70. številka. Trst, v četrtek dne 10. marca 1904. Tečaj XXIX Izhaja -vsak dan • -d. ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. .Tnn"w. SS** J" T^O po 3 novč. (6 stotin k) SJre.^: V T-tU iB okoIici' Ljubljani, Gorici ' KranJu' Celovcu, Idriji, U Petru, Sežani, >abrežini, No vem mestu itd. JFEJI^!?^ BPreJema "Prava lista „Edinost", Mo in pSccolo stv. 7. - Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer! °gl«om 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale m domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaSa za vse leto 24 kron, pol leta 12 eren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne oeira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. NefrankoviB« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liBto UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv, u Poštno-hranilnieui račun 3t. S41.G52. Vojna med Rusijo in Japonsko. (Brzojavne vesti.) Novi japonski napadi. L )NDOX 9. Reuteriev biro poroča iz I okia, da eo baje japonske vojne ladije mi-co'o n jč ob-.traljava le utrdbe v Talienvanu in potem napile Port Artur. Kitajski banditi. LONDON 9. Jutranji liati poročajo iz Tokia ; Ruski poilamk v Pekingu ^e nazoa n I kitajski vladi, da bo Rusija smatrala izjavo K tajske o neutralnosti za neveljavno, ako ne prenehajo pustošenja kitajskih b-n-dtov. Bitka na morju. LONDON 9. »Dailv Telegraph« poroča iz Tokia, da te ruska eskadra iz Vladivo »toka nahaja na odprtem in se je baje udarila z japonskim brodoviem. Vspeh boja ni se znan. Japonski poskusi. i'ARIZ 9. Raznim listom se poroča iz Tokia, da je -aponska eskadra zopet prejela ukaz, naj za v*ako ceno zapre vbod v Port Artureko luko, bodisi s pogreznenjem trgo-vin-kih ladij ali pa tudi, ako bi bilo treba topu<šk:h ladij in obrežnih križarjev. Admiral Makarov v Port Arturju PARIZ 9. »Agence Havas« poroča iz Port Arturja, da je dospel tja admiral Makarov in ukazal razviti na kr.žarki »Askold« a lo.iraško zasiavo. Oklopnjačo »Retvizan« so spravili v notranjo luko. Poškodovani deii ladi e so z jpet popravljeni in upati je, da bo ladija v najkrajšem času zopet popolnoma pripravna za bojevanje. Avstrijska zbornica. Brzojavno poročilo.) DUNAJ 9. Začetkom seje je odgovoril m;n:stereki predsednik dr. Koerber na inter-pelecje glede dijaških demonstracij v Pragi. Takoj po pričetem govoru so pretrgali češki radikalci izvajanja ministra predsedn ka z trajnim hrupom. Fredsednik je pozval poslanca Iloka in Fresla na red. Češki radi-ka c. neprenehoma ropotali in slišati je bil« p >*amezLe k ice : »Abzug Koerber« Min sier*ki predsednik je za nekoliko časa pre rga; sv pokimal, a na ta njegov pozdrav so se le nekateri dotaknili klobuka, leno privzdignili svojo roko. Ko se je nekoliko oddaljil (»d njih, gredć po bi gotovo vlada ne delala v tem oziru zaprek. (Odobravanje na levic;, viharen ug)-vor čeških poslancev.) Vlada bi te navade zabranila, ako bi se pojavila nevarnost za javni mir. Minister krivi nekatere češke časopise, da so prebivalstvo bujskali proti nemškim dijakom. (Trajajoč hrup.) Minister konstatira, da so vladni organi preprečili večje nemire in da bo vlada podvzela vse shodne korake, da ohrani mirf ki je dolžna da Bkrbi za osebno varnost. Iz tega sledi, da bodo vsi tisti, ki so izgrede zakrivili, sodnijBko kaznovani. Minister odvrača od sebe trditev poslanca Bh.\e, ki mu v svoji interpelaciji očita, da je on, minister, glavni provzročitelj izgredov. (Trajajoči >Abzug«-klici čtžkih poslancev). Minister omenja dalje, da vlada spoštuje v ustavi zajamčeno pravo državljanov in se vzdržuje vsacega policijskega nadzorstva. Toda neki drugi faktor je tu, ki prevzimlje vlogo varuha, namreč terorizem. Terorizem bo uničil pri prebivalstvu zm sel o veljavi zakona. Narodnostni terorizem in državljanska svoboda sta si tako velika nasprotnika, da bo morala vlada še odločneje storiti svojo dolžnost ter povsod in nasproti vsakemu varovati zakon in javni red. Minister je nadalje odgovoril na interpelacijo Kiemana |radi dogodkov v St. Hi-politu. Predlog poslanca KaiVana, naj so začne debata o odgovoru na interpelacijo glede pražkih dogodkov, je bil odklonjen. Po čitanju došlih vlog je predlagal posl. Dyk, naj se imenuje grajalni odsek proti poslancu Iro radi včerajšnjih izjav med govorom minigterskega predsednika, ki eo bile za Čehe žalilne. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Silenvja, ki je zavzemala skoraj vso obravnavo o pražsiii dogodkih, na kateri so Cehi polemizirali proti izjavam mimsterakega predsednika ter Nemce označili za provzročitelje nemirov. Nemški poslanci so branili rektorja dunajskega in pražkega nemškega vseučilišča pred napadi čeških poslancev ter so označili pražki mestni zbor za provzročitelja proti-nemškega gibanja. Ctški radikalni poslanec Fressl je govoril skoraj tri ure čeŠKO ; nada-ljevaje potem svoj govor v nemškem jeziku je ostro napadal ministerskega predsednika, kateremu je očital, da ni držal prisege na UBtavo in državne osnovne zakone. Fressl je bil radi teh besed pozvan na red. Govor posl. Fressla, kakor tudi zaključni govor posl. S.lenv ja, kateri je Nem-ccm očital nasilstvo nad češkimi delavci, je bil trajno pretrgan po viharnih protestih Vsenemških poslancev. Predlog češkega radikalnega poslanca Reichsstiidterja, da se o nujnem predlogu Silenv-jevim imenoma glasuje, je bil odklon;en z 157 proti 69 glaso vom. Prihodnja seja jutri. Ogrska zbornica. {Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je prešla na dnevni red, t. j. na motivacijo predloga miniBterskega predsednika Tisze. Med velikim ropotom opczicije in mejklici »Ven«! je začel Tisza navajati razloge za svoj znani predkg. Novi poslovnik ima namen reševati mnogo zakonskih načrtov, katere je obstruk čija zaplela v brezkončne debate, sumarič-nim potom. Minister izjavlja, da bo pospeševalno razpravo raztegnil tudi na definitivni poslovnik. Iskreno želi, da bi pri izdelavi novega poslovnika sodelovale vse stranke ; v to svrho ee bo imenoval odsek, v katerem bodo vse stranke zastopane. Minister izjavlja dalja, da bo dal vse mogoče poroštvo, da ne bo novi defiaitivni poslovnik prekoračil mej ne izogibne potrebe. Priporoča torej med navdušenim pritrjevanjem liberalne stranke, katere spremljajo po*amezni zaničljivi mejklici, sprejem njegovega predlog*. Za ministerskim predssdnikom ao govorili poslanci Ugron, Katkai in grof Ivan Ziehy. Zbornica je na to prešla na glasovanje o dopustitvi Tiszovega predloga. Predsednik je priobčil, da je nad 20 poslancev zahtevalo glasovanje po imenu, ki se je začelo. Med glasovanjem je opazil predsednik, da se niso imena z »da« glasujočih poslancev zaznamovala ter da je radi tega glasovanje neveljavno in ee mora seja prekiniti. V nadajevanju seje je predlagal mini sterski predsednik, naj se iz ozira na razpoloženje zbornice in na dejstvo, da so mnogi poslanci, ki so glasovali, že odšli, ponovitev glasovanja jo imenu odloži za jutri. Predlog je bil sprejet in seja zaključena. cesti proti Dakicevi hiši, so se ozrli vsi ; nekaj njih je pcmajalo z glavo, nekateri so zmignili z rameni, pak so se takoj spustili v t'.h razgovor. Jovanino je gledal s praga svoje kavarne proti nebu, kakor da šteje oblač če, v sijajni modrini, rudeče od solnca z zapada — v resnici pa je poslušal ono Bgopddo. — Glej ga samo ! Hodi kakor da je kupil polovico Londona, jaz pa bi stavil svojo glavo, da nima v žepu niti sto goldinarjev — je vskliknil brodolastnik Pavel Francet6, udarivši se z desnico po tilniku, da pokaže, kako bi pustil, da se mu odseča glava. Tako je Francetić govoril o človeku, ki je hitel proti hiši brodolastnika Ddk'ca. — Dragi Pavel, govori ti, govori, kar te je volja, ali Larisova hiša bo najlepša na Banji ! — je udaril Franceti«?* po rami sosed, neki stari kapitan, bele brade in bs lih las. — Lahko je zidati hišo ■ ptujimi denarji, na dolg — je zganil s rameni France-t cev sin Karlo, pomorski kapitan, krasen mladenič, stasovit in jedrnat. — Dakic ima obilo kaso. Ko pride do- Brzojavne vesti. Pravna fakulteta v Roveredu. DUNAJ 9. Danes se je razdelil med poslance zakonski načrt glede ustanovitve samostojne pravne- in državnoslovne fakultete z italijanskim naučnim jezikom. Načrt ima 6 paragrafov. Po tem ntčrtu prične fakulteta svoje delovanje s pr?iin zimskim semestrom po sankcijoniranem zakonu. Predavanja, ki ne spadajo v pravno- in državnoslovne vede, se zamorejo višiti tudi na nemškem jeziku. Fakulteta bo enakopravna fakultetam vseučilišč vštevši pravo podeljevati doktor stvo. Pravice rektorja bo izvrševal dekan, pravice akademičnega senata pa pre laserski kolegij fakultete. Kandidati bodo morali izkazati na izpitih znanje nemškega jezika. Ko začne fakulteta svoje delovanje, izgube veljavo naučne in izprasevalne raredbe, obstoječe za italijanske slušatelje prava v Inomo-etu in Gradcu. Nadvojvoda Oton. DUNAJ 9. Nadvojvoda Oton je dospel danes semkaj iz Montecarla. Nemiri na Španskem. VALLADOLID 9. Tukaj so nastali zopet nemiri. Izgredniki eo udrli v prodajal-n'cu ra orožje in so te polastili orožjs. Policija ie b la prisiljena streljati. Neki mladi mož jo bil ubit, več oseb pa ranjenih. MADRID 9. V zbornici je izjavil ministarski predsednik, da im?.jo dogodki v Valladolidu revolueijski značaj. M uiater je tajil, da so bili proti izgrednikom odposlani vojaki. BARCELONA y. Policija je odstranila na ulicah prilepljene anarhistične lepake. — Izdan je bil ukaz. da f?e ra^našalce lepakov stavi pred sodišče. Vlada je podvzela shodae korake, da prepreči eventuelne izgrede. — V Kataloniji vlada velik nemir med de-lavc . Demcnti. BEllOLIN 9. »Norddiut. AUg. Zai-tunge čemtntira vest raznih inozemskih listov o odstopu ministra Hammersteina. Razveljavljen zakon o Jezuitih. BEROLIN 9. Zvezni »vet je odobril v svoji včerajšnji seji po državnem zboru sklenjeni zakonski načrt glede razveljave zakona o Jezuitskem redu od 4. julija 1872. mov, da še kak tisočak svojemn zetu, se je oglasil Jovanino. — Ako je neumen. Jaz bi mu ne dal niti toliko le ! — je rekel stari Francetić, dotafcnivš* se z nohtom palca velikega in počrnelega zcba, ki mu je bil edini ostal v zgornji čeljusti. — Pavel moj, nikar se ne šali s tem svojim zobom, ker, ako ga izdereš, ne poneseš v grob niti enega, — mu je pripomnil sosed. — Ta mi ostane, se drži trdno. Ako doživim sto let, se obesim nanj, pcšalil se je stari Francetić, a bilo mu je le petinsedemdeset let. — (Jujem, da prida Dakić za kak dan na Banjo. Ali, kakova radost ga čaka ! Dve leti ga ni bilo doma, a sedaj najde morda sina. Nam drugim se še ni dogodilo kaj takega. Prav mu je ! — je zaključil neki Fran-cetićav sorodnik, zažgavai že v dvajsetič svojo smotko. — Da li najde sina, to se še ne ve. Morda bo hči. Skoro se bo vedelo. Tako čujem. Sedaj ima Banja nekaj, o čemer more govoriti! — je prikimal star Francetić. Constimaium est! Dovršeno je. Minister za rauk Hartl je že predložil avstrijskemu parlamentu načrt za ustanovo italijanskega vseučilišča, ali točneje povedano: juridične fakultete v Roveredu v Trentinu. S tem je Trsi za vedno izgubil Vseučilišče, za \ atero so se toli trdovratno borili tržaški Iialijtni in trž ški pof-lanpi. Da : Consumatum est de facto! Modri in pametni trentin«ki Italijani so jednostavno izigrali svoje drage brate, Italijane v Trstu in ob Adriji, in to na fin, aristokratsko diplomatičen način. Ustanovljenje italijanHke juridične fakultete v Roveredu je pravi dtfinitivni dem en ti nepraktične in brezglave politike primorskih Italijanov! Ti poslednji sicer niso pozabili, da v Trstu in okolo Trsta je Slovencev in Hrvatov. Ali oni so hoteli ubiti dve muhi jednim udarcem : Preko Slovencev in primorskih Hrvatov so hoteli preiti s prezirom, pak pokazati svojo Rikardo Laris, Lucijin mož, je že vstopil v hišo svojega tasta Dakića. Gospoda pred kavarno so se še dolgo razgovarjali o njem. Laris je potrkal na vrata Malvinine sobe in je vstopil takoj. Malvina je sedela v naslonjaču poleg postelje, bleda, zabuhlega in izmučenega obraza, od joka rudečih oči. Bila je v dolgi pisani halji, vsa razpeta okolo pasa, rejena in široka. V sobi je bilo soparno. — Kako ti je Malvina ? — jo je vprašal Laris, odloživši klobuk na mizo. Ona je pobrala iz svojega knla pismo in mu rekla tiho, naj prečita ; potem je pckrila z rokama obraz in zajokala. — Kedaj si dobila to pismo? — je poškilil vanjo Laris. — Danes. Č.taj je ! Reci mi, kaj naj storim ? Kam naj grem sedaj ? — Ne boj se, Malvina ! Dakić se že pomiri. — On ve vse : Jaz sem izgubljena, lii-kardo, pomagaj mi, svetuj mi, kaj naj storim ! Prosim te, usmili se me ! (Pride še.) premofi nad njimi. Se svojini političnim nar- došli v bližino Kiong-fonga, ki predstavlja kraje, na tem veličastnem delu sa jej je uprl kotizm< m vzajemnosti vseh avstrijskih I tali- jako važno strategično točko. Tako je med in začel vojno proti njej sovražnik, ki ne janov — pa «o Lot.Ii uspavati aspiracije u%tjem reke Tumen in Vladivostokom prire zastopa le malega in nasproti Rusiji neznat-resnib, delavna in mnogo intel gentnej h jena tesna komunikacija ruske flote z vojsk > nega Japana, ampak ono mnogoštevilno, iz trentinskih Itilijasov, ki so po pravici in po na kopnem. j t soč razlogov nevarno rumeno raso, ki je bila že tolikokrati v nesrečo in strašna v zgodo vini človeškega napredka, raso, ki je dala svojem geogrtfi^kem, nacijonalnem in indu- Ovacije rnskiii kmetov vojakom. Btrijalno-trgovinskem položaju ena kompaktna \z piBnca nekega ruskega častnika nje- italijanska mNa človeštvu Atilo, Arpada, Džingiskana, Osmaua Pisfc teh vrstic je skozi mnogo let pri- v&eh ve5ih postajah prirejajo nam prisrčnega kakor so se nazivali vsi ti grozneži, a hajal v Trent'n in pozna vrlo dobro ne samo ovacije. Tudi po noči se zbirajo kmetj« na zgodovina jim je vsem skupaj nadela ime mest Trdent in Rovered, ampak tudi druga p0at»jah v velikem številu, da pozdravljajo ' »bičev človeškega roda«. Zato ni fraza, ako giavna mi sta — Al a, Riva, Arco, Mezzo- J vojake. 'je rekel, da je v interesu civilizacije — zmaga Rusije nad Japonsko. To je resnica, da bodo na vse veke ožigosani oni narodi bele rase, ki žele zmage Japoncem . . . No, nocoj, tu na rojstni nam hrvatski grudi, kjer odmeva ista slovanska beseda, kakor ob Nevi, Volgi in na obalih Vladivostoka, ne bi bil jaz popoln, ako bi povdarjal le interes c:vi- lombarrio, Mezzotedesco, Pergine, Levico,! Kmetje se bližajo vagonom, snemajo kape Borgo itd. —, pa pozna ne samo socijalnih pre€j nami in govore, da so priveli seboj iz in pclitičnih tam< šajih odnošajev, ampak 0eia vse> kar BO jmeli, da podarijo vojakom tudi pojedine politične ljudij in voditelje za pot na bojišče. Odigravajo se neopisni pri- Italijanov v Trentinu, s katerimi je imel zorj. Pred me je prišel visok mužik. cči- Časa in prilike prihajati v dotike in v raz-! vidno starosta sela, in izrrčil mi je denarja, - 1 ,re- nabranega v vaei — veliko kaso, polno ba- Župan mesta Rovered, Valerijan Mal- krenega denaria. Ko se je razdelila množica, lizacije, ki je navezana na rusko zmago, ne fatti, je človek čvrstega političnega značaja, gl€dal sem cele gore pogač, kruha, jajec, bi bil popoln, ako bi povdarjal samo bratsko širokega i/.obražjnja, in je se svojim srcem, obleke, perila, topiih pokrival, rokavic, itd.j ljubav, ki naB sili, da želimo Rusom zmago svojim umom, svojim iskrenim prepričanjem Ko so vse to spravili v vagon, je bil isti na j — saj kri ni voda — ampak jaz moram jeden od najmarkantnejih tipov italijanstva tlačen do stropa. To je bilo po noči, ko je povdariti se, daje uprav v interesu in v vseh krajev Avstrije, v katerih bivajo Ita- večina vojakov »pala. V imenu vseh voa-'potrebi našega narodnega življenja, da zmaga lijani. kov gem Be Mhvalil starosti in se poljubil Rus ! Mi, ki dan na dan občutimo v svojem V&Ierijan Malfatti ima jako razširjene žnjim, a potem sem šel iz roke v roko od narodnem življenju, kaj pomenja gospodstvo odnosa;e poznanstva in sorodstva v Italiji, mužika do starke — a stare žene so me b!a-! rumene rase, bi občutili to še grozneje, brez- pak ga pisec t-h vrst povsem lojalno in ne- goslovljale. Ko sem stopil v vagon, je prihi- obzirneje v tisti ča3, ko bi nesreča hotela, pristransko more karakterizirati za pristne- tel jeden mužikov, rekši: »Vaše blagorodje da Rusi ne bodo zmagovalci. Zato dvigam jega in boljšega Italijana, nego-li so vsi puhtite zatrobiti »ura«! Jaz sem vskliknil in čašo, visoko v zrak jo dvigam, da spojim Italijani Trsta in Istre skupno računani ! pG ncgQi tišini je na daleč odmevalo od grj- žnjo žark, navdušen vsklik : Hura Rusom ! R ve red je res popolnoma zaslužil to m0vitih klicev »ura«! Hura slavnemu ruskemu orožju! V slavo in Čast, da dobi juridičao fakulteto, ker Rove- „ , , .VJ _ . . . , . zmago ruskih junakov! .. ........... .. Ruski general topništva o Port Arturski * . : . ... ,.T _ . , redanet s;> ljudje z najsirjim političnim, ali ® r . Ko je Gjalski zaključil, se je vsa dvo- tudi industrijainim in trgovinskim izobraže- rana tresle od navdušenega klicanja, občin- njem, ki ne } oz naj o političnih šarktanerij in General Huk, eden najznamenitejš h ru- ^ ^ je ustalo Jn zapdo rugko bimcQ macchiaveilističnih mahinacij, katerih se po- akih generalov topništva, je izjavil, da za služujejo tržaški >P,ccolovci« e tutta la Port Artur ni nikake nevarnosti tudi v slu-compegaia belia. i 5aJu» ako bi S* JaPonci oblegali. Utrdbe eo V R »veredu bodo italijanski dijaki tro- iz zemlJe in betOQa> P°Jedina sovražna krog'a šili malo, a učili mnogo. Da je juridična fa- «more odkršiti k večemu kak mioji kos ; kuiteta bila ustanovljena v Trstu, trosili bi taka Poškodovanja niso vredna, da se mnrgo, u '.ili pa nič. Sic transit gioria omenja. Sicer je trdnjava z vsem dobro pre- B,ovanđkih bratov v Makedoniji, izra- »Piccolo.-i et camorrae! skrbljena za eno leto. Vsi vladni uradniki žfl.Q yašemu Veličanstvu kakor vladarju dobe za čas obleganja dvojno plačo. bratskega nam naroda ruskega, najtopleje želje, da Bog vsemožai blagoslovi Rusijo in A ko je dr. Car predlcžil, da se odj ošlje carju pozdrav, je doseglo navdušenje svoj višek. Carju je bila odposlana nastopna brzojavka : »Hrvatje, zbrani na svečanem komer3U, prirejenem po »Hrvatskem Sokolu« v korist pravico, da bi nemirneje in odločneje poslance dajal odstraniati iz zbornice, da ne bi mogli več ovirati razprave. Ali to z&čaeno poojstrenje poslovnega reda še ni bilo, ki naj bi ogorčilo opozicijo. Največi vihar v vsej opoziciji — tudi v oni, ki zadnje čase ni obstruirala — je provzročilo dejstvo, da je med onimi predlogami, ki se imajo rešiti s pomočjo take poojstrene oblasti predeedništva, je tudi definitivna rt forma poslovnega reda. Opozicija je torej v nevarnosti, da se z nasiljem uvede poslovni red, ki bi za dolgo pomenjal zanjo vrv okolu vratu, a i, kakor je rekel posl. Polonyi v predvčerajšnji seji zbornice : ki opoziciji zapleni vse pravice, a predsedniku dade policijsko oblast. Ta nevarnost je stisnil* zopet skupaj vse skupine opozicije, ki eo sklenile upirati se predlogu grofu Tisze na življenje in smrt. In res je nje skupni odgovor na namere Tisze za uduštnje obttrukcje ta, da je zsčela — z obstrukcijo na vsej črti. Sedaj je le vprašanje: kdo ji močneji, ali železca roka T bz2, ali odpor opozicije?! Mi menimo to poslednje. Grof Tisza bi imel nado, da nadvlada opozicijo, ako bi imel večino, ki bi bila enodušno in iskreno na njegovi strani. Ali temu ni tako ; v vladni večini je marsikdo, ki tako le na skrivnem ljubez-njivo škili tja čez k opoziciji. Taki elementi niso zanesljivi v kritičnem momentu, izlasti pa ne, ako se javno mnenje postavlja proti njihovemu vodji. Će tudi ne beže očitno, vendar pa — ne streljajo. Na tem pa ni dvomiti, da bo opozicija znala razburjati javno mnenje ia da bo v ta namen znala risati v najtemnejih bervsh namene grofa Tisze. Po našem mnenju bo moral ta poslednji vendar le poseči po tisti ultima ratio, s katero vedno grozi: po razpuščenju zbornice. A potem bodo imeli na Ogrskem volilni boj, ki bo glede srditosti prekašal morda vse prednike. In to hcče nekaj reči na Ogrskem. Stusko-japonska vojna. Nakupovanje konj za Japonsko. Trst, 9. marca 1904. Z vodnega pozorišča v Vztočni Aziji so nam na razpolago le jako revne vesti. Nu, ako jemljemo v obzir, da je japon-ska Hota moderirala svoje grozničave napade na Port Artur, da jih je celo zaustavila po- , j - j * i i L odpoelieio v Japonsko. Japonska se malo peča polnoma, a da je z druge strani z nekoliko r r 1 svoi h ladij hotela bombardirati Vladivostok, B perejo in, kakor se vidi, mora celo v ki je __ t0 je pomemben moment - na po- BvtoP[ koaJe ea flVOJ° voJ9ko' vsem nasprotni strani Port Arturja ; potem Simpatije Slovencev ki Rusijo, navčtaja zn Japonce nova s tuvacija toliko v Občinski svet ljubljanski je na predlog vodah Tihega oceana, k >iikor v sami Ko- župana Ivana Hribarja odposlal na petro rej za Jajonce. grajski dvor nastopno brzojavko: »Občinski Zataj je japonska flota ostala oddaljena Bvet dežslnaga glavnega mesta Ljubljane daja od Vlad.vostoka 8 vrat (1 vrsta — 1077 m., izraza želji, da Bog ohrani Rusijo, kakor zatorej ceiih 8t5Hi metrov), na kateri je brez ščitnic j krščanstva ia Slovanstva, pred VBemi vsacegn v s peh a postreljala ra 200.000 rubljev nevarnostmi in da na rusko orožje na dalj -iz svojih topov?! njem Vzt ;ku pripne lovor zmage«. T j je admiral Tog> odredil zato, ker sc Iz »Slovenca« pa p^snemljemo, da je zdi, da je v Japonski zavladalo veliao neza- slovensko delavstvo v Ljubljani potom »Ka-dovoljstvu v narodu ztt?, ker niti od japon- toliskega delavskega društva« poslalo ruske fl )te, niti od japonske vojske na kopnem sfeemu narodu v ruščini sestavljeno izjavo, s v Kareji nisj došli v poslednjem tednu ni- katero želi ruskemu oiožju slavno zmago na Iz Odese se poroča, da so ruske oblast- ovenča njeno orožje na čast Rusije in največo nije zaplenile v L bavi 600 konj, nakuplje- radoBt vsega slovanskega sveta«, nih v južni Rusiji na račun Angležke, ker Znamenit dogodek ca tem komersu je so ti koDji bržkone namenjeni za japonsko bil govor Poljaka Grabovskega, ki je vojsko. izvajal, da Poljaki hočejo ohraniti svojo na- V ponedeljek je bilo na semnju za ži- rodno individuvalnost in ee nočejo potopiti vino v Šopronju nakupljenih 400 konj, ki se v ruskem morju. Ali — je nadaljeval — kakor imate vi svoje »čiste«, tako imamo tudi mi šovinistično stranko, ki hcče širiti mržnjo do ruskega naroda in v sedanji vojni želi zmago Japonski. V tej vojni moramo stati na strani Rusije, ker je to borba dveh kuhur, a Rusi so borilci za našo evropsko kulturo. Poljaki narod, če tudi ni nikoli pe-val »Bože carja hrani«, rad kliče: »Buže narod ruski hrani!« Dal Bog, da ruska zmoga ua daljnem Vztoku donese svobodo ruskemu narodu ! — Govornik je naglasil idejo slovanske vzajemnosti in je zeželel narodu makedonskemu, da nam zašije zlato solnce svobode ! Položaj na Ogrskem. Grozeči položaj na Balkanu in veliki do* kaki glasovi o vspešnih vejaih operacijah. A, korist vsega Slovanstva. Tudi mej damami v godki na skrajnem Vztoku so provzročili, da ker s i Japonci sedaj v največem razburjenju Ljubljan; je živahna sgitacija za tako izjavo, se je politična javnost manje bavili s politično in bojazni glede končnega izida vojne, in ker Slednjič poroča »Sioveaecc, da tudi župa- in parlamentarno krizo na Ogrskem, nego bi se v Japonski bolj in bjlj trepi opozicijo- nije ljubljanske okolice pripravljajo nekaj se sicer. Mej tem pa je trajala kriza v par-naina stranka, ki je bila proti vojni, pa je sličnega. j lamentu dalje z nezmanjšano silo, ker je sicer ja: inska vlada iz strahu pred erentuvelnimi Hrvatske simpatije za ruski narod. mala ali odločna obstrukcijska četa znala pre-n tranjimi nemiri, ki bi mogli naperiti svojo »Hrvatski Stkol« v Zagrebu je priredil prečati vsako delo. Cas pa hiti dalje. Dolgo r-trin.. tu ii pr ti sami japonski dinastiji, za- m;nolo soboto komers na korist bednim bra-! 8aaa je tiščal ministerski predsednik grof ukazaia admiralu Togo, naj na vtaki način tom v Makedoniji. Tam doli na obalih Var- Tisza t sto želtzno roko, o kateri saje poprej dem D-.nra pre 1 Vladivostokom. S tem so dara in Sirume krvavi nai brat, ki ga stišče toliko govor.lo, v žepu, ker te je menda — h-.teii p k zati Japoncem v Japonski, (ia eo Azijat in mu ubija dušo in telo. Tisoče na- o čemer priča dejstvo, da je govoril malone K l>. k mn: tudi v V ladivostoku od japon rodnih mučenikov je se svojo krvjo zalilo v vsaki se,i zbornice — nadejal, ali da s praske 1 pro?tak-kanonir«, dosegel častno stopinjo podpolkovnika, je bil zaradi svojega izvrstnega znanstvenega delovanja in zaradi svojih odličn h v pehov na bojnem polju v tursk h in fr«ncozkih v< jnah že za svojega življenja deltž n obil:h m posebnih časti in odlikovanj. Za njegova doslej ne še prekcšena loga-r.tmieno-trigoncmetr čna dela, ki so bila tudi na angleški, francozki, nizozemski in ruski jez k prevedena in izmed katerih je njegova logar, tmičuo-trigonometrična priročna knjiga pr> a že v 80. natisku na svetlo in se se vedno uporablja na srednjih in višjih učili-ičih veeh kulturnih narodov, so ga učene akademije in učene družbe v Londonu, Be-rolinu, Gotingi, Pragi, Erfurtu, Mogunciji izvolile za svojepa s u la. V svojem svojstvu kakor vojak, kakor pripadnik starodavnega bombardirskega kora, se je izkazal zlasti v Lavdonovi vojski pred Bel m gradom kakor praktičnega artilerista in je odloč.l, da te je dne 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beiigrad, dne 14. novembra 1793. pa je s svojim odiočnim postopanjem provzroč ), da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter je tako izvršil svoje najsijajnejše junaštto dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovan z vitežkim križem Marije Terezije reda. Leta 1800. povišan v (avstrijsk ) baronski stan. je b»l Vega leta 1801. kakor soud vsprejet med dež. stanove vojvodine Kranjske. Da se temu že v življenju toliko odlikovanemu vojaku zdaj, ko je minolo ravno celo stoletje, ooksr je padel pod zločinsko roko zskvrarnega morilca, zagotovi hvaležeo epomin na njegova velika znanstvena dela in na njegove sijajne vojaš&e čine in S9 mu tako postavi dostojen spomenik v deželnem stolnem mes'.u Ljubljani, se je tukaj ustanovil osrednji odbor, ki se obrača do najširših krogov z uljudno prožnjo, da bi blagovolili materijalno pov-peševati to podjetje. Dones&i naj se blagovoljno pošiljajo na adreso: B agajnik osrednjega odbora: Gosp. Ivau Kramaršič, c. kr. stotnik domobranskega polka št. -7, v Ljubljani. Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani. Predsednik : Mihael L u k a n c pl. S a v e n b u r g, c. in kr. polkovnik v p. I. podpredsednik : Oton pl. D e t e l a, deželni glavar vojvodine Kranjske. II. podpreds. : Ivan Hribar, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane. Velepoučen slučaj. M mol« soboti se je vršila na okrožnem eodšiu v Calju kaz^n ska razprava proti nekemu Slovencu. Xa tej razpravi pa se je dogodilo, da je državni pravdaik, sicer zagrižen Nemec, sam moral proiiagati, naj se nekarere priče še enkrat poznejo, da bodo še enkrat zisiišane in to na slovenskem jeziku ! Prvikrat eo bile namreč njihove izpo-vedhe zapisane na nemškem jeziku, ali v tako slabem j revodu, da se na zadnje ni vedelo, kaj e res n kaj n: ! Obtoženec je sedel dva me-cci v j reiskovalnem zaporu in so ga na podlagi pre šnj-h zasliševanj smatrali brez-dvomno krivim. Po celodnevnem zas.išavanju prič v slovenskem jeziku p* je bil popolnoma opre ščen. — Ta slučaj je velepoučen ; da, kričeč. Zateči so se morali — ako S') hoteli izvedeti re-nico — k postopanju, ki ga zahteva ziravi človeški razum: k zas :šava-nju ljud;j v tistem jeziku, katerega ti ljudje govore. Ni ga argumenta, ki bi mogel bolje po Ipreti naš » zahtevo po slovenskem uradova-nju, nego o je ta dogodek. I)a se ni v državnem pravdniku vzbu dilo toliko tenkovestnosti , da je zahte val slovensko zaslišanje prič. da so imeli sodniki pr^d seboj le nemško napsine izpo-vedbe, dogodil bi se bil prav lahko slučaj Bratuša šr. 2 To je: obsodili bi b.li človeka po nedolžnem. Ne le radi principa narodne jedna kopra v no-ti — ali, kakor bi rekli naši nasprotniki, iz narodne nestrpnosti — ampak tudi radi principa pravice in bumanitete zahtevamo m in moramo zahtevati, da oblasti v našem jeziku občujejo z naš mi ljudmi ! Ne umijemo slovenski ! Znate li morda nemški l Prejeli smo : Dne 8. t. m. sem bi a šia na župni urad svetega Antona noveli radi neke zamujene stvari. Dospe vš pred p sarco pozdravila sem neprikritim ve- seljem napis : »Uradne ure ob delavnikih od 9.— 2.« Mislila sem si : »Torej vendar danes boš mogla v tem uradu goveriti v svojem materinem jeziku I« Srčno sem vstopila v pisarno, ali kmalu mi je bilo jisno, kako sem se motila v Bvojem pričakovanju in kako neopravičeno je bilo moje hipno veselje. Pozdravila sem po slo venski. Odgovor pa mi je bil : »Non ca-piseo. Sprechen Sle vielleicbt deutsch ?« Bdo mi je kakor da sem nakrat telebnila z obla-kov doli. Zabolelo me je, doznavšo, da v uradu župnije, ki šteje tisoče slovenskih duš, ne znajo ali pa nočejo znati slovenski (eno in drugo je dovolj hudo). A i skoro še bolj me je speklo vprašanje, da-li ne znam morda nemški ! Po tem vprašanju še-le sem prav občutila, kako zapostavljeni smo tu ! Jezik tujinca jim je ljubši, nego jezik domačina, avtohtonnega prebiva'stva, ki biva tu že stoletja in na Čegar tleh (to ne rečemo ltliko) st >ji to naše mesto! Razočarana in užaljena sem zapustila pisarno župnije pri svetem Antonu novem. Vijolinistinja Heritesova. Kakor smo že včeraj povedali, bo na koncertu vojaškega orkestra, ki bo danes ob 8. uri zvečer v dvorani »Schillervereina«, sodelovala tudi češka virtuozinja na goslih, g.čna Marija Heritesova. Kakor smo že včeraj povdarjali, je v^pored tega koncerta sestavljen izključno iz slovanskih kompozicij. Evo vsportda: I. Čajkovskij : Patetična simfonija v H-' , nega ravnateljstva v Trstu je razpisana služba finančnega azistenta v XI. plačilnem razredu. Prošnje, v katerih treba dokazati tudi peznanje dtželn h jezikov, je predložiti predsedstvu finančnega ravnateljstva v štirih tednih, računano od 5. marca dalje. Deželno sodišče. Zmanjšana kazen. Dne 17. no vembra m. 1. je kopersko okrajno sodišče obsodilo Andreja B .žiglava na 4 tedne strogega zapora, zato, ker je na večer dne 9. avgusta po cesti, ki vodi iz Kozina v Bazovico, dirjal na svojem kolesu, ne da bi imel prižgano svetilko. Že to dejstvo samo je tvorilo pres:opek proti predpisom za kolesarje, a poleg tega in radi tega je Božiglav tudi pcdrl neko ženeko, imenom Emilijo Kraj ser, katera se je precej težko pobila na glavo n bolj laLko tudi drugod. A tudi Božiglav je o tem padel s kolesa ter se tudi on težko pobil na prsih. Na vpitje Emilije Krajner je bil pr.hitel na lice mesta neki orožnik, ki se je ravno nahajal tam blizu ter je takoj are-toval Božiglava, katerega je tudi hotel tirati paš v Koper. Ker je bil pa precej težko ranjen, se je Božiglav uprl orožniku ter zahteval, naj orožnik preskrbi koleselj na njegove, Božiglavove troške, da se popoljeta v Koper. Orcžuik ni hotel ustreči tej Božiglavovi zahtevi, a ker Božiglav ni hotel odjenjati, ga je orožnik v svoje m sporočilu tožd tudi javnega nasilatva. Slednjič je Bjž glav zagrešil še tretji prestoprk, in sicer s tem, da ni povedal svi- 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini 23.50 23.50 19.09 19.08 94.90 9-1.90 11.32 11.32 mola. II. Dvorak : Koncert za gosli v H-molu: 1. Allegro, 2. Adagio, 3. Finale (G.čna Heritesova). III. Catolia : Žalni intermezzo. IV. Oajkovekij : Ouvertura Solennelle 1H12. Obeta se nam tedaj glasbeni užitek, ka terega ne bi smeli zamuditi ljubitelji slovanske glasbe izvajane po slovanski umetnici, izišli iz slavne prof. Savčikove šole, ki je vzgojila Ondrička, Kubelika in K icjana. Za odkup Dolinarjeve^a grobišča bo došli na našo upravo sledeči darovi : Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu.......K 30.— g. Jakob Mankoč v Trstu..... 2.— Skupaj . Prej nabrano. K 32. -K 179.90 Vsega skupaj K 211.90 Ker bo stal odkup grobišča približno 800 kron, 89 nadejamo, da se bo še marsikdo odzval. Vse nadaljne darove sprejema uprava »Edinosti« v Tistu, ulica Molin piccolo št. 7, II. Odbor »Šolskega Doma^ v Gorici obavlja ravnokar poziv, v katerem pripove duje, kako se je slovensko ljudsko šolstvo od tedaj, ko so rodoljubje pred 22 leti osnovali v Gorici prvi slovenski šolski vrtec, tako krepko razvijalo, da so morali rodoljubje misliti ca zgradbo velikega šdskega poslopja. Ali tudi to posl >pje, da-si je obširno, ne za-do dosežemo, ako saio — složni v delu ! Železniški konirres v Trstu. V Trst je dešlo kakih 150 viših železniških uradnikov z raznih evropskih žeieznic, da se ude Irže tu mednarodne koLference, ki se bo vršila v borzni dvorani. Konferenci predseduje vladni Svetnik in ravnatelj obrata južne železnice, Emil Caspar. Razpisana služba. V območju finanč-i jega pravega imena. Prati razsodbi koperskega okrajnega sodišča je pa Bjžiglav uložil r«;kurz, na podlagi katerega se je včeraj vršila na tukajšnjem deželnem sodišču prizivna razprava. Na tej razpravi je sodni dvor razveljavil razsDdbo koperskega okrajnega sodišča ter .Božiglavu zmanjšal Razen od 4 tednov strogega zapora na en earn teden zapora. po sklepu lista. Italijani in juridična fakulteta v Ro veredu. DUNAJ 10. Glasom neke parlamentarre korespondence ja sklenil italijanski klub piedlož'ti minifterskt m i predsedniku dru. Kcerberju izjavo, s katero klub it.lijanskih državnih poslancev izreVa, da b sklepom vlade, da ustanovi prava > fakulteto v Ro veredu, ni Italijanom nikakor zadovoljeno, ker ustanovitev juridične fakultete v malem m< stu Italijanom ničesar ne o' eta in ker tik za ved ne bo mogel živeti. Klub vstraja pri zahtevi, da ee ustanovi italijansko vćeučil šče v Trstu, ki je jedino ine t\ kjer se nahajajo vsi pogrji si gara cijo rasvoja visoke šole. Trgovina. Borzna poročila dne 9. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K —.— do —.—, Londm kratek termia K 240.20—240.70, Francija K 95.40—95.65, Italija K 94 K>— 95.o.% italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.40—117.65, nemški bankovci K--— —.—, avstrijska ednotna renta K 99 40—99.80, ogrska kronska renta K 96.85—97.10, italijanska renta Iv i 99.25—99.75, kreditne akcije K 629.00—631.00, državne železnice K 628.00—320.00, Lombardi K Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9<».—, 5•/„ italijanska renta 100.35, španski exterieur 79.3.r> akcije otomanske banke 549.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice —.— Lombardi —-— unificirana turška renta 79.22 menjice na London 251.70, avstrijska zlata renta 101. - ogrska 4°/0 zlata renta 99.90, Lfinderbank 460.—, turške srečke 114.—, parižka bank-i 10.4B, italijanske m^ridijonalne akcije 698.—, akcije Rio Tinto 11.94. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8J»% Lombardi S'/j, srebro 2fi\'16, špaiska renta 7al,4, ita-ijanska renta 99.s/4, tržui diskont 3.—, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke i»50 0l)0, izplačila banke —.—. Boljša. Tržna poročila 9. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 8.42 do 8.43, za oktober od 8.37 do b.b8. Rž za april 6.65 do 6.66, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.74 do 5.75, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.39 do 5.40, za julij 0.50—5.51. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : omejeno, slabo. — Prodaja 20.000 met. stotov, za 10 stotink nižje. Druga žita, rž in koruza za 5 stotiuk nižje. — Vreme: blago. H a ▼ r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 38.50 frk, za maj 39.— frk. Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 3J.[4, za maj 323/„, za september 3334, za dec. 341 . vzdržano; kava Rio navadna loco 30—33, navadna reelna 34--37, navadna dobra 38—40. HamDurg. (Sklep.) Sladkor za marc 16 35, za maj 16.70, za avgust 17.10, za oktober 17. l5, za december 17.45, z;t februvar 17.60 : stalno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 8'8 Sh, Java 8.07V2 Sh. Mlačno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, pronptno K 64.—t do 65.50, za september K —.— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassć in Melispile promptno K 67.30 do 67.80. za Bept. K —.— do —.—, feb.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolo5e dobave, vzdržano, 5 st. znižanja, nespremenjeno Pariz. Rž za tekoči mesec 15 25, rž za april 15.25, za maj-junij 15.25, za maj-avgust 15.25 (mirno,). — Pšenica za tekoči inesec 22.05, za april 22.20, za maj-junij 22.40, za maj-avgust 22.35 (stalne). — Moka za tekoči mesec 29.35, za april 29.65, za mesec ninj -junij 30.—, za niaj-avg. 30.— (Mirno). — Repično olje za tekoči mcsec 47.25, za april 48.—, za maj-avg. 49.25, za sept.-december 50.— (Mirno.) Špirit za tekoči mesec 41.75, za april 41.75, za maj-avg. 41.—, za sept. december 35.— (Mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 21.--21.1 t 21I2 DNEVNI RED: 1. Por čilo upravnega odbora o delovanji zadruge v letu 1903. 2. P.»r. čilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1903. 3. Odobritev zaključnega računi za 1. 1903. 4. Volitev upravnega odbora za leto 1904. 5. Volitev nad// rs' va z t leto 1904, (i. Eveuiuelui juedl gi. ODBOR. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIGOJ Yia flsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sv. Petra v biši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sieer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. JgC Vsaka konkurenca je izključena. fllbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). Išče se mlada. Slovenka, vešča nemškega jezika za trgovinsko pisarno. Ponudbe je pošiljati pod »Slovenka« na upravo : Edinosti«. Svoji k svojim! Šivalni stroj. po jako nizki ceni v ulici ekoraj nov, najnovejšega sestava se pr; da Fonder a 4, III. Išče _ _ kroja-ki pomoćnik v starosti 1 7—20 wv let. Naslov pove uprava -Edinosti". M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal nI. Torrente.) Zaloga ugotovljenih oblek za gospode, dečke in ©'roke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer |i£OCovijo t lastni krojalnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizkik cenah. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA Dl LONDRA" Ul. Poste ZJUOTe 6L. 5. (vogal ul. Torre bianca) Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naroČbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Z mastnim pudrom „Unique" g epe Oiseau, se zadcbi najlepše polt. Cena skatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po (50 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - Gradec, Bahnhofgiirtel številka 67. - F I L 1 J A L K A c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze / na naslovljena izplačilna pisma prinoscu Svoji k svojim ! ( proti 4 dnevni odpovedi 27//0 > 8 » * 2V/„ » 30 » > 3% Andemo de Franz. V dobroznani gostilni >Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. ee toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. :stza nu dom.......» 40 > istreki teran I. vrste ...» 40 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa zs mnogobrojni obifrk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tuli na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Posoj ila, ne manjše od IO.OOO kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserrna štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). G m m Salvator balzam (Liquer aromatic) 1 TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. V novi prodajata pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. Hermangild Trocca Barriera recchia št. 8 ima veliko zalojro n mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Siiie na porcelanastih ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej posije poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE: LEKARNA H „SALVATORJU"--= Fr. Riedl, VARAŽDIN khr. 103. I Kašelj m m m m £ st m m P Zdravje je največje bogatstvo ! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka uporabljajo za notranjo m zunanjo rabj. Posebno odstranjujejo trgaoje po kosteh, nogah in rokah ter izlrav.jo \sak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubUžujtjo katar, umnujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavi anje, čistijo kri in cie-a. Odvajaj > velike in tnale gliste in vHe l»olezQi provzrooene od glist. Delujejo izvrstno pre ti l>ripav^su, zdravijo v3e bolezni na jetiah. »koliko« in trpaoje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrz:ice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice dp »me'o nanjkati v n< beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zaarrehu. Naroo la naj se naslovlia : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar raj se pošilja naprei, drueaee se poš'je po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 stekler»č:c) se ne poš Ija. Cena je sledeča franko na v«ako pošto: 12 steklenic K 4 —, 24 ttfklemo K 8.—, 36 steklenic K 11.—, 84 stealfnic K 14.60, 60 steklenic K 17. — . > a razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- Mestna lekarna, Zagreb, Markov tri 44, v Mm cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogatstvo! proti 4 dnevni odpovedi 2V, » 30 » > 3% v z atih napoljonih na Izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 3 mes. „ 2149/0 ♦i Oi/ o i n u rt n — % lo Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma st^pi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oipjvedi. Bancogiro v kronah z 21 2°/0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogoj;h, koji se stavijo Dd časa do časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, BulimpeSto, Brno, Karlove v.iri. Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov. ^e bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karlkaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditnu pismu se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. P-igoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice ' „Banca d" Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah . . : po dnevnem kurzu. I FILTJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 2V/o takoj ^ 3 °/o na mesecev „ 31/,0/. na 1 leto Napoleone: na 6 mesecev na 1 leto b) Za giro-couto daje 2:i do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste in kase in račune na tukajšnjem trgu, meujice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shraujuje vre.luostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kup>>.ie proti drimemi proviziji. hrattf po 2'/47o •>n 01 n ~ i a ^o se prodaja v Trstu po bakarnah: sledečih to- Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. RAUNACHER (zraven tiskarne »Edinostc. STANIČ, ul. Moli j picco «» 8. LAVRENC1Č, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. M ramare 1. (b itu kolo 1 vora)^ MARTINI, trg Balvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesa-g* trga). BUBXIC, ul. Sette fontane VZ. BEVK, trg Barriera veccbia. KRATZNIK (p i Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona star- ga). Na državnem kolodvoru. t „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja m vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz iPromiN Izdaja k vsakemu žrebanja. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje sapale — — kupone. --—= Izgubi Vnkuluje In dlvlnkuluje vojadke ženltnlnske kavcije. Sstnmpt ia Intmmmo mrnnic. ^ flV Bor-nm narodu*. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioge do — = dne vzdiga. - - Promet s deki in nakaznicami.