, da so bile za volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, razpisano na dan 3. decembra 1922., vložene gtiri kandidatne liste, ki jih je pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranjo zadeve, potrdila po nastopni razporedbi: 1. Kandidatna lista »Jugoslovanske demokratske stranke*. I. Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor, Karlovška cesta 1. 2. Josip Turk, prevoznik in posestnik, Vidovdanska cesta 3. 3. Anton Likozar, nadučitelj, Dolenjska cesta 12. 4. Dr. Franc Tominšek, odvetnik, Ciril-Metodova ulica 16. 5. Franc Kavčič, gostilničar in posestnik, Privoz 4. 6. Josip Bekš, višji davčni upravitelj, Dalmatinova ulica 3. 7. Rihard Tory, trgovski poslovodja, Stari trg 17. 8. Anton Merljak, stavbni delovodja, Krakovska ulica 27. 9. Miro Luznar, poštni uradnik, Karlovška cesta št. 18. 10. Mihael Srakar, stavbni polir, Praž&kova ulica št. 11. 11. Franc Batjel, trgovec in posestnik, Karlovška cesta 4. 12. Franc Stare, slikar in posestnik, Sodna ulica št. 12. 13. Simon Praprotnik, mizar in posestnik, Jenkova ulica 7. 14. Alojzij Accetto, stavbnik, Trnovski pristan 14. 15. Ivan Bajželj, trgovec in posestnik, Gasilska cesta 115. 16. Franc Tumpej, jetniški paznik, Škofja ulica 10. 17. Vinko Janežič, višji poštni oficial, Stari trg 28. 18. Peter Šterk, posestnik in trgovec, Stari trg 18. 19. Dr. Živko Lapajne, višji okrožni fizik, Kongresni trg 14. 20. Franc Planinšek, železniški nadzornik, LLngar-jeva ulica 1. 21. Josip Primc, mesar, Delarnska ulica 8. 22. Inž. Viktor Turnšek, ravnatelj, Tobačna ulica št. 11. 23. Ivan Gjud, brivec, Stari trg 28. 24. Leon Macoratti, progovni mojster, Usnjarska ulica 1. 25. Dr. Dinko Puc, odvetnik, Rimska cesta 20. 26. Edvard Roš, državni uradnik, Zalokarjeva ulica 13. 27. Dr. Joža Bohinjec, tajnik, Trnovska ulica 29. 28. Miroslav Urbas, trgovec, Slomškova ulica 13« 29. Anton Bončar, gostilničar in posestnik, Sv. Petra cesta 41. 30. Gvidon Gulič, višji gradbeni komisar, Gledališka stolba 1. 31. Franc Vrhovnik, profesor, Rimska cesta 23. 32. Ludovik Štih, knjigovodja, Stari trg 28. 33. Ivan Zamljen, čevljar, Erjavčeva cesta 4. 34. Lovro Grčar, gostilničar, Gasilska cesta 219. 35. Josip Bizjak, krojač, Bohoričeva ulica 16. 36. Josip Lovša, posestnik, Pot na Rakovo jelšo 1. 37. Ivan Svetina, stavbnik, Gosposvetska cesta 6. 38. Franc Martinšek, poštni poduradnik, Sv. Petra nasip 37. 39. Franc Verbič, trgovski sotrudnik, Karlovška cesta 32. 40. Dr. Josip Plemelj, univerzitetni profesor, Sodna ulica 4. 41. Franc Breskvar, gostilničar, Cesta na loko 28. 42. Ivan Jerančič, poslovodja, Gosposvetska cesta 13. 43. Jožef Gaberjevčič, železniški nadzornik, Ciril-Metodova ulica 19. 44. Ferdo Primožič, mizar, Konjušna ulica 2. 45. Dr. Pavel Pestotnik, profesor, Beethovnova ulica 6. 46. Karel Žerjav, paznik, Dovozna cesta — baraka. 47. Franc Štrukelj, računski revident, Rožna ulica št. 5. 48. Rudolf Geyer, ključaničar, Cesta na gorenjsko železnico 10. 49. Ivan Jakopič, knjigovez, Sv. Petra cesta 67, II. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov. 1. Miroslav Gregorka, višji železniški revident, Sv. Petra cesta 11. 2. Ivan Benkovič, vodja zemljiške knjige ih posestnik, Veliki stradon 5. 3. Vinko Zajec, strojni stavec, Sv. Petra cesta št. 22. 4. Anton Kalokira, poštni kontrolor, Kolezijska ulica 36. 5. Pavel Belič, strojni inženjer, Dunajska cesta 8. 6. Peter Cepuder, krojač, Sv. Petra cesta 42. 7. Ivan Borko, višji sodni paznik, Cankarjevo nabrežje 1. 8. Romeo Bašin, trgovec, Krakovski nasip 24. 9. Janko Tavzes, višji poštni oficial, Sv. Petra, cesta 11. 10. Ferdo Tušar, pek, Kolodvorska cesta 186. 11. Ante Pintar, zadružni tajnik, Gosposvetska cesta 16. 12. Ivan Kosec, brivec, Gosposvetska cesta 13. 13. Josip Erbežnik, železniški kotlar v p., Gosposvetska cesta 16. 14. Konrad Brezovšek, gostilničar, Komenskega ulica 26. 15. Ivan Klopčar, železniški poduradnik, Vrtna ulica 19. 16. Karel Kalin, posestnik, Veliki stradon 8. 17. Karel Seljak, trgovski zastopnik, Židovska ulica 1. 18. Luka Jelenc, ravnatelj, Frančiškanska ulica 6. 19. Alojzij Rus, gostilničar, Pred igriščem 2. 20. Matko Pogačnik, knjigovez, Sv. Florijana ulica 12. 21. Franc Štrukelj, tiskaniiški faktor, Sv. Florijana ulica 33. 22. Janko Blagajne, strokovni učitelj, Resljeva cesta 9. 23. Ivan Simončič, trgovec, Celovška cesta 2. 24. Milan Cimerman, tajnik JDS, Celovška cesta št. 75. 25. Ivan Strgulc, gostilničar, Gosposvetska cesta št. 8. 26. Emanuel Žagar, davčni poduradnik, Vodovodna cesta 26. 27. Jože Jereb, šolski sluga, Gosposvetska cesta št. 13. 28. Matej Soklič, trgovec, gostilničar in posestnik, Jeranova ulica 2. 29. Karel Laurenčič. tvornički vratar, Tržaška ce-tta 12. 30. Dr. Oton Fettich, odvetnik, Miklošičeva cesta St. 18. 31. Lovro Tepina, živinozdravnik. Poljanska cesta St. 59. 32. Anton Virant, trgovski sotrudnik, Vegova ulica 8. 33. Dr. Josip Klepec, odvetnik. Zrinjskega cesta it 7. 34. Filip Omladič, novinar, Zalokarjeva ulica 14. 35. Ivan Planinc, državni uradnik, Japljeva ulica St. 2. 36. A’đalbort Jug, trgovski pomočnik. Sv. Florijana ulica 31. 37. Filip Bizjak, krznar, Gosposvetska cesta 13. 38. Fran Majcen, učitelj, Ilirska ulica 22. 39. Milan Volkov, nadučitelj, Gledališka ulica 10. 40. Miško Reicher, trgovec, Marijin trg 3. 41. Anton Bučar, poštni uradnik in posestnik, Stari trg 9. 42. Drago Lunder, državni uradnik, Poljanska ce-eta 73. 43. Stanko Virant, časnikar, Dalmatinova ulica 5. 44. Dr. Josip Lavrenčič, odvetnik, Vegova ulica 2. 45. Franc Vrečar, uradnik, Jenkova ulica 4. 46. Ivan Močnik, policijski nadzornik, Zeljarska Ulica 11. 47. Ivan Zupanc, sluga, Tržaška cesta 4. 48. Rudolf Rozman, poštni uradnik, Kongresni trg «t 13. 49. Josip Sever, lastnik informacijske pisarne, Gosposvetska cesta 14. 2. Kandidatna lista »Zveze delovnega ljudstva«: I. Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Ljudevit Perič, odvetnik, Miklošičeva cesta 16. 2. Ivan Makuc, železniški uslužbenec, Planinska cesta 273. 3. Franc Kremžar, urednik, Kopitarjeva ulica 2. 4. Dr. Ivan Stanovnik, odvetniški kandidat, Sv. Petra cesta 91. 5. Josip Pirc, računski svetnik, Cegnarjeva ulica št. 10. 6. Lovro Klemenčič, visokošolec, Sodna ulica Št. 12. 7. Ivan Kralj, uradnik bolniške blagajne, Hilšer-jeva ulica 12. 8. Dr. Valentin Rožic, profesor, Metelkova ulica Št. 5. 9. Franc Orehek, posojilniški ravnatelj in posestnik, Nova ulica 228. 10. Peter Leban, železničar, barake tiri Kolinski tovarni. 11. Rado Čelešnik, zasebni uradnik, Prisojna ulica št. 5. 12. Josip Rajner, železniški uslužbenec in posestnik, Kavškova cesta 193. 13. Mihael Moškerc, urednik, Dunajska cesta 38. 14. Dr. Milan Lemež, odvetniški kandidat, Cankarjevo nabrežje 1. 15. Ignacij Mihevc, uradnik, Škofja ulica 13. 16. Ivan Srebot, čevljar in posestnik, Ravnikarjeva ulica 15. 17. Jurij Moser, izvošček in posestnik, Zeljarska ulica 4. 18. Franc Čepeljnik, železniški strojevodja, Resljeva cesta 27. 19. Franc Slovše, izvožčok, Kolezijska ulica 20. 20. Josip Vidmar, čevljar, Sv. Florijana ulica 23. 21. Janko Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik, Ilirska ulica 27. 22. Anton Krhne, železniški ključaničar, Kolodvorska cesta 185. 23. Ivan Pestotnik, uradnik, Škofja ulica 8. 24. Alojzij Zajec, stavec, Ulica na grad 1. 25. Dr. Anton Brecelj, zdravnik, Breg 10. 26. Rajko Osterc, tapetnik, Planinska cesta 195. 27. Andrej Lah, carinski uradnik, Resljeva cesta št. 3. 28. Srečko Žumer, strojni stavec, Škofja ulica 3. 29. Albin Zajce, finančni računski svetnik, Sv. Petra cesta 21. 30. Franc Novak, mizar, Bohoričeva ulica 30. 81. Ivan Tokan, uradnik, Ilirska ulica 22. 32. Anton Kerč, uradnik, Frankopanska cesta 152. 33. Viktor Adamič, železniški uradnik. Sodna uli--ca 3. 34. Hinko Glavan, delavec, Sv. Florijana ulica 36. 35. Josip Rozman, uradnik, Gradišče 13. 36. Pavel Keršič, mizar, Ižanska cesta 30. 37. Karel Gruber, finančni računski svetnik. Sv. Petra cesta 51. 38. Ludovik Miklošič, vlakovodja, Kozlerjeva ulica 118. 39. Alojzij Blatnik, pekovski pomočnik, Emonska cesta 10. 40. Dr. Vinko Šarabon, profesor, Čopova cesta 19. 41. Matevž Golob, knjigovez, Sv. Petra cesta 11. 42. Alojzij Walla, avtomonter, Tržaška cesta 24. 43. Karel Kordelič, čevljar, Rimska cesta 5. 44. Martin Ban, poštni poduradnik, Karlovška cesta 24. 45. Alfonz Valand, strugar, Hrenova ulica 17. 46. Štefan Bizovičar, železniški ključaničar, Celovška cesta 13. 47. Karel Čaks, kletar, Celovška cesta 104 a. 48. Franc Terseglav, urednik, Kopitarjeva ulica 6. 49. Dr. Andrej Gosar, narodni poslanec, Zvezdar-ska ulica 1. II. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov. 1. Josip Gostinčar, posestnik. Karlovška cesta št. 13. 2. Vojteh Ceraj-Cerič, sprevodnik, Železniška ulica 267. 3. Anton Habe, univerzitetni sluga, Stari trg 21. 4. Franc Rozman, strojni ključaničar, Dunajska cesta 41. 5. Ivan Mazovec, profesor, Komenskega ulica 10. 6. Josip Rutar, tiskarniški uslužbenec, "VVolfova ulica 12. 7. Anton Grobelšek, železniški strojevodja, Resljeva cesta 29. 8. Ivan Erbežnik, delavec, Sv. Petra cesta 53. 9. Anton Kološa, železniški skladiščnik, Jenkova ulica 14. 10. Dr. Marko Natlačen, odvetnik, Ciril-Metodova ulica 18. 11. Anton Osolin, zavirač državne železnice, Biei-weisova cesta 9. 12. Franc Marn, železniški pristav, Rimska cesta št. 17. 13. Franc Schuller, vlakovodja južne železnice v p., Ravnikarjeva ulica 8. 14. Ivan Jakopič, pisarniški sluga, Dunajska cesta 17. 15. Karel Cencič, invalid, Sv. Petra nasip 71. 16. Martin Kralj, čevljar, Cerkvena ulica 21. 17. Ivan Pate, skladiščnik, Krakovska ulica 15. 18. Franc Eržen, železniški uslužbenec, Hrenova ulica 17. 19. Jakob Golmajer, šolski sluga, Kongresni trg 2. 20. Fran Cerar, Šofer, Mestni trg 6. 21. Franc Gorše, višji sprevodnik, Kolodvorska cesta 160. 22. Ivan Kranjc, čevljar, Vodnikova cesta 3. 23. Ivan Marjašič, kurjač, Planinska cesta 169. 24. Jakob Golar, mizarski pomočnik, Hranilnična cesta 2. 25. Edvard Meze, posestnik, črna vas 17. 26. Dr. Josip Puntar, knjižničar, Poljanska cesta št. 11. 27. Ivan Rahne, mizar, barake pri Kolinski tovarni. 28. Dr. Celestin Jelenec, odvetnik, Aleksandrova cesta 9. 29. Franc Debevec, strojevodja, Frankopanska cesta 152. 30. Anton Bočkaj, brivec, Prisojna ulica 1. 31. Ivan Stresen, stavec, Karunova ulica 1. 32. Peter Bučar, železniški vlakovodja, Kolodvorska ulica 11. 33. Josip Pečan, poslovodja, Sv. Petra cesta 74. 34. Franc Pavlin, trgovski poslovodja, Poljanska cesta 10. 35. Anton Maver, sprevodnik, Sv. Jerneja cesta št, 205. 36. Jožef Megušar, pek, Križevniška ulica 2. 37. Anton Jeglič, svetilničar, Šolska ulica 245. 38. Anton Nadižar, mizar, Kmetijska ulica 191. 39. Franc Neiger, vlakovodja, Kolodvorska cesta št. 192. 40. Martin Dolenc, čevljar, Cerkvena ulica 21. 41. Josip Jerman, sprevodnik, Nova ulica 206. 42. Ivan Pregelj, višji sprevodnik, Zalokarjeva ulica 7. 43. Jakob Baumkircher, železniški uslužbenec, Kamniška ulica 266. 44. Leopold Kolman, uradnik, Kolezijska ulica 4. 45. Matija Sintič, delavec, Dunajska cesta 15. 46. Peter Leban, pisar, "barake pri Kolinski tovarni. 47. Alojzij Kanzler, vlakovodja, Kolodvorska cesta 185. 48. Josip Škorpik, strojevodja v p., Križevniška ulica 2. 49. Oroslav Slapar, krojač, Ravnikarjeva ulica 19. 3. Kandidatna lista »Socialistične stranke Jugoslavije«: I. Kandidati za občinske odbornike: 1. Josip Ogrin, mizar, Sv. Jerneja cesta 72. 2. Jakob Bole, gostilničar, Kersnikova ulica 5. 3. Karel Kisovec, železniški uslužbenec, Velika čolnarska ulica 8. 4. Ivan Svetlin, sprevodnik v p., Kavškova cesta št. 287. 5. Ivan Roštan, višji računski svetnik, Stari trg št. 9. 6. Miha. Tarman, sprevodnik v p., Kmetijska ulica 212. 7. Ladislav Šlosar, mizarski pomočnik, Planinska cesta 198. 8. Josip Pastorek, kovinski brusilec, Rožna ulica 27. 9. Zvonimir Bernot, centralni tajnik, Valvazorjev trg 1. 10. Anton Miškot, železniški upokojenec, Kolodvorska cesta 160. 11. Alojzij Brus, sodar, Celovška cesta 104. 12. Franc Žagar, mizar, Knezova ulica 123. 13. Štefan Susič, brivski pomočnik, Savska ulica št. 136. 14. Julij Pirkovič, strojevodja v p., Gasilska cesta 134. 15. Filip Uratnik, tajnik, Kolodvorska cesta 208. 16. Ivan Selan, tvorniški delavec, Stari trg 11. 17. Miloš Trobonjača, kovač, Celovška cesta 63. 18. Josip Noč, železniški sprevodnik v p., Erjavčeva cesta 4. 19. Avgust Schlejr, strugar, Hranilnična cesta 7. 20. Jakob Kovač, višji sprevodnik, Žibertova ulica 188. 21. Ivo Mežnarič, strokovni tajnik, Kolodvorska cesta 200. 22. Josip Blatnik, železniški premikač, Knezova ulica 235. 23. Albin Jerin, železničar, Kmetijska ulica 213. 24. Nikolaj Radočaj, stavec, Sv. Martina cesta 14. 25. Franc Kutnjak, finančnik, Zrinjskega cesta 5. 26. Anton Belič, strugar, Sv. Jerneja cesta 39. 27. Ignacij Kaiser, tajnik, Kopališka ulica 5. 28. Alojzij Vergelj, bi očni sluga, Kmetijska ulica št. 141. 29. Valentin Vrhunc, zasebni uradnik, Kolodvorska cesta 56. 30. Viktor Gril, železniški strojevodja, Vrhovčeva ulica 12. 31. Šime Jurčič, kontrolor Konsiumnega društva, Kolodvorska cesto 208. 32. Josip Lepša, kovač, Sv. Jerneja cesto 35. 33. Anton Podbevšek, dijak, Stari trg 3. 34. Josip Udovč, signalni nadzornik, Gasilska cesto 219. 35. Josip Umek, kovač, Reber 11. 36. Franc Mostar, livar, Ilovica 16. 37. Milivoj Ostojič, strojni stavec, Zadružna ulica št. 4. 38. Jakob Luteršek, kurjač, Celovška cesto 82. 39. Josip Zu[«in, mizarski pomočnik, Hranilnična cesto 18. 40. Jakob Žakelj, mizar, Hranilnična cesta 13. 41. Anton Arnšek, kolar, Frankopanska ulica 15. 42. Josip Repar, strojni ključaničar, Hradeckega vas 37. 43. Anton Fischinger, pekovski pomočnik, Resljeva cesta 13. 44. Josip Kolarič, pivovar, Celovška cesto 104. 45. Rudolf Dejak, livar, Trnovska ulica 7. 46. Rudolf Marinšek, strojar. Karlovška cesto 6. 47. Matija Trebše, strojnik južne železnice, Železniška ulica 267. 48. Pavle Kristan, višji sprevodnik. Knezova ulica 225. 49. Karel Stridinger, natakar, Gosposvetska cesta št. 10. . H. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov. 1. Jožo Golmajer, strokovni tajnik, Kmetijska ulica 212. 2. Jakob Kogovšek, nadzornik voz v p., Kmetijska ulica 133. 3. Franc Zorne, strojni ključaničar, Gosposvetska cesto 13. 4. Martin Vrenk, kurjač, Hranilnična cesto 9. 5. Matija Mihevc, klju&uiičar, Hrauilnična cesta »t. 13. 6. Josip Mlakar, železničar v p., Železniška »lica 146. 7. Franc Jordan, livar, Bohoričeva ulica 11. 8. Franc Žnidaršič, premikač v p., Kmetijska ulica 212. 9. Andrej Hofer, železniški uslužbenec, Karlovška cesta 26. 10. Josip Bahič, kanclist v p., Vodnikova cesta it. 88. 11-. Ivan Alič, livar, Ižanska cesta 48. 12. Karel Hribernik, železniški uslužbenec v p., Gasilska ulica 240. 13. Josip Kam, strojarski pomočnik, Gledališka ulica 10. 14. Franc Kožar, višji kurjač, Šolska ulica 245. 15. Franc Kosec, kleparski pomočnik, Velika čolnarska ulica 10. 16. Tomaž Erlich, sprevodnik v p., Maurerjeva ulica 288. 17. Franc Dobrovoljc, višji sprevodnik, Knezova ulica 225. 18. Jakob Zabukovec, posestnik, Hradeckega vas it. 6. 19. Jurij Miklavčič, železniški uslužbenec, Kav-ikova cesta 193. 20. Alojzij Vogrič, sprevodnik, Spodnja Šiška — baraka. 21. Ivan Jenko, delavec, Ižanska cesta 38. 22. Anton Šurk, delavec, Ižanska cesta 38. 23. Ivan Leskovec, delavec, Dolenjska cesta 5. 24. Josip Rožanc, raznašalec, Tržaška cesta 21. 25. Josip Horvat, strojni stavec, Kolodvorska ulica 35. 26. Leopold Kraljič, železniški skladiščnik, Fran-kopanska ulica 15. 27. Anton Adamič, železniški sprevodnik, Gospo-»vetska cesta 13. 28. Franc Dežman, višji sprevodnik, Knezova uli-ea 254. 29. Ivan Noč, železničar v p. Lepodvorska ulica št. 182. 30. Vilko Beck, črkostavec, Hrauilnična cesta 4. 31. Franc Požar, policijski agent, Krekov trg 7. 32. Ivan Kvas, krojač, Miklošičeva cesta 5. 33. Albin Umnik, strojni modelir, Ilirska ulica 20. 34. Karel Mirtič, livar, Za gradom 11. 35. Ivan Havliček, železniški uslužbenec v p., Resljeva cesta 22. 36. Valentin Jerak, železniški delavec, Jenkova ulica 8. 37. Anton Bonča, čevljarski mojster, Velika čolnarska ulica 10. 38. Josip Janda, višji sodar, Sv. Jerneja cesta 205. 39. Josip Ogrin, zasebnik, Sv. Jerneja cesta 72. 40. Franc Zanoškar, kolar, Kmetijska ulica 230. 41. Štefan Kosirnik, sodar, Kavškova cesta 108. 42. Jurij Uschan, sprevodnik, Vodnikova cesta 21. 43. Ivan Potisek, strojevodja, Vodnikova cesta 21. 44. Franc Pogačnik, sodar, Celovška cesta 104/a. 45. Jurij Jenko, sodar, Celovška cesta 104/a. 46. Jakob Pivk, strojar, Sv. Petra nasip 71. 47. Štefan Dražil, ravnatelj, Kolodvorska cesta it. 56. 48. Josip Kramer, livar, Sv. Florijana ulica 19. 49. Dr. Milan Korun, odvetnik, Nunska ulica 3. 4. Kandidatna lista »Jugoslovanske zajednice«: [.Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, Knafljeva ulica 10. 2. Ivan Tavčar, arhivar agrarne direkcije, Sv. Petra cesta 75. 3. Anton Ferant, vrtnar, Ambrožev trg 3. 4. Ferdo Pddbevšek, železniški kovač, Hranil-ničnu cesta 12. 5. Fran Bonač, trgovec, Čopova cesta 16. 6. Karel Urbančič, višji poštni oficial, Gradišče St. 15. 7. Dr. Rado Kušej, univerzitetni profesor, Gradišče 8. 8. Fran Rupnik, strojnik v p., Dunajska cesta 16. 9. Dr. Edo Šlajmer, zdravnik in posestnik. Zaloška cesta 9. 10. Stane Vidmar, trgovski družbenik, Sv. Petra cesta 75. 11. Josip Costaperaria, železniški nadzornik, Jurčičev trg 2. 12. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Kapiteljska ulica 3. 13. L an Miiiler-Petrič, inženjer, Cesta na južno železnico 1. 14. Dr. Viktor Peterlin, profesor, Bleiweisova cesta 5. 15. Fran Škulj, učitelj, Tržaška cesta 29. 16. Rudolf Velepič, bančni pomožni uradnik (skontist), Šelenburgova ulica 7. 17. Mihael Presi, profesor, Bleiweisova cesta 16. 18. Josip Ambrožič, učitelj, Gosposvetska cesta št. 14. 19. Ivan Jelačin, trgovec, Erjavčeva cesta 14. 20. Tone Malgaj, pleskar, Knezova ulica 235. . 21. Rihard Sušnik, lekarnar, Sv. Petra cesta 2. 22. Vlado Pelan, knjigovodja, Križevniška ulica 7. 23. Dr. Josip Hacin, odvetnik, Šubičeva ulica 8. 24. Friderik Repovš, mestni učitelj, Poljanska cesta 19. 25. Rasto Pustoslemšek, urednik, Sodna ulica 12. 26. Anton Šircelj, železniški revizor, Prisojna ulica 1. 27. Franc Pogačnik, trgovec, Celovška cesta 91. 28. Josip Fon, trgovec, Poljanska cesta 12. 29. Robert Golli, prokurkt, Rimska cesta 9. 30. Jakob Goli, posestnikov sin, Trnovska ulica 1. 31. Dr. Konrad Vodušek, odvetnik, Vegova ulica št. 6. 32. Uroš Pip, knjigovodja, Zalokarjeva ulica 9. 33. Joso Zidarič, finančni računski revident, Resljeva cesta 1. 34. Fran Gorence, stavbni delovodja, Sv. Martina cesta (barake). 35. Viktor Meden, trgovec, Čevljarska ulica 1. 36. Fran Šalehar, višji poštni oficial, Dunajska cesta 63. 37. Anton Martinc, bančni blagajnik, Beethovnova ulica 16. 38. Joško Est, natakar, Kongresni trg 3. 39. Štefan Špeletič, sobni slikar, Rimska cesta 16. 40. Albin Tomec, polir, Streliška ulica 10. 41. Ivan Jeras, ravnatelj, Rimska cesta 7, 42. Ivan Koprivec, železničar, Maurerjeva cesta št. 277. 43. Ivan Košak, slikarski mojster, Bleiweisova cesta 15. 44. Vendelin Sadar, učitelj, Poljanska cesta 20. 45. Vladimir Simončič, knjigovodja, Pred škofijo št. 15. 46. Josip Kovač, železniški strugar, Kavškova cesta 139. 47. Ignacij Šega, železniški ravnatelj, Cesta na južno železnico 1. 48. Josip Jesih, postajni odpravnik, Poljska cesta št. 25. 49. Mihael Gabrijelčič, dvorni svetnik, Cigaletova ulica 1. II. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov. 1. Karel Zorko, uradni sluga, Stari trg 34. 2. Robert VValland, trgovski ravnatelj, Slomškova ulica 4. 3. Matej Ivčevič, brivski pomočnik, Ulica Stare pravde 5. 4. Janko Pintar, trgovec, Celovška cesta 29. 5. Joško Zupan, bančni uradnik, Vegova ulica št. 12. 6. Avgust Pavle, tapetnik, Vegova ulica 10. 7. Rudolf Podpac, postajni odpravnik, Dunajska cesta 31. 8. Fran Škafar, mizar in posestnik, Rimska cesta št. 16. 9. Viktor Zajec, stavec, Hrenova ulica 19. 10. Metod Kačič, gostilničar, Celovška cesta 14. 11. Drago Vojska, tvavničar, Poljanski nasip 10. 12. Bogomil Kajzelj, prokurist, Ciril-Metodova ulica 16. 13. Franc Gale, mestni učitelj, Poljanska cesta 21. 14. Jernej Glavič, trgovec, Celovška cesta 23. 15. Franc Rifelj, poštni računski oficial, Barvarska stezd 6. 16. Jakob Hrovat, trgovski poslovodja, Poljanska cesta 18. 17. Josip Jermol, progovni mojster, Šolska ulica št. 245. 18. Evgen Križaj, poštni računski svetnik, Rimska cesta 5. 19. Mihael Buh, delovodja, Kolodvorska ulica 34. 20. Dr. Ciril Pavlin, zasebni uradnik, Blehveisova cesta 7. 21. Josip Fon, železniški kretnik, Resljeva cesta št. 26. 22. Fran Tavčar, inženjer, Breg 8. 23. Davorin Stopar, bančni uradnik, Celovška cesta 61. 24. Ciril Brajer, trgovski sotrudnik, Trnovski pristan 14. 25. Anton Vran, železničar, Cegnarjeva ulica 8. 26. Dr. Fran Zupanc, odvetnik, Šelenburgov« ulica 3. 27. Anton Brandner, uradnik, Sv. Petra cesta 75. 28. Ivan Vizjak, stavec, Planinska cesta 273. 29. Jakob Zadravec, premikač, Dunajska cesta 29. 30. Janko Dolar, blagajnik, Sv. Petra cesta 43. 31. Leopold Žorž, kovinski strugar, Pred Prulami št. 21. 32. Tisa Šušterič, bančni uradnik, Kolodvorska ulica 34. 33. Ivo Verbič, državni uradnik, Poljanski naslf št. 34. 34. Karel Sajovic, višji železniški nadzornik, Cesta na južno železnico 1. 35. Janko Kranjc, finančni računski revident, Privoz 3. 36. Fran Hribar, tiskar v p., Stari trg 28. 37. Peter Porenta, delavec, Celovška cesta 7fi. 38. Leon Mencinger, inženjer, Sodna ulica 5. 39. Ferdo Vrabec, sluga, Gosposka ulica 8. 40. Dr. Alojzij Kokalj, odvetnik, Marmontova ulica 14. 41. Fran Devetak, zidar, Ambrožev trg 3. 42. Anton Lilek, pivovar, Celovška cesta 104 a. 43. Alojzij Novak, železniški vozovni mojster, Konjušna ulica 12. 44. Dr. Ivan Jenko, primarij, Dalmatinova ulica 1< 45. Milan Petek, višji železniški revident, Kolodvorska cesta 191. 46. Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Sv. Petra cesta 28. 47. Ludovik Fratina, železniški kanclist, Gosposvetska cesta 14. 48. Dr. Ivan Bole, ravnatelj, Gosposka ulica 12. 49. Ivan Deržič, železniški uradnik, Vrhovčeva ulica 1. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. novembra 1922. Vladni komisar: dr. Bogumil Senekovič 8. r. «S a v a», lesna trgovska in industrijalna družba z o. z. v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, objavlja, da je njen občni zbor dne 16. septembra 1922. soglasno sklenil, znižati osnovno glavnico družbe v znesku 1,420.000 K za petdeset odstotkov, torej na 710.000 K, s tem, da se družbenikom vrne petdeset odstotkov njih že plačanih osnovnih vlog, ki so potemtakem znižujejo za polovico. Ta sklep je •bil po sklepu deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani z dne 18. oktobra 1922., opr. št. Firm. 1962, Rg. C I 46/17, vpisan v trgovinski register pri deželnem sodišču v Ljubljani. Družba je na zahtevo pripravljena, zadostiti ali dati varnost vsem upnikom, katerih terjatve obstoje | na dan zadnje, t. j. tretje, priobčitve te objave. Gle-| de upnikov, ki se ne zglase pri družbi v treh mese-, cih od označenoga dne, bo smatrala družba v zmislu j § 55. zakona z dne 6. marca 1906., drž. zak. št. 58, da se strinjajo z namerjano znižbo osnovne glavnice. «Sava», lesna trgovska in industrijalna družba a o. z. v Ljubljani, dne 18. novembra 1922. Št. 323/11. " 1578 Prodaja lesa. Državna uprava veleposestva Lamezan v Kokri nad Kranjem razpisuje prodajo nastopnega rezanog*, smrekovega lesa, loko Kokra: ca. 300 m3 paralelnih desak, ca. 250 m8 koničnih desak in ca. 80 m8 lat. Predpisano kolkovane ponudbe naj se vloŽo po določilih prodajnih pogojev, ki so razpoloženi pri upravi, do dne 15. decembra 1 922. na upravo v Kokri. Popravek. V vabilo na izredni občni zbor Pletarno v Str-nišču, registrovane zadruge z omejeno zavezo (Urad-i ni list 119 z dne 20. t. m.), se je vrinila tiskovna pomota. Izredni občni zbor bo v četrtek dno 2 1. decembra 1922., ne pa dne 24. decembra 1922. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Lijubijani.