Stev. 45, Maribor, eine 8. novembra 1906. TeÖaj XL. Milil ©M. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K- Naročnin» za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki -Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se pladnje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje, skupaj! Klic po tesnejši kmečki organizaciji je našel odmev po celem Spodnjem Š.ajerskem. Kmetje in vsi odkriti prijatelji kmetov pozdravljajo to misel z navdušenjem in želijo, da dobi misel kmaln tadi vidno obliko. V sedanjem časn, ko se vsak stan bori z vsemi silami za svoje stanovske koristi, je tndi kmetom treba enotnega, po enem cilju stremečega nastopa. Kakcr slišimo, so se že storili prvi koraki, da se misel kmečke organizacije na Š.ajerskem kmalu uresniči. Kmetje, skupaj! Živela kmečka misel! Avstrijski škofje o zakonu • v i • m soli. Vsi nad škofje in škofje na Avstrijskem, ki so imeli v oktobru na Dunaju zborovanje, so izdali skupen pastirski list, ki se peča v prvi vrsti z „razdružitvijo zakona" inoaamenih „proste šole". V sledečem prinašamo izvleček najvažnejšega: Ljubljeni v Gospodu! V resnih časih smo se mi, Vaši nadpastirje, zbrali k skupnemu posvetovanju. Začeli smo to posvetovanje v trdnem zaupanju na našega Gospoda, da bo spolnil svojo obljubo: "Kjer so dva ah trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi". (Mat. 18, 20.) Ž njim združeni in pod vodstvom svetega Duha smo skrbno premotrivali, kako je mogoče nevarnosti časa preprečiti in obraniti srečo vernih. Mi se pa ne moremo ločiti, ne da bi vas pozdravili s skupno pastirsko besedo: Ljubljeni škcfljani! Mi nismo nasprotniki ljudi, to Bog ce daj, ampak mi smo nasprotniki slabih idej (misli), ki v našem času tako pogosto naeta-jajo m našo pastirsko skrb v resnici vznemirjajo, i Mi vidimo, kako p, s etnost vedno bolj prevzema človeške odnošaje m so obrnjene vse misli in dejanja ljudi samo na ta svet. Mi ne moremo molče gledati, kako se cd vrača ljudi cd te podlage, na kateri slom vsa njih sreča in blaginja. Tudi stremljenja, na katere smo Vas zadnjič opozarjali, imajo isti obžalovanja vredni namen ii isti cilj. Velika važnost zakona za blagostanje človeštva nam kaže, zakaj ga je nebeški zdravnik Človeštva, Jezus Kristus, povzd gail v nadnaravno vrsto blagrov. ELtel je obraniti Človeštvo na tej najbolj polzki poti, da ne bi podlegli skušnjam, ter jih je hotel obdati z obrambnim zidom. Zato, dragi verniki, ne najdemo v tem, da se izpodkopava zakon kot zakrament in se isti smatra kot razdružljiv, nobene preosnove zakona, pač pa največje gorje za človeško družbo. 01 koder koli pride torej klic po raidiu iljivosti zakona, bomo mu stopili s krepkim Ne! nasproti. Ljubezen do neumrjočih duš nam zapoveduje, jih pripeljati k B)gu, ne pa k altarju poželjivosti, da bi klečali pred malikom mesa in mu služili. Namesto da se tako glasno kliče fa napačna in pcgnbljiva preosnova zakona, naj bi se rajši zahtevala prava preosnova. O da bi se pač Bkrbelo v krščanskih družinah, dati jim sličnost a sveto družino, h kateri je pripadal naš Odresenik; kako srečni bi bili zakonski! Krščanski mladeniči in mladenke so visoko spoštovali najdražje bisere svoje mladosti, nedolžnost in čednost. Dali so se voditi cd svojega angelja in ne od svojih strasti ter so skušali svoje srce in nravnost druzega, predco so si podali roke v zakonu. Nepremakljiva podlaga zakonu je zvestoba in ljubezen! Pastirski list kaže nadalje na važnost šole: Nravno-versko vzgojo je tudi posvetna postava sprejela v svojo šolo in postavila vero na prvo mesto učnih predmetov. S tem je dokazana važnost in visoki pomen te vzgoje. S to določbo je sedanja ureditev šole postavno določena. Vi veste, ljubi verniki, da smo večkrat opozarjali na pomanjkljivost naše i šolske postivodaje in skušali isto popraviti. Če sao v zadnjem času te poskuse zadrževali, je vzrok to, da nismo hoteli razbariti duhove v sedanjih nemirnih časih. Toliko bolj ms je užalostilo, da se ravno sedai poskuša od nasprotne strani celo poslabšati sedaajo vgojo mladine. Namerava se odstraniti iz šole veronauk in navodila k nabožnemu življeaju, in namesto tega uvesti neko brezbar/no in slabotno nravno vzgojo. Prosto šolo hočejo imeti in sicer prosto Kristusovega duha in besede, prosto veronauka in vsake verske vzgoje! Proti takemu počenjaju mi p »vzdignemo naš glas v pravični ogor-čenostji! D ¡sedaj je imel poduk v šoli še verski značaj. Veronaak se podučuje v šoli in je postavno zavarovan ; istotako so bile verske vaje v tesni zvezi z ukom in sicer vsled šolske molitve, skupnega obiska sv. opravila in skupnega sprejemanja sv. zakramentov. Zvto se je še lahko reklo: Bog je še v avstrijskih šolah. Sedaj bi naj bilo drugače! Veronauk bi še sicer pripustili v šoli, kako zahteva postava, pa vsa verska znamenja bi morala izginiti v soli, z eno besedo njih geslo je: Proč z Bogom iz šole. Ali je s takimi nasprotniki sporazum\jeoje mogoče? Ne! Proti takemu zahtevanju povzd'gnemo vnovič opravičeno ogorčeni svoj glas ! Ljubljeni v Gospodu 1 Mi dobro vemo, kaj se nam očita, da smo proti napredku na polju človeškega zemeljskega znanja. To očitanje je krivično in neutemeljeno! Nasprotno, mi pozdravljamo vsak zdrav razvoj človeškega duha in se veselimo njegovega napredka. Kar pa obsojamo, je stremljenje, blagostanje človeštva zidati samo na zboljšanje zemeljskih življenskih p?gojev. Zvesti svojim načelom in kot varuhi prave podlage človeškega blagostanja moramo odvračati vsa taka prizadevanja, ki hočejo naravnost ali pa po svojih posledicah omajiti to podlago. Pač pa se zlagamo s stremljenjem, učni način zboljšati. Seveda ss to ne sme zgoditi na škedo najvažnejšega učnega predmeta, veronauka. Mi obžalujemo marsikatere pegreške v uravnavi na- arija 1854 ga je škofijstvo prestavilo v Edelsbach blizu Feldbacha. Tu je ostal nekaj črez dve leti, namreč do 4. septembra 1856. Župnik Anton Felber je bil starček-zlatomašnik, a mladi kapelan mu je bil zvesta opora, on pa ga je tudi vzljubil s celim srcem. Tudi s sosednimi duhovniki je sklenil tesno prijateljstvo in še v poznejših letih je ostal ž njimi v prijateljski zvezi. Bil je tu povse zadovoljen in srečen in prav težko mu je djalo, ko se je moral 1. 1856. posloviti od dobrih src* A težko ločitev mu je olajšalo to, da se mu je izpolnila stara želja: prišel je med svoje rojake Slovence. Škoiijstvo ga je namreč prestavilo k Sv. Jakobu v Slov. goricah, kjer je nastopil kapelansko službo dne 4. septembra 1856. 1. Pa komaj se je tukaj malo udomačil, že ga je škofijstvo dne 27. novembra istega leta prestavilo k bližnjemu Sv. Juriju v Slov. Goricah, kjer je kapelanoval do 1. oktobra 1859. Prišedši iz nemških krajev na Slovensko, bi se bil moral skoraj slovenščino znovič učiti, zakaj prejšnja leta je imel le redkokdaj priložnost, slišati in govoriti slovenski jezik. A v prijaznih Slovenskih goricah se je kmalu zopet privadil domačim razmeram in govorici. Poleg vestnega izpolnjevanja stanovskih dolžnosti se je tu začel pečati s pisateljevanjem. Kot dušni pastir je opazil, da vernemu slovenskemu ljudstvu, ki rado moli in poje, manjka primernega molitvenika, bi bi obsegal potrebne molitve in pesmi. Molitvenikov sicer ni manjkalo, a dobrih je bilo malo. Večinoma so bili pisani * V svoj dnevnik jo rajni gospod o tej ločitvi zapisal: ,Dio Trennung herzzerreißend". LISTEK. t Stolni prost Lavrencij Herg. (Nadaljevanje.) Graški bogoslovnici sta bila takrat na čelu dva znamenita moža, ki sta si pridobila velikih zaslug 1 za dobro vzgojo duhovščine v sekovski škofiji. To 1 sta bila ravnatelj Jožef Biichinger, ki je celih 52 let, : t. j. od 1. 1834. do 1886. bil ravnatelj, in pa spiri- i tual Alojzij Schlor, slaboten na telesu, pa velik na duhu in srcu. Umrl je ob času, 'ko je še Herg bil 1 v bogoslovju, namreč 2. novembra 1852. Rajni prošt ' se je z velikim spoštovanjem spominjal obeh bogo- J ljubnih mož, svojih nekdanjih vzgojiteljev in predstojnikov. Njuno delovanje pa tudi na njem ni ostalo j brez vpliva. Vnemo za sveto stvar, pristno duhovsko j življenje, vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti in pobožno srce je pridobil Herg od svojih vzgojiteljev. Ker je takrat sekovska škofija obsegala znaten del slovenskega Štajerja, je bilo v graški bogoslov- ' niči tudi več Slovencev. Dasiravno so bili med 1 trdimi Nemci in izšolani v tujem jeziku, vendar je 1 v njih plamtela goreča ljubezen do milega materinskega jezika in slovenskega ljudstva. Pridno so se slovenski bogoslovci vadili v slovenščini, radi prebirali Slomšekove „Drobtinice" ter druge knjige ( in časopise, zlasti so se živo zanimali za hrvaško-srbsko slovstvo. Graška bogoslovnica je bila nekako ! ognjišče, kjer se je netil ogenj plemenitega rodo- j ljubja v srcih bodočih dušnih pastirjev. V graški 1 bogoslovnici je bilo, ko je Herg prvič videl škofa Slomšeka, s katerim ga je pozneje usoda tesneje zvezala. Prišel je nekoč Slomšek obiskovat ravnatelja Biichingerja, ker ga pa ni našel, je vtaknil v vrata svojo vizitko. Mladi radovedneži so pa hitro polu-kali na vizitko in se razveselili, ko so brali na njej častno ime: Anton Martin Slomšek. Ker je Herg dobro napredoval v naukih in bil tudi lepega vedenja, ga je ravnateljstvo priporočilo, da je bil posvečen v tretjem letu bogoslovja. Dne 25. julija 1852 je sprejel iz rok takratnega sekov-skega škofa, pozneje nadškofa dunajskega in kardinala Jožefa Otmarja Rauscherja mašniški red. V nedeljo dne 22. avgusta i. 1. je v domačem trgu v kapelici Žalostne Matere božje daroval prvo sv. mašo. Slavnostni govor je imel njegov rojak o. Dalmacij Senjkovič, frančiškan v Čakovcu. Zanimivo je, da so za to primicijo ustrelili zadnjega jelena v sre-diških logih. Ko je še v Gradcu z izvrstnim uspehom dokončal zadnje leto bogoslovja, ga je škofijstvo poslalo v dušno pastirstvo. Kot zaveden rodoljub si je pač natihoma želel, da bi prišel na jug med ljube rojake Slovence, a zgodilo seje drugače. Dne 18. avgusta 1853 je moral nastopiti kapelansko službo pri Sv. Marjeti v Rabski dolini — med trdimi Nemci. Vendar se je i tu kmalu udomačil. V župniku Matiju Steinerju je dobil dobrega očeta in voditelja, s svojo ljubeznivostjo in vestnim izpolnjevanjem dušnopastirskih dolžnosti si je kmalu popolnoma pridobil srca ondotnih župljanov in je svojo prvo kapelanijo ohranil do smrti v najboljšem spominu. A le kratko časa je ostal tu, zakaj že dne 9. janu- šega šolskega vprašanja; toda kar ljudstvu koristi ne bomo dali odvzrti nam in ne nam izročenim vernikom. Mi se ne bojujemo proti posvetnemu znanju, toda mi zahtevamo skrbno gojenje veronauka in ž njim tesno zvezanih verskih vaj. Zato, dragi verniki, lahko rečemo brez prevzetnosti, če ta stremljenja pobijamo, se ne bojujemo za nas, ampak za vas. Mi 8e ne bojujemo ▼sled vladohlepnosti, ampak k temu nas sili usmiljenje do vas in vaših otrok, ki bi naj zrasli navedni v vsem, kar jim da tolažbo v življenju in srčnost v smrti. Mi se bojujemo za državni red, čeravno smo itak dosti nevarnim napadom izročeni. Mi se bojujemo za podlago blagostanja narodov, ki je veronauk in vera v Boga. Pastirski list konča s pozivom na vernike, trdno se okleniti našega najvišjega paBtirja papeža, katerega je poBtavil Jezus Kristus, in se zbirati okoli svojih pastirjev v obrambo žugajočih naravnosti ter poslušati dobre opomine. Politični ogled. Nadvojvoda Oto je umrl dne 1. t. m. v svoji vili v Wahringu pri Danaju star 41 let. Pre-minoli je bil vnuk našega cesarja. Državni zbor. V seji dne 5. t. m. sta inter-pelirala poslanca dr. Korošec in Robič zaradi prepovedi slovenskih napisov v Mariboru. Nato se je začela razprava o volilni preosnovi. Pri seji je prišlo do burnih prizorov, ker hočejo Vsenemci volilno preosnovo zabraniti. Korno poveljstvo v Ljnbljani se bo vendar ustanovilo, kakor poročajo listi. Korno poveljstvo bo nastanjeno v hotelu „Union". Zvišanje števila vojaških novincev. Novi vojni minister polaga veliko važnost, da se zviša število vojaških novincev. A proti zvišanju nastajajo na Ogrskem velike ovire. Pojavile so se zopet narodne mažarske zahteve glede na mažarski povelj ni jezik. Sicer sedanji ogrski ministrski predsednik sam podpira vojnega ministra glede na zahtevo o zvišanju vojaških novincev, a radikalno krilo sedanje ogrske vladajoče stranke nasprotuje z vso odločnostjo. Izkušnja pa uči, da vladajo vodilne politike radikalci. V sedanjem sporu glede na mažarske narodne zahteve in na zahteve vojnega ministra se opaža, da se izogibajo slabih posledic, ki bi jih lahko imel spor in se vrše pogajanja med ogrsko vlado in pa vojnim ministrom v dostojni obliki. Pri rešitvi tega vprašanja pa pride v poštev tudi novi brambeni zakon, ki ga pripravljajo in po katerem uveljavijo tudi dveletno vojaško službeno dobo. Z novim zakonom bodo morali itak zvišati število vojaških novincev in bo takrat pravi čas, da določijo primemo število vojaških novincev, osobito še z ozirom na nove havbice in pa topove. Vsenemci napovedujejo revolucijo. Vsenemci se strašno jezijo, ker je vkljub vsem njihovim spletkam volilni odsek dovršil volilno preosnovo. Svojo jezo je izbruhnil vsenemSki poslanec v jako slabem jeziku, pa polni vsakovrstne navlake in celo praznovernih reči („Kolom ono v žegen" itd.). Herg je tedaj začel zbirati molitve in pesmi ter 1. 1858. izdal pri Jožefu Janžič v Mariboru „Venec pobožnih molitev in opravil za očitno službo božjo in druge priložnosti." Molitveniku je pridejan „Venec cerkvenih pesmi, nabran iz raznih bukvic slovenskih pesnikov". Prva izdaja obsega 191 strani molitve-nika in 266 strani pesmarice. V uvodu pravi, da je po mnogih krajih petje ravno zato slabo, ker ljudje pesmi ne vedo in nimajo primerne pesmarice, ki je pevcu to, kar kmetovalcu oralo in žanjici srp. Dandanes nam se zdi pač v tej izdaji glede jezika marsikaj okorno in glede pesmi nepopolno, a za oni čas je bilo z „Vencem" ljudstvu zelo ustreženo. „Venec" se je ljudem kmalu zelo prikupil in hitro se je razpečala izdaja za izdajo. L. 1898. je izšel že v sedmi izdaji in 1. 1906., ravno ob smrti pisateljevi, je tiskovno društvo izdalo že osmo izdajo. Naslednje izdaje je pisatelj deloma sam, deloma s sodelovanjem drugih gospodov v marsičem predelal, spopolnil in pomnožil in tako je v zadnjih izdajah „Venec" skoro enkrat večji kakor v prvi. V tisočerih izvodih se je razširil ta molitvenik med verne Slovence, ki iz njega zajemajo pobožne molitve in navdušene pesmi. Dovoljenje za tisek si je pisatelj izprosil od lavantinskega knezoškofijstva, ki je 1. 1858. imelo še sedež pri Sv. Andražu na Koroškem. Kapelan Herg je obrnil s tem na sebe pozornost nepozabnega knezoškofa Slomšeka, ki je sploh zelo cenil duhovnike, ki so tudi s peresom delovali. L. 1859. se je škofijski sedež prenesel v Ma- Stein na zborovanja na Dunaju dne 31. m. m. Strašno je javkal, da sedaj Vsenemci ne bodo mogli izvršiti svojega programa, priklopiti Avstrijo k Nemčiji, ker bodo imeli Slovani v državnem zboru večino. In mož je napovedal revolucijo Nemcev v Avstriji, in da pridejo pod nemško pikelhaubo predno kdo misli. Avstrija in Italija. Neki francoski list poroča, da je v poletju 1. 1905 Avstrija že hotela prekoračiti 8 svojimi četami italijansko mejo. Temu so se baje uprli Madjari. Zveza treh cesarjev. Iz Barolina prihaja poročilo, da se snuje med Avstrijo, Rusijo in Nemčijo nova zveza. Sedanji naš minister zunanjih zadev baron Arenthal je zato deloval že kot poslanik v Petrogradu in hoče to sedaj kot minister izvršiti.^ Šolski bojkot Poljakov na Pruskem. Iz Poznanja javljajo, da se med Poljaki čimdalje bolj širi bojkot proti nemškemu pouku veronauka v šolah. V več slučajih 80 se Poljaki javno uprli učiteljem. V mestu Poznanju 8e upor omejuje na pismene proteste. Poljski provincijalni listi napovedujejo nadaljevanje štrajka. Štrajk se je pričel razširjati tudi na zapadno Prusko. Kakor poročajo iz Toruna, so v nekaterih vaseh učenci izjavili v šolah, da so jim doma očetje in matere prepovedali moliti v nemškem jeziku in se učiti veronauka v tem jeziku. V koniškem okrožju je 600 poljskih očetov poslalo preko škofa v Kulmu prošnjo na prusko naučno ministrstvo, da se v šolah uvede pouk v vero-nauku v poljskem jeziku. Lakota na Kitajskem. V severnem delu okraja Kiangsu je nastala vsled slabe letine huda lakota. Deset milijonov ljudi je brez živeža. Razne novice. * Slov. kat. akad. društvo „Zarja" v Gradcu si je na 1. občnem zboru v zimskem tečaju 1906/7 izvolilo sledeči odbor: predsednik: stud. phil. Davorin Gorjanec; podpredsednik: stud. iur. Ivo Česnik; tajnik: stud. iur. Fran Kovač; blagajnik: Fran Logar; knjižničar: Jernej Erman. * Slov. kat. akad. društvo „Danica" na Dunaju si je na svojem rednem občnem zborn 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj sledeči odbor: predsednik: stud. phih. Modic Izidor; podpredsednik: stud. med. Razbergar Anton; tajnik: cand. iur. .Merala Ferko; blagajnik: stud. phil. MU Josip; knjižničar: stud. med. Polajnar Janko; gospodar: stud. iur. Jnvan Alojz. * Podpore za dijake. Ubogim in pridnim dijakom iz občine St. Florijan pri Šoštanju se podeli ustanova Antona in Marije Pučovnik letnih 560 K. Prošnje se pošljejo na županstvo do 25. novembra t. 1. — Mariborska posojilnica podeli za 1. 1906/7 devet Rapočevih ustanov po 300 K. Prošnje so vposlati posojilnici do 20. novembra. ribor in slovenske dekanije levo od Drave, ki so bile doslej pod sekovsko škofijo, so prišle sedaj pod pastirsko palico lavantinskega škofa. Duhovnikom v teh župnijah je bilo prosto dano, prestopiti v sekovsko ali v lavantinsko škofijo. Oni slovenski duhovniki, ki so službovali na Slovenskem, so se skoro vsi odločili za lavantinskega škofa, med njimi je tudi Herg postal lavantinski duhovnik in so ga v tej škofiji čakale še važne službe. Po preselitvi škofijskega' sedeža je bilo mnogo truda in dela, preden se je škofija primerno uredila in prenovila. Največje važnosti je bilo za škofijo, da je v jeseni 1. 1859. dobila svoje bogoslovno uči-lišče. Škof Slomšek je sedaj iskal primernih profesorjev za nov zavod. Med drugimi je za vse dobro vneti škof obrnil svoje oči na jurjevškega kapelana Herga, ki je bil znan kot vesten duhovnik in kot pisatelj. V Rogaški Slatini je bilo, kjer sta se sešla škof Slomšek in Herg ter se dogovorila glede profesorske službe. Dne 1. oktobra 1859 se je tedaj Herg preselil v Maribor ter prevzel začasno profesuro cerkvene zgodovine. Oprijel se je z vso vnemo nove službe, vendar mu ni prav ugajala; srce ga je vleklo bolj v dušno pastirstvo, kamor se *je čutil bolj poklicanega, kakor na profesorsko stolico. Škot Slomšek je ugodil njegovi želji ter mu podelil župnijo sv. Jakoba v Lembahu, katero je nastopil 13. oktobra 1861. (Palje prib.) Mariborski okraj. m Prestavljen je slovenjebistriški sodni pristav dr. Fr. Fehleisen v Velikovec. Maribor. Zadnjič smo na kratko poročali, da je mariborska policija odvzela tablo s slovensko-nemškim napisom na naši tiskarni. Kljub temu, da je g. ravnatelj tiskarne ogovarjal proti tema silovi-vitema počenjanju in je zahteval od policaja pooblastilo, ki ga pooblašča k temu delu, se ta ni zmenil za to. Vodstvo tiskarne se bo seveda pritožilo na višje oblasti. B)mo videli ali res rastejo nemška drevesa do neba m če je še kaka pravica na svetu. Kakor smo izvedeli, je povzročil ta sklep zaradi slovenskih napisov ravnatelj deželnega po-iskuševališča Schmidt. Tu imamo zopet dokaz, da so nemški uradniki, kateri se plačujejo tudi s slovenskim denarjem, najhujši nasprotniki Slovencev in da ti ljudje netijo narodni prepir ter ščuvajo Nemce proti Slovencem. Za to je nas klic: Proč s takimi aradniki! popolnoma upravičen. Ko bi ne imeli na Spcd. Štajerskem nemških uradnikov, ke-daj bi bilo pri nas že konec nemčurstva. — V delavnici mizarja Franca Senekovič v Tržaški ulici je gorelo dne 2. t. m. okoli 11. ure po noči. Ljudje v hiši so zapazili dim, vdrli v delavnico in pogasili ogenj, predno je prišla požarna bramba. — Dne 21.. 26. in 29. se vršijo v Mariboru občinske volitve. Nemci in socialdemokrati se že pripravljajo na hnd boj. Tretji razred bodo bržkone dobili socijaldemokrati. m Gledališka predstava v Mariboru. V nedeljo 11. t. m. zvečer priredijo mariborski Slovenci prvo predstavo v tej zimski dobi. Uprizori se : Brat Martin. Upamo, da bo podučna in šaljiva igra privabila mnogo občinstva. Začetek je ob 8. uri zvečer. m Mariborski porotniki za porotao zasedanje, ki prične dne 26. nov.: Glavni porotniki: Martin Musek, posestnik, Janez Preschern, trgovec, Jožef Reichenberg, trgovec, Jožef Ratzek, dimnikar, Jožef Sagai, trgovec, Karol Worsche, trgovec, Jožef Wurzer, mesar, in Janez Zwillag, posestnik, vsi v Mariborn; J arij Lešnik, župan v Radehovi, Jožef Černčec, posestnik v Žitancih, Ignac Gomzi, posestnik v B ša, Mihael Hlade, posestnik v Jedlovniku, Jožef Brezner, posestnik v Pesnici, Fr. Lorber, veleposestnik v Jurjevskem dolu, Jož. Lorber, veleposestnik v Malečniku, Anton Hauc, posestnik v Giršaku, Karol Flucher, posestnik v Giršaku, Jožef Os^ald, posestnik v L?gnu, Anton Schilhan, posest, v Št. Lovrenca ob kor. žel., Alojz Glaser, posestnik v Rasah, Peter Trinko, posestnik v Razvanju, Jak. Kolenc, posestnik, Jan. Lasbacher, trgovec, K. Neu-chold, gostilničar in Jurij Kaiser, trgovec, vsi v Slov. Bistrici, Karol Ackermann, urar, Al. Kracker, trgovec, B'až Kosel, posestnik, Henr. Mauretter, trgovec in Karol Reisinger, mizar, vsi v Ptuju; Otmar Diermay«r, trgovec v Ormožu; Julij Thurn in Karol Wirth, knjigovodja, v Ljutomeru; Vincenc Steinbrenner, oskrbnik v Negovi, Mih. Urban, posest, v Vuzenici, Fr. Sgerm, posestnik v Vuhredu. Nadomestni porotniki: J^žef B^umsis^r, agent, Franc Bsrnhard, posestnik, Fr. Bindlechner. izdelovatelj mila, Janez Bregar, klobučar, Gašpar Hausman ng«r, vinotržec Fr. Kolar. slikar, Jož f Kunascb pos-is'. Eduard L yrer, mesar, in Janez Lorber, kramar, vai v Mariboru. m Neznanega moža je našel posestnik J ;r«ej Hojnik iz Bnkovca dne 26. m. m. ležati nezavestnega na cesti re daleč od Z*. Polskave. Spravil ga je v bližnjo hišo. kjer je neznanec kmalu umrl. ne da bi bil pršel k zavest-. Pri njem so našli samo '/gliterskn steklenico žganja, aobenih listin in ne denarja. Po obleki *od'ti je bil delavskega ►t^nn. m Št. Ilj v Slov. gor. Dae 1. oktob-a smo pri nas spremili k večormu počitku Janeza Hercog, kmeta iz Selnice ob Muri. Kljnb slabemu vreai«m Re je pogreba udeležila velika množica ljudstva. Rajni je bil skrben gospodar, stare slovenske Korenine. V občinskem odb ;ru je sodeloval celih 38 let. Bil je tudi več d< b občinski predstojnik v Selnici. Večkrat je bil volilni miž, še tedaj, ko je slovenska stranka propadala v mariborskem okraju pri dež. in drž. zborskih volifah; stal je vedno zvesto na slovenski strani. N. v m. p.! — Trgatev je letr8 pri nas bolj slabo izpa'a kot lani. Ponekod je t >ča, drugod pa peronospara uničila grozdje. S'aKo vreme spremlja skozi celo leto delo načega kmeta. Kaj bo? — Zadnji Bhod kmetijske podrnžnice se je vršil zopet v znamenju samega nemskutarjenja. Žalostno 1 — A še bolj tužno gledamo iz tega vzroka nekam diugam. Možje, ki tako radi pri polni čaši napivate domovini in le tam „delujete" za narod, zakaj prelomite svoje „častnebesede", svoje tolikrat dane „sveteobljube?" — Niti si ne mislite, koliko škodo delate s tem svojim „delom" svojemu naroda. Ljudstva naše vidi.... nekdaj tako navdušena mladina . ... zre vase čine.... Kako veselje je zavladalo po Sloveniji, ko se je reklo: Št. Ilj je naš! A kaj se godi sedaj ? Prihodnjič natančneje, če ne bo boljše! m Sv. Jurij v Slov. gor. Veselica dekliške zveze dne 28. oktobra, kakor tudi dne 4. novembra, ko se je ponavljala igra „Dre materi", je lepo uspela. Goste iz različnih krajev, tudi iz Maribora, je pozdravila P. Kur ni k, ki je povdarjala, kako je potrebno, da se tndi slovenske mladenke zavedajo dolžnosti, da po svojih močeh koristijo domovini slovenski, na eni strani s poštenim, krepostnim življenjem, na drugi s tem, da se že sedaj vzgoju-jejo v vseh strokah, ki spadajo v dekliški delokrog, ki obsega tndi zavest narodno, da bodo kedaj roda svojemu vrle gospodinje, krepostne žene, narodne matere. V. Roškar je deklamirala pesem: „Na potujčeni zemlji" ter je v svojem nagovoru navduševala Slovence, da branimo vsako ped svoje zemlje, da si ohranimo jezik svoj, šege svoje in navade. Privlačno silo je pa imela krasna igra: „D/e materi", ki im» v resnici pretresljive prizore. Da je igra tako krasno uspela, se je zahvaliti ne samo izvrstnemu nastopu vseh igralk, ampak tudi celi gledališki Eceneriji ali pripravi, ki je bila prav dobro pogojena: gozd s kapelico, ječa, morje z obrežjem, vožnja čez morje itd. Ta igra nam ostane v nepozabnem spominu. Hvala igralkam in vsem, ki ste se udeležili veselice, zlasti vrlim mladenkam od Sv. Benedikta, ki so nam med posameznimi prizori zapele dokaj mičnih pesmic. Prosta zabava se je vršila med petjem in nagovori, kjer smo se zopet spominjali in navduševali, da netimo dobrega duha in razširjamo idejo vztrajnega dela za narod med vse dobromisleče, zlasti med našo mladino. m Sv. Ana na Krembergu. Gotovo bodete, gospod uradnik, nevoljno z glavo zmajali in rekli: „Tako pozno pridete s poročilom vašega Bralnega društva". Pa brez zamere. Že v vsaki številki „Slov. Gosp." sem iskal, pa ni bilo nikaksnega poročila. In ker se nobena za to poklicana oseba ni oglasila, zato nastavim jaz svojo žuljavo roko ter napišem kratko poročilo od naše, 30. kimovca se vršeče veselice in občnega zbora „Bralnega društva". Iz poročil odbornikovib povzamem le knjižničarjevo, kateri je poročal, da ima čez 700 knjig in da se je prebralo v preteklem letu 956 knjig in časopisov. Sicer bi se ta številka lahko zdatno poviksala, ko bi se naša inteligenca bolj zanimala za naše draštvo. Tako smo kmečki možje in mladeniči s kmečkim delom preobloženi, osamljeni in prepaščeni lastni usodi. Pa še nekaj: lansko leto go se na priporočilo „Slov. kršč. soc. zveze" vpeljale redne odborove seje vsak mesec. Kakor se mi zdi, se je ta sklep od strani odbornikov pozabil. S takim postopanjem ne privedete „Bralnega društva" k dosegi njegovega namena. Bod; dovolj za danes. Kar se pa veselice tiče, se je precej težka igra: „Dan sprave" na občno zadovoljnost navzočih prav dobro igrala, akoravno so 8e naši mladeniči in dekleta skoro brez vsakega voditelja na njo pripravljali. Samo žal, da je bila premalo obiskana. Marsikaj bi se vam, gospod urednik, imel poročati, pa se drngokrat oglasim, ako mi dovolite. m Sv. Jakob v Slov. gor. Minolo nedeljo je sklical naš župan Škof volilni shod v gostilno g. Peklarja. Če ga je oblasti naznanil, ne vemo. Kakor je običajno navada, se ni volilo predsed-ništvo, ampak Škof je vstal in začel pravi»!, kaj je vse storil tekom svojega županovanja za občino. Da je povišal občinske doklade, tega seveda ni povedal. Pač pa se je hvalil, da je skrbel za ceste. To pa je neresnica 1 Ali misli Škof, da je s tem skrbel za ceste, ker so njegovi pristaši tnpatam izmenjali pri mostih kak Btrohneli hlcd, za katerega so potem dobili po 30 do 60 kron! Tadi to ni delovanje za občino, če je s svojimi pristaši pil. Kdo je pijačo plačal, tega ne vemo! Slednjič si je v svojem „govoru" privoščil „Slov. Gospodarja", ki mu je seveda zelo neljnb, ker včasih njegovo delovanje razkriva. Škofa samo to v odgovor: Samohvala nič ne velja; da so pa ceste res slabe in da je ljudstvo res nezadovoljno ž njim, to pričajo lahko skoro vsi Šent-jakobčani. — Danes se vrši v Št. Jakobu volitev občinskega odbora. Stajercijanci strašno agitirajo, med tem ko se naši kmetje malo zanimajo za volitve. m Ruše. 'V hlevu posestnika Kumriča je začelo goreti dne 30. m. m. okoli 6. zvečer. Ogenj se je hitro razširil po celem gospodarskem poslopju ter ga vpepelil. Škoda je velika, ker posestnik ni imel zavarovanih spravljenih pridelkov. m Laporje. Dolgo časa že ni bilo nobenega poročila iz našega kraja, da bi človek misld, da bo tu nič novega ne zgodi. In vendar je bilo to leto kaj važno za Laporje. Dobili smo novo okrajno često, ki je temeljito Laporju lice spremenila; nič več se mu ne bo moglo reči „blatao" Laporje. Dovršena je do veleposestnika in hosniškega župana g. Mlakarja, ki ima z g. župnikom največ zaslag, da se je ta cesta dosegla in tako v kratkem časa dovršila. Kdaj jo bodo nadaljevali do Poljčan, še ni določeno. Da nismo tu kar tako, kaže že to, da imamo železnico, brez katere se itak ne bi mogla biti cesta dodelana, ker se je kamenje moralo dobivati iz Poljčai. Obenem s cesto pa se je zidalo tudi novo šolsko poslopje. Stane sicer lepo vsoto 46.000 K, a delu čast in je ponos našemu kraju in podjetniku g. Kukovca iz Celja. Dne 7. nov. bo ogledovanje nove šole in v soboto 10. nov. se bo blagoslovila. 12. nov. pa se začne pouk, ki ga ni bilo že od 15. julija. Letos dobi tudi šola para-lelko k dragemu razredu. Bog daj, da bi velike žrtve, ki jih zahteva nova šola, prinesle obilne obresti, da bi si v njej otroci bistrili um, blažili srce ter prihajali iz nje dobri kristjani, vrli rodoljubi, zvesti državljani. m Sv. Jurij ob Pesnici. Dne 30. oktobra je na paši kap zadela 15 letno deklico Gabrielo K o p i č iz Vrhove. Ob enih popoldne še so jo videli ljudje; ker pa zvečer ni prignala živine domov, šli so jo iskat in našli v gozdu sključeno na tleh za nožičem v roki, 8 katerim si je prirezovala šibo za živino. — Bila je pridna deklica, veselje svojih starišev in zveita častilka Marijina; pred enim letom je pristopila tudi k Marijini družbi. Gabrijela je cvetela, a kmalu je zvenela; zvenela je, da lepše bi cvetela Ko so jo prinesli pogrebci k cerkvi, je pa potrkala smrt na nasprotnem kraju človeškega življenja. Na praznik vseh svetnikov je namreč tudi zadela kap med božjo službo v cerkvi 83 letno Ano S a b a t i. Pogojno še je prejela sv. poil. olje. Ko so jo prenesli iz cerkve v hišo, je bila mrtva. Slutila je menda že smrt, ker je pred nekaj dnevi najela sv. maše za srečno zadnjo uro; in res je imela lahko, mirno in srečno smrt na najlepšem krajn, v cerkvi. Bila je vedno pridna in zvesta pri delu še do zadnjih dni, pa tudi resnično pobožna, zato veljajo o njej besede sv. pisma: „Duše pravičnih so v rokah božjih in ne bo jih zadela muka smrti". (Modr. 3, 1.) Dostojen pogreb ji je priskrbela preblagor. gdč. Viktorija pl. Kaiserfeld, na katere posestvu je rajna bivala zadnja leta. Za vse žnpljane sta bila ta dva dogodka, osobito v dneh spomina mrtvih pretresljiv memento mori! m Samomor. V Zagrebu je skočil iz bolnišnice na cesto bolnik Ivan Ferk iz Št. Ilja v Slov. goricah. Ptujski okraj. p Politično društvo «Pozor" v Ptuju ima v četrtek dne 15. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne v „Narodnem doma" občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti. Društve-niki ae 8 tem poživljajo, da 8e mnogoštevilno udeležijo tega zbora. Ptujske novice. G.dr.Brumen, odvetnik v Ptuju, je kupil v Gosposki ulici hišo. — Veliko ogorčenost med tukajšnjimi in okoliškimi Slovenci je vzbudila vest, da je mariborski občinski svet s silo odstranil slovenski napis iz Cirilove tiskarne in da je sploh v Mariboru prepovedal vse slovenske napise. Tolika nesramnost in predrznost pa tudi mora vzbuditi najhujši odpor! Samo od Slovencev žive ti prusaki in nemškutarji, a v zahvalo nas zatirajo in ubijajo 1 Na vseh političnih zborovanjih na slovenskem Šta-jerju bo šla odslej od ust do ust beseda: klin 8 klinom! Bomo videli, kakšen profit bodo imeli mariborski in dragi prusaški in nemškntarski trgovci od odloka mariborskega slovenožrskega občinskega sveta! — Dne 4. t. m. je umrla v Gradca na operaciji ptujčanka Fraciska W i b m e r v 69. letu svoje starosti. Po svoji ljubeznivosti in dobrotljivosti j« bile v celem mestu in tndi drugod zel opiiljubljena. Truplo se je prepeljalo v sredo dne 7. t. m. popoldne iz Gradca na ptujski kolodvor, odkoder je bil veličasten sprevod na mestno pokopališče. — Na Vseh svetnikov popoldne, ravno ko je bila velika množica zbrana na pokopališču, da opravi molitve za rajne, se je vsnla nad Ptujem in okolico hnda ploha, kakor bi se bil pretrgal oblak. Vse je bežalo domov, in navzlic dežnikom so bili ljudje premočeni do kože. — Novi list mlade celjske liberalne stranke piše v svojih nezmerio dolgih in širokih člankih med drugim, da ima ptujski „Štajerc" radi tega toliko naročnikov in sploh prijateljev, ker jih je Ornig znal prilagoditi ljudstvu, t. j. kmetu. Gotovo se je „Stajerc" prilagodil občinstvu, katero ga here; a kdor pozna to ljudstvo, mora vedeti, da je „Štajerc" svoj uspeh dosegel edino a tem, ker je blatil in še blati na podel način svoje duhovnike. No, „Narodni list" hoče zloglasnemu „Štajerca" v tej reči slediti, kakor dovolj jasno kaže že prva številka! Gotovo bo potem tudi dosegel, da ga bodo brali v»i šnopsarji! Kako se je zadnjič izrazil urednik „Štajerca" o svojih naročnikih? Rekel je, da je ta list le za backe t. j. teličke; urednik menda že pozna svoj list in tudi svoje ljudi! Kako priljubljen je „Štajerc", je razvidno tudi iz tega, da sedaj upravništvo tega lista toži mnogo naročnikov, ki še niso poravnali svojega dolga. List namreč ne vzdržujejo slovenski naročniki, ainpak ptajski posilinemški trgovci in mnoge nemške posojiln ce; g, S!awitsch, ali temu ni tako? p Hudodelstvo — ali nesreča? V soboto dne 26. oktobra našli so ljudje gredoči k sv. maši soho sv. Jožefa z Jezuskom prevrženo z Jožefove kapelice, ki stoji ob cesti od Sv. Marka proti Ba-kovcem. Ne daleč od kapelice je ležal v jarku mož — takrat že mrtev — bi je pa bil pred kratkim časom raz cesto potegnjen tja in najbrže še živ. V mrliču 80 spoznali 77 letnega Strelec (po domače Šoljak). Bil je prejšnji dan v Ptuju. Imel je rano na glavi in na nosu je krvavel. Ali se je mož ponesrečil, ali je bil ubit, je še skrivnost, kakor tudi to, da je bila soha sv. Jožefa prevržena. Orožništvo pač stvar preiskuje. Kaj bo preiskava dognala, vam še sporočim. p Samomor. Dae 29. m. m. se je na Mestnem vrhu pri Ptuju ustrelil vrtnar trgovca in posestnika Schvvaba. Vzrok temu dejanju je, ker ga je gospodar odpustil iz službe; zapušča 3 nepreskrbljene otroke in ženo, ki sedaj biva na Češkem. p Zlobna roka je zažgala gospodarsko poslopje g. Janeza Gomilšeka, veleposestnika v Grlincih. K sreči so pogasili ogenj. Drugi dan ob 4. popoldne je zopet izbruhnil ogenj. Tokrat pa ni bilo mogoče rešiti poslopja. Zgorela je vsa slama in krma; škode je več trsoč kron. Sreča, da ni pihal južni veter, sicer bi upepelil še dragi del poslopja in bila bi tudi aevarnost za celo vas. p Sv. Rok ob Sotli. Tukaj se obhaja ob ogromni ndeležbi ljudstva od 4. do 11. novembra t. 1. sv. misij on, prvi v tej župniji. Vodita ga dva oo. lazarista od Sv. Jožefa pri Celju. p Sv. Bolfenk pri Središču. Za učiteljico ženskih ročnih del je imenovana gdč. Ana Caj nko. Ljutomerski okraj. 1 Za gornjeradgonski okraj. Opozarjamo na že naznanjeni politični shod, ki se prav gotovo vrši dne 11. t. m. pri Sv. Juriju ob Ščavnici — ob vsakem vremenu. Pridite v najobilnejšem številu I 1 Tatje so vlomili v noči od 29. do 30. okt. v hišo obč. predstojnika g. Jož. Veberič v Bora-čevi ter odnesli ofcleke, posteljne oprave itd. v vrednosti nad 300 K. Istotako so ravno tisto noč odnesli nekaj obleke L. Staneka v Radencih; poskušali pa so svojo srečo tudi v Turjancih pri g. Ferencu, a tam jih je gospodar pravočasno pregnal. Kako vendar to, da teh predrznih tičov, ki kradejo leto za letom po Murskem polju, naša žandarmarija ne more zalotiti? 1 Kapela. Tvrdka Ferdinand Koller v Gradcu za umetno slikanje na steklo oskrbela nam je lepo cerkveno okno s krasno podobo presv. srca Jezusovega. Dne 28. oktobra t. 1. so nam podobo slovesno blagoslovili preč. gosp. dekan Jurkovič ter v daljšem govoru — kažoč na sedanje burne čase — vnemali muogobrojne poslušalce, naj se s toliko tršim zaupanjem zatekajo k presv. Srcu Jezusovemu za potrebno pomoč. Za njihov požrtvovalni trud bodi jim javna zahvala. 1 Popravek. V članku „Zimska kmetijska šola za ljutomerski okraj" v štev. 44. „Slov. Gosp." z dne 1. t. m. proti koncu članka v oklepu sa nahajajoče besede „po uradni distančni tabeli je 15 in pol klm" se morajo glasiti pravilno: „po uradni distančni tabeli je 12 in pol klm". A. M. Slovenjegraški okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Ker pade god av. Martina na nedeljo, bo pri nas aejem v ponedeljek 12. novembra. a Umrl je 4. t, m posestnik Andrej Rotner v Vnzenici v 28. leta. N. v m. p.! s Na Plešivcu kupuje neki bogataš dvoje obsežnih posestev. Ne ve se, ali jih mieh naseliti ali razkosati, kakor to delo tako izvrstno razumejo neki velenjski gospodje v veliko larodno škodo. Tisočaki, ki se pri tej barantiji dobodejo, so za Slovence izgubljeni. Vlada bi naj prejkoprej predložila zakon, ki bi omejeval tike špekulacije s kmečkmi posestvi. s Slovenjgradec. V zaporu pri okrajni sodni j i zaradi tatvine zaprti mlinar Mihael Kopušar se je dne 3. t. m. obesil. Samomorilec je star 60 let in je doma v Veliki Virešici pri Žilcu. Strah pred kaznijo je bržkone vzrok samomora. Celjski okraj. Celje. V Savinjo je škočil 40 letni uradnik južne železnice Karol W i 1 f 1 i n g. Sel je s svojo hčerko na sprehod ob reki. Naenkrat vrže sukno Gd sebe in skoči v naraslo reko, ter izgine v valovih. — Za ponemčenje celjske okolice bo ustanovilo društvo „Šalferajn" petrazredno ljudsko šolo za dečke in deklice ter otroški vrtec. Slovensko ljudsko šolo, za katero je že kupljen prostor več let, pa vlada ne dovoli. Nemški „Sulfarajn" ima naloga z ustanavljanjem neških sol poneumajevati iu po-nemčuriti naše ljudstvo. Ia vlada gre temu društvu povsod na roko. Nemci bi naj rajši skrbeli za svoje šole, ki so posebno na Gornjem in Srednjem Štajerskem v kaj slabem stanu. Tako so pisali graški listi o neki šoli, da v njo dežuje. Tam bi naj skrbel snlferajn za šole, ne pa da jih nam vsiljuje. c Od vojakov je pobegnil pešec Janez Novačan, doma iz Zadobrove. Bil je zaprt v Solnogradn. c Zadrnga za osuševanje travnikov. V Šmarju pri Jelšah se je ustanovila zadruga za drenažno osuševanje travnikov. Ker je v te namene zasigurana od dežele in države podpora v znesku 40°/0 skupnih stroškov, bodo posestniki osuševanja izvedli razmeroma zelo lahko in ne bodo tako zelo čutili izdatkov pri osuševanju. Take priložnostne zadruge se zelo priporočajo tudi drugod, zlasti v vre-ditev voda za odvrnjenje preplavitev. Človek se mora čuditi, ko vidi, kako mirno gledajo posamezniki pa tudi javna zastopstva preplavljenje najboljšega sveta, ker imajo vode nebroj ovinkov in kolen. Ravno v šmarskem okraju poznam travnik nekega kmeta, kjer naredi potok nič manj kot pet kolen. c Ljubečna pri Vojniku. Tukaj je nmrla Ana Koštomaj po domače Blažička. Bila je vseskozi ljnbeznjiva, narodna, krščanska žena. Vsak jo je rad inel, kdor je z njo občeval. Na vernže, Sajovec Franc. Pri ustanovnem zborovanju, katero je vodil okrajni glayar g. pl. Vistarini, je bil okrajnim načelnikom soglasno zopet izvoljen zaslužni in obifespoštovani gošp. Mihael Starki, župan sevniški ; njegovim namestnikom pa g. Franc Simončič, gostilničar in posestnik v Sevnici. Okr. odbor je sestavljen iz teh le zastopnikov: Span Jože, veleposestnik v Gjlobinjaku; Presker Matevž, veletržeč v Rajhenburgu; Smole Ludovik, trgovec v Sevnici; Kunej Anton, župan v Stolovniku; Mešiček Jože, nadučitelj v Sevnici; Ivane Ivan, veleposestnik v Stolovniku. b Dobova. G. kr. orožniki so se 31. oktobra 1.1. preselili iz Kapele v Dobovo, kjer jim je postavil Jože Hotko primerno in lepo hišo (kasarno), katera je bila v nedeljo 28 oktobra v navzočnosti orožnikov in sorodnikov hišuega gospodarja blagoslovljena. b Kakšni so naši uradniki. Nov sodni cfi-cijal v Brežicah g. Anton Božičko ae javno ponaša kot pristaš nemškonacijonalne stranke. Gospod naj bode prepričan, da brežiških Slovencev tudi on na kisli juhi snedel ne bo, brežiških Nemca v pa ne bo rešil ne njegov glas pri volitvah, ne „Siidmarkine" užigalice v žepu njegovem. Da se pa komaj imenovan rradnik ponaša kot nacijonalec, ki je pred kratkim še vojaško snknio nosil, nam s pričuj o, da se je nemškonaroden duh vgnezdil tudi že v vojašnici. b Planinska vas. Ker se v „Slov. Gosp." odkriva delovanje nemčurjev in Štajercijancev, si iščejo ti in najdejo tudi zagovornika v zloglasnem „Štajercu". Ako se vama (župan in njega pisač Schescberko) dopis v „Slov. Gosp." v štev. 39. neresničen zdi, da odbor razume vajine račune, vama odbor sam, in tudi drugi, ako hočete, bolj natanko dokažejo, in ako želite, se bodo navedla imena istih. Laž je, kakor pravi dopisnik „Štajerčev", da je Schescherko zastonj pisaril in le zadnji čas ss mu je pripoznalo 48 kron. Da naš župan ni tako prebrisanih mežgan. kakor se piše, se dokaže s tem, da je prinesel od odbora nepotrjen račun (odbor se je zadnji čas spametoval), v „Štajercu" imenovanemu gostilničarju v pregled. Tadi sosednemu županu, ki je bil ravno v tej gostilni, je razkaževal nepotrjeni račun, in ta mu je nedostatnost računa takoj razkril. To je pa našega župana nekoliko v oči zazeblo, zato je zvrnil krivdo na g. Schescherko,"dasi-ravno je on gotovo kot Nemec tudi vedel, kje je pogrešek, ter je nalašč prosil župana iz Lok, naj bi mu on pisaril, ker mu Schescberko dela s svojo pisavo preveliko sitnosti. (Ako pobrebno, več priči) — Tudi pravi ta „Štajerčev" dopisun, da v take gostilne, kamor hcdiio farški podrepniki in šnopsarji, ne bodo zahajali. V obraz ti povemo, da o vseh farškib petelinih ne vedo cestni jarki toliko povedati, kakor o tebi, dopisun. Tudi tvoj prijatelj te kliče včasih v svojo „ekstra" kamro in ti očita, da to ni lepo, ako nezavesten in blaten kakor neožgan lonec na cesti ležiš. Dopisun „Šiajerčev", le vprašaj obcestne jarke ob Planine do Kozjega, ti bodo že pokazali, ali se farški petelini po njih valjajo ali Štajercijanci. Kmalu boš prepričan, v kateri družbi se nahajajo šnopsarji. Drobtinice. d Draginja. Kakor se kaže, bo ta notica letes stalna v našem listu, v vsakem poročamo skoraj, da se je kakšna reč podražila. Samo kmečki pridelki ti se ne podražijo, ampak gospoda bi jim še rada znižala ceno, če bi le mogla. Svoje pridelke bodo podražili tovarnarji gumija. — Te dni bodo imeli tovarnarji žrebljev zborovanje, na katerem nameravajo povišati cene žrebljev zaradi tega, ker se je baje tudi podražilo surovo železo. — Ceno cementa hočejo zvišati za 5 °/0. d Važen ukaz ruskega carja o enakopravnosti kmetov. Ruski car je izdal ukaz, ki priznava vsem ruskim kmetom brez razlike narodnosti, izvzemši sibirska tuja plemena, pravico, vstopiti v državne službe, enakopravno z drngimi stanovi. Odpravi se tudi določba, ki izkljuii kmeta, ki vstopi v višje šole ali v državno službo, iz kmečke občine mira. Kmetje si smejo izbrati stanovanje in sedež, kjer hočejo, in dobe potne liste br«z obrokov. Ukaz tudi odpravlja davek na osebo ter posebne določbe o razdelitvi rodbinskega premoženja in zapuščine. i < d K^k je sedaj Port Artui1. tieki nemški trgovec je hodil nedavno po Vztoku in se mudil tudi par dni v Pert Arturju. Tam se je sestal z ljudmi tvrdke, ki je imel z njo posla. A poslovanje je bilo nemogoče, ker so zgoreli med vojsko vsi zapiski in vse druge kDjige. Morje je po zalivu še vse polno jarbol, ki mole iz dna od potopljenih ladij. Te so imele ob času vojske namen preprečiti dohod japonskih ladij. Po gričih okrog je vse polno najrazličnejših krogelj, ki so bile izstreljene ob času bojev. Trgovec je posetil par utrdb, ki so do tal razrušene od krogelj. Te pokrivajo vso bližnjo okolico. Jiponci jih voze na ladjah domov, a jih je še vedno dovolj. Istotako leže po tleh se človeške kosti, rokavice, kape, črevlji, kosi obleke — vse to je seveda umazano a črno krvjo. Zanimiv je bojni muzej, ki so ga postavili Japonci v Port Arturju. Tam se nahajajo vse vrste bojnega orožja, ki se je rabilo v zadnji vojski. d Boj med ženskami in policisti v angleški zbornici. V torek 23. m. m. je prišlo v angleško poslaniško zbornico nenavadno veliko žensk. Vse so rekle, da bočejo govoriti z gotovimi poslanci. A ko so otvorili sejo, so poskočile na stole, razvile zastavo z napisom „Volilno pravic) za ženske" in začele klicati: „Vun z žensko volilno pravico!" Hitro je prišla angleška parlamentarna policija v zboraico. A ženske se niso umaknile. Nadzornik policijo je hotel peljati vun voditeljico, ki ga je pa grizla in praskala, tovaršice so pa klicale: „Bjječ-neži!" in slične psovke. Končno so vrgli policisti vse ženske vun. Bile so med njimi tudi iz najvišje družbe. . Na dvorišču so pa še napadle nekaj lordov, ki so hiteli k seji, jim grozile s palicami in jih pošteno zmerjale. Napadle so dejansko policiste, ki so razgnali na to množico, ki se je zbrala, in prijeli deset najglasnejših. A še hujše je bilo, ko so sodili onih deset zaprtih žensk. Pri razpravi so psovale sodnika in mu niso hotele odgovarjati. Ko jim je sodnik naznanil sklep, da morajo jamčiti proti kazni 6 fantov za mirno obnašanje, so burno ugovarjale, ker one niso sodelovale pri zakonodaji. Med razpravo so pa poizkušale vdreti ob-toženk somišijenice v sodno dvorano, a je policija to preprečila. Ker obsojenke niso hotele vplačati kavcije, jih je sodnik vse obsodil v dvamesečni zapor. d Koliko mleka porabi šestmilijonsko mesto London. Losdončani prebivajo v 750.000 hišah. V vsako izmed teh hiš prihajajo mlekarji in mlekarice vsak dan po dvakrat, zjutraj in popoldne, in prinašajo- vsega skupaj okoli dva milijona litrov mleka. To mleko privozijo nočni vlaki v mesto ne le iz bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenejših krajev, kakor iz Derbya, Nortbamptona, Stafforda, Oxforda, Gloucestera, Essex», celo iz Škotske in Danske. Razdelitev tega mleka opravlja okoli 50000 do 60.000 oseb, ki so v službi okoli 18.000 mlekarskih trgovcev. Ako se pomisli, koliko tisoč ljudi opravlja in molze krave, ki dajo to mleko, koliko ljudi spravlja mleko iz hlevov na kolodvore, se lahko reče, da se okoli 100.000 oseb preživlja z dobavljanjem mleka v Londonu. d Boj med tigrom in velikansko kačo se je vršil na parniku „Indrashimi", ki je plul iz Tokia v Newyork. Velika kača, boa, se je izmuznila iz Bkrinje ter se vila proti kletki, v kateri je bil zaprt tiger, namenjen za neko menažerijo. Kača se splazila skozi ograjo ter skušala oviti tigra. Ta se je na vso moč branil in naposled se mu je posrečilo prijeti jo z svojimi velikanskimi kremplji. Raztrgal jo je ter jo potem hlastno požiral. Narodno gospodarstvo. Kmetijska nadaljevalna šola. Na 9. nemškem izobraževalnem zborovanju v Mnihovem je govoril šolski svetnik Gehring o potrebi kmetijskih nadaljevalnih šol. Izgojevalni in narodno gospodarski razlogi zahtevajo, da postane kmečka nadaljevalna šola obvezna. Ta nadaljevalna šola bi naj imela tri letnike z ozirom na starost učencev (15—17 let). PoduČevalo bi se naj vsak teden dvakrat po tri ure popoldne v zimskih mesecih to je od oktobra do marca. Ta poduk bi oskrbovali ljudsko-šolski učitelji. — Na Saškem imajo take šole že 30 let. Kmetijski shod za alpske dežele se je vršil minoli mesec v Lincu. Razpravljalo se je posebno o jamčenju kmečke servitutne pravice, o raz-bremenjenju kmečkih posestev in o nakupovanju kmečkih posestev za povečanje lova. Prva resolucija zahteva, da se zabrani nakupovanje planin, ki se porabijo za lov, druga servitutno pravico, tretja zahteva od kmečkih poslancev, da se naj potegujejo za ti dve zahtevi, četrta poziva vlado, naj izda drugo postavo glede podedovanja srednih kmečkih posestev, peta o odpravljenju lovskega pridržka. Nemški kmetje pridno zboiujejo, da tam skupno zahtevajo svoje pravice, zato je tudi za naše kmete skrajni čas, da se združijo. Ssmo na ta način, če bodo vsi slovenski kmetje spodnjestajerski v enem taboru, bodo se upoštevale »jih zahteve. Promet z živino iz Ogrske, Hrvaške in Avstrije. Za leto 1904 se izkazuje sledeči izvoz ogrske živine na Avstrijsko: 378.924 govedi v vrednosti 136,716.122 K, torej 49.042 glav in 21 milijonov kron vrednosti več kakor leta 1903. 370.758 prašičev v vrednosti 53,152 910 K, torej 42.275 komadov in 7 milijonov kron vrednosti manj kot leta 1903. — 147 966 ovac v vrednosti 3,046.032 K, torej 14 865 kosov in 310.000 K manj kot leta 1903. Svežega in pripravljenega mesa se je vpeljalo 160.897 met. stotov, tedaj 7566 met. stotov in 700 000 K vrednosti več kot leta 1903. Avstrija je pa izvozila na Ogrsko: 3420 govedi (manj 5854 glav in 1 milijon kron vrednosti) 5827 prašičev (več 2300 glav in 150.000 kron vrednosti), 3259 ovac (manj 237 glav in 18.000 K vrednosti) — Svežega in pripravljenega mesa se je izvozilo 24 291 met. stotov v vrednosti 5 413 545 K. — vkupna vrednost znaša 6 775.457 K Avstrijski izvoz v Ogrfko ostal je torej leta 1903 in 1904 v skupni vrednosti skoraj nespremenjen. Razglas o razdelitvi državnih podpor za izboljšanje hlevov v L 1907. C. kr. kmetijsto ministrstvo je za 1. 1906 dovolilo določeio vsoto kot državno podporo za primerna zboljšanja hlevov, ki se bo pa zaradi priprav mogla izplačati šele 1. 1907. Ta državna podpora se za 1.1907 namerava zvišati. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v zmisln tega razglasa hlev to zimo ali spomladi 1. 1907 tako zboljšati, da bo to zboljšanje vredno nagrade. Za podporo lahko prosijo kmetovalci iz vseh krajev naše dežele, vendar se bo v prvi vrsti oziralo na prosilce iz takih krajev, koder govedoreja kmetovalcu največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibaega mleka nujno potrebno, da se hlevi zboljšajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo. Za podpore vredna se bodo smatrala le ena zboljšanja domačih (ne planiniskib) hlevov, če se hlevi, kjer se napravlja gnoj, ki niso tlakani, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodilu strokovnjakov, posebno kme tijskih potovaln h učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolah, izpremenile v takane hleve z rednim izki-davanjem in se gnojišče ter gnojiščna jama naredita posebej, zunaj hleva. Pri izboljšanju hleva je vse-kako spolni ti te pogoje: 1. Skrbeti je, da ima hlev dosti svetlobe in čist «.rak, ki se doseže s primernimi prevetrovalnimi napravami, da imajo živali ugodno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Živalsko stojišče je tako urediti, da se živali izpuš *ajo na napajal šče in da ob ča&u požara pridejo na prosto. Pri ureditvi je trebi skrbeti za telečje k"Če (tekališča) in za to, da se lahko donaša krma in stelja, gnoj pa lahko in hitro iz hleva spravlja. 2. Tiak je narediti, kakor dopuščajo razmere, iz batoia, kamenja, opeke ali iz lesa. Kar se lesa za hleve rabi, ga je treba posekati pravo-časio po zimi, da je trpežnejši, in če je mrgiče, naj se namaže s kakim varovalnim sredstvom. 3 Stojišča morajo biti nepredorna, morajo toliko viseti, da gnojnica odteka, in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva. 4. Gnojišče, ki mora vsekako biti zunaj hleva, je lahko pokrito ali prosto. Za gnojnične jame se želi, da so nepredorne in imajo take priprave, da se gnojnica iz njih jemlje lahko in brez truda; vendar so pa tudi drugače narejene gnojnične jame dopustne, ki so le v deželi navadne, da so le dobro narejene in nepredorne. Prošnje onih prosilcev, ki si priskrbe gnojnične sesalke ali druge primerne priprave za izpraznjenje gnojmčnih jam, potem gnojnične sode in razprševalnike, bodo imele prednost. Nekolekovane prošnje za podpore, kjer je povedati, koliko glav živine prosilec navadno redi črez zimo, je najkasneje do 1. decembra t. 1. vposlati. Trgovski promet s klavno živino in mesom v prvi polovici 1. Í9Ó6 v avstrijsko-ogrski državi. Od meseca januarja do konca junija 1.1. padal je trgovski promet s klavno živino tako glede izvoza, kakor tndi uvoza, kar je posebno značilno z ozirom na novosklenjene trgovinske pogodbe s tujimi državami, V navedeni dohi se je izvozilo iz naše monarhije 80 615 kosov klavne živine v vrednosti 29,318.725 K, nasprotno pa se je v letu 1905 v istem času izvozilo 136.444 kosov živine v vrednosti 43,594.654 K. Izvoz je torej padel za 55.829 kosov živine v vrednosti 14,275.929 K. — Tudi uvoz klavne živine v avstro-ogrsko monarhijo kaže v gori označeni dobi t. 1. nazadovanje in sicer v sknpni vrednosti 700.000 kron; posebno je padel uvoz govejo živine za zakol, ker se je letošnje poletje uvozilo 7000 glav manj kakor istodobno lanskega leta. — Zanimivo je nazadovanje izvoza od časa novih trgovinskih nagodb dalje, torej od marca meseca t. 1.; popolnoma ponehal je izvoz prašičev, izvoz ovac je znatno padel, na Francosko celo popolnoma ponehal, pa tudi izvoz drugih živalij je padel in sicer najbolj v Nemčijo, potem v Švico in Italijo. V Belgijo in Rumnijo izvažalo se je nekaj ovac in ovnov. — Promet z mesom je pa tako glede izvoza, kakor tudi glede uveza napredoval in sicer glede prvega za kakih 2000 meterskih stotov v večji vrednosti 500.000 kron, glede drugega (t. j. uvoza) pa za 2000 meterskih stotov v večji vrednosti 350 tisoč kron napram enaki dobi preteklega leta. Književnost. Zbornik civilnopravdnih zakonov za dežele, zastopane v državnem zboru. — Ta zbornik, ki ga je uredil s pomočjo nekaterih tovarišev c. kr. dež. sod. soveln k dr. Edvard Volčič, obsega, poleg sodn. pravilnika in civ. pravdnega reda z uvodnima zakonoma, tudi vsa druga veljajoča določila, ki se stikajo s to tvarino. — Na doti^nih mestih so popolni odgovori ju;t čnega ministrstva, vsi kasnejši ukazi m razpisi ter premnoga razsodila najv. sodišča. V zbornik so uvrščeni tudi zakoni o državnem in upravnem sodišču ter pridejana so določila o konzularnem sedstvu; pozvane so odločilne točke najnovejših zakonov: o šekn in o družbah z omejeno zavezo. Zbrani so prvič selilni redi vsega slov. juga tostranske dižavne polovice; miogo zakonov in ukazov je prevedenih prvič na slovenski jezik. Knjigi se doda obširno stvarno kazalo, v katerega abecednem redu so i pravniški izrazi hrvatskega uradnega prevoda, v kolikor se bistveno razlikujejo od slovenskih; neki zakoni, ki se tičejo zgolj Dalmacije, uvrščeni so samo v hrvaškem besedilu. S tem je knjiga rabneja i za Hrvatt. — Vsled stvarnega kazala, navedbe uradnih obrazcev in kolkovnine ter sploh vse uredbe bode ta knjiga v korist i potrebo ne samo pravniku, temveč vsakemu, ki ima posla s sodišči v civilnih pravdnih stvareh, posebno pa občinskim in župnim uradom, denarnim zavodom, (hranilnicam in posojilnicam), raznim zadrugam, trgovcem, obrtnikom itd. — Knjiga obsega nad 50 pol (do 900 strani) v navadni 8-ki, papir je naj-fineji, trnek razločen. Knjigi bode tržna cena broširani 7 K; v platno vezani 8 K; pred plačniki jo dobe, z niže razvidnimi uveti, broš. za 5 K 50 vin.; vezano za 6 K 50 v.; poštnina stane posebej 50 vin. Isti čas izide z enako obliko v posebni knjižici: odvetniška tarifa in sodne pristojbine ter veljajoče jezikovne naredbe za okrožja nadsodišč: graškega, tržaškega i zadrskega. Knjigi obsegajoči do 100 strani doda se posebno stvarno kazalo. Ti knjigi bode tržna cena 1 K 80 v.; s poštnino 2 K; pred-plačniška cena je 1 K 40 v.; s poštnino 1 K 60 v.; ako se predplača skupno z zbcrcikom, pa ni posebne p štnine. Predplačniki naj označene zneske pošljejo tiskarni J. BJasnika nasledniki, Ljubljana. Svetujemo, da si obe knjigi naročite takoj, ker se tiskate le v malo sto odtisih, ter hodete potem težko dobiti v knjigotržnicah po agoraj navedeni ceni. Gasilno društvo v Pristavi priredi tombolo dne 11. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v gostilni g. Fr. Seršen-a v Ljutomeru. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Hal. priredi v nedeljo 11. listopada t. 1. po večernicah v šoli veselico s sledečim sporedom: 1. Gledališka predstava „Ne kliči vraga I" Saloigra v enem dejanju. 2. Kvišku bratje! Poje moški zbor. Junak iz Like. Svirajo tamburaši. Rojakom. Poje zbor. Mladi vojaki. Svirajo tambaraši. Spoved. Poje zbor. 8. Prosta zabava s petjem in tamburanjem v gostilni g. Korenjak. Vstopnina: Sedež 40 v, stojišče 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. „Slov. kat izobraževalno društvo „Straža" na Dunaju. Služba božja za mesec november bo v nedeljo 11. t. m. ob 7,3 pop. v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16. Šmartno pri Slovenjgradcu. Ker veliko gostov zaradi velikega navala občinstva ni moglo videti igre „Mlinar in in njegova hči", se bo ta igra na občno željo ponovila v nedeljo dne 11. novembra v obširnih prostorih šmarskega žup-nišča takoj po večernicah. — Toliko na znanje tistim cenj. gostom, ki bi radi to igro videli. V Brežicah bo dne 11. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma gledališka predstava. V Gotovljah se bode vršila v nedeljo dne 18. novembra 1906 popoldne velika veselica z gledališko predstavo in petjem v korist tamošnje prostovoljne požarne brambe. Na-tančneji vspored sledi. Zahvala. Vojaškemu veteranskemu drnštvn pri Sv. Andražu v SI. gor. so darovali gg.: Tom. in Marija Golob gost. in trg. pri Vurbergu, kot botra društvene zastave 40 K, dr. Fr. Jnrtela, odvetnik v Ptuju 20 K, Andr. Jurtela, prof. v Moskvi 10 K, dr. Jurij Pučko. c. kr. notar v Krškem 10 K, Iv. Krst. Strelec, naduč. 7 K, Rud. Havelka, trg. v Ptuju 5 K, Ant. Ilešič, trg. 2 K, Vinko Zčrko, c. kr. poštar 2 K. visoko spošt. gospod dr. Jožet Kronvogl, c. kr. svet. kot pokrovitelj društva 30 kron. V imenu društva izreka prisrčno zahvalo odbor. Za pogorelce v Mihalovcih so darovali: č. gosp. Jak. Zupanič 10 K; g. dr. Jankovič 6 K; č. g. Jak. Čebašek 10 K; g. S. Gajšek 5 K; g. L. Potočnik 5 K; gospa Windišer 5 K; gdč. M. Windišer 5 K; gdč. W. Bračič 5 K; č. g. K. Presker 4 K; č. g. A. Pernat 5 K. Prisrčna hvala! Mohorjani na Muti so darovali družbi sv. Cirila in Metoda 4 K iz hvaležnosti, da jim vzdržuje šolo. Llatnlca uradnlitva. G. Janez Kapun, čevljar v Št. Jakobu: Potrdimo, d» Vi niste pisali dopisov iz Št. Jakoba o županu, o cestah in o šoli. — Požar vsled streljanja: Pošljite nam Vaše ime! — Ptuj : Bomo porabili za „Naš Dom". — Ponikva: Istotako! — Dobrna: Zal, ni bilo mogoče v to številko. Tržne cene v Maribora od 28. oktobra do 3. novembra 1906. Najnovejše noviee, V Admontu je umrl naš rojak č. g. o. Maks Pivec, rojen v Ribnici na Pohorju. R. i. p. 1 Iz državnega zbora. Kakor povzamemo iz listov, je govoril zadnji torek naš državni poslanec dr. Korošec med vseobčiim zanimanjem zbornice o vprašanju volilne reforme. Razprav\jal je o tem vprašanju s katoliškega, kmečkega in narodnega stališča. Proti koncu njtjgovega govora je nastalo med njim, vsenemakim Malikom, Steinom in Pom-merjem razburjen prepir, v katerem je dr. Korošec spretno odbijal nemške napade. Govor je naredil velik utis in se je govornika od vseh slovanskih strani čeBtitalo. Upamo, da dobimo stenograftčni zapisnik, po katerem bomo lahko objavili govor v celoti. Češki kmečki poslanci so glasovali včeraj za qujnost volilne preosnove. Njihov načelnik Prašek je utemeljeval to stališče. Sploh so bili vsi kmečki zastopniki izmed vseh nsrodov za nujnost. Društvena naznanila. Izobraževalno drnštvo v Št. Janiu na Drav. poljn priredi dne 11. t. m. veselico (Martinov večer). Začetek ob 5. uri pnpoludne. „Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pri Sv. Juriju ob juž. žel." skazuje čistega dohodka od svoje nedeljske veselice 160 K 86 v. Ta svota se je poslala glavni družbi v Ljubljano. od dio Živila. 100 kg K h K| h 15 60 14 20 _ _ 16 — — — 15 50 — — 16 _ _ _ 17 20 — _ 17 — — — seno ...... 4 80 —. — 4 80 — — 1 kg _ 80 — — — 62 — — _ 68 — — — 7 — — — 40 — — surovo maslo . . . 2 60 — — maslo...... 2 — — — ipeh, svež .... 1 40 — — zelje, kislo .... — 32 — — repa, kisla .... — 20 — — 1 lit — 20 — — «metana, sladka . . 72 — — kisla . . . 80 — — 100 \ «u«...... g1« 7 — — — | 1 kom. — 8 — — Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 20. oktobra. * • 55, 53, 38, . . 64, 23, 75, 30, 20, 10. 65. Izjava. Na posredne napade v „Domovini" in „Slovencu" ne odgovarjam, ker imam ogromno važnejšega, hvaležnejšega dela. — Izjavljam pa, ker sem to dolžan svoji časti, da se iz sebičnih namenov razširjajo po slovenskih listih z ozirom na sedanje razmere grde laži o delovanju „Zveze kmetijskih zadrug na S ajerskem" v Gradcu, kar bodem o raznih prilikah dokazal, in zagotavlja m, da „agenti" in „potovalni učitelji" kot možje vedno molčali ne bodo; saj je njihova dolžnost, da razširjajo resnico in pobijajo laž. Gradec, PestalorzBtrasse 63, novembra 1906. 706 (1—1) Andrej Žmavc. Vsaka beseda stane 2 v. Najman , objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka basada stan« 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. Večkr. objava po dogovora. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na npravniStvo se mora pridati znamka za odgovor. Prodajalnico dam v najem pri Kovačkega učenca , pridnega x—• —= ——-- jn jz poštene hiše sprejme Fr. Viher, kovač v Framu (Franheim). Isti dobi tudi nekaj plačila. 687 (3—3) župni cerkvi in železniški postaji na Spodnjem Štajarskem. Kje pove uredništvo tega lista. 700 (I—1) Glasovir, modem, z lepim in močnim glasom se takoj proda v Rušah pri Josipa Tarin. 697 (8—1) Gostilna, dobro idoča, se da v najem ali pa proda zaradi bolozni. Lahki plačilni pogoji. Vpraša se naj Poberž št. 12 pri Maribora. 698 (1 1) Služba organista In oerkve-nika v Skomru se razpisuje do dne 30. novembra 1.1. — Sposobni za tajništvo v občini, ki šteje okoli 200 številk, ali rokodelci imajo prednost. — Več pove župni urad v Skomru pri Velenju. 702 (3—1) Malo, prav dobro posestvo, 13/< ure od Maribor», '/t ure od glavne ceste, cerkve in šole v Slov. goricah, obsezajoče 7 oralov. Prav dober travnik, njiva in velik sadovnjak. Vse v enem pri hramu; hiša in gospodarsko poslopje je cimprano in s slamo krito; hlev za 6 glav živine, ker toliko same sladke krme zraste, skedenj, preša, klet itd. E temu sliši 1 krava in ena telica, vsa krma, 1 voz ječmena in pšenice, katera je še za zmlatiti in vsi pridelki in grozdje kakor stoji in lfži. Cena je brezpogojno 2000 gld., hranilnice ostane 1000 gld., tako je pri kupnini 1000 gld. položit. — Več pove lastnik Franc Podlipnik, Tezno it. 42, Maribor. 704 (—1) Štamplljo iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka nlica št. 15. (11-4) Enonadstropna hlia z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 677 4-6 Posestvo s stanovanjem, 15 minut od cerkve, sadovnjak in njiva je naprodaj. Cena 900 gld. Izve se pri Mikl-u v Stanetincih, Sv. Anton v Slov. goricah. Plačilni pogoji lahki. 708 (2—1) Posestvo na prodaj. 22 oralov zemljišča, 3 orali vinograda z lepim poslopjem. Pismena vprašanja na Antonijo Kager v Pesnici št. 35, pošta Lučane. 711 (2-1) Pozor, kmetice in dekleta I i V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Ka-pilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj laskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se ntroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 5 Vsem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 82.000 na suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Rip. Portal.: 12.000 šipona, 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 3000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in rodeča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreninjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10—5) Lepo posestvo z mlinom ob okrajni cesti poleg cerkve in šole, pri merno za vsako obrt, meri 18 oralov, obstoječih iz travnikov, njiv, sadonos-nikov, prenovljenega vinograda, lepega bukovega gozda ter v najboljšem stanu se nahajajočih zidanih stavb, se z vsemi premičninami takoj proda. Več se poizve pri g. Frid, Zinauer, Sv. Jakob v Slov. goricah. 710 (2—1) Pritlična hlfta za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 4-6 Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfa Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 5 Hlfta na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi prostori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nek«y malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prost», ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 4-7 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozaijem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 4—18 Kdor y »hi kakao In iokoUdo, toma bodi pri^Mtn: Ivane fioffa Kandol: Kakao U tau u^moaj WU< ▼ Mbl, j* u>ni -nllifti «M-toa «kun 1srodao poooaf. NSn luí a lau com Ifta ■ off ta a lovjo Toritv.no numko Zavoji po XU kg 90 vinarjev » » '/i » 60 » . Dobiva (o pon od. ■ 1 nn~ Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem He 25 let, se mi ie posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk i las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor it. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 5 Zanesljivega, pridnega hlapca, ki je zmožen tudi nemščine, in mlinar-skega pomočnika sprejme takoj Janez Böhm, Fram pri Račah. 698 (8-3) Sejem bo v ponedeljek dne 1Ž2. novembra v Šmartnem pri Slovenjgradcu ker pride god sv. Martina na nedeljo. — Ob tej priliki se kakor lavadno obhajajo zadusnice za rajne farane. 709 (1—l) • Vizitnice • t izdeluje po nizki ceni Tiskarna sv. Cirila. Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi -vsakovrstne druge svetinje. . Gnjat Q a lamo fine og18^ eld- OdlaillC 180; iz gnjati zelo prijjub^jene 1 '30; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo. š, la Praga 1 gld.; brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. Fine kranjke klobase, vel., ena 20 kr. Slivovka!«t šilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranja. :: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 4 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. Razglas. Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sa-donosnikov tudi v 1. 1907 ustanoviti viničarski tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silber-bergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni šoli v Spod. Bregu pri Ptuju. Ti tečaji trajajo od 15. februarja do 1. dec. 1907. L. 1907. se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radodni 16, v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spod. Bregu 20 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače. Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje. Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji spoaobljenosti. Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 1. jan. 1907 dežel, odboru štaj. V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilee vstopiti in je priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, ves tečaj (od 15. febr. do 1. dec. 1907) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov. Gradec, dne 26. oktobra 1906. '°7 (»-D Od deželn. odbora štajerskega. Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. dubovičini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne ===== ter vsako delo pri goli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega Izdelka. — Načrti In proračuni zastonj. 488 6 Jamčeno več let! : Yse ure so : natanko pre-: skušene! : : Vsaka res : slaba ura se yzame za celo :ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3*80 naprej Srebrna anker ISSSMJR 5-50 naprej 5-6 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. Pozor! ===== Bolnemu zdravje! ČitaJ! = Slabemu moč! d >N 0 £ 9 t 0 u 03 fc S -p •H O \ želodčne kapljice Pnhraike želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo maqjkati v nobeni kmečki in meSčanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurisic, lekarnar v Pakracu št v. ——— Slavonija. ——— 100 Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): «» Rtekleiilrle (1 e*Mtorcu se bode dne M-M. t. »M. okoli 705 (1—1) 30 polovnjakov mošta, v cerkvenih goricah ntltlnvulo. Zaletek popoltuine ob 1. uri. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1906/1907. Štajerski deželni odbor imel bo prodati v prihodnji spr mladi iz združeaih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 700.0CK) cepljencev, večinoma od rumenega mozlerja, lrške »raševine, belega burgundca, bele in rudeče žlahtnine, zelenčiča, rudečega traminca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 600.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonis in rupestris Montikole. 3. Večje število kljnčev od zgoraj imenovanih treh podlag. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse drage. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse drage. III. 1000 komadov kljnčev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1C00 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati ■aročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra 1.1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa po občinskih uradih, pri katerih se dobe v ta namen naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste od-poslati takoj deželnemu odbora v Gradec. Naročila, ki se vložije do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost »a deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Prodajalcem trt se ne oddaja. Gene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo zneoek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunali. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga boče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte, katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, se bo ista z drago enako nadomestila. Trte se morajo po naročniku ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnarske šole; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 1. oktobra 1906. 692 (3—2) Od štaj. deželnega odbora. ss^CC"* ^«¿^išJ! ^^»išS ^g^s Alojzij Pinter $ trgovina y Slov. Bistrioi (pri farni cerkvi) priporoča celema okraja vedno lepo zalogo vsakovrstnega zimskega blaga, sukno, loden, hlaSevlno, platno, velike roboe itd. V^ Zaloga dolgega železa, obroče v, oal, pločevine, žic (, ter vse drage železnine. 101 (5—1) Xtt*KKKttfttt* XX ftttftttftKKfttt* Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad OC več tisoč snho cepljenih trt na prodaj "3(2 različnih, dobrih vrst, na.Ripario Portalis, Rapestris montikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rameni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tadi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor Be ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarju pri Sv. Trojioi v Slov. Gorioah. ********** ************ L Prva narodna toyaraa kmetijskih in poljedelskih strojev Jožef Pfeifer-ja v Hočali pri Mariboru na Štajerskem. 2ST" a, j novejša rezalnica za klajo. K. M. G. Sirokost 315 mm (12 palcev), reže v osmih dolgostih od 6—60 mm. Vsaka teh najnovejših rezalnic ima nogovnico, s katero se pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če^se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži. = Cena 11(> kron. = Jamči se eno leto. jr^illi^IffilJTŽIifflfflilli^^ OifilJfiljfiljfillifi^ Pumpa ali sesalka za gnojšnico Ta sesalka je najpriprav-nejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, d& se pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana Cena 36 kron. Cevi z a, zdaljšanje ses fiSliSljSjSffl^ Izdelujejo se tudi rezalnfee S. R. H. 315 mm 12 (palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih od fi do 100 mm ali V4 do 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj. Jamči se eno leto. ¡MISiESinSiESBS® SSirat!!® tEKSKMMT^MSK!^ a,13s:e eden meter © kron. Brana za travnike za iztrganjehmela Širokost za enega konja 1250 mm 58 kron. Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše ostre zobe. ---------- za dva konja 1750 mm, 84 kron. Slovenci! Kupujte vedno in ob vsaki prililfi „Narodni k o I e ! CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko to Kemična pra|njCa urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaienje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Štefan Kanfmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 5 priporoča svojo veliko zalogo = lepo pozlačenih = nagrobnih križev po jako nizki ceni. Želod, fižol, divji kostanj, jabolka, suhe gobe, orehe in sploh vse t>00 (5-3) deželne pridelke plača najdražje Ant. Kolenc v Oeljn. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦H Podobice male in večje, zobčaste in gladke - dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. 0) £ R 0) S e > o > ¡o e E 0) v a o II II II !l II II Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || || || || |j || 4-5 Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železnino „MERKUR" P. IlAJiilČ, CELJE ter» pošilja na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit ====== so "v zalog-I. ======= Lepa izbepa kuhinjske posode ias čistega nikla in zdravniško priporočena. || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || || ||