FoStnlna plačana v gotovini ~~\ Leto LXXI., št. 278 a Ljubljana, ponedeljek 12. decembra 193$ Cena Din 1.-* Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračao. UREDNIŠTVO IN UFBAVNIšTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Koc*nova ul. 2, telefon št, 190 — JESEMCE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Spor med Francijo in Italijo: NJ. Vel. kraljica Marlfa Položaj je napet« a ne kritičen Italija smatra, da sporazum med Rimom in Parizom« ki ga je sklenil leta 1935 La ter da se morajo na novo urediti vsa sporna vprašanja, predvsem pa vprašanje il leta 1935 Laval, ne obstoja več Tunisa Rim, 12. dec. br. Napetost med Francijo in Iiali.jo zaradi incidentov v Tunisu m neprestanih demonstracij v Italiji in Franciji je dala francoskemu in angleškemu tisku povod za zelo pesimistične prognoze glede nadaljnjega razvoja mednarodne politike. V Rimu pa ne dele tega mnenja in ni opažati tu nikakega vznemirjenja. Italijanski tisk naglasa, da so razne vesti o vojni nevarnosti, ki jih prinašata pariški in londonski tisk, tendenciozne ter da jih objavljajo zgolj z namenom, da ustvarijo nerazpoloženje proti Italiji. »Gazeta del Popolo« piše, da morajo senzacionalne vesti londonskih listov in njihovi komentarji, ki prikazujejo franco-sko-italijanske odnošaje kot zelo kritične, presenetiti vsakega objektivnega opazovalca in se mora tako pisanje angleškega tiska obsoditi tembolj- ker tendenciozno in netočno prikazuje italijanske aspiracije, pri čemer pozablja, da odgovorni angleški krogi polagajo največjo važnost na pravilen in prisrčen razvoj odnošajev z Italijo v času, ko so po uveljavljenju ita-lijansko-angleškega sporazuma v teku priprave za bližnji obisk predsednika angleške vlade Chamberlaina v Rimu. »Piccolo« smatra, da gre za manever, ki so ga vprizorili protifašistični krogi v Parizu in Londonu z namenom, da alarmirajo javno mnenje ter da tako izzovejo vtis kakor, da je doživela polom politike, ki jo vodi Chamberlain in za katero se zavzema tudi Mussolini. Dijaške demonstracije v Franciji in Italiji gotovo ne dopri-našajo k pomirjenju duhov in bi mogle nepopravljivo kompromitirati francosko italijanske odnošaje. Italija v nobenem primeru ne misli na kako nevarno avanturo prepričana, da v Parizu prav tako računajo z uspehom diplomatskih ini-cijativ kakor v Rimu, da se čimprej razčistijo vsa sporna vprašanja. Le zaradi pasivnosti francoske diplomacije in neodločnosti odgovornih pariških krogov so fran-cosko-italijanski odnošaji zašli na mrtvo točko. To pa še ne pomeni, da bi se sporna vprašanja v najkrajšem času ne mogla urediti. »Tribuna« naglasa, da odgovorni londonski krogi upajo, da bo na sestanku Chamberlaina z Mussolinijem uspelo razčistiti vsa vprašanja, ki so povod raznih sporov med Francijo in Italijo ter da bo tako omogočen sporazum med Parizom in Rimom. »Giornale d' Italia« pa naglasa v svojem uvodniku, da je treba vsa vprašanja, ki so bila z govorom grofa Ciana v italijanskem parlamentu postavljena na dnevni red, čimprej rešiti. Francosko stališče, da so vsa sporna vprašanja rešena s sporazumom iz leta 1935. po mnenju lista ne drži, ker ta sporazum za Italijo ne obstoja več. Italija pa je pripravljena urediti svoje odnošaje s Francijo na isti osnovi, ki jo je Francija s svojim postopanjem med abesinsko vojno popolnoma uničila Najprvo pa je treba rešiti vprašanje Tunisa. Rim, 12. dec. a. List »Relazioni Interna-zionalic je objavil članek pod naslovom »Francija in naravne zahteve italijanskega naroda.« List piše med drugim: Francija je s svojim trmastim konserva-tivizmom pred vsem dokazala, da prav nič ne razume potreb Italije in celokupnega evropskega položaja. Nemogoče bo ustaviti revizionistično gibanje. Francija naj se jasno zaveda: 1. Naravne zahteve italijanskega naroda niso ničesar novega. 2. Nemčija ne bo odstopila od osi Rim-Berlin. Kar se tiče zahtev v Afriki, je treba reči, da je italijanski Tunis za ves italijanski narod najvažnejša zahteva. Nihče ne more dvomiti, da je Francija odšla, v Tu- nis proti volji Italije. Francija se lahko vzdrži v Tunisu samo s sodelovanjem Italije. Kadar bo to sodelovanje odnehalo, tedaj bo Tunis za Francijo izgubljen. Muslimansko prebivalstvo je namreč sovražno razpoloženo napram Franciji. Od Džibutija pa moramo reči tole: Med pogajanji za mir je Italija zahtevala Dži-buti zase. Francozi so ta predlog odbili, danes pa je usoda Džibutija, njegovega pristanišča in njegove železnice v rokah Italije. O Suezu se mora ugotoviti, da se mora nehati zasebno izkoriščanje podjetja, ki živi od splošnosti. Ob koncu pravi člankar: To so trije afriški problemi, ki morajo biti urejeni. Sedaj je prišel čas za ureditev takozvanega tuniškega vprašanja. Ime Tunis ima danes isti pomen kakor pred 30 leti imeni Tridenta in Trsta. Z osjo ali brez osi je za nas položaj jasen. Vsi zadnji sporazumi so bili doseženi tako, da je bilo spoštovano ravnotežje o pravičnih zahtevah narodov. Italijanski narod mora s francoskim urediti zgodovinske zadeve. Italijanski narod je popolnoma jasno postavil te probleme na politično polje. Ali jih bodo uredili ali ne, Italija jih bo znala sama urediti. Borba za ustanovitev neodvisne Velike Ukrajine se je že pričela Zanimiva poročila praških listov — Nemčija in Japonska podpirata težnjo Ukrajincev po popolni državni samostojnosti Praga. 12. dec. Praški list »A-Z« objavlja daljše poročilo, o ukrajinskem vprašanju ter naglasa, da se je borba za veliko neodvisno Ukrajino že pričela. Borba za ustvaritev ukrajinske države bo predstavljala najbolj ogorčeno bitko po bitki Focha proti Ludendorfu. Izid te bitke bi moral zapečatiti sovjetski režim. Tp mnenje praškega lista deli, kakor izgleda tudi celokupno javno mnenje češkoslovaške. Dejansko so se začeli dogodki v Pod karpatski Ukrajini razvijati z veliko naglico. Tega razvoja ne ovira ne zima, ki je zavladala v Karpatih, niti ne dogodki na Sredozemskem morju v zvezi z napetostjo med Italijo in Francijo. Celo daljna Japonska se je začela zanimati za ukrajinsko vprašanje in na vrhovih Karpatov se je pojavil njen interes v osebi tajnika japonskega poslaništva v Moskvi Ktohoke. Ta diplomat je kakor naglasa j o na »študijskem potovanju« po vzhodni češkoslovaški republiki. Včeraj je obiskal predsednika podkarpatske vlade msgr. Vološina, ki mu je med drugim izjavil: Danes imamo sicer Ukrajinci šele malo državico, toda naša upanja so zelo velika. Xa drugi strani opozarjajo politični krogi na to, da se je te dni vrnil s »študijskega potovanja« po Nemčiji podkarpatski minister Revaj. Uradno poročajo, da je v Berlinu proučeval gospodarska vprašanja, ki se tičejo odnošajev Podkarpatske Rusije in Nemčije. Istočasno z njim pa je prispel v Chust tudi posebni nemški vojaški opazovalec v spremstvu večjega števila nemških diplomatskih uradnikov. Podkarpatska vlada je zgradila v Chu-stu provizorično radijsko postajo, ki je namenjena izključno propagandi Ukrajincev. Politični in diplomatski krogi v Pragi so prepričani, da se je že pričela propa. ganda za osnovanje samostojne ukrajinske države, ki bi obsegala ne samo podkarpatske, marveč tudi poljske in ruske Ukrajince. Razburljive volitve v Klajpedi Nemci napovedujejo združitev Klajpede z Nemčijo — Ogorčenje v Kovnu — Poseben zalson o zaščiti države Kovno, 12. dec. br. Včeraj so bile volitve v avtonomni klajpedskl pokrajinski parlament. Sprva v litovskih krogih tem volitvam niso pripisovali posebne važnosti, zadnje dni pred volitvami pa se je izkazalo,, da proglašajo Nemci te volitve za plebiscit, ki naj odloči o zopet ni priključitvi Klajpede Nemčiji. V tem duhu je bila usmerjena vsa nemška propaganda in dosegli so, da so poprej razcepljene nemške skupine postavile enot-no listo pod vodstvom dr. Neumanna, voditelja klaj-pedskih nacistov. Litovske stranke so se prav tako pogajale za skupen nastop, vendar pa med njimi ni prišlo do sporazuma. V volilni boj so šle s štirimi listami. Nemci so docela po hitlerjevskem vzorcu organizirali strnjeno glasovanje in so spravili na volišče vse svoje volilce. Posebna rediteljska služba je skrbela za to, da ni šel v izgubo niti en nemški glas. Tudi iz inozemstva so poslali vse klajpedske Nemce, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki in parniki v Kla.ipedo ter tam oddali svoje glasove. Zaradi silno kompliciranega volilnega sistema podrobni rezultati še niso znv."'\ toda splošni pregled kaže, da so t-- ' •**w»iti*-ti^ v',','ni o^ 09 po- slancev jih bodo imeli v novem pokrajinskem parlamentu 27. Na snočnjem maui-festacijskem zborovanju v Klajpedi, kjer so slavili svojo zmago, je dr. Neumann napovedal, da bo prvi sklep, ki ga bo novo Izvoljeni pokrajinski parlament sprejel, proglasitev zopetne združitve Klajpede z Nemčijo. V litovskih političnih krogih so dogodki v Klajpedi izzvali veliko razburjenje. V Kovnu je bilo s noči prirejeno veliko protestno zborovanje, na katerem so govorniki zahtevali odstop vlade in povratek svoječasnega predsednika republike \Yol-demarasa, Id je vodil politiko močne roke ter zajezil vsa separatistična stremljenja v Klajpedi. Vlada je imela suoči pozno v noč trajajočo sejo, na kateri je sklenila objavo posebnega zakona o zaščiti države. Ta zakon je naperjen predvsem proti nemškemu stremljenju, da se Klajpeda odcepi od Litve. Dijaštvo je priredilo snoči na univerzi velike demonstracije proti vladi in zahtevalo njen odstop, dolžeč Jo, da je s svojo politiko zakrivila poraz Litovcev v Klajpedi. Korporativni sistem na Poljskem? Prve razprave o volilni reformi 1'uršava, 12. dec. Politični krogi pripisujejo veliko vainost delu posebnega odbora sejma, ki razpravlja o reformi volilnega zakona. Pričakovanja opozicijskih strank, zlasti onih z levice in sredine, da se bo volilni zakorn izpreniGn.il v smeri demokratizacije, so se izkazala za popolnoma neosnovana. Kolikor se more sklepati iz politične deklaracije šefa tabora narodnega •dinstva generala Skvorevskega, ki jo podal ob sestanku novo izvoljenega sejma, kakor tudi iz izjav vodilnih parlamentarnih činiteljev, izključuje nameravana reforma volilnega zakona vsak povratek k prejšnji demokratski osnovi. Sodeč po vsem se je tabor narodnega edinstva, ki bo o tem odločal, že odločil za tako rešitev volilne reforme, ki predvideva uvedbo korporativ-nega sistema na Poljskem. Blok malih kolonialnih držav Pobuda Portugalske v svrho skupne obrambe kolonijske posesti in statusa quo Lizbona, 12. dec. List »H uman klade«, ki je posvečen v prvi vrsti kolonialnim vprašanjem, priporoča v svoji nedeljski številki osnovanje bloka, v katerem bi se združile Belgija, Nizozemska in Portugalska List naglasa, da se vse tri države nahajajo v enakem položaju, kar se tiče kolonij. Vse tri spadajo v vrsto malih držav, ki pa imajo veliko kolonialno posest Ta istovetnost položaja je upravičen povod za tesnejše sodelovanje. Vse tri države imajo iste in- terese, ki jih bodo mogle braniti le v složnem sodelovanju. Ustvariti se mora močan protiutež proti zahtevam, ki nimajo nikakega smisla za pravičnost im ki se naslanjajo le na silo ornih, ki te zahteve postavljajo. Na splošno se samo po sebi vsiljuje ustanovitev bloka kolonialnih držav, zlasti onih, ki same ne morejo uspešno braniti svojega stališča proti gotovim zavojevail-nim idejam. Le taik blok bi bil v stanju, da očuva status quo v kolonijah. Uradna poročila o nedeljskih volitvah Od službene agencije Avale do 11.30 nismo prejeli še nobenih uradnih poročil o izidu volitev in prosimo zaradi tega naše čitatelje za potrpljenje. O poteku skupščinskih volitev smo do-sedaj prejeli naslednja poročila agencije Avale: Beograd, 11. dec. AA. Danes so v vsej državi volitve za narodne poslance. Izvoljenih bo 371 poslancev. Po vesteh iz vse države lepo vreme omogočuje veliko udeležbo volilcev. Na vseh voliščih vlada popoln red in mir. Glasovanje se je začelo ob sedmih zjutraj. Po prvih volilnih izidih do 9.30 je splošni vtis ta, da bo lista, katere nosilec je dr. Stojadinović, dobila ogromno večino v Beogradu ter v dunavski, moravski, vrbaski, drinski, zetski, dravski in vardarski banovini. V primorski in savski banovini vrše pristaši dr. Mačka na volilce silen teror. Zlato so glasovi, ki bodo v teh dveh banovinah oddani za dr. Mačka, ne morejo smatrati kot svobodno oddani glasovi. Beograd, 11. decembra. AA. Danes dopoldne so delili po Beogradu tale letak: s-Srbi, preden daste svoj glas, pomislite še enkrat, kdo more biti večji vaš prijatelj, Vladko Maček ali dr. Milan Stojadinović«. Poleg tega so volilcem in prijateljem združene opozicije, JNS in Ljotića poslali danes poziv, ki so ga tudi v obliki letaka delili po Beogradu in ki se glasi takole: >Vi, ki pripadate Jugoslovenaki nacionalni stranki in Ljotiću, zdaj po prvih rezultatih volitev že vidite, da vaši kandidati ne bodo izvoljeni. Zaradi tega gre vsak vaš glas ne v korist vašim kandidatom, pač pa v korist dr. Vladka Mačka, ki hoče razdeliti to našo lepo in veliko kraljevino Jugoslavijo.« Beograd, 11. decembra. AA. Za danes se jasno kažejo osnovne Črte in karakteristične poteze današnjih volitev. Poročila, ki so prihajala v današnjem dnevu in katera še zmerom prihajajo v prestolnico naznanjeno zmage dr?**vne liste dr. Milana Sto-jadinovića v vseh banovinah, kjer žive Srbi, nato veliko večino v Sloveniji In v krajih, kjer bivajo mtisHmanL Ta zmaga je popolnoma jasna, to je čista in nedvomna sijajna zmaga, ki je tudi končna. Ta zmaga kaže na popolno in določno razpoloženje ter prepričanje najširših ljudskih množic, ki so danes odločno dale v ogromni večini svoje zaupanje dr. Milanu Stojadinoviću in nje govim kandidatom. V savski in primorski banovini, ki stojita pod vplivom dr. Vladka Mačka ter njegovih sodelavcev in ljudi, je bil nedvomno dosežen velik in pomemben rezultat, če se vpošteva, da je tam organizacija dr. Vladka Mačka v vsakem pogledu izvajala silen teror in pritisk. V vseh okrajih primorske in savske banovine — čeprav so se danes dogodili številni dejanski napadi na volilce — je precejšnje število volicev dalo svoje glasove za listo dr. Milana Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. čeprav se končni rezultati, ki te ure prihajajo iz vseh krajev države v prestolnico, sedaj šele urejujejo, pa je vendar možno potegniti končno rezultanto iz vseh današnjih volitev. Sklep, ki se more iz tega dejstva potegniti, pravi, da je danes vsa Jugoslavija odločno spregovorila in se izjavila za trdno in popolnoma svobodno politiko, ki jo že tri in pol leta izvaja vlada dr. Milana Stojadinoviča. Posebno je treba poudariti, da je večji del voditeljev opozicije na teh volitvah propadel in je bil poražen z ogromno večino v korist kandidatov liste dr. Milana Stojadinoviča. Opozicijski voditelji so sami priznavali in še priznavajo, da v predvolilni borbi oblasti nikjer niso delale pritiska na opredelitev volilnih množic. V polni svobodi in brez vsakega pritiska s strani upravnega in policijskega aparata se je ljudstvo opredelilo proti opoziciji in njenim kandidatom. Posebno je treba ob tej priliki poudariti polom in krah JNS. V Požarevcu je bil premagan Bogoljub Jevtič, v Beogradu je bil poražen Pera Zivković, a v Ljubljani dr. Albert Kramer. Zelo pomembne so volitve in rezultati v Beogradu, ki so pokazali, da se je za listo dr. Stojadinoviča, na kateri kandidirajo v mestu samem poleg predstavnikov JRZ tudi zastopniki industrije, trgovine, obrti in delavstva, odločilo okrog 80# volilcev. Sklep, ki ga vsiljuje opazovanje in urejevanje dosedanjih poročil, je tak, da je Jugoslavija odločno spregovorila in se odločila odločno in v vsej svobodi za politiko, ki jo le tri in pol leta vodi vlada dr. Milana Stojadinoviča. Beograd, 11. decembra. AA. Predsednik vlade in zunanji rninister dr. Milan Stoja-dinovič je imel danes zvečer ob 22. sledeči govor na radiu: V trenutku, ko JRZ slavi svojo veliko zmago, se obračam k vsem svojim sodelavcem in vsem tistih ptofir>am in stoti-soSen po vsej domovini, ki so glasovali za mojo listo. Vsi ti so dah" s tem svoj glas tako za veličino in za napredek svoje domovine in za našo veliko Jugoslavijo. Vsem tem pošiljam svoj prisrčni pozdrav. Vsem tem pošiljam sedaj le svojo toplo zahvalo. Beograd, 11. dec. AA. Notranji minister dr. Anton Korošec je imel nocoj po radiu na svoje volilce v Ljubljani tale pozdrav: »Volilci bele Ljubljane! Ko smo se pripravljali na volitve, smo se zbali za Ljubljano, da bi mogla biti naša zmaga ogrožena. Zato sem smatral za potrebno, da vas sam prosim za zaupanje. Hvala Bogu, bitka je dobljena! Zmaga je naša, in sicer je v soboto prispela v London, kjer bo ostala delj časa. Na železniški postaji Viktorija so jo pozdravili Xj. Vis. kneginja Olga s teto Nj. Vel. kraljice Marije infantko Beatrico. Navzoči so bili tudi člani jugo-slovenskc kolonije s poslanikom Kasildol-ceni na Čelu presijajna zmaga. Vsem, ki ste me volili, se iskreno, iskreno zahvaljujem. Pozdravljam belo Ljubljano.« Nemci in Slovaki Bratislava, 12. dec. Včeraj je predsednik slovaške vlade dr. Tiso govoril na velikem zborovanju v Prišenicah. Zborovanja se je udeležilo okrog 10.000 ljudi, med njima rudi 3000 Nemcev. Dr. Tiso je v svojem govoru izrazil veselje, da je prisilo na zborovanje tolikšno št evrlo Nemcev in izrazil upanje, da bodo Nemci složno sodelovaili s Slovaki za obnovo in gospodarsko iz^na-diitev Slovaške. Vojvoda VVindsorski odpotuje v kratkem v Indijo London, 12. dec. AA. DNB. »Peuple« js objavil vest, da bo vojvoda windsorski najbrž kmalu odpotoval v Indijo. Zabranjene demonstracije v Tunisu Tunis, 12. dec AA. Oblasti so prepovedale vse manifestacije in sprevode po mestu. Zato so bivši bojevniki objavili proglas, v katerem vabijo prebivalstvo, da naj izobesijo francoske in tuniške zastave. Zahtevajo tudi, da naj oblasti prepovedo izhajanje italijanskemu listu »Unione«. Zakon o zaščiti drŽave v Litvi Kovno, 12. dec. (Havas) SnoĆi je litovska vlada objavila izredni zakon o zaščiti države. Zakon so objavili najbrž zato, ker se boje neredov s strani desničarske opozicije. SnoČi so se razširile vesti, da so Čez dan zaprli več politikov. Madžarska agrarna reforma Budimpešta, 12. dec. AA. (Havas). V svojem govoru je včeraj na občnem zboru zveze veleposestnikov kmetijski minister grof Teleki jasno povedal, kako misli vlada izvesti agrarno reformo. Vlada misli ustanoviti številne manjše posestnike, ki bodo imeli podeljeno jim zemljo v zakupu, Agrarna reforma se bo dotaknila zgolj posesti, ki je last tujih državljanov ali pa, ki je last delniških društev, bank m pa posesti, ki je po drugih določbah n era zdel ji va, Bojazen madžarskih Židov Budimpešta* 12. dec. AA. Havas. Med Zidi se je povečalo vznemirjenje zaradi tega, ker so oblasti napovedale, da se bodo odredbe proti Židom poostrile. List »Vibradata« piše, da je pred nekaj tedni 20.000 Zidov izjavilo svojim rabinom, da so sklenili sprejeti protestantsko ali pa katoliško vero. da bi se tako umaknili posledicam proti židovskih zalconov. Iz Palestine London, 12. dec. AA. DNB. Jugovzhod-no od Jeruzalema je včeraj dopoldne prišlo do spopada med Arabci in angleŠkirnd oetamL V borbi so sodelovala tudi angleška letala. Pri Nablusu so zaprli 30 Arabcev. Sorzna poročila. Curth, 12. decembra. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.68, New York 442.50, Bruselj 74.45, Milan 23.275, Amsterdam 240.45, Berlin 177.30, Praga 15.14 Varšava 83, Bukarešte 3.25. »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 12. decembra 1938. Ste*. 278 Razvoj Maribora po osvobojenju Zanimivo zaključno predavanje ob 20letniei Jugoslavije Maribor, 10. decembra Snoči se je zaključil v tukajšnji Ljudski univerzi ciklus predavanj, namenjen 20-letoici Jugoslavije. Zaključno predavanje v tem ciklu je imel banovinski arhivar prof. Franjo Baš, ki je v števil ono podprtih m tehtno zajetih izvajanjih predocil poslušalcem v zgoščenih obrisih gospodarski in kulturni razvoj Maribora v 20 letih svobodnega narodnega in državnega življenja od leta 1918 do 1938. Iz njegovega predavanja, ki vsebuje dragocene konkretne štoilčne podatke ki doslej pretežno še niso bili zbrani ali objavljeni, povzemamo sledeče vodilne misli: Maribor pred letom 1918 je nasta*! in se razvijal kot železniško križišče dveh av-stro-ogrgkih prog. Prva je vezala južni alpski svet s srednjim Podonavjcm, druga pa Jadransko morje z gornjim podonavslcrm sektorjem v vzhodnem obrobju Alp. Leto 1918 pa je premaknilo položaj Maribora s središča prejšnje avstro-ogrske monarhije na periferijo, tako da je danes Maribor oddaljen od državne meje pri Sv. Juriju ob Pesnici ali pri Št. Iiju v Slovenskih Goricah za komaj 14 do 15 km. Železnica ob Dravi je izgubila na svojem pomenu, ostala je le os proti Jadranskemu morju. Tako je postal Maribor poleg Subotice druga severna vrata v svet. Geograf.«4ci in kulturni razvoj Mairibora, ki je nujno v zvezi z geopolitičnim položajem naše obdravske prestolnice v Jugoslaviji, prikazuje najbolje topografski razvoj. Tako je štel Maribor leta 1910 brez vojaštva 27.994 prebivalcev s 1259 hišami. Do leta 1921 je naraslo število prebivalcev na 30.739 s 1435 hišami, leta 1931 pa na 33.021 prebivalcev s 1834 hišami. Zdi se nav/lic pomanjkanju podatkov, da se je Maribor kot organična celota razvijal glede prch;valstva nekoliko hitreje, kakor kaže porast prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem je treba upoštevati, da se razprostira vzhodno od Maribora gosto obljudena agrarna pokrajina z 90 do 110 prebivalcev na kvad. km, ki bi ga moralo absorbirati ozemlje samo, katerega gravitacijska sila pa ni dovolj močna, tako da ga absorbira le Maribor, ki je ob vzniku sedanjega stoletja absorbiral približno 17.400 okoliških prebivalcev. Ta absorbirani podeželski živel j prinaša Mariboru neke vrste rustikalno kulturni značaj, ki je močnejši od malomeščanskega. Ta meščanska rustikalnost je v povojnem Mariboru zna-čilnejša kakor preti vojno, ko so stopali v kulturnem pogledu v ospredje priseljeni kapitalistični patriciji. Topogrnf-ko smer tega ra/voja pa prikazujejo statistični podatki v zvezi s posameznimi mestnimi okraji. Prvi mestni okraj, ki predstavlja staro mesto, šteje 1Q10. leta 6531 prebivalcev, leta 1931 pa (>482 prebivalcev. Drugi mestni okraj (gra-ški) šteje 1. 1910 5984 prebivalcev, leta 1931 pa 6975 prebivalcev. Tretji mestni okraj (Mdje) šteje leta 1910 komaj 2838 prebivalcev in naraste leta 1931 do 3046. Četrti (koroški) mestni okraj ima leta 1910 3476 prebivalcev, leta 1931 naraste na 4525. Peti, magdalenski mestni okraj šteje leta 1910 7272 prebivalcev in naraste leta 1931 na 12.196 prebivalcev. Tako se povojni Maribor vse značilneje razdeljuje v dve polovici, in sicer v poslovno meščansko na severu in stanovanjsko meščansko na jugu od Drave in na severu pod goricami. V letih 1919 do 1937 je bilo v Mariboru /grajenih 852 novih zgradb, to je toliko, kolikor je bilo v Mariboru zidanih hiš od leta 184n pa do leta 1914. Z novimi zgradbami se je nova podoba Maribora zelo iz-prcmcnila. Postala je pestra. Klasicistične in secesionist i one stavbe so vse redkejše. Čutijo pa se živahni, intenzivni konstruk-tivističai vplivi Prage, Monakova, Gradca, pa tudi Plečnikove šole in ljubljanske srednje tehnike. Tradicionalno obeležje našega Maribora / drevoredi in vrtovi se je tudi v povojni dobi izpopolnjevalo, pač pa so začeli izpodrivati predvojne kostanj« javorji, lipe. jagnedi, topoli itd. Kot urbanistična enota leži Maribor na severu v oklepu Slovenskih goric, na jugu pa predmestnih naselbin, ki kažejo svojsko malokme-tijsko posestno parcelacijo. Namesto vzpo-rccHositmo in meridionalno razvrščene mreže ulic v mestnem severnem delu, pa se v razvojnem prostoru južnega Maribora že kaže novi ciklističmi tip z radialno in koncentrično krožno raz predeno mrežo ulic in cest. kakor jo vidimo na primer pri mestni delavski koloniji med Betnavsko in Mag-dalensko ulico. Sporedno z gradbenim razvojem je šla predvsem elektrifikacija mesta in bližnje okolice in seveda s tem tudi razmah tekstilne industrije. Čc je glede industriaHzacije geopolitični položaj Maribora pozitivno vpliva! na razvoj povojnega Maribora, pa ga je na drugi strani oškodoval tako. da je bila industrializacija mesta vsaj relativno nadomestilo za druge izgubo na torišču upravno biro-kraričnega življenja in trgovine. Nekaitere javne ustanove, ki so bile pred vojno med glavnimi gonilnimi silami Maribora, so se pričele umikati. Maribor zapušča finančno ravnateljstvo, kontrola dohodkov južne in državne železnice, potem mariborska oblast, s katero je postal Maribor pokrajinsko upravno središče. Mesto tega je dobil Maribor nekatere kompenzacije, kakor na primer carinarnico prvega reda, nižjo gozdarsko šolo in Hranilnico dravske banovine. Gospodarsko težje posledice za Maribor pa so nastale takoj v prvih povojnih letih, ko je zastaila trgovina z deželnimi pridelki, ki je bila med glavnimi razvojnimi činitelji predvojnega Maribora. To kaže na prrimer stanje zakolov mariborske mestne klavnice. V letih 1919 do 1925 so zaklali povprečno v mariborski klavnici na leto 23.722 svinj To število je padlo v letih 1926 do 1937 na 9322 svinj. Žal se povojni Maribor ni zavedal, da je dejansko središče agrarne pokraj me s skoro 400.000 prebivalci in da mora upoštevati gospodarsko struk turo te pokrajine. Edino izjemo predstavlja izvoz perutnine, dočim kaže obseg lesne trgovtae ati pa sadne trgovine, da Maribor ne doseza povprečnega podeželskega tržišča. Pač pa je Maribor prevzel v vsem Po- dravju vlogo trgovske centrale, ki jo je imel v predvojni dobi Gradec. Maribor zalaga vso podeželsko trgovino z vinom, že-leznino. papirjem, manufakturo. Pomembno vlogo je prevzelo v tem pogledu nabavljaju© zadružništvo, ki predstavlja gospodarsko značilnost povojnega Maribora in ki zalaga z življenjskimi potrebščinami poleg Maribora vse področje od Dolnje Lendave pa do Gornjega grada. Razvil se je tudi tujski promet, ki sloni deloma na razmahu mariborske industrije, pa tudi na pokrajini sami. saj je tukaj precej vrelcev in zdravilišč, potem planinsko ozemlje, kjer je Maribor organiziral večino tujskoprometnih postojank na Pohorju, tako da se je prepričevalno uveljavil kot tujsko prometna centrala vsega Po-dravja. Mesto Maribor je z zgradbo idiličnega kopališča na Mariborskem otoku raz-odelo svoje razumevanje za novo narodno gospodarsko panogo, to je za tujski promet. Napredek sc čuti tudi v socialnem skrbstvu, dočim finansirajo mariborsko gospodarstvo že pred vojno trije zadružni de- - nami zavodi s staro mestno in novo banovinsko hranilnico. Povojni Maribor ni mogel razviti lastnega bančnega življenj«, tako da je v bančnem pogledu ostal Maribor takšen, kakršen je bil v predvojni dobi, to je i/rasi to podružniško mesto. Zelo p* se je razvil Maribor v povojni dobi z novo ustanovljenimi zavarovalnicami za življenje. Lepe uspehe pa kaže rudi kulturno umetniški in znanstveni razvoj povojnega Maribora. V pedagoškem, gledališkem, glasbenem. knjiž>niskcm dchi itd. se lahko uvršča kot pozitivni razvojni kulturni činitelj v naš splošni narodno kulturni razvoj ter uspešno delovno bilanco naših likovnih umetnikov, pisateljev, prosvetarjev, knjižnih izdajateljev, pedagoških publicistov itd. Dočim je predvojna mariborska nacionalna kulturna aktivnost preobrazila severni del Slovenije v narodno političnem pogledu, jo je povojna mariborska kulturno znanstvena in umetniška delavnost povzdignila v nacionalno kulturnem pogledu.*' * Prvenstveno kulturna sila povojnega Maribora pa je ostala v duhu predvojnih tradicij časnikarstvo, katerega ra/voj v letih 1918 do 1938 kaže, da predstavlja danes po predavatcljevcm mnenju vrhunec mariborske narodno ku>lturne tvornosti. Odlični predavatelj je zbudil s svojim predavanjem živahno zanimanje občinstva. { ki ga jc nagradilo za trud in skrbno sestav-I fjeno predavanje s prisrčnim aplavzom. Cankarjeva ustanova za mariborske reveže Ta misel ni nič novega, nova sta le oblika in ime — Kakšna na} bi bila naloga te ustanove Maribor, 11. decembra Od letošnjega božiča dalje naj ne bo nikogar več, ki bi moral brezposeln, raztrgan, nap«»l nag in bos in prezebel pohajati po mariborskih ulicah. Med njim pa naj ne bo več tudi tistih, ki le na videz revščino takorekoč obrtoma izkoriščajo in ki so bcij prilični gostje iz bližnje in daljne okolice. Vse predolgo je trpela resničnost in ponarejenost rervSčine in s tem v zvezi nadlegovanje in zlorabljanje dobrih ljudi. Sedaj, kar ob treh, narodno, državno in kulturno važnih. 20 letnicah naj bo vsemu temu konec! Odloča naj spomin na 20 letnico Cankarjeve »mrti. Saj gre tu pred vsem za Cankarjeve še vedno živeče junake! Kako je prišlo do resnega poskusa uresničenja največje sodobne socialne naloge? Menda ob 10 letnici spomina, na Cankarjev obisk Maribora — ko se jer vračal od Sv. Trojice v Slov. goricah, kjer je živel ideal njegove Erotike«, so njegovi mariborski čestilci sklenili Cankarju postaviti spomenik v Marib<>ru. V ta namen se je nabralo tudi že nekaj denarja in je pri tem tudi ostalo. Ker ves Maribor že zdaj ob vseh treh 20 letnicah nima niti enega svojega spcmienika, se je eden Cankarjevih ljubljanskih vinskih bratcev — zdaj tudi že 20 let živeč v Mariboru — odločil za živ Cankarjev spomenik v obliki uranove. Cankarjeva ustanova naj bo namenjena za vse uradno ugotovljene resnične reveže Maribora in pogojno tudi okoliških in drugih občin, ki prispevajo v to ustanovo in katerih reveži so upravičeni bivati v Mariboru. V bistvu ni prav nič novega v tej zamisli. Nova je le oblika in ime. In novo naj šele postane hotenje vsak dozda/j nadlego-vanih in večinoma izkoriščanih, hotenje v oclloćni vodji: nobenega, reveža več v Ma- riboru! Namreč nobenega kot berača javno zaznamovanejra reveža! Treba je le vso začasno, le prilično in človeka ponižujočo rniloščinarijo spremeniti in nadomestiti s stalno urejenim obveznim skrbstvom, predvsem pa z omogočen jem dela vsem še delazmožnim. Za uresničenje te sčasoma tudi na splošno naravnost idealne Cankarjeve ustanove ni prav nič treba več srca. Nasprotno, še več egoizma bi utegnilo stvari še bolj koristiti! Namreč zdravega ameriškega egoizma, ki zgolj zaradi svoje večje varnosti in osebne udobnosti skrbi, da je Čim manj nadiežnih prosjakov in ker ga je kot spodobno oblečenega človeka sram na ulici srečati ušivega, raztrganega. Da je posebno v Mariboru podan tudi glavni pogoj za pivo proizvedbo Cankarjeve ustanove že za ta božič, ta detkaz je sijajno doprinesel nas socialno politični urad, ki je pod izvrsf.nim 'vodstvom g. Brandnerja v dveh dneh aranžiral brezplačno predstavo za mestne reveže na 1. december v Narodnem gledališču. Izvedba Cankarjeve ustanove je seveda dalekosežnejsa, toda le na videz in le v začetku težavnejsa. Začetnim težavam pri haja na pomoč tudi psihološki moment; splošno predbožično razpoloženje za obdarovanje tudi reveže v. To predvsem je treba v ta namen zdaj na vsej Črti izkoristiti Treba je apela na ves Maribor in letošnji božičnik bi bil še prebogat, če bi ne bilo razen revežev na ulici še več tudi onih malo poznanih, ki si niti ne upajo prosjačiti. Točna izvedba Cankarjeve ustanove, v kateri je predviden tudi velik Cankarjev dom, bo radikalna kura tudi za delomrz-neže in izkoriščevalce dosedanje neurejene dobrodelnosti — o čemer pa kaj več ob drugi priliki. Mariborske in okoliške novice _ Za povzdigo tujskega prometa. Zveza za tujski promet v Ljubljani je v večdnevnem tečaju izvežbala tajnike tujskoprometnih društev v Ratečah, Kranjski gori in Sv. Janezu v Bohinju, da bi lahko v teh krajih preko zame poleg svojih poslovalnic na Jesenicah, Bledu in v Kranju vzdrževala tudi poslovalnice, ki bi lahko v vsakem pogledu služile inozemskim gostom in smučarjem. V okviru tega tečaja, v katerem so udeleženci praktično izvežbani predvsem v izplačevanju turističnih čekov, so ee vršila tudi predavanja priznanih n^fiib sodelavcev na polju tujskega prometa in zimskega sporta. Gospa Oopeland, lektorica ljubljanske univerze je predavala o navadah in potrebah angleških turistov, gospod inž. Franjo Aučin o zimskih turah v Julijskih Alpah, Karavnkah in Kamniških planinah, g. Gnidovec pa še posebej o Pokljuki. — Drobne novice. Na vogalu Frankopa-nove in Dvofakove ulice se je pripetila težja prometna nezgoda, PO Frankopano-vi ulici se je peljala s kolesom trgovska pomočnica Marija Gradišnik, ki stanuje v Erjavčevi ulici 3 v Studencih. Ko je privo-ziLa do križišča omenjenih ulic, pa se je znašel pred njo tovorni avto, last Stanka Zupančiča iz Hajdine pri Ptuju. Tovorni avto, na katerem Je bilo za 3600 kg zaklanih svinj, se je hotel izogniti kolesarki, pa je zavozdi pri tem v vogal tik Alba-nežejeve lekarne s tako silo, da se Je pred nji del vozila zelo močno poškodoval, tako da trpi Zupančič preko 10.000 din škode. — Na Meljski cesti so našH nezavestnega 361etnega krojaškega pomočnika Ko-sij«. Franca. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — Na pešpoti od Scherbaumove-ga posestva proti Radvanju je našel zidar Ivan Stmad moško zimsko suknjo, ki 2° lastnik lahko dobi pri policiji. — Ob Ko-roščevi ulici in v tamošnji bližini se pojavlja v zadnjem času slepar, ki pod spret no pretvezo Izvablja strankam denar na račun dobavljenega mleka. Oblastva so postaka pozorna na še neizsledenega goljufa, ki ima že precej žrtev na vesti. Včeraj pa se Je pojavil v Korošce vi ulici 7 &>nečak« posestnice Zupančičeve iz Raspona, ki dobavlja tamošnjim strankam mleko. Temu >nečaku« se Je posrečilo, da, je k a sir al pri Mariji Grandinovi ta pri fc-lezničarjevi ženi Rozallji Petkovi 210 din na račun mleka, dobavljenega v novembru. Razen tega je ljubeznivi >nečak« odnesel tudi posode za mleko. Grandmova in Petkova pa sta bili zelo presenečeni, ko je prišla Zupančičeva sama kasirat denar. Prepričali sta se, da sta nasedli spretnemu goljufu. — Viktorija ti. iz Melja se je oči vidno naveličala življenja in Je hotela s pomočjo 1 Izola v smrt. Dobri ljudje pa 96 ji pomagali in JI reBi fthrljenjs. V ozadju so menda ljubezenske zadevšči-ne, združene s trpkim življenjskim čaranjem. — Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov v času od 1. avgusta do 31. oktobra usnjata denarnica s 100 din v gotovini, denarnica s 30 din gotovine, ženski plašč, moški dežnik, ženski dežnik, moški klobuk, denarnica z 9 din gotovine, 200 din gotovine, usnjata denarnica z 61.50 din gotovine, vojaška knjiga na ime Heričko Filip, doza za cigarete, ženska ročna torbica, dežnik, 2 železniški legitimaciji na ime Zida-rič. pes volčje pasme, Ženska zapestnica štampiljka. usnjata denarnica s 6 din, pes, denarnica z 10.50 din gotovine, ženska ročna torbica, ženska naglavna ruta, poročni prstan, očala, svilen šal, komad svile, usnjata denarnica z 20 din gotovine, pes lovske pasme, aktovka, omot ključev, broša, par moških nogavic in en ovratnik, listnica z saobračajno knjižico na ime Sebrat, naočniki, naočniki, moško dvokolo znamke »Diamant«, dečji jopič, moške hlače, potni list na ime Kranjc, nalivno pero, Šolsko spričevalo na ime Lešnik Marija. _ prvi mladinski tamburaški zbor nastopi 18. t m. ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma in zaigra na božićnici, ki jo priredi NSZ revnim delavskim otrokom. Ne zamudimo prilike in sd oglejmo ta nad prvi mladinski tamburaški zbor, ki bo sodeloval pri tej odlični humanitarni prireditvi v prid revni deci nacionalnega delavstva. — Ljudska univerna v Mariboru. Nocoj ob 20. uri bo predaval o kulturnem in go-spodarskem razvoju slovaškega naroda g. prof. Jan Sedivv iz Maribora. Skioptične slike! — PretituberKulozni dinar Je v novembru dosegel vsoto 453.642 din za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad mestni stavbenik Rudolf Kiffmann mesto nagrobnega venca pok. Pavlu Heričku 100 din, za pok. stavbenega svetnika Madila Franca 100 din, odvetniška pisarna dr. Danila štefanoviča iz neke sodne poravnave 100 din, rodbina Sabo tke 100 din in od neimenovanega 2.000 din. Vsem iskrena hvala! — Tuji državljani, »I bivajo v področju prcdHOjništv* mestna policije v Mariboru in posedujejo dovoljenje bivanja z veljavnostjo >z* nedoločen čas«, a doslej niso prosili, odnosno vložili prošnje za podaljšanje tega dovoljenja, se ponovno pozivajo, da to storijo takoj. Ruski državljani so izvssti. Prošnje Je vložiti pri tam predstojništvu mestne policije v Mariboru soba Stav. 2. — Za dvajseto obletnico Cankarjeve smrti je Studijska knjižnica priredila v svoji čitalnici razstavo pisateljevih del, rokopisov, slik, karikatur in važnejše literaturo o njem. Razstava je odprta od 12. do 17. decembra vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstopnine nI — Mrtvaški zvon. Na Koroški cesti 172 je preminila v častitljivi starosti 78 let za-sebniea Katarina Ergard. V splošni bolnišnici je preminila v 50. letu svoje dobe po-sestnica Neža Vidovič. 2alujočim naše iskreno sožalje! — Desetkrat v kaznilnici je bil Zorjan Tomaž, delavec z Vinskega vrha pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, ki je predsnočnjim umrl v kaznilniški bolnišnici v 55. letu svoje starosti. S tatvinami je začel v zgodnji mladosti ter je dosegel rekord: 25 kazni v skupnem iznosu 41 let Bil je tudi že v prisilni delavnici v Stari Gradiški. Ce je izjemoma prišel iz zapora, je bil strah in trepet svojega domačega okraja. Brez stalnega, bivališča in rednega zaslužka je izmikal vse, kar mu je prišlo pod roke. zlasti z živili se je preskrboval v prekomernih količinah. Njegova specijaliteta so bili vlomi v zaklenjene hiše. shrambe in zidanice. Tatvina mu je bila rez življenjski poklic. — Pred driavno komisijo za praktične učiteljske Izpite v Ljubljani so v dneh od 2.—9. decembra 1938 položili praktični učiteljski izpit naslednji učitelji in učiteljice: Kučan Koloman, Cucek Karel. Koren Alojzij. Mihelič Edvard. Narad Marija, Pajk Marija. Bezeg Danica. Hafner Marija, Kol-višar Marija. Kuhar Ivan, Oset Zora. Šinkovec Emanuel, Vaupotič Ivan. — Starka je izginila. V Studencih v Pu-šnikovi ulici 23 stanuje 801etna Jožefa šabeder. 2e na praznik 8. t. m. je od.-la k maši v cerkev sv. Jožefa, pa se odtlej ni več vrnila domov. Svojci so v skrbeh, da se ji ni kaj hudega pi-ipetilo. Oblastva skuSajo dognati, kje je starka. — Vlomil je v samostansko blagajno. Dne 17. novembra letos je izginilo iz samostanske blagajne v Št. Jerneju na Dolenjskem 2600 din. Samostanski blaga j-niK je žele naslednje jutro opazil vlom in je o tei.i takoj obvestil samostanskega predstojnika. Sum je takoj padel na 16-letnega Draga špindlerja, ki je stopil 26. septembra letos kot postolant v šentjer-nejski samostan kartuzijancev. Ko je bila 17. novembra vsa samostanska družina zbrana v cerkvi, se je mladi postolant Drago špindler vtihotapil v sobo, kjer je samostanska blagajna. S silo je odprl predal in ukradel iz njega 2600 din. nato pa Šel v cerkev. Proti večeru Je prežal na ugodno priliko, da bi izginil iz samostana. V mraku je smuknil skozi samostanska vrata in se z vlakom odpeljal v Ljubljano, odtod pa v Zagreb in v Maribor. Mariborska policija pa je bila že o vsem obveščena in je Draga špindlerja kmalu izsledila. Pri njem so našli le še par dinar č kov, vse ostalo je zapravil v Ljubljani in Zagrebu. Ko bodo mladega posto-lanta zaslišali, ga bodo najbrž oddali v prisilno delavnico. Mariborska belsžnica Ponedeljek, 12. decembra: Zaprto. Torek. 13. decembra, ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«. Premiera. Cankarjeva spominska predstava. Red A. Cankarjeva spominska predstava «Kralj na Betajnovi« s slavnostnim nagovorom se vrši v J. Kovičevi režiji v torek, dne 13. t. m. Pri tej predstavi se pričakujejo vsi Cankarjevi čestilci. gledališče Dežurni lekarni: Albanežejeva na Fran-kopanovi in Kbnigova na Aleksandrovi cesti. Ljudska univerza: Nocoj ob 20. predavanje prof. šedivega o kulturnem in gospodarskem razvoju Slovaške. Napadalca pred sodiščem Maribor, 12. decembra Okoli 20. ure 16- oktobra sta se vračala domov na Pobrežju privatni uradnik Franc Kovačič in Josip Brumen, ki sta bila v Mariboru. Izza plota sta nenadoma planila nanju mlajša moška. Prvi je oddal proti Kova čiču dva strela iz samokresa, dočim se je drugi lotil Brurnna s kamnom v rokah, s katerim ga je udaril po glavi Kovač ič je bil obstreljen v desni uhelj in v stepalo leve noge. Zgrudil se je. Napadalca sta pobegnila v temno noč. Kovačiča so mariborski reševalci odpre -mili v bolnico, dočim Brumen k sreči ni imel težjih, poškodb. Z zadevo so se potem pečali tezenski orožniki, ki so zaradi suma aretirali 27 letnega zidarskega pomočnika Franca Vrbnjaka in 32 letnega zidarskega pomočnika Alojzija Naubauerja, oba s Pobrežja. Danes popoldne sta sedela na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Vrbnjak in Naubauer sta kakor v preiskavi, tako tudi pri današnji razpravi odločno zanikala vsako krivdo ter skušala dokazati, da sta bila v kritičnem času doma. Vendar dokaz alibija ni popolnoma verodostojen. Iz Celf a —c Cankarjev večer. Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob osmih v risalnici meščanske sole Cankarjev večer ofo 20 letnici smrti Ivana Cankarja. Predaval bo znani literarni zgodovinar dr. A. Slodnjak, recitiral pa bo režiser Narodnega gledališča v Lrjubljanl g. Ciril Debevec. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži Cankarjevega večera v čim večjem številu, —C Zs kr»tno vprizOritev Mrakovega »Grobarja«, ki bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, vlada živahno zanimanje. V pretekli sezoni je bila v Celju krstna vprizoritev Mrakovega »Caj-kovskega«, ki je doživela lep uspeh. Tragedija rsOrobar-r, najnovejše delo pisatelja Ivana Mraka, še znatno inadkriljiije njegovega 5><^jkovskeg*-«. Igro bo vprri-zorila Mrakova gledališka skupina. Avtor sam režira svoje delo ter bo igral tudi naslovno in še eno nosilno vlogo. —c Umrla je v petek na Krekovi cesti 16a v Celju 65 letna delavka Marija Ru-prehtova. V celjski bolnici Sta umrla ▼ petek 75 letna preužitkarica Lucija Mlinaric eva iz Zibike in 66 letni dninar GodH-celj iz Dobrine pri žusmu. —c Dve nesreči V petek se je 14 letna posestnikova hčerka Antonija Turnškova z Gorice piri Smartnem v Rožni dolini doma pri štedilniku polila s kropom in se hudo poparila po levi nogi. V Rogatcu je padel 26 letni dninar Ivan Horvat s peči in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. Darujte za »Zvončkov« sklad Lep sokolski večer Litija. 9. decembra Čeprav smo pred leti preuredili, razširili tn izboljšali gledališki oder v našem Sokol-skem domu, počiva naša Talija kakor zakleta Trnjulčica ... V soboto 26. m. m zvečer pa so stopili na deske namena odra člani sokolskc^a 0wdalisca iz sosednega Zagorja. Smo tik pred dvajsetletnico smrti Ivana Cankarja in /aro ^ ► nam zaigrali naši simpatični Zagorjani Cankarjevo dramo >Jakoba Rudo*. Pri razprodanih sedežih in prenapolnjeni galeriji je otvoril Franjo Golob spominski večer in nam prika/al Ivana Cankarja kot romarja s Klanca na Vrhniki in našega najplo-.lovitcjšcga pisatelja, saj je dal svojemu narodu 32 knjiu. Predavatelj jc bi! za svoje lepe besede o Cankarju toplo nagrajen. Potem se jc ra/vila pred nami tridejan-ska drama »Jaki>b Ruda«. To Cankarjevo delo ima najmanj dramatičnih momentov, pretežni del dramatske Zgradbe leži v besedah in mislih. Drame so /a podeželsko igralce trd oreh. zahtevajo rutiniranih in inteligentnih igralcev. Zaiiorjani so nas le za-dovoljih. Moška garnitura je bila celo boljša od ženskih vlog. Vendar je treba tudi njim oprostiti, saj so sc močno potrudile in so novinke na odrskih deskah. Vloge so bile kar dobro /asedene. Filozofsko vdano jc igral Jože Kalan naslovno vlogo. Milena Drnovškova je nekoliko premalo poudarjala tragična mesta. Lidija Godinova je H'a kot Anina teta Marta prcmladostna. Kopriva je prikaza] dovršeno duševno ra/bok-lc „a slikarja Ivana Do-linarja. Prcdnjačil je pred vsem osebjem z nemo igro. Sijajen v maski in igri jc bil podjetnik Herman IV/un kot kapitalist Peter Broš. Pijanost pa je glumil kakor resnično doživetje. Fnsncc Klun je igral zelo prikupno tršatega in umnega posestnika Dobnika. Mirni Fincingerjeva je hPa živahna Robnike,va Alma. dekle z novodobnimi nazori Branko Colob ie bil njen mladostni zaročence inženir Koželj. Herman Miki:, se je dobro vživel v vlogo učitelja Justina, slavnostnega govornika. Matko Sirlin jc bil toplo podani dobrodušni knjigovodja Koluta. V okvir celotno lepo /grajene predstave, ki jo je režiral Fran Colob, so vstopili tudi ostali epizodni igralci: delavci in gostje: Zagorjani imajo /a letošnjo sezono še bogat program, /ato bi /ema ničlama. sJ^Vli? Pa umetnine v dvigalu niso bile všeč. Rekli so, da takšne reči ne spadajo v J*™* dvigala, da so pohujšljive, nemoralne, rtd. In prišli so delavci in tri dni strga- l ttenI" da je končn° Pitalo dvigalo spet taka deviško, kakor ob rojstvu nebotičnika. Zdaj pa godrnjajo spet oni, ki so se zastonj trudili, da so dvigalo tako okrasili. Lastništvo nebotičnika je zdaj v hudih škripcih, ker se noče zameriti ne tem in ne onim. Baje jim je nekdo pametno predlagal, naj si od kakšnega kratkohlačneža nabavijo šolsko tablico, na katero je pisal abc in naj jo, opremljeno z veliko gobo tn kredo, obesijo v dvigalo. Tako bodo ti ki radi piSeJ°* lahk° pisali, oni, ki jim takšne reči niso všeč. jih bodo pa lahko brez truda zbrisali. Tako bi bil volk sit in «oza cela. Ali bi ne bilo pametno, gospod Urt?,niky da bi ta »Pereči problem« tako r**l? Pika