Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 6. maja 1956 Štev. 105. Leto X. (XVIS.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Ur• Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek ,J!utra“ v Ljubljani , Poštni oekovni -ačun ŠL 11.403 99 JUTRA 99 Italiia se vrata na evropsko Konferenca Balkanske antante se je mo-1 ■da radi naraslega gradiva zavleči in se bo zaključila šele danes. V ospredju obravnavanj so bila predvsem štiri važna Vprašanja. Prvo vprašanje je stališče v balkanskem sporazumu, organiziranih držav do dardanelskega vprašanja. V reševanju tega problema je bilo opaziti spo razumno gledanje na to vprašanje, pri katerem se je aprobiralo stališče Turčije s Predpogojem, da se turški državniki Pred dokončnim sklepom glede eventu-a*ne zapore Dardanel še posvetujejo z ostalimi podpisnicami balkanskega pakta. Urganično je s tem v zvezi drugo, ''Pražanie, ki se tiče bolgarske težnje po j 'zhodu na Egejsko morje. V tem vpraša- i niu se pri včerajšnjih obravnavanjih še o is o storili konkretni sklepi, ki naj bi Precizno maznačili stališče podpisnici bal kanskega pakta v tem vprašanju. V središču razgovorov pa je bilo tudi Stališče, ki ga naj zavzamejo v balkanskem paktu združene balkanske države tip Albanije. Bila je izrecno zahteva Grčije. da se Albanija ne prizna kot balkanska država, kor ne vodi nikakšne samo« stojne zunanje politike. Komunike se bo s'eer šele danes izročil zastopnikom časopisja, zdi se pa na podlagi informacij, ‘k' so podpisnice balkanskega sporazuma pripravljene, da ugodijo tej želji Grčije p) da se v tem oziru popolnoma priključijo grškemu stališču. S tem je izpadla rz kroga interesentov balkanske politike Albanija in je sedaj še samo vprašanje, kako Bolgarijo čim tesneje prikleniti k fronti balkanske edinosti in solidarnosti. . Četrta točka je v zvezi z grškim sta-bščem glede vprašanja obveznosti podpis pic balkanskega pakta, napram državam, ki So izven okvira tega sporazuma. Tudi v tem vprašanju se je doseglo popolno klasje in se je sprejel turški predlog, ^ smislu katerega naj se v slučajih event. konfliktov uporabljajo in aplicirajo clolo-cbe pakta Društva narodov o napadanju 'n napadalcu. Navzočne udeležence pomembne konference balkanske antante je na poseben ?a.2ln počastil Knez namestnik Pavle, ki ic ha čast odličnim gostom priredil vče-v Belem dvoru svečano kosilo, na ®rega so bile povabljene rfoedine dele-in razen tega drugi odlični gostje. ^ današnjim dnem pa prehaja Beograd v novo pozornost evropske politike. Da-lles Dopoldne se namreč pričnejo posvečanju zunanjih ministrov male antante. „anes zjutraj ob 7.20 je prispel v Beo-jtrad čehoslovaški zunanji minister dr. Kr°i,ta s češkoslovaško delegacijo. r: Krofta se je s svojo delegacijo podal ,jpreje na Uplenac. da počasti spomin pel,kega pokojnega kralja IJjedinitelja. ^svetovanja male antante se bodo tudi , ’ sila v zunanjem ministrstvu. Zaključna , viiferenta državnikov Uiale antante je ^tedvidena za jutri ob 5. popoldne, ko se ® javnosti izročil službeni komunike. V ^Dgramu obravnavanj maloantantnih si« V’nikl)v s0 predvsem posledice abe-mtm .a kf>«fllkta, presoja problema re-Viv ?r*zac*je Porenja, uvedba splošne vu- e dolžnosti v Avstriji, ojačena re-v^onističnn kampnja na Madjarskem, nisi ' a"'e ^hližanja male antante s pod-n|canii rimskega pakta. V središču pozormeo razpravljanj pa bo nedvomno R -—nje, kako izvršiti čim čvrstejšo or-yd,"zacii nw,- '‘Opravljanj pa :ani.fan.!e’ kako izvršiti č "njo Srednje Evrope, ki naj v lati obstoječega stanja nudi jamstvo v Brcdnji Evropi in z balkansko an-vred tudi jugovzhodni Evropi. Na- LONDON, 6. maja. »Daily Maily« prinaša razgovor svojega diplomatskega otrudnika z Mussolinijem. Ta razgovor ima značaj mirovne ponudbe Italije Angliji. Mussolini je med drugim dejal: »Italijanska politika ni bila usmerjena na to, da bi na kakršenkoli način škodovala interesom britanskega imperija. Italija nikakor ne želi zasesti Egipta, kajti mi smatramo Egipt kot samostojno državo, ki je ni prištevati k Afriki, ampak k Sredozemlju. Razen tega je Italija že od nekdaj bila v najboljših odnošajih z Egiptom. Tudi nima Italija niti najmanjših interesov v Sudanu ali v Palestini ter je popolnoma napačno, če se za spopade Židov in Arabcev v Palestini dela odgovorna Italija. Italija je z okupacijo Abesinije dobila, kar je nameravala, drugih kolonialnih zahtev nima. S tem se je Italija uvrstila med zadovoljne države. Mir z Abesinijo pa more biti samo rimski mir. Seveda se bo tudi drugim državam omogočilo v Abesiniji gospodarsko delovanje, pred vsem Angliji in Franciji. Italija se bo pa lahko sedaj še bolj kakor doslej posvečala evropskim vprašanjem. Avskifski težim se lokka o& semmidmtu PARIZ, 6. maja. V listu »Ere Nouvelle« se peča predsednik parlamentarnega odseka za zunanje zadeve Pavel Bastide z vprašanjem avstrijskega režima in avstrijske politike. Pavel Bastide ugotavlja, da predstavljata Schusch-nigg in njegova vlada samo neznatno manjšino avstrijskega naroda. Vlada se lahko drži samo s podporo Italije. Ohstoja nevarnost, da se režim pri najmanjšem incidentu zruši. Francija se bo morala po Pavlu Bastidu odločiti ali za italijansko ali za nemško solucijo avstrijskega vprašanja, pri čemer se bo morala dosledno držati zavzete smeri. Sedanjemu nevzdržnemu stanju v Avstriji je treba napraviti konec. ftoftetosi med * Mg* se la&ka uMoži &U mask ADDIS ABEBA, 6. maja. Laški oddelki so včeraj zvečer razobesili na laškem poslaništvu italijansko trobojnico. Skupno z maršalom Badoglijem je prispel v Addis. Abr.bo tudi svoječasni italijanski ataše v Addis Abebi, polkovnik Caldcrini, ki so ga kakor znano, ob izbruhu sovražnosti skupno s konzulom De Viucijem zaprli. Lahi so zasedli tudi obe neguševi palači, letališče, kolodvor in radijsko postajo. Pri vkorakanju je bilo proti Italijanom oddanih nekaj strelov. Na večini hiš so plapolale bele zastave. LONDON, 6. maja. Sedaj, ko je Abesinija premagana, so v tukajšnjih krogih pripravljeni priznati to dejstvo in na tej podlagi pripraviti podlago za mirovna pogajanja. Tudi se pričakujejo od strpni laške vlade konkretni in sprejemljivi predlogi. Če bi Italija imenovala kateregakoli rasa kot »senčnega« cesarja, s katerim hi bilo možno formalno razpravljati, potem bi ta okolnost položaj zelo olajšala. Angleško-laška napetost pa bi se zelo zaostrila, če bi Italija hotela z Abesinijo postopati kakor s kolonijo. Po neguševem umiku ... DŽIBUTI 6 maja. Vojska rasa Našibuja na južni fronti se je likvidirala. Poslednja še disciplinirana in dobro opremljena armlja, ki jo je organiziraj turški general Vehib naša, se razhaja. Včeraj sta se ras Našibu in njegov tehnični strokovnjak Vehib paša pojavila v Dirid^uri in sta krenila v D/.ibuti, kamor sta prispela včeraj. Nato sta odpotovala v Berbero v glavno mesto britanske Somalije. , . ' I ONDON 6 maja Britanski poslanik v Adis Abebi je obvestil svojo vlado, da so laške čete včeraj popoldne vkorakale v abesinsko prestolnico. Nekateri oddelki razbite abesinske vojske so se umaknili proti severu, izjavljajoč, da «e bodo tamkaj uprli nadaljnjemu prodiranju Italijanov. tedsestava vlade ftOHtifi PARIZ. 6. maja. Seja vlade je trajala včeraj zelo dolgo. Sarraut se je baje odločil za demisijo. Zdi se. pa da bo vodil državne posle do junija. Splošno prevladuje v političnih krogih mnenje., da ne ho mogoče izbegniti vladi levičarske ljudske fronte. Nc veruje se namreč, da bodo radikali lahko dolgo ostuli v tej novi politični druščini, kar je najbolj razvidno j/. Herriotovc izjave, ki jo je podal z ozirom na volilne rezultate, rekoč: »Jaz sem vedno spoštoval na vse strani ideje in osebe. Topot jjh sem trčil na naravnost fanatično mržnjo, ki je prešla meje najbolj običajne spodobnosti. Bil sem prisiljen voditi težko borbo, kakor jo je morala voditi tudi vsa radikalna stranka«. — K OBČINSKIM VOLITVAM PRI SV. JURIJU OB ŠČAVNICI. »Poned. Slovenec« je poročal, da je bilo oddanih pri nedeljskih volitvah pri Sv. Juriju ob Ščavnici za obe listi 753 glasov ali 74°/». Pri tein se je očividno zmotil, ker znaša volilna udeležba 64.85°/», ne pa 74°'». Važno je pri tem pristaviti, da je volilo listo JRZ komaj 44.61°/» vseh volilnih upravičencev. 1 u-di ni odveč ugotovitev, da so pristaši JRZ spravili na volišče vse svoje pristaše do zadnjega, torej 100°/« udeležba pristašev JRZ, ki po so dosegli v dr. Ko- a>Uo vzlic nekaterim pojavom v zadnjem času naj še bolj izkaže čvrsta povezanost Beograda, Prage in Bukarešte v preso- janj« vseh sodobnih vprašanj. perečih političnih roščevi rojstni občini samo 44.61°/». MEDNARONA UNIJA. Včeraj dopoldne je bilo pod predsedstvom podpredsednika senata dr. M. Ploja zasedanje Jugoslov. skupine Mednarodne unije. Za novega predsednika Jugoslov. skupine Mednarodne unije se je izvolil skupščinski predsednik S. Čirič. V BEOGRAD JE PRISPEL izredni poslanik in opolnomočeni minister Nizozemske za Rumunijo in Jugoslavijo dr. Hubrecht, ki ostane v Beogradu nekaj dni. Kakor znano ima to izredno poslaništvo sedež v Bukarešti. IMENOVANJE NOVIH VOJNIH ATAŠEJEV. Za vojnega atašeja v Romuniji In Poljski s sedežem v Bukarešti je imenovan podpolkovnik Juraj Mušič, za vojnega atašeja za Madjarsko pa je imenovan major Dragotin Miškovič. IZVRŠNI ODBOR BIVŠE SDS je imel v nedeljo v Zagrebu v prostorih Narodnega kola večurno sejo. Člani odbora so nato posetili dr. V. Mačka, pri katerem je bila pod njegovim predsedstvom večurna konferenca. SRAMOTNI ODER »Trg. list« od 30. aprila prinaša v uvodniku: »Ni več mogoče, da bi rudarji v naših slovenskih premogovnih revirjih še nadalje vzdržali sedanje železniške dobavne politike. Vpričo rastoče bede so le smešne fraze razlogi, da morajo državne železnice nabavljati premog, le v državnih premogovnikih, ne glede na to, da postavljajo zvišane dobave iz zasebnih premogovnikov timo-škega bazena te razloge na sramotni oder odkrite laži!« POBOŽEN, VROČ POZDRAV. Zagrebška »Istra« z dne 1. maja objavlja: »Italijanska revija »Rassegffa di politica internazionale« je priobčila dobesedno govor, ki ga je imel milanski državni tožilec Eutimio Ranelletti ob otvoritvi XIV. sodnega leta pod fašističnim režimom. (Naslov predavanja: Mednarodna pravičnost in DN.) Posnemamo iz uvodnega pozdrava zbranim odličnikom; »...Posebno pobožen, vroč in globok pozdrav pa moram nasloviti vam, vaša eminenca kardinal Schuster, ki ste naš predragi svečenik in duševni oče. .. kajti še v vašem včerajšnjem govoru ste tako odlično izjavili: Italijanska zastava, ki nosi na abesinsko ozemlje Kristusov križ, trga verige sužnjev in gladi kot misijonarjem Evangelija. Naša vojna c zares vojna civilizacije in pravičnosti, vojna, ki edina more prinesti resnični mir, tisti mir, ki je, kakor ste vi sami rekli, samo sad pravičnega Rima - ti odnesi Duceu zadnji naš poklik: A notic ^ svet Usodne odločitve Zanimive izjave pariškega časopisa Kako globoko utemeljene so domneve, iznesene v našem nedavnem članku a Izza Rena in izza Abesinije« v pogledu na bodoče podvige Italije v Evropi, zlasti pa na Balkanu, nam dokazuje članek, ki ga je pred nekaj dnevi objavil pariški dnevnik »L’ Oeuvre« o novih smernicah, ki bi jih morala zavzeti zunanja politika Francije. V članku so razpredene v glavnem sledeče značilne misli: Odnošaji med Italijo na eni ter Malo antanto in balkanskim sporazumom na drugi strani so se zadnje čase znatno poslabšali, dasi bi bilo pričakovati njihovega izboljšanja pod pritiskom težav, ki so se pojavile, zlasti za Italijo, v mednarodnih odnošajih. Izhodna točka tega nepovoljnega razvoja prilik je — zdi se — dejstvo nedavno podpisanih novih sporazumov med državami takozvanega rimskega trikotnika. S temi sporazumi je ustvarjena nova »mala zveza«, katere edini in pravi cilj je italijansko manevriranje na Balkanu. Zakaj v odredbah tega sporazuma ni niti sence kakšne obveze za države-podpisnice, da bi se sporazumevale s katerokoli državo v Srednji Evropi in na balkanskem polotoku. Da drugi strani pa tudi Italija — kljub vsem svojim težavam v Afriki in Evropi — ni stavila nikakšne ponudbe svojini sosedom na Balkanu. Nasprotno: dasi je močno okupirana z vojno v Abe-siniji, gradi še tudi utrdbe v Albaniji. Po sklepu nove pogodbe med Rimom in Tirano so Italijani začeli utrjevati Skadar in obale Ohridskega jezera ob jugoslo-vansko-albanski meji, dočim so dozdaj-ne italijanske utrdbe v Albaniji imele za cilj sigurnost Drača. Treba je dalje jemati v poštev, da Mala antanta in Balkanski sporazum vidita v Italiji največjo opasnost drugega reda. Ni izključeno, da je izvestna bojazen gotovili balkanskih držav pred novimi italijanskimi podvigi, ki bi jih mogle izzvati Duce-jeve zmage v Abe-siniji, izzvala tudi zahtevo po zopetni utrditvi Dardanel. Vse te male države iznrosnih dejstev. so v skrbeh, ker vidijo, da Francija več ali manj žrtvuje Italiji na ljubo sporazum z Anglijo, in se mnogokrat zdi, da je pripravljena, v bodoče dati Italiji še mnoge druge koncesije. Zato so sedaj prenesle vse svoje nade na Anglijo, odnosno na irancosko-angleški sporazum. Ako bi do tega ne prišlo, ne bodo države Male antante in Balkanskega sporazuma imele več možnosti, se še dalje naslanjati na Francijo in Anglijo in bodo pričele delati na zbližanju z Nemčijo. Zato je dolžnost odgovornih francoskih državnikov. da dobro in temeljito prouče prednosti sporazuma z Anglijo na eni in prednosti sodelovanja z Italijo na drugi strani. Tako »Oeuvre«! Morda je sodba nekoliko preuranjena in nekoliko prevzetna, vsaj za vse one, ki smo bili vajeni samih slavospevov na nezrušljivost političnega reda v Evropi, nastalega po veliki vojni ter prijateljstev in zavezništev. Za poznavalca današnjih prilik pa vsebujejo ugotovitve francoskega lista nedvomno bridko jedro krvave resnice sedanjosti. Zato se tudi državniki Male antante in Balkanskega sporazuma na svojih posvetovanjih, ki se vrše te dni v Beogradu, ne bodo smeli omejiti samo na lepe geste in stare parole o zavezniški in prijateljski zvestobi, ampak bodo morali posvetiti nekoliko globlje v celotni kompleks problemov, ki skoro dnevno znova vstajajo pred nami. In to tudi v slučaju, če bi bila potrebna kakršnakoli revizija zavezniških in prijateljskih pogodb z raznimi državami. Zakaj za našo politično bodočnost in zlasti za varnost Jugoslavije ne smejo biti merodajni izključno momenti iz preteklosti, kakor to tudi ni v slučaju Balkanskega sporazuma, pred katerega zaključkom je bilo treba preko marsičesa pogrniti plašč pozabljenja, ampak treba jemati v račun predvsem realnosti okrog nas. Iti so že tu in katere je po logiki naravnega razvoja še pričakovati. Zakaj politika med narodi ni stvar čuvstev in sentimentalnosti, ampak trdih in ne- tkoeiitoske m &kdi$ke MwUe v. s. mmmm Koncert bratov Živko v Slov. Bistrici Septet bratov Živko je priredil dne 2. maja v Slovenski Bistrici koncert z novo naštudiranim programom. Izbor programa, pa tudi njegova izvedba je vnovič pokazala, da zasluži septet v polni meri priznanje, ki si ga je že pridobil s svojimi dosedanjimi koncerti v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Slovenjgradcu, Brežicah in drugod. V prvem delu koncerta (duhovne pesmi) se je lepo uveljavila monumentalnost skladb Lisin-skega, Gallusa-Petelna in Foersterja, dokaz, da razpolaga septet s polno donečim in dovolj homogenim glasovnim materialom. Drugi del programa je obsegal umetne pesmi; sem bi mogli pri- šteti tudi Tajčevičeve »Pjesme od kola«, ki so bile sicer na programu med narodnimi. Sledile so narodne; najprej samospevi tenorista Avgusta Živka, slednjič pa zborovske skladbe; ta del večera je publiko še posebej ogrel, kar je seveda razumljivo. Koncert je nudil v celoti prav lep glasbeni -užitek, kakršnih smo na podeželju zelo redko deležni. Tu vrši septet bratov Živkov s svojimi nastopi brez dvoma važno kulturno nalogo in dostoj-uo propagando za naš glasbeni napredek. Zato mu želimo na tej poti še obilo uspeha! SfadenWte f Občni zbor Ljudske univerze. V četrtek, dne 30. aprila se je vršil po predavanju, ki je bilo zadnje v tej sezoni, občni zbor studenške Ljudske univerze. Zbor je vodil predsednik g. župan Kaloh, ki je uvodoma podal pregled dela v preteklem letu. Spominjal se je umrlega podpredsednika g. Hrena, ki je bil duša Ljudski univerzi od ustanovitve. Poročilo tajnika, neumornega g. Siterja je vsebovalo najprej pregledni historljat Ljudske univerze, v Studencih, že devet let delujoče kulturne inštitucije. V preteklem letu se jo pričelo precej pozno z delovanjem, vendar je bilo v pretečeni sezoni 13 predavanj najrazličnejše vsebine, med katerimi je bilo več s skioptični-mi slikami in 1 s filmskim predvajanjem. Povprečno poseča predavanja po 160 poslušalcev. Blagajniško poročilo jv' podal g. Pušnik. Hvalevredno je, da studenška občina, to za delavski okraj važno inštitucijo lepo podpira, saj vsako leto prispeva po 2000 Din, ki je glavni vir dohodkov. Po razrešnici se je izvolil novi odbor s predsednikom g. Kalohom na čelu, podpredsednik je Vrane, tajnik Šifer, blagajnik Pušnik, poleg tega je v vodstvu še 10 odbornikov. Predebatiral se je program za poletje. Nameravajo se prirediti tri ekskurzije, dve v tovarne in ena v muzej. Ljudski univerzi želimo v njenem jubilejnem letu mnogo uspehov. Stare navade oživljajo. Za I. maj so postavili v Studencih na dveh mestih velika, nad 20 metrov visoka mlaja. Prvi je pri g. Hartbergerju, drugi pa na vasi«. Oba sta lepo okrašena, na vrhu pa plapolata državni zastavi. Za vztrajne plezalce pa so nastavljena različna mikavna darila. Prav je, da se poživljajo stare slovenske navade v i>epos redni bližini Maribora, ki so bile že v Studencih pozabljene. Mariborski šahisti so dobro po robu 22 : 10 : 8 Bivši šahovski svetovni prvak dr. Aleksander Aljehin je gotovo ena od najpopularnejših osebnosti v šahovskem svetu. Povsod, kjer je tekom svoje tritedenske turneje po Jugoslaviji absolvi-ral simultanke, so ga navdušeno sprejeli. Genialni šahovski mojster je prišel k nam včeraj popoldne ob 15.45 z brzovla-kom iz Zagreba, kjer je v ponedeljek zve čer odigral svojo drugo simultanko. Na kolodvoru so ga pričakali in pozdravili zastopniki Mariborskega šahovskega kluba gg. R. Golouh, prof. Sila. F. Goleč, dr. Danev in drugi funkcionarji MŠK. Odličnega matadorja je pozdravil na postaji v imenu mestne občine mariborske ravnatelj g. Rodošek, Pohitel pa je na kolodvor tudi naš velemojster g. Vasja Pirc, da izreče svojemu velikemu tovarišu iskreno dobrodošlico. Zvečer, točno ob napovedanem času, je prišel dr. Aljehin v spremstvu svoje soproge v veliko kazinsko dvorano. Dvorana jc bila sinoči zasedena po prijateljih kraljevske igre, bilo jih je okoli 400. Večji del prostora je izpolnil ogromen četverokotnik, okoli katerega so zasedli mesta udeleženci simultanke. Ko se je dr. Aljehin pojavil v dvorani, so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili. Odličnega gosta je najprej v imenu Mariborskega šahovskega kluba pozdravil predsednik g. Rudolf Golouh. Za pozdrav se je dr. Aljehin zahvalil v ruščini, nato pa je v nemščini predaval o svojih vtisih na turneji po naši državi. Med drugim je dejal, da je šah v Jugoslaviji od njegovega zadnjega obiska pred šestimi leti silno napredoval. Izrazil je tudi upanje, da se mu bo prihodnje leto posrečilo zopet priboriti svetovno šahovsko prvenstvo. Nato se je pričela točno oto 20.32 simultanka proti 40 nasprotnikom. Bili so to večinom ašahisti iz Maribora, častno zastopani pa so bili tudi Ptuj, Slovenska Bistrica, Ljutomer itd. Udeleženci šahovske simultanke sicer niso tvorili kompletne šahovske elite, vendar so bili med njimi tudi nekateri znani mariborski šahisti. Dr. Aljehin je pričel simultanko izredno naglo, tako kakor se pač spodobi bivšemu svetovnemu mojstru. Urno je korakal od šahovnice do šahovnice in ’ se pokazal neprekosljivega mojstra v otvoritvah. Skoraj na vseh deskah je prešel v napad in tako pritiskal, da ;e izgledalo, da bo Maribor strahovito poražen. Tekom 20 minut je napravil skupaj okrog 400 potez, pozneje, zlasti proti koncu pa je začel vidno pešati in je proti jutru le z največjo težavo rešil nekatere partije. Dr. Aljehin se je, odkar smo ga zadnjič videli v Mariboru, močno spremenil. Ze-fo je shujšal. Tekom simultanke skozi 7 ur je neprestano kadil, svoje misli je imel tako globoko koncentrirane na šahovske deske, da se mu je nekajkrat zgodilo, da je gorečo cigareto d^l narobe v usta...! Prijatelji kraljevske igre so se intenzivno udejstvovali pri razmotrivanju posameznih partij. V četverokotu so bili poleg odličnega gosta še funkcionarji Mariborskega šahovskega kluba. Pohitevali so v.a dr. Aljehinom od deske do deske. Turnirski vodja gg. Vasja Pirc in prof. Sila sta poslovala neslišno. Marsikateri igralec ga je ob pojavu našega velemojstra tnilo pogledal ter tiho povpraševal se postavili ASjehinu za nasvet. Toda g. Pirc je vselej skomig' nil z rameni ter molčal kakor grob. Pred sednik MŠK g. Golouh in drugi funkcionarji pa so na tihem bodrili svojo gar-do... Nekaj minut pred 22. uro pa se ie nenadoma raznesla po dvorani vest, da ie dr. Aljehin ponudil našemu igralcu Kukovcu remiz. Takoj se je podal na mesto bitke tajnik prof. Sila, toda izvedel je, da Kukovec ni hotel sprejeti ponujenega mu remisa. Bitka je šla naprej. 01> 22.07 beleži prof. Sila prvi neuspeh dr-Aljehina. Kot prva partija sploh se je zaključila bitka med dr. Aljehinom in Krul-cem iz Slov. Bistrice, ki se je končala remis. Šele poldrugo uro zatem, ob 23.31. je dosegel slavni matador prvo zmago-in sicer je kapituliral Zadinek. Ob 25 minut po polnoči je dosegel dr. Aljehin svo-io drugo zmago, in siccr nad Barovičem-V kratkih presledkih sta še kapitulirala Maček in prof. Troboj. 11. minut pred I* uro je dosegel Lobkov remis. Minuto zatem pa je Maribor dosegel prvo zmago, in sicer je bil zmagovalec bančni u-radnik Josip Ostapovič. V naslednjem trenutku je kapituliral Skralovnik. Točno ob 1. uri zjutraj pa je dosegel prof. StU' pan za Maribor drugo zmago. Tekom 25 minut je dr. Aljehin prisilil h kapitulaciji 4 igralce. Bili so to Ivanuš, Klajnšček, Kumelj in Kaspar. Ob 1.25 je dosegel Maribor po Schwabu tretji uspeh. Nekaj časfl zatem je premagal dr. Aljehin Koblarja-ob 1.39 je bil zopet Fils, ki ga je premagal prvak. Pol ure zatem ni bilo »žrtev«, dokler ni ob 2.13 turnirski vodja prof. Sila »knjižil« peti uspeh Mariborskih šahistov. Bii je to Longer. Ob 2.20 se je udal Šoštarič in pet minut pozneje tudi Strniša. Ob 2.26 Maribor zopet beleži uspeh, in sicef je bil dr. Scheibl tisti, ki je Mariboru pri' boril šesto zmago. Ob 2.51 in 2.53 sta remizirala z bivšim svetovnim mojstrom Krajnc in Bien, medtem ko sta morala kapitulirati Onič in Crtalič. Ob 3.08 ie izgubi! dr. Aljehin partijo proti Levačiču* s Kukovcem in Ferenčakom pa ie retui' siral. Okoli 3.15 so bili izločeni Lukež; Golež in Kovač, inž. Sotošek, Braniseli in Dornik. Remizirali pa so v tem čas11 Franeik, Šuštar in Lokovšek. Ob 3.20 ie dosegel Maribor svoj zadnji uspeh, in si-cer je dr. Lippa; premagal matadorja. 0^ 3.36 je Albaneže remiziral, kot zadnji Pa je Lešnik izgubil proti dr. Aljehinu. ie to ob 3.40. Nato je prof. Sila ra&glasl1 rezultate simultanko: dr. Aljehin je dobil 22 partfj, lo remizifa*' izgubil pa 8 partij. Kljub pozni uri je vztrajalo v dvora111 še okoli 100 prijateljev kraljevske i£re' ki so bivšemu svetovnemu prvaku P'r*r.^ dilj topel aplavz. Z uspehom, ki s0 l. dosegli mariborski šahisti danes pono^j smo lahko prav zadovoljni. Je to najleP^ dokaz, da je šahovska kultura v Marib°' ru na precej visokem nivoju. Agilnem^ Mariborskemu šahovskemu klubu, ki vso prireditev zrežiral pa gre čast in hvala, da je omogočil, da se je simulta _ ka sploh vršila v Mariboru. Priredit^ se je vršila v najlepšem redu, zakar S zopet zasluga požrtvovalnim funkcioiia^ jem Mariborskega šahovskega kluba. Mariborski šahisti pa so na tepi usP61 lahko ponosni. jc doslej najboljši uspeh družine; tar*-* 5 strelov 48, figure: 5 strelov 50 to^ 35. lem uspehi tezenskih streScev Tezenska strelska družina je zaklju-1 figure. Uspeh od 100 dosegljivih čila vaje v sobnem streljanju v nedeljo sledeči: 1. Šabeder Josip (98 točki^^. 3. maja z zaključno tekmo, katere se je udeležilo kljub nestalnemu vremenu lepo število strelcev. Naši podporniki, to so v prvi vrsti tovarne »Splošna«, »Teksta«, »Reich«, »Kovina« in »Swa-ty«, kakor veleposestnika g. Rot in VVurzinger, obrtniki g. Šabeder, Seifrid, Plohl, Marin, Barič, Flis, Frangež, Kovačič, Čelan. Denk in Turin, kakor 'se drugi neimenovani dobrotniki, so poklonili toliko primernih daril, da jc prejel vsak tekmovalec nagrado. Streljalo se je na razdaljo 12 m po 5 strelov v tarčo in 2. Luknar Marija (85 točk; tarča- ^ figure: 50 točk). 3. Luknar Franjo točk; tarča:'30, figure: 50 točk). ?. • šter Bogomir (80 točk; tarča: 40, tiM . 40 točk). 5. Libiš Ivan (79 točk; 29, figure: 50 točk). 6. Ploj (78 * 7. Seiferl (76 točk). 8. Kumer (75 ^ 9. Vešligaj Jože st. (74 točk). berling Gustav (71 točk) in Sini'c (60 točk). ,0jtf Po tekmi, katera se. je radi P ^ Mat i b' o r u, dne 6. V. 1936. iti^JaT"rtVi BBBBBBBBHHH Predčasno zaključila, so se zbrali strelci v Baričevi gostilni, kjer se je predsednik družine br. Luknar posebno zahvalil vsem darovalcem, nabirateljem nagrad m čestital posameznim tekmovalcem. Posebej je še pozdravil kot goste vrle in odlične mariborske strelce državna prvaka gospo Vukmaničevo in profesorja Cestnika ter g. Vukmaniča, ki se vedno Kakor vsako leto je tudi letos mariborska vojaška posadka skupno z narodnim občinstvom proslavila tradicionalno jur-jevanje na tezenskem vojaškem vežba-'’šču. Že rano so se danes zjutraj podali na vežbališče močni vojaški oddelki z v9jaško godbo na čelu. Jurjevanja se je udeležil v. celoti častniški zbor maribor-garnizije z mestnim poveljnikom generalom g. Milenkovičem na čelu. Navzoči so bili budi predstavniki vseh civilnih državnih in samoupravnih uradov kakor tudi zastopniki mnogih patriotičnih V noči na sredo je bila zbrana večja družba, ki je dala živahnega duška svo-^mu veselju in ki se je pri dobri kapljici 'uienitno zabavala. V družbi je bila tudi kletna Micka P., stanujoča nekje na Pobrežju. Vesela družba pa je kmalu radi Malenkostnega incidenta treščila skupaj nastal je ogorčen tepež ter so odmevali udarci klofut in bunk. Vso zadevo si ^ Micka vzela tako zelo k srcu, da je nenadoma izginila iz družbe in pohitela v ttoč — proti Trem ribnikom. V očividni ^Presiji se je pognala v prvi ribnik, to- UM1RANJE MARELIC. Kakor lani, se opaža tudi letos, da Mnogo mareličnih dreves pogine. To povzroča baje neki črv, ki drevesa pod skorjo razjeda. Tega »črva« žalibog ni-s'etn videl," vendar je to le ličinka goto-VcSa hrošča ali, kar pa je manj verjet-gosenica kakega metulja. S stališča entomologa bi priporočal, da se vse veje °2- cela drevesa, takoj ko se opazi, da Sinejo, odžagajo in sežgejo. To pa se ne 7-Sodi, temveč se pustijo take veje in ‘hevesa še nadalje v vrtu. Pusti se tedaj ‘'črnki ali gosei>ici priložnost, da se razvije v popolno žuželko in zarod na dru-Sili drevesih nadaljuje. Ge pa sc napadene veje ali drevesa pravočasno odbrani in sežge, se zarod ugonobi. Prebičan sem, da bi se na ta način epidemija Ublažila, mogoče tudi odstranila, če ?.! se to vsepovsod pravočasno in teme-iito zgodilo, ako je ta »črv« žuželka, kamera živi samo na marelicah. Gotove žuželke žive namreč samo izključno ma Kotovih rastlinah, nekatere pa niso iz-?jrčne in se zadovoljijo z različno hrano, ™°je mnenje je, da bi v tej zadevi ko-pouk od strani organov sadjarske n v>narske šole. — A. N. jjgfr ftojdrna? , Oglejte si prvovrstni spored v Kino* avarui. Najboljši plesalec, kakor tudi c0ttl'k, ki vas izborno zabava. Solidne etl®> Prvorstna postrežba. ^”Nanos«. Vsak Jugoslovan naj ve, da w 13. in J4_ junij posvečena našitn za-ria2^en'ni bratom. Oba dneva pokažimo, 0" kri ni voda! Jutri v četrtek ob 20. uri Vezan članski sestanek v društvenih štorih. r ^olsko društvo Maribor 1. Seja pri-„ ltv»ega odbora bo danes ob pol 20. (J ria letnem telovadišču. Po seji prire-„ et>oga odbora bo istotani seja uprav-ditSa »dbora. Udeležba za člane prire-Veiiega in upravnega odbora obvezna. tajnik! Jftes x !>Jadra»«- Današnja redna L. Ila seja odpade radi priprav za . v Murski Soboti. Udeleženci, »k0 i Su vešča jo, da odpotujejo v Mur- Vsa °to v -solloto ob 14.30 uri z avto-*St" .'Zpret^ Narodnega doma. Pred«. l,‘ka a^bor<< ima v Četrtek, dne 7. maj-(lon,«1’ ’ uri v restavraciji Narodnega ie; ] sestanek. Na dnevnem redu vL a^alievanje debate o referatu g. 'lekoviča. 2. Prc.davan.ie g. prof. odzovejo vabilu tezenskih strelcev. Br. profesor Cestnik je v imenu Mariborčanov čestital družini k lepim uspehom in slogi, ki vlada v družini in vabil vse strelce, da dokažejo tudi pri ostri strelski tekmi svoje sposobnosti. Po hudi borbi za točke pa je bil prav prijeten večer. mariborskih organizacij. Častno je bilo zastopano Sokolstvo po župnem jezdnem odseku. Pot - radicijonalnih obredih se je 'azvilo na prostornem vežbališču praznično razpoloženje, ki je trajalo skoro ves dopoldne. Okrašeni z zelenjem in po mladanskim cvetjem so se vračali vojaški oddelki z godbo na čelu v mesto. — Slovesno, kakor prejšnja leta, je Maribor proslavil velik narodni praznik, ki ima svoj vzor v slavni zgodovini jugoslovanskega naroda. da že v naslednjem trenutku si je premislila in pričela klicati na pomoč. Medtem pa je njena družba postala pozorna radi njene dolgotrajne odsotnosti in je hitela za njo. Prišli so ravno v zadnjem trenutku, da so obupano Miciko rešili iz ribnika vso upehano, premraženp in zdelano. Pozvani reševalci so jo odpremili v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki s takojšnjo pomočjo rešili življenje. Vzrok njenega dejanja, pri katerem gre za očividcu poizkus samomora, ni točno znan. Baša o najnovejših izkopinah iz rimske dobe v Št. liju ter kulturni stopnji tedanjih prebivalcev. Tuiskoprometna Zveza Putnik in SPD Maribor priredita v sredo dne 6. maja filmsko predavanje najlepših turističnih predelov Avstrije. Prikazani bodo filmi iz Tirola, Koroške in Grossglocknerja. Slednji film bo posebno zanimiv tudi za avtomobiliste, ker nam bo prikazal mogočno cesto Hochalpenstrasse Grossa glockner. Predavanje se vrši v kinu Apo lo ob 20. uri in traja dve uri. 0 im* m oMm Iz železniške službe. Za poverjenika strojnega oddelka pri tukajšnjih železniških delavnicah je imenovan Miloš Ačimovič, doslej v Nišu. Duhovniška vest. Za konzistorialnega svetnika in nadekana v naddekanatu Maribor levi breg je imenovan stolni kanonik dr. A. Osterc. Najstareiša usnjarna v Mariboru ustavila obrat. S 1. majem je popolnoma u-stavljen obrat v tovarni usnja Valterja Halbartjia pod državnim mostom. V tovarni, ki je v zadnjem času silno skrčila obrat, je bilo v mesecu aprilu zaposlenih komaj še 9 delavcev, ki so bili vsi odpuščeni. Redka starost. 1. maja je obhajal upokojeni tapetnik g. Ferdo Klausberger svoj 90. rojstni dan. Rojen je bil na ta dan leta 1846 v Bakru in je bil 40 let zaposlen v mariborskih delavnicah bivše južne železnice. Še pred izbruhom svetovne vojne je stopil v zaslužni pokoj in prejel ob tej priliki posebno pohvalno pismo ža zvesto in vestno službovanje. Klausberger pa se je tudi vneto udejstvoval kot glasbenih pri železničarskem godbenem društvu »Drava«. Za svoja leta je kljub pomankanju, v katerem preživlja pozno jesen svojega.življenja kot staroupokojenec, še krepak in čil. Za njegovo 90-letnico se ga bo prav gotovo spomnila tudi »Drava«, na katero je še danes jako ponosen. Nedeljeno uradovanje bo na rotovžu pričenši z U. t. m. in sicer bodo uradne ure od pol 8. do pol 14. Stara mariborska generacija izumira. V visoki starosti 82 let je preminil na Ruški cesti 13 zasebnik Marko Grisokl. Žalujočim naše toplo sočutje! Gasilsko predavanje bo jutri dne 7. t. m. ob pol 9. zjutraj v Gasilskem domu. Predavanje je namenjeno mariborskemu učiteljtstviu. Na sporedu je predavanje po veijnika g. Ramšaka o nalogah sodobnega gasilstva in dela v mariborski gasilski četi. Brezposelnost v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo pri tukajšnji Borzi dela 270 brezposelnih oseb, in sicer 153 moških in 127 ženskih. Delo je dobilo 114. Koncem meseca je bilo v evidenci 1607 brezposelnih, in sicer 1230 moških in 327 ženskih. Na podporah je bilo izplačanih pri tukajšnji Borz; dela v aprilu 26.523 dinarjev. Gledališke novice. »Direktor Čampa« za »Združenje gledaliških igralcev« in zadnjič. Opozarjamo na zadnjo uprizoritev Kranjčeve tako uspele drame »Direktor Čampa«, ki si je s svojo tehtno aktualnostjo in učinkovito obdelavo takoj pridobila občinstvo. Ta predstava, ki bo oo znižanih cenah, se vrši v korist »Zdru ženja gledaliških igralcev«. Igralci letos ne bodo sami razpečavali vstopnic, zato pa naj ljubitelji gledališča in prijatelji naših požrtvovalnih igralcev sami pohile ta večer polnoštevilno v gledališče! — V soboto premiera »Tujega deteta«, izredno duhovite in povsod s kar največjim uspehom igrane komedije mladega sovjet skega pisatelja Škvarkina. ki si zmagovito osvaja oder za odrom. »Tuje dete« predstavlja brezdvomno najboljše, kar je dala sedanja sovjetska dramatika v komedijskem žanru. .Ie z nenavadno prisrčnostjo, humorjem, pa tudi s fino ironijo risana slika današnjega ruskega življenja. To delo, ki ga sedaj igrajo pred vodno polnimi hišami po vseh jugoslovenskih odrih, je naštudiral glavni režiser J. Kovič, obenem inscenator dela. Vstopnice se že dobe pri gled. blagajni. — Za »Zdru ženje gledaliških igralcev ter za igralski penzijski sklad bosta to nedeljo dve predstavi. Popoldne bo za »Združenje gledaliških igralcev« ponovitev letošnje najprivlačnejše in zelo zabaviie operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki je bila njena zadnja popoldanska pred ■stava izvrstno obiskana. Veljajo znižane cene. — Zvečer pa bo za »Penzijski sklad gledaliških igralcev« prva ponovitev povsod s sijajnim uspehom igrane sovjetske komedije »Tuje dete«. Raznašalca ali raznašalko za Pobrežje sprejme takoj uprava »Jutra« in »Večer-nika«. Današnji »mali trg« je bil dobro založen. Kmetje so pripeljali 5 voz krompirja in čebule, dva voza kurilnih drv in 2 voza jabolk. Cene so bile iste kakor v soboto. Kozličev je bilo precej na trgu in so se prodajali po Din 30—60 za komad. čebula se je podražila in sicer stane 1 kg 4~ 5 Din. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Sirakova in Minafikova lekarna, jutri v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva. Na današnjem senenem trgu so prodajali seno po 35 do 45, slamo po 25 do 30 dinarjev za 100 kg. Pasji davek za leto 1936. Z ozirom na odobreni proračun za leto 1936-37 se lastniki psov v smislu S 1. izvršilnih določb glede pasjega davka z dne 23. oktobra 1919, št. 17115 opozarjajo, da je plačati pri mestni blagajni do 31. maja t. 1. za vsakega nad dva meseca starega psa letno pristojbino Din 150.— ter za pasjo znamko Din 2.50. Po 1. juniju se bode neplačani davek z v S 13» navedenih izvršilnih določb predvideno globo Din 100.— po mestnem eksekutorju izterjal, poleg tega pa dal konjaču nalog, da polovi one pse, ki jih zasači na javnem prostoru brez predpisane znamke ali samo s tujo znamko. — Predsednik: dr. Juvan. Razstava Tiijsko-prometne zveze v Mariboru na Zagrebškem zboru. Na spomladanskem Zagrebškem zboru, ki se vrši od 2. do 11. maja, je v glavni dvorani na galeriji velika tujsko-pro-metria razstava, pri kateri sodelujejo »Putnik« iz Beograda, tujsko-prometne zveze Sarajeva, Sušaka. Zagreba, Maribora in Ljubljane. Splošno pozornost je zbudila razstava tujsko-proinetnih zvez Dravske banovine, ki jo je aranžiral g. Alfred Kralj, propagandi uradnik Tuj-sko-prometne zveze v Mariboru. Razstavljeni so trije velik reliefi, in sicer Dravske banovine, Slovenskih goric in Pohorja, dalje diarami Slovenskih goric, Maribora in Mariborskega otoka, modeli planinskih koč, 24 krasnih diapozitivov, fotografske povečave Ljubljane, Maribo- REPERTOAR. Sreda, 6. maja: Zaprto. Četrtek, 7. maja ob 20. uri: »Direktor čainpa«. V korist »Združenja gledalskih igralcev. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 20. uri: »-Tuje dete< Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Znižane cene«. Ham GRAJSKI KINO. Samo dva dni Konrad Veidt v sijajnem senzacionelnem veleiilnr.i »VEČNI ŽID«. Sledi »Ne igraj se z ognjem«. Izborna komedija. Kino Union. Danes prekrasni velefilni nepozabne lepote »Črni angel«. ra ter vseh večjih zdravilišč in letovišč Dravske banovine. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je kot edina razstavila modele in diagrame, ki predstavljajo naefektnejše sodobno propagandno sredstvo. Celotni aranžman daje lepo sliko turizma Dravske banovine in pomeni za Zagrebški zbor, po izjavi uglednih strokovnjakov, pravo senzacijo. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Podnevi precej oblačno, možnost neviht, nekoliko- topleje.. soparno. Pojasnjena usoda. Poročali smo že o skrivnostnem izginotju 501etne Elizabete Gaibi, sestre posestnika Andreja Gaibija iz Dogoš pri Mariboru. Ker je delj časa ni bilo domov, so se pričele za njo poizvedbe. Včeraj pa je Drava naplavila pri Zavrču truplo neznanke. Takoj so bili o tem obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo, pri kateri se je ugotovila identiteta utopljenke, ki je identična z izginulo Elizabeto Gaibijevo, ki so jo pokopali na završkem pokopališču. Vzrok samoumo ra ni znan. Nesreče brez konca. Petletna hčerka kočarja iz Cirkovcev Jožefa Kovačičeva je prišla po nesrečnem naključju z desno roko v stroj, ki ji je zmrcvaril desno roko. 691etni posestnik Franc Nikel iz Selnice ob Muri je padel s skednja in si strl levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici. — Nevarne opekline je zadobila pri pranju 16 lelna služkinja Jožefa Medvedova. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Kolesa kradejo. Vkljub neštetim svarilom in tatvinam kolesarji vse premalo pazijo na svoja kolesa. Ne mine dan, da ne bi temu ali onemu zmanjkalo kolo. Tako je včeraj ukradel neznan tat mizar skemu pomočniku Josipu Kovačiču izpred gostilne »Pri lokomotivi« v Fran-kopanovi ulici, novo. 1800 dinarjev vredno kolo, znamke »Waffenrad« z evidenčno številko 29365. Kolo je včeraj ukradel nekdo tudi čevljarskemu mojstru Rudolfu Babiču. Kolo je vredno 1000 Din in ima evidenčno številko 9150. K6&UtUe&li£ ur.uiro Osebni vesti. Premeščen je iz Poljčan v Zidani most prometnik Pavšer Alojzij, v Poljčane pa pride iz Celja prometni uradnik Podgoršek Martin. SltOtUtG- AiSLAUkO VV VlvVlfv ISSK Maribor v Ljubljani. V nede+jo 10. t. m. bo gostoval ISSK Miiribor v Ljubljani, kjer bo odigral proti SK Ljubljani prijateljsko tekmo. Delegiranje sodnikov (službeno). V nedeljo dne 10. t. m. vodijo tekme: prvenstvo Ptuj-Lendava v Ptuju ss Lichten-foerg; prvenstvo Mura-Gradjanski v M. Soboti ss Schneller, prijateljska Rapid-Celje ss Jančič; predtekmo kandidat Konic. Vnovič in poslednjikrat se naprošajo sodniki, da v poteku tega tedna poravnajo vse obveznosti do poverjeništva — sicer jih n j mogoče vpoštevati pri delegiranju. Opozarjajo se klubi in kandidati, da Se bodo izpiti za nogometne savezne sodnike vršili v Mariboru najpozneje v prvi polovici junija. Prijave sprejema po-verjemštuo. Slovesno mariborsko iurjevanje Tragikomičen prizor ali zgodba o nočnem skakanju v ribnik 6MG£NIJ SABANOV: tkaštemkje fnefes ROMAN »To ne bo tako lahko, gospod predsednik«, je ugovarjal notranji minister. »Ako so izpovedi inženjerja Gala točne — in nobenega vzroka nimamo dvomiti — potem se bo starec uprl z vsemi svojimi tajnimi, naravnost genialnimi sredstvi. Preden mu pridemo do živega, poteče lahko nekaj dragocenih dni. Zato predlagam znova: Pojasnimo svetu vso zadevo z izjavo, da bomo takoj storili vse, da se nadaljnje delo tega norca onemogoči, svet pa naj takoj sklene vse mednarodne spore in se združi v skupni obrambi proti pošastim.« »Ker vidim, da je sklenitev soglasnega sklepa nemogoča,« je povzel ministrski predsednik, »odrejam glasovanje o stavljenih predlogih. Glasuje se poimensko.« Pri glasovanju je zmagal predlog, da se svetu sporoči, da je vlada prejela ovadbo, da je vzgojitelj pošasti, ki so napadle Italijo, maklenski graščak dr. Servacij Evarist skupno z biologom profesorjem Hilarijem Kabajem. Vlada bo zadevo preiskala in ukrenila vse potrebno, da se nadaljnje delo graščaka in učenjaka onemogoči. Obenem apelira na vse narode, da ji pri tem pomagajo potom svoje diplomacije in eventuelno tudi vojske. Sledila je obsežna razlaga in utemeljitev z opisom poteka dogodkov. Zunanji minister je odstopil XVIII. Dr. Servacij Evarist in profesor Hi-larij Kabaj sta se dvignila v nekaj minutah v višino več tisoč metrov in usmerila svoje letalo naravnost proti Maklenu. kamor sta prispela v času, ki je presegal skoraj vse v rekorde, celo Evaristove. Poročilo rimske radiofonske oddajnice ju je vrglo iz tira; pozabila sta na boj pošasti in njihovo nadaljnjo usodo. Sedaj so ju čakale druge, vsaj trenotno važnejše naloge. Treba je bilo pripraviti se na obrambo vsega, kar sta zasnovala in pričela, predvsem pa lastnega življenja in Maklena. Ko se je njuno letalo spustilo na ma-klensko teraso pred hangarjem, je skočil dr. Servacij Evarist' iz njega tako j naglo in hlastno, kakor da mu je komaj dvajset let. Sluga Damaz ga ni niti utegnil pozdraviti, moral je že prej odgovarjati na njegova divja vprašanja: »Kaj se je zgodilo?« »Ne vem, gospod.« »Povej, ali te na mestu ubijem!« »Ne vem, kaj naj povem.« »Kje je inženjer Gal?« »Odpotoval je, gospod.« »Kdaj?« »Včeraj popoldne.« »Kako?« »Z letalom.« »S kom?« »Z gospodično Apolonijo in pilotom Urbanom.« »Na kakšnem način?« »Ne vem, gospod.« »Zakaj si jim to dovolil?« »Opazil sem njihov odlet šele potem, ko so že izginili v višavah.« »Kako so odprli hangar?« »Ne vem.« »Vsi ste jim pomagali, sedaj pa ničesar ne veste.« »Prisegam, gospod, da jim nisem po- magal. Kako naj bi vedel, da nameravajo odleteti in — da ne smejo?« »Brez mojega dovoljenja ne sme nihče z Maklena in nihče na Maklen. Ne veš tega?« »Vem. gospod; vendar, mislil sem..-' »Kaj si mislil?« »Da so odpotovali po vašem naročilu. Vsi smo mislili tako. Kako naj bi tudi odprli hangar in vzeli letalo, ako jim vi niste tega dovolili in jim dali ključe.« »Pokliči Sinezija Manerta!« »Takoj.« »Hitreje!« »Prosim.« Ko se je prikazal mehanik SineziJ Manert, je planil maklenski gospod prav tako naglo k njemu, kakor prej k slugi Damazu: »Pojasnite mi vse to, Manert!« »Vem samo, kar vam je povedal že Damaz.« »Nič drugega?« »Nič. gospod.« »Pomagaj mi preiskati zapirala hait' garskih vrat!« »Prosim.« Doktor in mehanik sta stopila k le priprtim vratom in si ogledala zapirala. »Tri sto hudičev!« je zaklel dr. Evarist. INDANTHREN BLAGO ZA DECVE prinaša TEKSTURA BUDEFELDT ^ žu/6i(Zulu in sveta Škodljive žuželke sovražnice človeštva — Zanimivosti z enfomološkega kongresa v Londonu - »Sovražnice človeštva št. 1“ V Londonu je bil pred nedavnim kongres prirodoslovcev entomologov iz vseh krajev sveta. Močno so bile na kon gresu zastopane zlasti tiste države, ki jih najbolj ogražajo škodljive žuželke. Kongres je bil pravi vojni svet, kjer so zbrani učenjaki se posvetovali in dogovorili, kako bodo najuspešnejše napovedali vojno škodljivemu mrčesu, ki uničuje polja in nasade, ki ograža ljudsko življenje. Boj proti škodljivemu mrčesu je naloga vsega človeštva. Neki angleški list je ob priliki kongresa naglasil, da so škodljive žuželke »sovražnice človeštva štev. I«. Kako nevarne so za človeka, naj omenimo samo, da so v enem letu v Indiji povzročile sinrt 1,600.000 ljudi. Na kongresu je med drugim ravnatelj londonskega zavoda za entomologijo Guy Marschal navedel nekaj zanimivih podatkov o boju, ki ga vodi človeštvo ve dno uspešno proti škodljivemu mrčesu. Uvodoma je ravnatelj Marschal naglasil, da si naša javnost še danes predstavlja prirodoslovca kot človeka, ki se z mrežo v roki podi po poljih in livadah ter lovi žuželke, jih nosi v svoj kabinet in jim poišče latinsko ime. Takšni predsodki so pogrešni. Današnji moderni en-tomologi so nad vse praktični učenjaki, ki nudijo človeštu ogromne koristi. Brez njihove pomoči in pomoči nekaterih ptic, ki uničujejo mrčes, bi pretila človeštu velika nevarnost pred škodljivimi žuželkami. Zavod za entomologijo v Londonu pre jema na teden na tisoče pisem od far- merjev, ki iščejo nasvetov, kako bi se obvarovali mrčesa, ki jim uničuje polja, travnike in nasade. Obenem' pošiljajo zavodu žuželke, ki jih učenjaki pro-uče, da zamorejo svetovati sredstva za obrambo pred temi najmanjšimi, a tako uevarn mi sovražnik; človeštva. Iz bojev proti škodljivemu mrčesu je omembe vreden primer za časa gradnje Panamskega kanala. Polkovnik Gorgas je dosegel takrat uspeh, ki je enako vreden uspehu na bojnem polju. Posrečilo se mu je namreč ugonobiti roje moskitov, ki so v razmeroma kratkem času povzročili smrt 22.000 delavcev. Kako ogromno škodo povzroča mrčes, so nam dokaz južno afriške unije, kjer povzročajo kobilice vsako leto milijonsko škodo. Proti kobilicam, ki so vedno bolj nevarno in nadležno se bori človek danes celo z letali. Vendar je ta boi zelo drag, če pomislimo, da stane samo en napad na kobilice iz zraka v našeti* denarju okrog milijon dinarjev. Londonski zavod za entomologijo razpošlje vsako leto na vse kraje sveta ogromno število parazitov, ki uničujejo škodljivi mrčes. V Avstralijo pošilja redno vsako loto zaboj ličink, tako zvanc žuželke »AlV' sia manducator«, ki uničuje neke vrste avstralske muhe, ki napadajo ovce h1 povzročajo na ta način škodo, ki gre vsako leto v milijarde. Škoda, ki jo povzroča mrčes v Kanadi, je precenjena letno na štiri in pol milijarde dinarjev. V Indiji dosega višino do 30 miliiard, v Ameriki pa celo okrog 70 milijard dinarjev. Bajne pa so tudi vsote denarja, ki ji'1 izdajajo vsako leto posamezne države za pokončavanje škodljivega mrčesa-Naj omenim satno Ameriko, ki žrtvuje v ta namen vsako leto nad 360 milijard v našem denarju. Suhe številke nam torej dovolj zgovorno pričajo, kako ogro>n no škodo povzroča mrčes narodnemu g° spodarstvu in koliko truda zahteva bojda bi se preprečila škodljivost mrčesa JUuute vesti Zborovanje našili sodnikov. V nedeljo 3. maja 1936 je imelo »Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana« v Novem mestu svoj letošnji redni občni zbor v prisotnosti društvenih delegatov in ob izredno obilni udeležbi ostalega članstva iz vseh krajev Dravske banovine. Na občnem zboru se je razpravljalo v popolni enodušnosti navzočih o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo nujnosti zboljšanja socialnega položaja sodnikov drž. tožilcev v naši državi. Na osnovi teh razprav se je soglasno sprejela resolucija s temeljno zahtevo, da se v svrho zajamčenja popolne neodvisnosti sodstva kot glavnega predpogoja za uspešno ohranitev visokega nivoja pravosodja v naši državi čim preje uzakoni novi sodniški zakon, kakor je v načrtu že pripravljen v ministrstvu pravde. Zborovalci so zato pooblastili odbor, da takoj z vso intenzivnostjo pokrene na merodajnih mestih akcijo za takojšnjo predložitev omenjenega zakonskega načrta zakonodajnim korporacijam v izglasovanje, da se s tem pravočasno pripravi pot v dobo ustavno zajamčene neodvisnosti sodstva, ki je z določbo čl. 119 ustave suspendirana še do 3. septembra t. 1. Izvolila se je z neznatnimi spremembami vsa dosedanja društvena uprava s predsednikom g. nam. viš. drž. tož. in priv. docentom dr. Avg. Mundom na čelu. Hujske uauite Bralno društvo v Rušah, ustanovljeno pred 70 leti, v dobi narodnega probuje-nja, ki je takrat vršilo važno poslanstvo stein. Pritožbe o tatvinah so se množile. Končno pa se je policiji vendar posrečilo, nevarno tatico prijeti. Na stražnici so ugotovili, da je identična s J6-Ietno Angelo Horvat, stanujočo v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nadalje so ugotovili, da je že večkrat radi tatvine predkaznovana. Na obvestilo ptujske policije so orožniki v njenem proti raznarodovalnim vplivom, praznuje : j* aiU)vai>Ju izvršili hišno preiskavo, pri dne 17. maja t. 1. svojo 701etnico, ob ka- c.1.1 so nai celo skladišče ukradeue-teri prilikii hoče posvetiti eden dan spo- sa 1 aKa 111 zna^a škoda več tisoč di-spormnu tistih vrlih mož, ki so bili duša takratnega prosvetnega dela in veliko pripomogli k slovesu starodavnih Ruš. uruštvo “rši svoje prosvetno-kulturno delo še danes s svojo ljudsko knjižnico, ki nudi vsakomur mnogo čtiva za izobrazbo in razvedrilo. narjev. Blago so orožniki zaplenili 111 dobijo oškodovanci isto nazaj. Kolik0 ukradenega blaga pa je že razproda*3-bo dognala šele sodna preiskava. . Dober nasvet. — Draga žena. svetuj mi. ,kaj naj st°' rim? Vso noč ne morem spati. — lzpij vsake pol ure kozarček liker13- — Meniš, da mi. bo to pomagalo? — Tega ne vem. Le čas ti bo tako b1' treje minil. Htuiske Movite Nevarna tatica. V zadnjem času se je klatila v Ptuju neznana mlada ženska, ki se je kretala navadno okrog manu-fakturnih trgovin. Ko je opazila, da je v trgovini več strank in je trgovsko osebje zaposleno, se je pojavila v trgovini in zahtevala najfinejše blago, posebno pa svilene robce. V navalu je porabila priliko in z bliskovito naglico pospravila ukradene stvari v že pripravljeno torbo. Trgovec je prišel na- sled tatvini šele tedaj, ko je bila tatica že na pro- Mali oglasi Sl&dbo Ho bi Stanovanle natakarica. samska, zmožna slovenskega in nemškega jezika, ter kavcije Din 500.— se sprejme. Ne-krep, Smetanova 59. 2224 TRI G-oSPODU sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanjc. Vojašniška ul. lO-j. 2230 Sobo odda ODDAM PRAZNO SOBO. Trdinova 2. Melje. 2225 trgovskega pomočnika mlajša moč, ki govori tudi nemško in ki se je izučil mešane trgovine na deželi, sprej mem s 15. majem. Ponudbe na upravo lista pod »Sv. Lovrenc na Pohorju«. 2232 V službo sprejmem starelšega mlinarja z malo družino na deželi na račun ali v najeni. Kavcija Din 5000. (iatnza. p. Zg. sv. Kungota. 2231 Kupujta svoj«: po* trobitlnoprl naših imarantib 1 Raxno VSAK PETEK POSTRV* orado, skombrl. V soboto 1 nedeljo fazani, zajci, srn®,' Hotel »Mariborski dvor«-2230 KEGLJIŠČE. go- novoureleno, za dame ^ spode (za klube en vecSt ^ prosto), dobra kapljica ***' v, vrstna kuhinja. Sc Pr'P° U- A. Senica, restavracija *", k*1' Tnt' 2’ 12 varna »Plzenski dvor« tenbachova 5. MII OSTIVA! Vaš krzneni plašč čez nalskrbnejc shrani krZ'- poietN zna Obc' Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Murihor stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Semko. Gosposka ul. 37- ° „ nem ga za polovično c -r popravi in modernizira- L. čljlvo Šele v jeseni pri pl9(j5 zermi. -* cd- -t-., it 'irna d. d-, Prc