Fohoczu Ste vika 1 Din mesečno, 4« se sprejema list v upraJi, naročnina 4 Din, na dom ln Epoo-sebno, odkar smo dokazali svoje prijateljsko razmerje napram Bolgariji in Madžarski, in dn bi ne mogli imeti boljšega mednarodnega položaju, kakor ga imamo pri nas. Z vsemi prijatelji, z nikomur ncprijatclji. Ne samo nespametno, ampak zločinsko delo bi bilo, ako bi kdo tako zunanjo politiko napadal ali celo obsojal. (Ves tabor navdušeno ploska in vzklika.) V notranji politiki smo prispeli v mesec september. V septembru, in to 6. septembra, slavimo rojstni dan našega mladega kralja Petra II. (Ponovno več minut trajajoče vzklikanje kralju, kraljevskemu domu, knezu namestniku Pavlu in Jugoslaviji.) Mi vsi vemo, da se bo tn dan povsod v Jugoslaviji slavil od srca in kolikor mogoče svečano. Vsak od nns hoče ta dan pokazati svojo vdanost do mladega krnijo in vsega kraljevskega doma. Sicer se mi zdi, da mesec september notranje politično ne bo intercsniiten. Samo po sebi umevno je, čisto nepredvidene stvari se lahko vedno dogodijo, toda nc vidimo nobenih elementov, po ka- terih bi lahko ornuilno sklepali, da se bo kaj posebnega in pomenljivega pripetilo. Verjetno je, da se bo tudi ta mesce odkrhal kak del ljudi od obstoječih nasprotnih strank ter sc priključil k naši Jugosl. Rad. Znjcduiei. Toda to je že vsakdanje, to ni inleresantiio. Politično pn bo mesec september potekel predvideno popolnoma normalno. Ob nedeljah in praznikih se bodo vršila zborovanju, po vsej državi /a JRZ, po Hrvatskem za bivšo IISS. Druge stranke, da vzamem izraz i/, zvzdoslovjn, pa itak le tu in tam zasvetliknjo. (Veselo razpoloženje po vsem taboru.) Mesec oktober b o gotovo i n t e -r e s a n t n e j š i. To pa zaradi tega, ker se mora narodna skupščina po ustavi na dan 20. oktobra sklicati lin redno zasedanje. Toda o tem imamo še čas, dn se pomenimo. Slovenci i/, Kočevja iu kočevskega glavarstva! Vi slavite danes svoj dan prosvete iu dan svoje vdanosti napram državi in kraljevskemu domu. (Zopetno navdušeno vzklikunjc kralju in Jugoslaviji.) Prihiteli smo k vam, da z vami slavimo ta dva pomenljiva dogodka in prepričan sem, dn vsa nacionalna Jugoslavija z vami preživlja današnji dan. Z menoj vred jc prihitelo danes mnogo mladega slovenskega sveta iz. vseli delov naše domovine. Prihiteli smo vsi. da sc z vami vred nasrkamo iskrenega in mludc-niškega navdušenja za Slovenijo iu Jugoslavijo. (Živela Slovenija, živela Jugoslavija!) Slovenci iz Kočevja in kočevskega srezii! Niste sami, mi v si s m o z. v a m i ! Bog živi! (Bog živi! odzdrav Ijn jo tisoči.) Po govoru voditelja Slovencev jc zopet planil i/ tabora krik veselju, zopet je padalo čudjo na slavnostno tribuno, ljudstvo je manifestiralo kot menda šc na nobenem drugem slovenskem pokrajinskem taboru. Nato je nastopila cela vrsta govornikov, ki so prinesli pozdrave različnih usiunov. Krasen in ganljiv je bil nastop gdč. Pelerlinove, ki jc, oblečena v divno narodno nošo, prednašuln hvalilo. Tabor jc, •burno pozdravljen, nagovoril tudi ljubljanski župan v izklesanem, od ljubezni do domovine prežetem govoru. Dr. \dle-šiču je tabor priredil veličastne zahvalil' m i-nifcstacijc. Sledil je pozdrav g. Japlja \ imenu Gasilske zajednice. Lep govor, jedrnat, nacionalno ognjevit, govorjen z /vonkini glasom, ki je z lahkoto obvladal ves prostor Vato je govoril zastopnik kmetov posestnik Kotnik, ki se mu je tabor za njegove besede o prešlem iu bodočem junaštvu kočevskih Slovencev toplo zahvalil Za njim jc govoril akademik g. Fišer v imenu slovenskih akademikov iu je ta govor sprožil viharna odobravanja predvsem med mladino Vrsto pozdravov je zaključil zastopnik Narodnega odbora, ki jc govoril o narodnostnem delu. ki ga nalagajo sedanji časi. G. Škulj Ves ginjen in od sreče iu zasluženega zadoščenja ves goreč so j,. n,i koncu pojavil ua odru voditelj kočevskih Slovencev g. svetnik skulj ki ga je tabor več minut pozdravljal. Govoril je ljudstvu v prelepem, liriči.....uvtluli- iijcncm jeziku, o prošlih bojih in zmagali, o bodočih nalogah in borbah ter s svojimi besedami dvignil tabor k prisegi, du bo kočevski Slovenec ostal kristjan, Slovenec in Jugoslovan iu da bo varoval narodni značaj ljudstvu in zemlje, ki si je oboje z današnjim dnem in zu vedno osvojil. Narod se je tolikanj ogrel ob njegovih besedah, da jc kar sam od sebe začel prepevati Hej, Slovani! in so sc petja udeležili vsi mnogoštevilni, ki so sinli izven ograje zunaj po ulicah. Na takšno prisego kočevski Slovenci ne bodo pozabili, n na njo ne bo pozabila ne Slovenija, ne Jugoslavija. Med viharnimi vzkliki nn naslov kralja in krni j,e v s k e g a domu ter kneza-na-meslnikn Pavla sta bili nato prehrani udu-noslni brzojavki na oba najvišja predstavnika vladavine. Mogočno pohvalno odobravanje so sprožili tudi brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču iu banu dr. Marku N a t I u e e u u. Predsednik tabora jc nato zaključil dopoldanski del kočevskega Slovenskega dne« Godba jc zopet zaigrala državno himno. Razhod Dr. Korošec koraka v sprevodu skozi Kočevje Kdo naj sedaj opiše prizore, ki so se odigravali, ko jo dr. Korošec stopil doli n i plan me I tnborjune in jim sporočil, da želi sredi njih in ž. njimi skupaj slediti velikemu sprevodu skozi kočevsko mesto do Marijinega doma, kjer je bil razhod Dekletom ni preostalo več cvetju v naročjih, g llumil, ki jc bil ve- dan i.......... Ijvi pobudnik in miilczljuvi dilivec veselega razpoloženja, je /manjkalo glasu, ljudje pa so vzklikali, mahali, vpili, vriskali kralju, kne/u-numestniku vladi, Jugoslaviji, dr. Korošcu in slovenskemu Kočevju dokler sc vse ni od časa do ("asa stopilo v kakšno narodno popevko, ki jo je prepeval ves narod. Špalir je bil j:osi in veselo razposajen, bil je hvale/en, bil je slovenski. In to je trajalo vso dolgo pot •-kozi kočevsko mesto. In zopet smo videli starke v oknih kočevskih hiš, ki so otrokom s prsti kazale doli ua razkošno cesto in na vrvenje ni njej okrog našega slovenskega voditelja in videli smo, kako so jim solze zalivale oči, knjii kaj podobnega Kočev je še ni videlo. Na ta d ri so jc Kočevje pripravljalo dolgih, dolgih _'o let. Pred Marijinim domom sc jc ljudstvo poslovilo od dr. Korošca, ki je nalo obiskal Marijin dom, Dijaški dom. lantc na telovadišču in dekleta na vrtu Marijinega doma Nato se je zopet pomešal med narod * sosedni Bajlcnovi slovensko zavedni gostilni Proli drugi uri se jo poslovil od Kočevja in šol v Ribnico. Za Kočevje, za slovensko Kočevje je bil Slovenski dnu mejnik, ko se je zanj odprla nova, bol j vesela doh» Kamnik ob 20 letnici Jugoslavije Počastitev spomina generala Maistra 7000 ljudi manifestira za kralja in domovino Kamnik, 4. septembra. nogah in se jo v pisanih rekah zlivala v Kamnik, Veličastni narodni labnri v proslavo 20 letnice p,r.lnaSajo8 njegovim sicer nekoliko dolgočasnim osvobojenja, ki jih zadnje tedne doživljamo po slovenski deželi, so mogočna in prepričevalna potrdila odločne narodne zavesli in visoke državljanske tvornosti slovenskega ljudstva. Danes je poleg Kočevja doživel takšno veličastno narodno slavje slaroslavni Kamnik, kamor se jc zbralo do 7000 ljudi. Umestna in hvalevredna jc bila zamisel pripravljalnega odbora, ki jn potekla iz vrst kamniškega dijaštva, da se proslava 20 letnice osvobojenja združi z odkritjem spominske plošče največjemu Kamilicami generalu Rudolfu Maistru. Kamnik je bil danes v svatnvskem oblačilu, ki je bilo stkano iz neštetih zastav, mlajev, vencev in cvetja. Najbolj svatovska pa sla bila šutna in Glavni trg, prizorišči današnjih slavnosii. Pripravljalni odbor pod vodstvom župana Nandeta Novaka in dr. Zvoki ja, v katerem so imeli glavno iniciativo dijaki, člani Bistrice«, je vso slavnost do podrobnosti vzorno in točno pripravil, tako da je morala uspeti. Pisane množrce oživljajo Kamnik Z lahnimi oblaki zastrlo nebo je opravičevalo respekt pred nebeškimi zatvornicami, toda kljub tonili se ni nihče, ki je bil namenjen v Kamnik, oplašil. Vsa ona zavedna Gorenjska, ki ji Kamnik predstavlja središče, je bila že v ranem jutru na ulicam razgibanosti in življenja. Četa zastavnih in svojemu poslu veščih rediteljev jc bila na delu in urejala lo pisano množico, v kaleri so se blesteli raznovrstni kroji in prapori. Na zbirališčih okrog šutenskega predmestja je bila razgibanost najbolj živahna, toda kljub živahnosti je vladala zavidljiva disciplina, kajti reditelji so bili na mestu. Največji naval je bil na zbirališče okrog Rodclove gostilne, kjer je bilo določeno m os l o za krščansko delavstvo. Okrog !) so se z zbirališč začele pomikali posamezno skupine jiroli fiiitni. kjer bo odkritje spominske plošče generalu Maistru. V tem je privozil na Šulno eleganten avto, ki si je s težavo utiral pot skozi množice. Ljudstvo je viharno pozdravljalo bana dr. Natlačena in soprogo, ki sla sedela v avtomobilu. Spominska plošča generalu Maistru V vzornem redu so se post roj i le množice vzdolž Šutne okrog rojstne hiše velikega kamniškega rojaka. Odlični gostjo s kraljevim zastopnikom ari. majorjem Žarkom Arandjclovičem in banom dr. Nallačonom na čelu so zavzeli mesta ob oknih nasproti stoječe hiše. Med gosti sla bila tudi oba sinova pokojnikova llrvoje in Borut. Zastopane so bile skoraj vse slovenske narodno organizacije: Zveza Maistrovih borcev iz. Mari- bora, Klub koroških Slovencev, Legija koroških borcev in Zveza bojevnikov. Slovesnost je začelo najstarejše slovensko pev-sko društvo »Lira«, ki jo j>od veščo taktirko svojega pevovodje g. Cirila VremSnku intoniralo mogočno Juvančevo: »Zemlja slovenska.« Krasni akordi te domoljubno pesmi, ki jo jo nadvse dovršeno podal ta elitni zbor, so ustvarili med množico iskreno slavnostno razpoloženje. Ko so izzveneli zadnji akordi, je stopil na govorniški oder kamniški župan Nande Novak, toplo pozdravil vse navzočne in jiodal besedo slavnostnemu govorniku dr. Žvoklju. General Maister-slovenski junak Z globoko hvaležnostjo sc moramo spominjati vseh mož, ki so pripravljali naše osvobojenjc, zlasti pa onih, ki so v kritičnih mesecih — leseni 1918 _ odločno posegli v razvoj dogodkov in slali svojemu ljudstvu kot pravi voditelji na čelu. Med takšnimi možmi, ki jim moramo ohraniti večen spomin hvaležnosti, je gotovo naš general Majster. „„„, , : Rojen je bil 29. marca 1874 — ravno v te| skromni hiši —, pred katero smo danes zbrani. V sosednem Mengšu je obiskoval lpidsko solo, a gimnazijo v Kranju. Vsa mlada leta je torej dihal naš gorenjski ostri zrak, ki mu jc nemara dal za zmeraj pečat moške volje in neupogljivosti, obe važni lastnosti za voditelja ljudstva. Naš General Maister je znal kovati svoie srce in svoi značaj. V mladih letih jc vstopil v avstro-ogreko vojsko kot oficir. Ta — našemu rodu — tuja nemško-madžarska vojska, se ni zadovolpta semo z vestno službo slovenskega oficirja, ona |e zahtevala od njega vse več, zahtevala je njegovo dušo — sicer so mu bila zaprta vsa vrata na višja mesta. Naš Maister pa ni klonil in ni prodal svoie duše, — ko dosti drugih, temveč jc ostal zvest svoji slovenski materi in slovenski besedi, Se več! S tako ljubeznijo se jc oklenil naše besede, da mu je ta zazvenela v pesmi. Ze od dijaških let dalje jc rad pesnikova!. V svojih pesmih se jc spominjal vas možje m fantič, ki sle krvaveli ob Soči in vas žene in matere, ki ste trepetale za svoje drage. Koval je svoje srce m svoj značaj naš general Maister a pri tem tudi poslušal — kako zvenijo naše duše. Le lakšen mož je mogel poslati res kovač naše narodne in državne svobode. V dnevih prevra a v letu 191», jc znal zbrati okrog sebe slovenske častnike in fante in ž njimi zavzel Maribor. Zasluženo mu |e bila podeljena čast generala, a s to čast|o so mu naložili pred zgodovino odgovorno delo, da reši Maribor in našo severno mejo. Naš general Master pa ni bil le rešiteli Maribora, ki mu jc bil posebno pri srcu — saj ic tam preživel svoja najlepša leta; njegova hnbczcn je objemala cel slovenski narod. Ves prežet te ljubezni, je hitel na pomoč našim koroškim bratom in sodeloval pri znanih koroških bojih. Kot vojaški voditelj jc bil močna osebnost, ki je znal vžgati ogenj v svojih ljudeh. Njegove naiboljse sobojevnike še danes visoko častimo kot Maistrove borce. General Maister jc užival prizname za svoie delo na naši severni meji. V letu 1920 jc bil imenovan za častnega adjutanta kralju. Kot predsednik razmejitvene komisije med našo državo in Italijo, jc general Maister spoznal našo zapadno mejo in dobro čutil, kaj smo izgubili. Kot bi ga vleklo v bližino le naše največie narodne rane, ga jc tam dohitela 6mrt na Uncu pri Rakeku — dne 26. julija 1936. 2e v življenju je naše mesto počastilo generala Maistra ob njegovi 50 lctnici — ko ga je imenovalo za svojega častnega meščana. Danes mu pa odkrivamo na tej hiši, v kateri sc jc rodil, spominsko ploščo, hoteč dati počastitev temu velikemu možu, ki je bil naš kamniški rojak. S tem aktom spoštovanja in hvaležnosti, dajemo izraza svojim čustvom tudi do vseh drugih voditeljev ob času prevrata pred 20 leti. Izpričati hočemo, da naše ljudstvo nikdar ne pozabi mož, ki so stali na braniku njegovih pravic in ga srečno vodili v svobodno državo Jugoslavijo. Odkrivam spominsko ploščo temu odličnemu sinu našega mesta in naše Gorenjske in kličem: Slava generalu Maistru! Spontano so je odzvala množica pozivu govor-nikovemu in gromko vzkliknila: »Slava! Slava 1 Slava!« Nalo jo spregovoril v imenu ljubljanskega župana in Legije koroških borcev polkovnik v p. Andrejka. Zastopniki Legije so položili krasen venec. Tople besede v spomin velikega pokojnika so spregovorili še zastopnik Kluba koroških Slovencev IJršič, zastopnik Zveze Maistrovih borcev podpolkovnik Cvim in predsednik Zveze bojevnikov katehet Ratej. Vso to organizacije so položile ludi krasne vence. Očitno ginjen nad tako lepo počastitvijo spomina svojega očeta so jo nato zahvalil v imenu pokojnikove rodbino sin g. Hrvoje. Zaključno besedo je spregovoril še župan Nande Novak, nakar se jo spol oglasila pesem .Lire , pretresljiva Jenkova »Molitev«. Mr. Lansbury na slovesnostih Med slovesnostjo je po Šutni navzgor privozil avlo, iz katerega so izstopili trije gospodje, očividno tujci, v spremstvu svetnika dr. Vidica. Kmalu se je razvedelo mod množico, da je častitljivi stari gospod s krepkimi zalisci, ki jo slopil iz avtomobila, Mister Lansburij, šef angleške delavske stranke in »voditelj opozicije Nj. Vol. kralja angleškegaoba mlajša gospoda pa njegova tajnika. Visoki gost, ki so ga navzočni domači odlieniki toplo pozdravili, jo prisostvoval odkritju spominsko plošče, glodal sprevod ter se udeležil tudi sv. m n še na Glavnem trgu. Malo pred koncem maše pa je moral oditi, kor jo bil ob pol 12 dopoldne sprejet v avdienco pri knezu-namestniku na Krdu. Obisk toga visokega gosta je za kamniško slavje vsekakor zelo laskava počastitev. Sprevod Takoj po odkritju spominske jdošče generalu Maistru se je pričel urejevati na Šutni veličasten in jiester sprevod, ki je krenil na Glavni trg med gostim špalirjem občinstva in šolske mladine. Na klancu prod kamniškim magistratom jc bila postavljena častna tribuna zn odličnike. Na čelu sprevoda jo jezdil konjenik z državno zastavo, ki se mu jo priključil oddelek konjenice v narodnih nošah. Za kamniško godbo je šlo 6 gasilskih praporov, za katerimi so strumno korakale štiri četo gasilcev v krojih. Gasilcev jo bilo 250. Izredno močna skupina delavstva Jugoslovanske strokovne zveze, ki jo je spremljala godba od Device Marije v Polju, jo štela 450 članov in članic. Krasno sliko je nudila močna skupina narodnih noš, ki jo je spremljala izvirna fanfara gasilcev iz Stranj. Nato so je razvrstila skupina županov in občinskih svetnikov iz kamniške okolice. Sledilo so močne kolono naših fantov in deklet v krojih za 8 prapori. V lagodnem koraku jo defiliralo mimo tribune 30 mladenk, 110 deklet in 150 fantov. Te kolone jo spremljala mengeška godba. Vmes so je zvrstila ludi 250 članska skupina dijaštva, organiziranega v »Bistrici«. Vse skupine v sprevodu so živahno vzklikale Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, svobodni Jugoslaviji in slovenskemu narodu. Sprevod so jo zlil na prostorni Glavni trg, kjer je bila ob pročelju Kamniškega doma pripravljena tribuna z oltarjem. Glavni trg, obdan z mlaji in okrašen z zastavami in zelenjem, je nudil veličastno sliko. 700(1 glavo množico, ki jo zasedla tudi stranske ulico, so poživljali pestri vložki krojev, uniform in praporov. Ob četrt na 11 je stopil prod mikrofon ljubljanski stolni župnik dr. Tomaž Klinar in v 1 globokih besedah obdelal versko plat današnjega praznika. Dr. Klinar je nato tudi daroval sv. mašo, pri kateri je vsa množica s spremlje-vanjem kamniške godbe in pod vodstvom p. Ačka prepevala znane, ljudske nabožne speve. Tabor Takoj po sv maši sc je pričel tabor, ki ga je z vznesenimi besedami začel kamniški župan g. Nande Novak T akoj v začetku je predlagal udunostni brzojavki Nj. Vol. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku I uvlu. Godba jo zaigrala državno himno, množica pa jo v silnem navdušenju vzklikala svojemu mlademu vladarju Z viharnim odobravanjem sta bili sprejeti tudi pozdravni brzojavki predsedniku \iadedr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu, ki se tabora žal ni mogel udeležiti, pač po jo poslal lopel brzojavni jio-zdrav. Govornik je prebral tudi pozdrav, ki je bil poslan v Kočevje. Nato jo govornik jio/drnvil odlične goste: zastopnika Nj. Vel. kral ja topničarskega major- ja Žarka Arandjeloviča, bana dr. Marka Na- i tlačena, poveljnika kamniškega mesta podpolkovniku Paunoviča, poslanca Kersnika, okrajnega načelnika dr Maraža, oba Maistrova sinova in druge odličnike Nato so pozdravili zborovanje predsednik •-Bistrice« Miha Golob, za Kmečko zvezo njen podpredsednik Štrein, za Zvezo fantovskih odsekov dr. Capuder, za Vodstvo dekliških krožkov gdč. Keržanovn, za kamniško prosvetno okrožje šol. upravitelj Malešič, za Združenje invalidov Bokalič, za Jugoslovansko strokovno zvezo Bore Mavricij in za Gasilsko zajednico Lah Miha. Burno pozdravljen jonato stopil pred mikrofon ban dr. Marko Natlačen, ki je govoril o generalu Maistru kot vojaku in slovenskemu domoljubu Govornika je množica neprenehoma prekinjala in ga ua koncu nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Zares iz srca je nato sjiregovoril izkušeni poznavalec slovenske ljudsko duše, pisatelj F. S. Finžgar, ki je v glavnem izvajal: Pripravljalni odbor jc želel, da bi govoril o ljubezni do naše zemlje 111 o ljubezni do našega naroda. Ali jo to siploh potrebno šc po dvajsetih letih naše narodne države:' Je potrebno, kajti v naši naravi je urojena neka lagodnost, brezbrižnost, neko naslanjanje na druge To ni prav, mi snini se moramo dvigati kvišku, stremeti navzgor, sicer bomo na svojih lleli poraženi, pohojeni. Za to borbo je nujno potrebna ljubezen do tega. kar je naše in kar imamo. In naša je zemlja, lepa slovenska zemlja. naša je samonikla svojskn kultura, naš je jezik, naše so od pradedov ustvarjene svetinjo. Govornik nato opisuje veličastno prizore ki jih jo leta 1918 povzročila v Pragi pesem >Kde domov muj«, in nadaljuje: Tri takšne prsmi imamo Slovenci, ki so lepota naše zem Ije, narod, ki ga je oblikovala ta zemlja, in naša govorica. V krepkih in izklesanih besedah razčlenjuje govornik to tri naše svetinje in zaključuje svoj krasen govor z gesli: Narod bo dobil toliko pravic in vsega, kolikor jih je vreden! Ne smemo kot mutnsla zijala pričakovati. kdaj nam bo izpod nebu deževala man .t I Današnji tabor naj bo tabor strnjenih duš in src! Če nam kdo hoče vzeti jezik — proč /. njim! Če nam kdo pravi, da smo ubogo pleme — proč z njim! Če nam kdo hoče vzeti zemljo — proč z njim! Za vse to pa bomo močni šele tedaj, čo bomo našo lopo rodno zemljo ljubili, ljubili narod in ga učili v ponosu ljubiti sobe in svoj dom. Če pa bomo vse to zaničevali, bomo sebe zavrgli in postali bomo hlapci na svoji lastni grudi, za katere velja izrek: Kdor zaničuje se sam, podlaga jo tujčevi peti! Dolgotrajno viharno odobravanje jo nagradilo priljubljenega govornika za njegova jedrnata izvajanja Zaključno besedo je spregovoril še župan g. Nande Novak, nakar so se začele množice počasi ra/.hajati v vzornem redu. Dopoldanskih slovesnosti so se udeležili v krojih tudi gasilci iz vseh treh cet, ki so v dobrniški fari. Njihov strumni nastop je izzval splošno pozornost. Vaš poročevalec je stopil do zastopnika gasilcev in povprašal, kako to, da so se tudi gasilci udeležili te slovesnosti. Dobil je odgovor, da so domači gasilci smatrali za svojo dolžnost, da sodelujejo pri počastitvi velikega svojega rojaka škofa Barage. Gasilci odklanjajo sodelovanje pri političnih prireditvah, nikakor pa se jim ne sme braniti, da bi se udeleževali lako splošno ljudskih in farnih prireditev, kakor je bila ta v Dobrniču. Telovadni nastop 4000 ljudi se ie zbralo na prosvetnem taboru v Dobrniču Baragov dom v Dobrniču eden najlepših v Sloveniji Škof dr. Rožman blagoslovi novi dom - Min. dr. M. Krek govori Zborovanje Rajni doberniški gospod Tomaž Rožnik jo bil eden od onih Krekovih scdolavcev, ki so znali veliko zamisel svojega učitelju in voditelju najbolj resnično oživeti v naši kmečki fari. Dolirnič, prijazna in ponosna vas v skriti kotlini sredi meri Trebnjem in Žužemberkom, je bil ena prvih kat. prosvetnih postojank na Dolenjskem. Pred vojno in po vojni je tamoš-nje prosvetno društvo z vsemi krožki in organizacijami. ki so se zbrale v njegovem okrilju, živahno delovalo in bilo vedno za zgled sosedom. Le ena stvar je razmah dela ovirala: društveni prostori so bili pretesni, dvorana v stari šoli za prireditve premajhna. Pa so se odločili korajžni Dobrničani in pod vodstvom neumorno delavnega in skrbnega g. župnika Igu. Omahna sklenili postaviti v Dobrniču prosvetni dom. ki bo mogel dostojno služiti namenu, za kateregu so ga hoteli imeti. In rlanes prosvetni dom stoji. Napis »Baragov dom* se jionosno blešči na njegovem pročelju. Dobrniška fara se je na ta način najlepšo. jioklonila svojemu velikemu rojaku škofu Baragi. ki je bil krščen pri dobrniškom krstnem kamnu. Lahko rečemo, da je novi dom last vse fare. saj so redki, redki oni. ki h graditvi doma niso nič pomagali. In pomagati je bilo treba veliko, kajti novi dom je brez dvoma šteti med največje in najpraktičneje grajene domove v Sloveniji. Mogočna stavba sredi Dobrničn bo še poznim rodovom živ spomenik, kuj sc da narediti, če fara skupaj drži. Blagoslov doma Danes je bil »Baragov dom« slovesno blagoslovljeno'. Do 4000 ljudi se je zbralo za io slovesno priliko v Dobrniču, gotovo množica, kakršne tu še nikdar ni bilo. Ob pol desetih je ljudstvo spoštljivo sprejelo svojega nud-pastirju škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je osebno prišel blagoslovit novi dom. Ob devetih je bila škofova maša na prostem, med katero je ljudstvo navdušeno prepevalo. Prekrasne besede prevzvišenega o nalogah novega prosvetnega doma, ki naj dopolnjuje vzgojo v domači hiši. jo ljudstvo v sveti tišini pozorno poslušalo. Po službi božji je prevzvišeni slovesno blagoslovil Baragov dom« Začel se je ljudski prosvetni tabor, ki ga je vodil predsednik domačega prosvetnega društva gosp. Jože Lah. sedanji lastnik Baragove rojstne hiše. Prvi jc govoril ljudstvu o nalogah slovensko kat. prosvete novomeški odvetnik D. Weble. Za njim je stojiil na govorniški oder zastopnik Prosvetne zveze, g. trebanjski dekan Ivan Tomažič. Kako njegova beseda vname innožicc, o tem ni treba izgubljati besedi. Po koncu zborovanja se je pripeljal na tabor g. minister dr. Miha Krek v spremstvu g. senatorja dr. Kulovca. Množica jima je priredila navdušene ovacije. V strumnem defiloju je nato korakala uniformirana mladina — do 400 po številu — mimo odličnikov. Popoldne jo nastopila mladina na telovadišču. Lepo vreme se je začelo kaziti in prve kaplje so gotovo dober dol ljudi obdržale doma vendar se jc na telovadišču zbrala tisoč-gluva množica gledalcev. In ni jim bilo žal. Telovadili nastop vseli oddelkov (nastopilo je 300 članov, članic in naraščaja) je vse presenetil Kljub občutnemu dežju so telovadili strumno in korajžuo, da jih je bilo veselje gledati in gledalci so kar pozabili ua debele kaplje, ki so padale po hrbtih. Govor dr. Kreka V začetku je zbrane telovadce in gledalce nagovoril g. minister dr. Miha Krek, ki je zlasti poudaril sledeče misli: Marsikdaj slišim ugovore, češ zakaj jaz in moji tovariši prihajamo na prosvetne tabore in na njih govorimo in s tem dajemo prosvetnim prireditvam politični značaj. Onim, ki imajo tuke pomisleke povem, da smatram vse naše javno življenje kot eno samo zraščeno organsko celoto. Naši mladci in mladenke, članice in člani po mladinskih organizacijah, člani naših hranilnic in konsumov, možje, ki vodijo občine in oni, ki odločujejo v državni politiki, vsi smo ena celota. In lc tistega, ki je v vseh teh panogah z nami, imamo za našega. Da je tudi naša prosveta v zvezi z javnim življenjem, smo na lastni koži skusili. Prepričali smo se, du jo politična oblast lahko ščiti, ali pa uniči. In to drugo se jc pri nus zgodilo. Vse so nam ruzgnali, naše prosvetne domove zaprli, naše slovenske knjige zapečatili. Zakaj? Ne zato, ker so naše prosvetne organizacije politično delovale, ampak zato, ker je nasprotnik predobro vedel, da je naša prosveta bistveni sestavni del našega javnega življenja. Nasprotnik nas je zadel v živo. Toda nasilje ima svoje inejc; do pameti in čustev nc more! In iz tega, kar je nasprotnik pustil, je vzklilo novo življenje, ki sc gu danes veselimo. Dolžnost slehernega katoliškega Slovenca, torej tudi politika, jc, da varujemo to, kar smo si ponovno zgradili na prosvetnem polju. Prav tako pa je dolžnost članstva naših organizacij, da pri izbiranju ljudskih zastopnikov pomaga tistim, o katerih ve, da bodo smatrali za eno svojih glavnih dolžnosti, da pribore slovenski katoliški mladini in njenim organizacijam popolno enakopravnost z vsemi drugimi organizacijami v državi. Te danes še nimamo, čeprav imamo pravico do nje. Mi ne zahtevamo za naše organizacije nobenih pred-pravic, nočemo nikomur nič jemati, nikogar v naše vrste silitil Mi hočemo le vzgajati in izobraževati slovenskega fanta in slovensko dekle tako, da se bosta lahko sama odločila, v kateri kulturni krog hočeta stopiti. In če ■se enkrat odločita zu nas, mora biti ta odločitev sveta in nedotakljiva tudi za državne funkcionarje. Enakopravnosti hoče našu mladina. Kakor je tu mladina vsak čas pripravljena vzeti nase žrtve, če bi to terjal blagor naše Jugoslavije in našega kralja, tako ji gre vsaj ta pravica, da se žrtvuje za domovino kot svobodna euota. Čc bo prišla borba za enakopravnost naše mladinske organizacijo pred parlament, bo ena glavnih nalog naših narodnih zastopnikov da to borbo slavno dobojujejo! To jc srčna zadeva nas vseh! Dn bodo za to zvedeli tudi drugi, bo poskrbelo naše novo narodno zastopstvo. Zato moram in hočem med vas in bom na vaših prireditvah nastopal še in še. Govor g. ministra jc množica večkrat prekinjala z burnim odobravanjem. Strašen umor v Zg• Besnici Žrtev zločina 24 letni delavec Janez Jerala Uboj v Sp. Novi vasi Brez vzroka je zabodel godca v srce Maribor, 4. septembra. Prebivalstvo mirne in tihe Sp. Nove vasi pri S'ov Bistrici je danes ziutraj močno razburila žalostna vest, da je kot žrtev noža padci 26-letni godec Alojz Jereb. Zaklal ga je 36 letni hlapec lesne tvrdke »Pohorje« Franc Dupko Delavci lesnega podjetja »Pohorje« iz Slov. Bistrice so včeraj imeli izplačilo tedenskega zaslužka. Zvečer so se podali v Sp Novo vas ter povabili s seboj Alojza Jereba, da Jim le igral na harmoniko. Med delavci se je nahajal tudi hlapec Franc Dupko, ki je prišel v Slov. Bistrico iz Slavonije, ko je prejšnji lastnik parne zage Ivan Žuraj prodal svoje podjetje društvu »Pohorje«. Delavci so popivali v gostilni Verhovnik bdi so razigrani in veseli ter nihče ni mislil, da se bo vse končalo s takšnim tragičnim dogodkom. Brez vsakega prepira se je naenkrat okrog dveh zjutraj zabliskat v roki Franca Dupka nož, čul se jc krik godca Alojza Jereba, ki je omahnil ter padel mrtev na Ua. Morilec je svojo žrtev zadel v levo s Iran prsi naravnost v srce. Poklicani zdravnik dr. Jagodič je ugotovil smrt ter ne bi bila niti takojšnja zdravniška pomoč zamogla Jerebu rešiti življenja. Morilca so danes orožniki aretirali. Izgovarja sc s silobra-nom, češ da so ga delavci dejansko napadli kar pa ne odgovarja resnici. Ugotovljeno jc, da jc morilec žc včeraj grozil z odprtim nožem po Slov. Bistrici ler je celo orožnike klical na ko- 'a'Z°Surovi zločin je mirno prebivalstvo tembolj razburil, ker v Sp. Novi vasi do sedaj šc ni bilo uboja in ne umora. Vsa okolica obsoja to zloft-sko delo z največjim ogorčenjem. Kranj, 4. septembra. V teku današnjega dne, posebno v teku dopoldneva, so se Kranjčani, pa tudi okoličani pogovarjali naiveč o strašnem zločind, ki ie bil izvršen v noči med soboto in nedeljo v Zg. Besnici. Kljub temu, da je že davi v zgodn]ih urah vedel skoro vsak Kranjčan, da jc bil izvršen umor, vendar skoro nihče ne ve nič več kakor to, da je bil smrtna žrtev 24 letni železniški delavec Janez Jerala, po domače Duševčev iz Zg. Besnice. Naš poročevalec se je zanima! za zločin na kraju samem, vendar vzrok umora kljub dolgemu poizvedovanju še ni popolnoma znan. Janez Jerala je delal v soboto pozno zvečer na železniški progi blizu Jescnic. Domov se je peljal s tovornim vlakom, ki jc privozi! na postajo Sv. Jošt okrog 11 ponoči. Ker je bilo prihodnji dan v Zg. Besnici žegnanje, se je Jerala takoj podal k brivcu, kjer je našel več sosedov. Zmenili so se, da gre eden izemd fantov v bližnjo gostilno Papler po vino. Jerala je vzel steklenico in sc takoj podal proti gostilni. Fantje so ga čakali tri četrt ure, nato pa sta ga odšla iskat Borštnikov in Špančcv. Fanta sta slišala par korakov od gostilne stokanje in vzdihovanje. Našla sta na cesti ležečega in vsega okrvavljenega Je-ralo Jan. s hudo poškodbo na desni strani vratu. Eden od obeh fantov ga je vprašal, kdo mu je prizadejal tako hudo poškodbo, nakar mu je poškodovanec odgovoril: »Nc vem, ga ne poznam!« Zatem pa je takoj poslal nezavesten. Fanta sta šla nato oba iskat ljudi in voznika, da bi hitela v Kranj po zdravnika. Še preden pa je bil konj vprežen v voz, je nesrečni Jerala izdihnil. Par fantov se je nato podalo na železniško postajo Št. Jošt, s katere jc Papler Franc, železniški čuvaj, telefoniral kranjskim orožnikom vest o umoru Kranjski orožniki so se takoj podali z motorjem v Zg. Besnico, da si ogledajo dejansko stanje. Pokojnik je imel na desni strani vratu z nožem prerezano žilo odvodnico, razen tega pa še več drugih poškodb. Vendar je smrt nastopila vsled izkrvavilve. Truplo pokojnika so zjutraj spravili v mrtvašnico v Zg. Besnici. Ze v zgodnjih današnjih urah so orožniki v zvezi z umorom aretirali 23!etnega ključavničarja, uslužbenega pri »Scmpcritu«. K. Vinka iz Zg Sa-ve pri Kranju, in 23 letnega D. Miho iz Kalvarije pri Stražišču. Dokazano jc namreč, da je K. Vinko snoči spravljal lante iz Zg. Save, da bi šli z njim v Bcsnico na »bobe« (to je krofe, ki jih ponavadi kmečka dekleta na Gorenjskem peko na dan pred žegnanjem). Ker je znano, da K. Vinko silno 6ovraži Besničane vsled tega, ker je bil v Bcsnici pred 91eti ubit njegov brat, so se fantič bali pretepa in je z njim šel le omenjeni D. Mma. Nekaj časa sta bila omenjena fanta v gostilni Kni-fic v Zg. Bcsnici, kod sta pa hodila ves večer, je doslej neznano. K. Vinko je bil aretiran na domu, in sicer na podlagi že omenjenega sovraštva do Besničanov in ker se je kljub svoji mladosti že večkrat pretepal. V njegovi sobi so orožniki našli okrvavljeno obleko, ki so jo obenem z aretirancem vzeli s seboj na orožniško postajo. Aretiran je bil tudi njegov tovariš D Miha. Are-tiranca sta bila v teku današnjega dne silno razburjena in orožniki niso mogli ničesar poizvedeti od njiju, kako se je zgodil zločin in iz kakega vzroka je bil storjen. Mislimo pa, da se bo strašni umor že v teku jutrišnjega dne popolnoma pojasnil. K razjasnitvi bo nekaj pripomogla tudi sodna obdukcija. Pokojnik je bil miren fant in se ni nikdar pretepal, Zapušča močno potrte starše in brata. Proslave 20 letnice Jugoslavije so bilo v nedeljo, dne 4. sept. tudi v naslednjih župnijah: Pretoka oh Kolpi (govoril Snoj); Srednje Vit-nje (Stanko Golob); Lom nad Triiiem (Stanko Golob); Jezersko (dr. Šmajd); Trslenik (dr. Šmajd); St. Jani (tajnik Tomazin): Dole pri Litiji (Puš); Sv. Krit pri Litiji (Puš); T orni šel j (Kozamernik); Polhovfiradec (Miloš Stare); Horjul (Češnovar); Podf/orica (Cešnovar); Begunje pri Cerknici (ljubljanski občinski svetnik dr. Kamušič); Grahovo (šolski upravitelj Skubic); Soteska (banski svetnik \Voblo); Brusnice (župan Brule); Boh. Srednja vas (inž. Sod ja); 7Ari (dr. Cesnik); Sorica (Pengal); Zalilofi (Pengal); Javorje (Dobeljak); Poljane nad fikofjo Loko (Deboljnk); Davta (Dobeljak). Zemunska vremenska napoved: Šc večja po-oblačenost, ki bo polagoma zasegla vso državo. Dež bo padal ponekod na severni polovici, posebno pa šc na zahodu. Nekoliko jasno bo šc nekaj časa v vzhodnih predelih. Temperatura rašte. Dr. Besednjak o manjšinski politiki v povojm dobi Na letnem kongresu narodnih manjšin v Sioekholmu V Storkholniu je dne 25. avgusta na letošnjem mednarodnem kongresu narodnih manjšin, ki je imel velik uspeh, govoril tudi zastopnik slovenske in hrvatske manjšine pod Italijo dr. En-gelhert Besednjak. Koroške Slovence sta zastopala tamkaj dr. Tischler in dr. Petek. Ker je imel dr. Besednjakov govor silen odmev, ga v glavnih posnetkih priobčujenio. Če hočemo govoriti o narodnotnanjšinski politiki, smo izpostavljeni dvema nevarnostima: 1. du z ozirom na noložnj svoje lastne manjšine ves manjšinski problem presojamo po njenem merilu, 2. da pozabimo, da je manjšinsko vprašanje mnogo bolj staro, kot so pa manjšinski kongresi, saj je znano, da je svetovna vojna izbruhnila za radi narodnostnega spora in načelo, da morajo narodi odločevali o svoji lastni usodi — načelo, ki je bilo za nekatere državnike le puhla politična beseda — je bilo za tlačene narode visok nravstveni ideal, kateremu so milijoni mladih žrtvovali svoje življenje. Ko je bila svetovna vojna zaključena, je postala ideja samoodločbe narodov velikanska sila, s katero so morati odgovorni državniki računati. Na mirovni konferenci pa je le delno zmagala. Pravica do samoodločbe je bila mnogim narodnostnim skupinam v Evropi zanik .na in so bile nasilno odtrgane od svojih materinskih narodov. Toda navzlic tem napakam mirovnih pogodb, ki so povzročile nekaterim narodnostim mnogo gorja, bomo vendar le morali ugotoviti, da je narodnostno vprašanje na mirovni konferenci le nekoliko napredovalo. Število narodnih manjšin se je zmanjšalo, saj je mirovna konferenca priznala kar deveterim narodom lastno državnost, mnoge druge narodnosti pa so dosegle ali popolno ali vsaj delno zedinjenje vseh svojih narodnih sil. Evropska družina narodov je s tem le obogatela in z njo vred tudi skupni kulturni zaklad narodov. Delo zgrajeno na laži Toda tudi zmagoslavne države so občutile, da je ostalo njiliovo delo pomanjkljivo, ker niso vse narodnosti dobile enakih pogojev za svoje politično in kulturno življenje. Vstalo je pred njimi skrbi polno vprašanje, da bodo narodnostni problemi, ki so sprožili svetovno vojno, zopet pokopali mirovno stavbo, če se hitro in zadovoljivo ne rešijo. Kot nadomestilo za pravico samoodločbe, ki jo nekaterim niso mogli priznati, drugim pa niso hoteli, so iznašli neki drugi način mednarodne manjšinske zaščite, izvedbo katere so poverili Zvezi narodov. Tako je bilo prvič V zgodovini javno priznano, da je spoštovanje tuje narodnosti važen činitelj v življenju mednarodne državne skupnosti. »Upam si trditi,- je dejal VVil-son, »da ničesar nc more bolj motiti mednarodnega miru, kakor način, kako ponekod postopajo z narodnimi manjšinami . Potemtakem naj hi pogodbe o zaščiti manjšin ne ščitile samo manjšin, marveč tudi večinske narode, in izvedba manjšinske zaščite je prav tako važna v interesu manjšin samih, kakor tudi večinskih narodov. Dolžnosti manjšinske zaščite so bile izrecno naložene samo nekaterim državam, toda istočasno je bilo izrečeno tudi upanje, da bodo druge države manjšinska načela kot moralno obvezna spoštovala. Clcmenceau jo ta načela sam imenoval »osnovna načela pravičnosti in svobodo«. Najvažnejša naloga Zveze narodov je bila. da doseže, »da ix> vladala pravičnost«. Za to je tudi ona postavljena za poroka pri izvedbi manjšinske zaščite. Za to je Zveza narodov dobila tudi obsežne pravice neposrednega vmešavanja in posredovanja v prid narodnim manjšinam. Če ta položaj primerjamo s predvojnim položajem, ko so bilo manjšine brez vsake pravne zaščite, moramo priznati, da pomeni povojna doba v lom pogledu lep napredek, napredek vsaj v načelnem oziru, ker je manjšinska zaščita poslala del mednarodnega prava. Toda tudi povojna narodnostna politika se jc kljub temu končala s popolnim polomom. Nastaja vprašanje, če se kljub Zvezi narodov in mednarodni manjšinski zaščiti vračamo zopet nazaj v predvojno brezpravnost. Pri presojanju povojne manjšinske politike ne smemo pozabiti na lo, da je bila manjšinska zaščita v marsičem zgrajena na pritajeni laži. Tako dobimo države, ki so sedele v Zvezi narodov, a ki so svoje tujerodne manjšine tlačile s tolikšno surovostjo, da zanj niti v predvojni dobi brezpravnosti manjšin ni nobene primere. Načelo o prisilni narodni prilagoditvi je postalo zanje vodilno načelo. Postale so naravnost učiteljice za nasilno raznarodovanje in kot takšne so zabeležene v zgodovini. Spričo takšnega zgleda se ne smemo čuditi, če tudi države, ki so jim bilo obvezno naložene dolžnosti manjšinske zaščite, svojih obveznosti niso hotele spolnjevati češ, zakaj je nekaj za nas dolžnost, kar zn drugo državo ni, zakaj naj bi bilo za one zločin, kar je za druge visoki državni ideal. Dejale so, da tudi one ne bodo izvajale manjšinske zaščite, dokler ne bo posplošena in vsem enako obvezno naložena. Odpoved Zveze narodov Tako so vsi poldrugo stoletje slari napori, da bi se postavila mednarodnopravno obvezna manjšinska zaščita, zaradi zadržanja nekaterih držav ostali brezuspešni in tudi Zveza narodov sama je bila voljna, da bi v prid narodnih manjšin izkoristila svoje lastne pravice iz 1. 1920. Pritožbe narodnih manjšini, ki so prihajale iz vsega sveta na Narodno zvezo, so obležale v grmovju papirja, sej in podsej, odsekov in pododsekov in navadno niti prišle niso na mizo vrhovnega sveta. Samo od 1. 1929 do 1936 je prišlo na Zvezo narodov 852 utemeljenih pritožb od strani narodnih manjšin. Od teh jih je prišlo na obravnavo prod vrhovni svet samo pet. Mirno lahko rečemo, da so je /.voza narodov načrtno postavila na stran obtoženo državo in proli tožeči narodni manjšini. Vsi napori v tem smislu, dn bi so zaščita narodnih manjšin posplošila in postala obvezna za vse države, so bili zaman. Zaman napori cele vrsto držav, zaman napori od parlamentarne zveze, zaman napori drugih velikih mednarodnih organizacij. Tako jo prišlo do lega. da je Poljska 13. septembra 1934 svojo manjšinsko obveznosti javno odpovedala. S tem poljskim korakom so jo zamajala vsa zgradba pravne mednarodno zaščite manj Sin. Druge države poljskega zgleda v obliki sicer niso posnemale, pač pn v dejanju, ker je tako rekoč pri vseli Zveza narodov prenehali! biti vrhovni zaščitnik narodnih manjšin. Ko jo dne 13. lunrca Nemčija zasodln Avstrijo, jo izjavila, da za njo preneha veljati saint gormainskn mirovna pogodila in s lom so prenehala veljati tudi obvezne manjšinske zaščito slovenskih, hrvatskih in češkoslovaških narodnih manjšin v nekdanji Avstriji. Na la način je bilo Zvezi narodov od-tegnjeno zopet obsežno polje, kjer je imela pravico do nadzorstva, čeprav gn ui izvajala. To dejstvo ni povzročilo nikjer nobenega ogorčenja, kar je dokaz za to, da tudi narodno manjšino same niso imele nobene vero več v dejansko zaščitno moč Zvt ?ze nurodov. Knkor so jo borba zu enakopravnost v oboroževanju nehala ne z razorožitvijo, ampak s splošnim oboroževanjem, tuko se jo borba za posplošonje manjšinske zaščito končala z dejanskim porušen,jem vseh žo obstoječih pravic, ki so jili manjšine pravno uživale. Bilanca povojne manjšinske politike stoji torej v znamenju popolnegu poloma vseh upov in nad, ki so jih šo pred 20 leti gojili mnogi In mnogi milijoni evropskih ljudi. Če pa nasprotniki narodnih manjšin mislijo, rta so s leni narodnostno vprašanje odstranili, se bridko motijo. Ze sedaj, ko so neknteri mislili, da je s koncem Zvezo narodov tudi prišel konec manjšinskim težnjam, so je prav manjšinski problem pojavil pred Evropo v zolo skrbipolni obliki. Narodnostno sile. ki so niso mogle uveljaviti pri Zvozi narodov, iščejo pač drugih potov, da bi prišle do svojih pravic. Brez vsakega dvoinn stojimo prod novim razvojem narodnostnoniunjšinskega prava. Nova pota Manjšinska zaščita, kot so jo zamislilo mirovno pogodbo in ki naj hi jo bila izvajala Zveza narodov, je izšln iz pravilne presojo, da jo bolj varno, če so posamezne države zu svojo manjšinsko politiko odgovorno |»red velikim mednarodnim dvorom in da si vsaka država, ki hoče zaščititi svojo manjšino, sama no išče pravice — ker bi se lahko zgodilo politične zlorabe in da so manjšine bolj zaščiteno od mednarodne ustanove kot pa od posamezne države, toda v dejanju so je izkazalo, da je vse to bila te siva teorija, kajti ta mednarodna ustanova so skoraj nikoli za manjšine ni zavzelo. ('isto naravno je bilo. da jo takoj nastalo vprašanje, kdo naj namesto Zveze narodov prevzame zaščito manjšin. Naravni zakoni so izbruhnili nu dan iu so zahtevali, dn v pomanjkanju vsake drugo silo materinske države sume prevzamejo nase odgovornost, dn branijo svoje lastno manjšine. In lo novo načelo bo verjetno v kratkem času v vsej Evropi priznnno kot nekuj samo po sebi razumljivega. Vsi smo priče znamenitega zgodovinskega razvoja. Materinske državo si nalagajo kot najvišjo dolžnost, ila samo prevzamejo odgovornost za zaščito svojih lastnih manjšin, pa naj bodo to izseljenci ali pu strnjene zamejsko narodne manjšine, ki skupno z materinskim narodom predstavljajo n a d d r ž a v n o narodnostno in kulturno skupnost. Po mnogih državah vstajajo ustanovo, ki so si nadele nalogo, da ustvarijo to naddržavuo vso drobce svojega naroda obsegajočo skupnost krvi in kulture. Drugo znamenje novih razvojev vidimo v dejstvu, da so posamezne državo v meddržavnih odnosih |K)stale nositeljice manjšinske zaščite. V novembru 1937 sta Nenieiju in Poljskn sklenili takšno manjšinsko pogodbo. V marcu istega lela Italija in Jugoslavija. Tudi zgodovina odnosov med Malo zvezo in Madžarsko jo jasen prikaz o vlogi, ki jo manjšine igrajo v meddržavni politiki. Vprašanje je seveda, ali jo ta izhod, ki jo zaradi popolne odpovedi Zveze narodov poslal lako rekoč nujen, tudi idealen in če predstavlja zadovoljivo rešitev za evropske narodne manjšino. V Evropi so milijoni iu milijoni, ki nimnjo materinske državo, ki hi jih vzela pod zaščito. Kdo naj brani Ukrajinec? Kdo naj brani Lužiške Srbe. Kdo naj brani Kntalonce in Bnsko? Ali so nuj to manjšine zaradi tegn, kor nimnjo materinsko državo, ki bi jih vzela |>od svoje vurstvo, prepustijo njihovi usodi? Nazaj — narodov h novi Zvezi Zaradi tega se naše misli z novklouljivo doslednostjo vračajo nazaj k Zvezi narodov, toda seveda ne k današnji Zvezi narodov zmagovalcev in premagancev, k Zvezi narodov polnopravnih in manjvrednih, no k Zvozi narodov toplačev narodnih manjšin, ampak k novi Zvezi narodov bodočnosti, ki bo prava bruniteljica evropske pravne in mirovne skupnosti. Primorske vesti Smrtna žetev med duhovniki število starejšo duhovščino slovenske in hrvaško narodnosti v Italiji so hitro manjša. Samo v tržaški škofiji je v zadnjih treh mesecih umrlo devet duhovnikov. Naraščaj mlajših duhovnih pastirjev pa še ni zudosten. Poslednji je zapustil svoj nurod g. Just Piliptič, večletni župnik v Zniinju. ki je bil umirovljen kmalu po okupaciji. Rojen je bil v Lindaru 3. nov. 1864. in v svojem rojstnem kraju je umrl 22. pr. m. Velika množica ljudstva z 20 duhovniki ga je spremljala na zadnjem polu k zadnjemu počitku, katerega v življenju ni bil deležen, tudi v pokoju no. Poslovilni govor mu je govoril g. T. Banko, župnik v Ti-iijanu. Trnjeva je bila njegova življenjska pot. Sedaj je dosegel po božji volji trajni mir. — N. p. v m. t * Iz Trsta: Umrli so: 70-letnn Ana Koterlo, vd. Kocijan; 59-letna Josipina Marc roj. Raženr. 62-letni Ivan Baje; 47-lotni Zoran Mohorčič; 74-letna Antonija Baje roj. Rusija; 36-letni Jurij Čemi; 9-mesečna Eda Zudetič; 64-letni Alojz Robec; 56-letna Pavlina Furlan roj. Car. — Pri padcu z zida si je zlomil nogo 17-letni Marij Gerševič; SO-letni Anton Ferfila pa je padel po stopnicah, si zlomil nogo in se runil po obrazu. — 39-letnega ladijskega natakarja Alojza Faviča je do siniti jiovozil vlak. — Z velikim križem italijanske krone je bil odlikovan tržaški prefekt. Deset tisoč črnosrajčniknv bo defiliralo pred Mussolinijem, ko bo prišel v Trst. Fašistične vojaško organizacije že sedaj z veliko vnemo vož-iiajo pruski korak. Mussolini bo ob tej priložnosti obiskal tudi Gorico. V Kopru so v zadnjem hipu potegnili iz razburkanih valov 19-letno Martino Bordon. Šestnajst mlekaric je bilo obsojenih pred puljskim sodiščem, ker so prodaje mleko pomešano z vodo. Kaznovane so bilo z globami od 156 do 25» lir. Nagrado v znesku 8110 lir je podelil prefekt družini Cvetnič iz Tomuja. ki je dobila dvojčke. V Volčah je upepelii ogenj skladišče Mihaelu Rutarju. Zgorelo je nekaj stotov pšenico in precej drugega biaga. Rutur trpi okrog 10.000 lir škode. Krava jo je nabodlu. Iz Velikega Repna so pripeljali v tržaško bolnišnico 56 letno Ano Škra-bar. Škrabarjevo je krava nabodla z rogovi in ji prizadejala na trebuhu tako strašno rano, da so ji izstopila čreva. V bolnišnici so jo sicer takoj operirali, vendar je zelo mulo upanja, du bi okrevala. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Peter Gregorič nn dvo loti težkega zapora, ker je obro-koval svojo zaročenko Rozo Mravlje, da mu jo ukradla kolo. Obsodba obrekovalca, ki je doma iz Repentabora, je našla odobravanje pri vsem ljudstvu. Pobesnela krava jo podrla 39 letno Emu Briijni iz Mirne tor jo tako hudo poškodovala, da je kmalu nalo umrla. Zdraviliška preiskava je ugotovila, da je pokojuica pri padcu zadela z glavo ob skalo in dobila smrtno rano. Nesrečnim >o po daljšem času našli kmetje iz okolice. Pokopali so jo ob veliki udeležbi občinstva. Hlev Valentina Komclja so je podrl in pokopal pod razvalinami tudi dvoje živali. Komelj trpi škodo 5000 lir 73 letnega župnika Ignacija Dobami je pndrl avtomobil in ga hudo ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in še nekatere notranje poškodbe, toda zdravniki izjavljajo, da ne bo nič hujšega. Zločinskega avtomobilisla iščejo V goriško bolnišnico so s hudimi runami jire-peljall mlado Nives Vižintin. ki ie izpovedala, da so je s svojim lastnim kolesom lako hudo potolkla Z glavo je zadela ob cestni kamen. Bojijo se. da je dobita pretres možganov in no dajejo mnogo upanja za njeno okrevanje. Pri delu so jo nevarno poškodoval Goričan Armaiid Tonkjn. V bolnišnico so »n pripeljali z zlomljeno roko in levo ključnico. Orožniki sn zaprli Viktorju Tavčarju iz. Merile in Janezu Zizmondn iz Gorice, ker so jima dokazali, da stn broz oblastno dovolitve go.jilu tobak nn lastnem vrtu. Knzen bo huda, kor sodišča to vrste prestopkov zelo strogo kaznujejo. Kailisluv Diiilnl. iz (irndiškc ilninn, so je pri kolesarjenju hudo potolkel. Nn cesti so gn pobrali nezavestnega in ua prepeljali v goriško bolnišnico, kier dvomijo, dn bo okreval. V Kanalu na Soči so orožniki zaprli 10 letno Katarino Zniderčič, ker je tajno kuhala žganje iu gu razpečuvalu. Sodna obravnava ho v kratkem. Orožniki izjavljajo, du pride takrat pred sodišče Se nekaj drugih podobnih krivičnikov. V Gorici so zaprli služkinjo Jiilku Menurdiivo, slnro 31 let, ki jo je nnznunil njen gospodar go-btilničnr Rudolf Drufuku, češ dn mu Je ukrudln — 15 lir. Orožništvo jo zaprlo Edvarda Rožiča na Koj-skem, ker je surovo postopal s svojo ženo. Vsa okolica odobrava oblastni postopek proti temu javno znanemu surovežu in nasilniku. Blizu jugoslovanske 111 letnega kmetu Ivanu Zdrnvniškn preiskava je stopila zaradi preobilegii je povzročilo srčno kap. stavniki italijanskih in Goriško sodišče jo mojo so nnšli truplo Toninzinu iz Cerknega. dognala, da jc smrt nn-zuuživnnjn alkoholu, ki Preiskavo so vodili pred-jiigoslovnuskih oblasti, zaradi tatvino obsodilo Ferdinanda Peruzzija. zaradi odprave plodu pa 30letno Solijo Sire. Sirčevn jo dobila 6 mesecev zapora, Peruzzi pa eno leto. Razen lega plačata oba 1000 lir denarno globe. Pri Komnu jo strelu zužgala gozd, ki so gu s pomočjo okoliškega ljudstvu, vojuštvu in fnši-sličnih organizacij po dolgem trudu pogasili. Posestniki imajo okrog 10.000 lir škode. V Šcmpasii jo izbruhnil poždr v hiši Aniona llemaža. Veter je ogenj še bolj razpilinl. Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje in imu lastnik 27.000 lir škodo, ki je le delno krila z zavarovalnino. - Tudi v Merni jc izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Pavla Fnganola. Požar so hitro pogasili, tuko da ni več škode kakor 3000 lir. Nepoznani tatovi so ponoči vdrli v trgovino Furija Mateja v Gorici ter mu odnesli mnogo blaga in 500 lir v denarju. Strela jo ubila 62 letnega Andreju Pogona v Potočah. Pegon jo vedril pod drevesom, ker jo padala silna ploha. Strašno spačeno truplo so šele proti večeru našli kmetje, ko so se z dela vračali domov. V Trstu jo inotociklisl pndrl carinika Ivana Parovela. ki jo padel po tleh in si pri tem prebil lobanjo. Neznvoslnegn so ga pripeljali v bolnišnico. kjer je kmalu milo umrl. V štoinaju jo v hiši posestnika Hilarija Mo-rnvea izbruhnil požar, ki jo upepelii hlov in gospodarsko poslopje. Iliša je bila rešena, škode je okroglo 15.000 lir. Drobne iz Koroške V I,ugi vesi jo hil umeščen za novega župnika g. Kihard Kaminih, dosedanji logoveški provizor. G. Kaminih je po rodu Nemec, u obvlada tudi slovenščino. Ustoličenje je t>i lo zelo slovesno. V Šolah stn umrli v visoki slnrostj 83 let iu 85 let dve sestri, p. d. Zerjavovu mati iu Marija Mnurer, mati tamošnjega občo spoštovnncgu gospodarja Nikolaja Mnurorju. V Zvrhiijom kutu pri Šolali hodo zgradili unvo šolo. Gradbeni stroški so preračunani na 200.000 šilingov. Poslopje bo zelo prostorno, zn kritje stroškov pu bo pusklbeln država V Bistrici pri Plihcrku sn čebele na padle Kravtovegn hlapca pri oranju. Mož si je pomagal z žakljeni, nakar se je ves roj čebel pognal na konja in ju hudo opikal. Prihiteli je moral v vsej naglici pliberški živinozdrnvnik, du je rešil živali smrti po zadušeuju. V Piulravljah je po daljši bolezni mirno za -spala v (iospoilu ga. Mojziju Solandor roj. Mnrinič. Bila je dobra krščanska mati in pogumna Slovenka vse do smrti. V Svečah pu jo vzela smrt nadarjenega Jožeta Pnk p. d. Vrbanceljna. Pokojnik je bil med soustanovitelji tamošnjega slovenskega izobraževalnega društva. Rad je veliko bral in veljal kol najbolj izobraženi kmet iz Sveč. Sprejemni iz|iiti zn celovško srednje šole bodo 19. in 20. septembru. Vpisovanje zu ostale učence 21. septembru, redni pouk pu so prične 22. septembru. Po dosodnnjih informacijah so bodo dosedanji gimnazijski A-razrcdi vodili tudi nadalje kot humanistični. Ljubljanska kronika Ljubljana, 4. septembra. Otvoritev cerkvene razstave. V dvorani škofijsko palače je bila v nedeljo odprla razstava cerkvenih paranicntov. To razstavo jo pripravilu bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Razstavljenih je kakšnih 15 cerkvenih pluščev, med kuterimi so nekateri prav dragoceni. Izvezlo so jili gospo, članice Ic bratovščino. Poleg tega pn je razstavljenih šo več cerkvenih parainontov. Vsi ti plašči in pa-rumciiti so namenjeni z.a revne cerkve ljubljanske škofije. Razstavn bo odprln še nekuj dni in dobro bi bilo, če bi si občinstvo malo bolj natančno ogledalo, kaj zmore idealizem ljubljanskih gospu, ki -o vse te izdelke same napravilo. Sestanek elektrotehničnih mojstrov. Dopoldne so so v mali dvorani Zbornice za TOI zbrali elektrotehnični mojstri iz Slovenije. Sestanek je vodil predsednik g. Ivan Mihelčič. Nn sestanku so mojstri razpravljali o vsoti perečih vprašanjih in tehničnih zadevah. Elektrotehnični mojstri, ki se jih je zbralo veliko število, luko da so napolnili dvorano, so v debati posebno obravnavali razmerje mod mojstri in komunalnimi elektrarnami. Pieil-sedstvo odbora je bilo pooblaščeno, da stori vse primerno zu obrumbo elektrotehničnih mojstrov. Nesreče v Ljubljani. V llrušici se jo ponesre-čilu 15 letna pleskiirjevu hčerka Drngii Vrhunčevu. Nek težki predmet, ki ji je pudel na glavo iz roke, jo je hudo ranil. — 16 le'ni sin trgovskega pomočniku Marjan Kavčič s Poljansko ceste 58 jo liadel pod avto tor si zlomil desno roko. — Nu ku-o je pndla 33 letna šiviljn Ivana Kuclorjeva. Kosa ji je prerezala trebuh. Kuclerjevn imu nevarne poškodbe. Pevski zbor Glasbeno Matico ima zaradi dveh praznikov prihodnji teden vajo izjemoma v sredo ob 8 zvečer. Pevko in pevci ljubljanskih zborov, ki so obi-skovnli skupno vajo v minulem tednu, imajo zadnjo vajo |>rod nastopom v torek ob 19 v Glasbeni Matici. — lliihndovn župn. Ravnateljstvo šolo (II. Matico poživlja vso gojence. ki so se vpisali ua šolo. da pridejo danes na razgovor v lluhadovo pevsko dvorano, tam zvedo dodelitev k predmetnemu učitelju, nakar si takoj z vsakim posameznikom določi urnik. Gojenci naj pridejo v sledečem rodu: oni. ki so se zapisali zu klavir ob 15, gojenci zn violino ob 16 in zn vso ostalo predmete ob pol 17. Pisarna sprejema priglaso še vos dan. Rodni pouk se prične v sredo, 7. t m. v vseh oddelkih in razredih. Ravnateljstvo in odbor G. M. vabila starše, da vjiišejo mladino na najstarejši glashono-vzgojni zavod v Sloveniji. Pevski zbor »Binički« iz Loskovca. ki bo kon-ccrtirnl v Ljubljani v petek, 9. sept. v veliki dvomili Filbnriuonije. bo izvajal dela slovenskih, hrvatskih in srbskih avtorjev. Spored jo sestavljen iz umetnih in narodnih pesmi, mod narodnimi so izključno lo one iz Južne Srbije. Dirigent zboru jo g. Stnnko Viličič, jirof. glnsbe nn moški gimnaziji v Skoplju. Zbor jo v svoji domovini dobro poznan in čislan, priredil je pa tudi žo več koncertnih turnej izven svojogn območja. Predprodaja vstopnic od danes tinprej v knjigurni G,M. Salezijanski mladinski dom v Celju blagoslovljen Več avgusta men za temelja, zijanci Celje, 4. septembra, kot eno leto je preteklo, ko je bil 15. lanskega leta blagoslovljen temeljni ka-mladinski dom v Gaberju. Iz tega utrjenega z božjim blagoslovom, so sale-pomočjo in podporo dobrih src zgradili industrijski četrti mesta Celja v Gaberju salezijanski mladinski dom, kamor naj bi se zatekala zanemarjena in vodstva potrebna gabrska mladina. Dve leti in pol trudapolnega dela, zlasti neumornega dela voditelja tega doma g. Pavla Alfonza, novega ravnatelja lega zavoda, je preteklo, sredi Gaberja pa stoji ta ponosna stavba, nada in up vseh staršev, Slovesnost blagoslovitve jc bila danes dopoldne Ze ob 9 sc jc zbrala pred domom množica ljudi z duhovščino in pričakovala zastopnika la-vanlinskega vladike celjskega opata g. Juraka. Sprejem je bil prisrčen. G opala je pozdravil s»lezi|gr,«ki inšpektor g. Špan, ki je v lepem nagovoru poudaril važnost tega doma in nove ka-pe'e in sc zahvalil predvsem g. opa'.u, ki ie pred leti prvi zaželel, da pridejo salezijanci v Celje. Okol 30 ministrantov ie nalo skupno pozdravilo z zborno deklamacijo g. opatu na čast. Nato je sprevod krenil v dom, kjer g. opat ob asistenci ravnateljev gg dr. Volčiči. Pavla Alionza, inšpektorja Spana, dr. Logarja, dr. Kni-fica in še drugih gg. duhovnikov blagoslov il vodo, ceikveno oblačilo, dom in kapelico. Blagoslovitvi sn prisostvovali udi g okrajni načelnik g. dr. I. Zobec, celjski župan g. A Mihelčič, več inest nih svetnikov in okoli 3COO ljudi, ki pa so seveda žarah premaihnejia prost-.na morali ostvi zunaj. Me.d pontibkalno '" e t o mašo ic imel g opat glo- bok verski govor, v katerem je zlasti potideriai potreb,, tega doma in te nove hiše božje v G«-berju, ki h, naj prinesel božji blagodov v vst družine. Popoldne so bile slovesne večernice, nato pa ob pol 5 akademija, katere se je udeležilo zopet veliko občinstva iz daljne in bližnje celjske okolice. Zvečer sc je zbralo pred mladinskim domom zopet veliko občinstva, ki je občudovalo očarljivo razsvetljeno poslopje, zabavala pa ga je odlična salezijanska godba iz Radne. Mariborski drobiž Maribor, 4. septembra. Žetev smrti. V visoki starosti 85 let je umrla Gosposki ulici 58 zasebnica ga. Marija Wcixl. je umrl 59 letni delovodja pivo-Herzog. — Naj počivata v — V varne miru! bolnišnici Union Štefan Velika tatvina v bolnišnici. Nepoznan lat je okrade1 vrtnaricn v splošni bolnišnici Kristino Perišič. Vdrl ic v njeno sobo ter ji odnesel iz kovčega 6000 dinarjev, katere je pred nekaj dnevi dvignila iz hranilnice, da jih posodi neki svoji znanki. Dva dni popival, tretji dan pa sc obesil, žalostne smrti jc umrl 47 letni starinar F"ranc Sa-inuh v Mlinski ulici. Dva dni je popival po mariborskih gostilnah, tretjega jutra pa je prišel vinjen domov, se zaklenil v drvarnico na H-^rUču ter se obesil. Našli so ga žc mrtvega. Nedeljski šport SK Ljubljana :SK Železničar 4:0 Ljubljana, 4. septembra. Čudna zadeva, šele v začetku meseca smo, pn sc jc na igrišču SK Ljubljane zbralo komaj _'()() ljudi, ki so se živo zabavali, saj so sc na spolzkem travnatem terenu godile vedno znova šaljive zadeve. Ob štirih popoldne so na igrišče pritekli najprej gostje, Železničarji, v plavili dresih. Nastopili so v tejle pomlajeni postavi: špatiger, ErangeS II., Antoličič, Eferl, štif-tar. Kav lijak. Lešik, Orel, 1'ocujt II.. Krusnik, Štalekar, Ljubljana pa jc v rdečih dresih nastopila takole: Pogačnik, (oglar, Stanko Bertoncelj, Vodišek, Pupo, Boncclj, Janežič, Pepček Bertoncelj,, Vovk, Nikolič, Erber. Končno pa pride žoga do Erbcrja, ki s petnajstih metrov ostro tolče polvisoko skozi vrzeli v gneči in lepo polvisoko udari v gol — in končno je vendarle 1:0 za Ljubljano. Že v naslednji minuti sledi lepa ljubljanska kombinacija, ki pa konča s Pepčkovitn strelom v autu. Takoj nato sc porodi prva (vsega skupaj sta bili v vsej igri dve) šansa za Železničarja, toda tudi to stvar razvozlju odločni ( oglar. Kmalu nato sc španger reši pred Vovkom z lepim padcem. Erber uhaja neprestano kakor za šalo, je pa pred golom nekoliko raztresen in Iniikomišljcn, tako da večkrat propadajo po njegovi krivili šanse: moral se bo še naučiti, (la sc bo držal svojega mestu. Nikolič strelju v V. minuti zelo ostro, pa Ljubljana neprestano napada, šanse se nizajo, ostanejo pa ne- izkoriščene. V Ti. minuti razburljiv prizor: Janežič daje Pupotu nažai, Pupo preloži Er-berju, ta da Nikoliču, priskoči Vovk, ki končno poskusi z oksfordom, žoga se odbije od vrntnice, priteče Janežič, ki strelja zelo ostro, pa mimo. Janežič nato kmalu prav lepo centrira, Vovk poskusi z. glavo, korner. Žoga zdaj čudovito roma z noge na nogo, odskoku je, nc more [m v gol. šansa za šanso ostaja brez ko risti. Nekajkrat ga polomi Vovk, ki je si 1 razpoložen, pa tudi drugi. V 42. minuti ie s. krasna prilika za povečanje rezultata, končno 49.8. 2.10 slabo spet strelju Nikolič v golmana. V 43. minuti pa daje Pepček prav lepo Junežiču. ki ostro strelja 2:0 za Ljubljano. Žc dve minuti nato. v 43. minuti Pupo daje Junežiču, njegov center prestreže Pepček. ki postavlja 3:0. Igralci takoj obrnejo, odmora ni. Ljubljana nadaljuje z napadi. Erber uhaja Eferlu, Janežič pa Havnjaku, vodno nove nevarnosti predstavljajo ti potegi. Trio gladko prodira z žogami, ki jih neprenehoma dobiva s kril. V 16. minuti uide Pocajt, ki daje Orlu. ta pa zgreši. Žoga pride do Šta-iekarja. v zadnjem hipu prav lepo reši Pogačnik. Ljubljani! neprestano napada, spet se šanse vrsti jo druga za drugo. \ ideti pa je, da sc žoga noče spraviti v gol. Ko že vsi mislijo, da bo ostalo pri "5:0, uide Erber po krilu, centrira, njegovo žogo spet ujame prosti Pepček. ki zabije 4:0, in sicer v 42. minuti. Se nekaj napadov in konec igre. Sodil jc prav dobro g. Maccorati. DaneB nepreklicno zadnjikrat ob 16., i9 ib in 21*15. uri Kino Union Tel. 22-21 Hordubalovi Najlepši češki film — kmetska drama po K. Capkovem istoimenskem romanu Jugoslavija : Romunija 0:2 (0:2) Bukarešta, 4. septembra, m. V mednarodni tekmi je pred 25.000 gledalci Romunija premagala naše moštvo z 2.0 (2:0). JUGOSLAVIJA - ROMUNIJA 2:0 Zagreb, 4. sept. Današnja tekma mod reprezentancama Jugoslavije in Uomunije se je končala z 2:0. Prvenstvo prvega razreda Ljubljana, 4. septembra. Danes so se pričele tekme v prvem razredu. Vsi so pričakovali, da bo Hermes odnesel zmago nad simpatičnimi Marsovci in tudi na tekmi je bil prav podoben pričetek, ki je nakazoval obilen uspeh Slškarjem. Dn dvajsete minute prvega polčasa so šiškarji vodili žo kar z 2:0. Potem pa je pričel »dihati« Mars. Najprej je znižal na 2:1, potem jo izenačil 2:2. se povzpel v vodstvo s 3:2, potem so Hermežani izenačili, pa je Mars spet prevzel glavno besedo in se povzpel na 4:3, pa še na 5:3, na koncu pa so Hcrmežani znižali na 5:4 in s tem rezultatom jo tekma končala. Marsovci so si obdržali obe točki, Hermežani pa (■o morali proti pričakovanju oditi brez točke v Šiško. REKA : KOVINAR 0:0 Kovinar jo danes bilko izgubil s prav katastrofalnim porazom. Ti simpatični Jeseničani so pridni in požrtvovalni, imajo pa kar sočutno malo nogometnega znanja. Zdi se. da bodo ljubljanskim klubom prinašali številne točke iu ludi proti svoji volji skrbeli za to, da si bodo klubi, ki bodo tega potrebni, na njihov račun popravljali količnik. Tekma mod Reko in Kovinarjem jo bila igra mačke z mišjo. Rečani so z lahkoto prehajali svojo nasprotnike in jim vsipali v mrežo gol za golom Dobri vratar jo bil kriv, da niso Rečani zmagali šp tomeljitejše. Golo je zabil Slanina štiri. Tliunia pa dva. Mariborski šport Lahhoatletski miting Meribor, 4. septembra. Danes so jo vršil prvič v letošnji sezoni na Ra-pidovem igrišču lahkoalletski miting. SK Rapid jo svoje igrišče preuredil ler jo zlasti tekališče sedaj dosti boljše kakor je bilo lani. Potrebno jo samo, da se šo jiroga utrdi. Zanimanje za miting je bilo mod mariborskimi lahkoatloti precejšnje ter jih je nastopilo okrog 40. Postavljena sta bila tudi dva nova mariborska rekorda, in sicer na 1000 ni ter v metu krogle. Tudi občinstvo je pokazalo precej zanimanja. Rezultati mitinga so bili sledeči: 100 m juti. H: II rova I i n (Zel.) 12.K, Gerhart (Kap.) 12.9, Rus (Žel.) 13. 100 m jun. C: Robert (Rap.) 12 m, Kolarte (Maraton) 12.1, Najo (Zel.) 12.3. 100 m .sen.: Monderer (Rap.) 11.8, Musnig (Raji.) 11.0. Badl (Rap.) 12. Krogla sen.: Hlade 12.82 (nov mariborski rekord), Gregorič (Zel.) 11.98, Lužar (Maraton) 11.97. 1000 m jun. C: Kraner (Rap.) 2.-15 (nov mariborski rekord), Rotner (Žel.) 2.54.0, Pouk (Zel.) 3.02. 1000 m jun. It: Julius (Rap.) 3.04.8, Klancič (Zel.) 3.08.3. Kramer II. (Kap.) 3.09. 400 m sen.: Zerak (Maraton) 58.6, Košir (Maraton), Barbel (Rap). :i000 m sen.: Stojnšek (Maraton) 9.38.4. Krepil (Maraton) 9.43, Glonar (Ilirija) 9.45. Disk sen.: Radič (Rapid) 30.08, Lužar (Maraton) 35.38, Hlade (Železničar) 35.01. Skrile v višino, juniorji II: VValter (Rapid) 148, Kuri (Rapid) 140, Mars (Železničar) 140 cm. Skok u višino juniorji C: Kolarič (Maraton) 160, Gregorič (Železničar) 160, Koller (Rapid) 100 cm. " Skok v višino scnjorji: Lužar (Maraton) Ibo Jeglič (Rapid) 165. Musnik (Rapid) 160 cm. Slafelu 1X100 juniorji: t. Rapid I Rapid 11 51.6, Maraton 54. toaleta W0 X 300 X 200 X 100: Rapid Železničar 2.15.7, Maraton 2.16.3. Skok oh palici: Smerdelj (Maraton) 315, nov mariborski rekord, Orosi (Rapid) 340, Radič (Rapid) 325. ., „ Tekmovanje je poteklo v najlejisem redu tn brez protesta. Prineslo je lepo rezultate m so bih doseženi zopet 4 rekordi. Priporočali pa bi prirediteljem, da sestavijo program tako, da so tekmovanje ne bo zavleklo čez 12. uro. SK Rapid : SK Slavija 7:3 Jesenska prvenstvena sezona v Mariboru sc je danes začela s tekmo med gornjima kluboma. Rapid je bil favorit in jc njegova zmaga zaslužena. Slaviji sc jc zelo poznalo, da prihaja iz drugega razreda. Pri Rapidu je bila najboljša napadalna vrsta, ki je spretno izkoriščala napake nasprotne obrambe. Sodil je g. Ncmec na splošno dobro. Predtckma: Rezerva Rapid:Rezerva Slavija 9:1 (4:0). štafeta i krat 100 m: 1. KAC 47.2 sok, 2. Planina 48.2 sok. Točke Pl. 52, KAC 63. Vos program, ki se je sicer odigral lopo. točno in tudi dovolj hitro, pa je močno oviral rlcž, ki jo neprestano padal. Slabo vreme je seveda v marsičem tudi vplivalo nu dosežene rezultate. Motocihlistične dirke v Zagrebu Zagreb, 4. sept. b. Danes so bile motociklistie-no tekme. Motorji do 100 ccm: Prijavljenih je bilo 12, startalo 11. V šestih krogih (4500 m): 1. Slavko Tomšič (1. Hrvatski moto klub) 4.4, 2. Anžur Lojze (Hermes, Ljubljana) 4.0. Sledili so dirkači in športni motorji do 250 ccm: t. Sehildhabor Ante (1. II. M. K.) 3.25. 2. Lo-renzi Leo (iz Asinate, Afrika) 3.26. 3. Hinko Cerič (Motoklub. Maribor) 3.27 3/5. Sledili so turistični motorji do 000 ccm: Vsi zmagovalci so I Hrvatskega Motokluba. 1. Ante Sehlidhabor 3.25 1/5. 2. Edvard Likar 3.26 4/5. 3. Kazimir šoštarki 3.31.1. Sledili so dirkači in športni motorji do 500 ccm. V prvi izločilni vožnji jo zmagal 11. V. Butler 3 minule. 2. Luigi Fantuzi 3.29. 3. Gavro Popric 3.34. Druga izločilna vožnja: 1. Gravv (Nemčija) 3.7 3/5. 2. Edvard Likar 3.35. Sledili so dirkači in športni motorji do 350 ccm: 1. Falk (Avstrija) 3.23. 2. Hubert Ubinan (Nemčija) 3.24. 3. Gustav Suben (Zagreb) 3.36. Predzadnji so bili turistični motorji do 350 ccm: 1. Ho Kavčič (Hermes, Ljubljana) 3.54 1/5. Celjski šport 2. Ivan Jaklič (Zagreb) 4.2. 3. Milivoj Markovič 4.38. Glavna borba je bila na koncu, in sicer dirkači in športni motorji do 500 ccm z rezultati: 1. Butler (Anglija) 2.54. 2. Gravv (Nemčija) 2.57 1/5. 3. Ubman (Avstrija) 3.20 2/7. Svetovne kolesarske tekme Valkenburg, 4. septembra. AA. (Štefani.) )Ob udeležbi 30 tekmovalcev iz skoro vseh držav so bile včeraj amaterske kolesarske dirke za svetovno prvenstvo. Proga je bila dolga 170 km. Tehnični rezultati so tile: 1. Knecht (Švica) s časom 4:51,59 4 petine, 2. Wagner (Švica), za eno dolžino za Knechtom; 3. Holandec Demenis s časom 54 sekund za prvo plasiranje, 4. Belgijec Brunel s časom 1:18 sekund za prvo plasiranje. Od 4 Italijanov, ki so se udeležili teh dirk, sta morala dva in sicer Moriggi in Ardicione odstopiti od tekmovanja zaradi padca. Ostala dva Tor-chio in Bestefani sla se plasirala kot 12. in 16. Za evropsko prvenstvo v veslanju Milan, 4 septembra. AA. (Štefani.) Včeraj popoldne se je nadaljevalo tekmovanje za evropsko prvenstvo v veslanju. Tehnični rezultati so tile: Skif: 1. Poljska s časom 7 minu 37 sekund; 2. Švica; 3. Češkoslovaška in 4. Francija. Izločena je Madžarska. Dvosedežnik s krmilom: 1. skupina: 1. Jugoslavija s časom 8:2. 2. Holandija. Izločena je Švica Druga skupina: 1. Danska, 2. Francija, Poljska in Belgija sta izločeni. V finalnih tekmah bodo razen Italije in Nemčije, ki sta včeraj zmagali, sodelovale tudi Jugoslavija, Belgija, Francija in Madžarska Ohrot? češkoslovaškega vprašan:a Če hi ie postalo resno • Poljska vlada sprašuje Romunijo • © Celje, 4. sept. SK Hrastnik — SK Štore 12:3 (4:2). — SK Celje — SK Amater 5:1. — SK Jugoslavija - Atletiki 3:1 (1:0). BSK : U j pest (Budimpešta) t : t (t: O) Belgrad, 4. sept. Danes je znai internaciona-lec in prvak BSK Moša Marjanovič slavil 15-let-nico, odkar igra za barve BSK. BSK je zato priredil to mednarodno tekmo, izkupiček te tekme pa jc bil za Moško. Občinstvo jc razumelo nagib BSK. Prišlo le na igrišče 7000 gledalcev, tako da bo znašal izkupiček za Moško 100.000 din. Danes eta v moštvu BSK igrala tudi Tirnanič in Milro-vič, manjkali pa so Lehncr, Dubac in Božovič. Prvi gol je padel že v 30. sekundi prvega polčasa, izenačil pa je Ujpest v drugem polčasu v 33 minuti. Sicer pa je bil ves čas igre Ujpcot boljši, posebno v drugem polčasu. Trsi, 4. sept. b. Tekma med llaškom in Trie-stino se ie končala z zmago llaška 2:0. SK Cjkovec:SK Mura 3:1 (1:1) V Cakovcu so jo odigrala prvenstvena tekma mod obema nasprotnikoma, ki so je končala s tesno, toda zasluženo zmago domačega moštva. CSK je bila v vsakem oziru boljši nasprotnik zlasti v napadalni vrsti. Mura je igrala zolo |io-žrtvovntno. toda imela je v obrambi prehudo oviro. Sodil je g. Hobacher iz Celja v splošnem dobro. SK Planina : KAC 52 i 63 Tudi rcvanžni dvoboj med juniorji Planine in celovškega KAC-a našim juniorjem nt uspel. Izgubili so še z večjo razliko kol |>a v Celovcu, čeprav na domačih tleh. V opombo bodi povedano, (la so Cclovčani poslali v boj proti j umor jem Planine lepo čcliico atletov, ki so po svojih postavah bolj sličili pravim atletom kot jia juniorjem. Cclovčani so bili proti domačiuoni naravnost velikani. Ob prvem nastopu Planine v Celovcu so nastopili drugi ljudje. nc |>a tisti, ki so danes nastopili v Ljubljani. Doseženi rezultati so srednje dobri: toda po malem sc žt; čuti, da se lahkoatlctska sezona bliža svojemu koncu šo balkansko igre v Belgradu in atleti bodo morali svoje sjirinte-rice spraviti za prihodnje leto Letošnja sezona na lahkoatlctskih prireditvah je bila bogata. Morda so bili juniorji SK Planine šo mij-pridnejši. Rezultati desetih disciplin, za katero je bil dogovorjen lahkoatletski dvoboj s KAC-om. so bili naslednji: Tek preko zaprek 1111 60 m: 1 Lončarič (Pl.) 9.1. 2. Ebenvcin (KAC) 9.2. 3. Ncdeljko (KAC) 9.3, 4. Morala (Pl.) Točko Pl b, KAC 5. Met krogle (i kg): I. Kobald (KAC) 14.84, 2. Morala (Pl.) 14 m. 3. Lailgmaier (KAC) 13.83, 4. Cente (Pl.) 12.70 111. Točko Pl. 10, KAC 12. Tek 1111 tonili: I ("orne (KAC) 11.9, 3. J tiger (KAC) 12.3. Točke Pl. 16, KAC 17. Skok v višino: t. Ebervvein (KAC) 175 cm, 2. Lcbinger (Pl.) I70cm, 3. llcller (KAC) 153. 4. Gunde (Pl.) 133 cm. Točko Pl. 20. KAC 24. Skok v daljavo: t. Lončarič (Pl.) 624cm. 2. Praschnigg (KAC) 383 cm, 3. Ebervvein (KAC) 566 cm. -i Dolina r (Pl.) 535 cm. Točke Pl. 26, KAC 29. Met diska: I. Ncdeljko (KAC) 4221 111. 2. Kobald (KAC) 40 63111, 3. Morala (Pl.) 40.4« m, 4 M a u ser (l'l.) 32.60111. Točko Pl 29, KAC 37. Tek na 200 m: I. Kern (K AC) 24 sok., 2. C orne (Pl.) 24.2, 3. Praschnigg (KAC) 25.7, 4. Dolinar (Pl.) 26.2 sok Točke Pl. 33, KAC 44. Tek nn tOOOm: I. Glantznig (KAC) 2:43.2, 2 Košir (Pl.) 2:44.8, 3. Potčnik (Pl.) 2:52.2, 4. Schcllanda (KAC) 2:33.2. Točke Pl. 38. KAC 50. Met kopja: f. Mauser (Pl.) 43.32 m. 2. Rig-ler (Pl.) 43.28 m, 3. Praschnigg (KAC) 42.10111, 4. Ilaidusrlteek (KAC) 38.13 m. Točke Planina 45. KAC 53 Praga, 4. sept. TG. »Prager Tagblatt« objavlja poseben dopis svojega londonskega poročevalcu, v katerem navaja tri važne dogodke, ki so se pripetili včerajšnjo soboto. 1 i trije dogodki so sledeči: 1. Francoska vlada je vprašala za nasvet angleško v 1 a d o, če naj v ojaški letnik, ki bi moral biti sedaj odpuščen domov, pridrži Se nadalje pod orožjem, ali ne. 2. Sovjetski zunanji minister Litvinov je obiskal francoskega veleposlanika in mu dal slovesna zagotovilu, da bo sovjetska Rusija v polnem obsegu izpolnila svoje zavezniške dolžnosti do Francije in dn bo tudi z vsemi sredstvi podpirala Češkoslovaško. 3. Poljski veleposlanik v Romuniji je obiskal romunskega kralja Karala, in sicer na nujnostno zahtevo svoje vlade. Prav lako je bil romunski veleposlanik v Varšavi dvakrat zaporedoma sprejet od zunanjega ministra polkovnika Bccka. Vsebina teh razgovorov jc bila sledeča: Poljska vlada sc zanima, kakšno stališče bi Romunija zavzela v primeru napada na češkoslovaško. Romunija je odgovorila, da bi sovjetskim letalom dovolila prelet nad svojim ozemljem in da bi tudi sovjetskim vlakom, če bi prevažali orožje in municijo na Češkoslovaško, dovolila prehod skozi romunsko ozemlje pod pogojem, da so popolnoma zapečateni. Poljska vlada pa stoji na stališču, da bi kuj podobnega, v kolikor lice njenega ozemlja, ne mogla dovoliti, in želi, da bi tudi Romunija sledila njenemu zgledu. Romunska vlada pa se od svoje strani trudi, da bi poljsko vlado pregovorila za drugo stališče. Ker obstoji med obema državama vojaška zveza, je važno, da se sporazumeta, da bosta obe državi enako postopali. Lansbury v Ljubljani Ljubljana, 4. septembra. Na svojem potovanju po balkanskih in srednjeevropskih državah jc snoči prispel v Ljubljano znani angleški politik in eden izmed voditeljev angleške delavske stranke Georges Lansbury. Nastanil se je v hotelu »Union«. Na potu ga spremljala dva njegova tajnika in sodelavca. V imenu g bana je visokega gosta pozdravil g. Hrvoj Maister, ki ga je ludi spremljal vse dni njegovega bivanja v Ljubljani. Danes dopoldne si je goat ogledal narodni tabor v Kamniku. Opoldne se je vrnil v Ljubljano, odkoder ga je dvorni avtomobil peljal na Brdo v avdijenco h knezu namestnik« Pavlu. Ob 12.30 je bil sprejet pri knezu namestniku Pavlu. Po končani avdijenci pa je njega in njegove sodelavce knez nameslnik pridržal na kosilu. Popoldne so si vsi angleški gostje v spremstvu g. Maistra ogledali Bled in Bohinj. Zvečer <0 se vrnili v Ljubljano, odkoder se jutri ob pol 9 dopoldne čez Italijo odpeljejo naravnost v London. Smrtna nesreča žetezničar[a Vlak povozil očeta treh nepreskrbljenih otrok in vrgel nato na drugi (ir Perme je udaril z glavo ob tračnico in je bil kmalu mrtev. Dobil je tudi nekaj drugih jioškodb, vendar vlak telesa ni razinesuril. G. Perme je bil dober mož in vesten železničar. še dobro uro pred smrtjo je bil v službi Zapušča vdovo 111 tri nepreskrbljene otroke, katere je vzgajal v lepem krščanskem duhu. Nebeški Oče naj pokojnemu izkaže svoje usmiljenje in naj potolaži blago gospo in pridne otročičke! Urarskega pomočnika veščega vseh samostojnih del za takojšen nastop, iščem. Ponudbe v npr. »Slovenca': pod št. 13464. (Pl.) 11.8, 2 Vogle r 12, 4. Dolinar (Pl.) V petek 2. septembra zvečer se je vračal s jiostaje Sevnica proti svojemu domu g. Alojz Perme, železničar in posestnik Na tej poti ga jo dohitela nenadna nesreča, ki 11111 je vzela življenje. , . , Njegova hiša stoji tik ob zelcznici na na: sprotni strani glavne ccste. V bližini se odcepi cesta na most čez Savo. Ker jc ta prevoz ze skoraj na postaji, jc treba iti čez vec železniških tirov Perme jc šel čez prevoz. Nu zadnjem tiru so ravno premikali tovorne vagone, ki so 11111 zaprli prehod in zaradi tega |c nekoliko po-čukul sredi prevoza. V tistem trenutku pa je privozil osebni vlak iz Zagreba. Ker je g. I er-1110 gledal proti tovornemu vlaku, ni videl prihajajočega osebnega vlaka, katerega stroj je zgrabil Porineta, ga vlekel kakih 20 m s seboj Na Angleškem se ne sme ob nedeljah nobenega geldališča odpreti zvečer pred 6. uro. Gilotine ni izumil francoski zdravnik dr. Guil-lotine, pač jc rabo iste Francozom priporočal, zato nosi to morilno orodje njegovo ime. Gilotina je bila v Evropi v rabi že več let pred francosko revolucijo. intiiistrata inotora a. d. v nakovlci potrebuje prvovrstne slrohovne delavce za delo pri strojih (rezkarje, strugarie, svedrarje ild,). Interesenti naj se zglase pri Borzi dela v Ljubljani dne 5. septembra t, 1., kjer bo inženir podjetja izbral delavce in |ili napotil na poskusno delo v Rakovico na stroške našega podjetja. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostuo vest, da je umrl naš predobri mož, očka, brat, stric, svak in tast, gospod ŠTEFAN GORIČAN pol. nadzornik v p. v nedeljo ob pol 12 v Št. Janžu na Dravskem polju, kjer je bil na obisku pri nečaku, nreviden s sv. zakramenti. ,,„.»- , Pogreb predragega nam rajnega ho v torek, 6. septembra iz zupnisca na farno P°kTJifoPročamo',ga'llv pobožno molitev, posebno gg. tovarišem kongreganistom. Št. J a 11 ž, dne 4. septembra 1938. Antonija, soproga, Marija Burger, sestra, Milka, Viktor, otroka, Franc Polak, župnik, nečak, ter drugi sorodniki.