Leto LXXV~ št. X01 Spedutfonc in abboaamentr postale Ljubljana, 194S UKJCDNUTVO Uf UPRAVA: IZKLJUČNO ZAJSTOPSTVO m ONIONI PTTBBLJCITA ITAJLlAJf A Tiri rti navi nemiche ccntrobattuti dalle batterie costiere rOMANnO SIPRKMO. — Bollettino di rufrra Nt. 110:"- L< calitu de!la prnvinria di Napoli sono stat** bomba r da te da aerej avversari; dan- ni d i scarsa eniitA. Navi n^michc hanno effottuato tiri nel-la 71 na d i Capo Pellaro (Calabria) pronta-menle <« ntrol^battute dalle batterie co-stierr Oenorale A m h r o s i o. Ogenj sovražnih ladij povrnjen po obalnih baterijah Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo St. 1195: Sovražna letala so bombardirata kraje v pokrajini »apelj; škoda je neznatna. Sovražne Vid je so izvedle obstreljevanje na področju rta Pellaro (Calabria). Na obstreljevani*- «*i takoj odgovorile obalne baterije General Ambros'o Odmevi papeževe mirovne poslanice Vatikan. 2 sept s. »Os^rvatore Romano ob.iavlia; iz pokrajin in iz inozemstva poročalo, da je novi zgovorni dokaz pape ževega dc!a za mir in pravico med Ijudm?. vzbudil povsod, zlasti pa med ljudstvom, k! najbolj trpi zaradi vojne, najbolj vnet pristanek in neizbrisne dokaze splošne hvaležnosti. F»renze. 2 *ept 9. List -Nnzionec raz-giafolja v Članku svojega ravnatelja dva najnovejša :n najvažnejša govora, kar jih je svetovna >;vnost slišala v teku vojne. V enem 9e zrcali skrajni vojni duh. drugi pa žigosa nepotrebno okrutnost spopada ter naravnost poziva odgovorne činit ?1 je. naj začno plodonosne j še delo v korist pravičnega miru. Ti besedni dokumenti, pravi č'anknr. pohajajo z dveh mest, iz dveh po svojem Izvoru ter značaju njihovega poslanstva i?-; 61 Lasti in/.ličnih virov. Govor papožrt Piia XII. izhaja iz središča krščanstva tei jo _■ '. -n v imenu tistega, ki se je žrtvoval za odrešenje sveta. Drugi govor izhaja od nekega, mogočnika zornije, ki noen z rado.-^tno b'-o-^h-ižriof^jo odgovornost, da je prispo^/a1 k n^z^eribnosti toge spopada. 9e nro o p se e :• zvil. ne da bi čutil to odgovornost. To je govor Winstorra Churchil- la, ki tako le še obremenjuje svojo neodjen, ] jivost. List pravi, da ni mogoče potegniti nobene primere med obema govoroma. Edina omembe vredna okoliščina je ta. da sta bila oba izrečena skoraj istočasno in da je misel vladnih mož anglosaške demokracije v tem trenutku naravnost nasprotna papeževi misli, kajti misel Pija XII. prihaja od Boga in vse. kar je rekel, je sodba, proti kateri ni pritožbe. Churchillove misli pa so nasprotno prepolne materializ-me in skrbi za bodoči politični red sveta. One merijo na organizacijo jalove zmage ter vsebujejo činitelje, ki že sami v sebi nakazujejo nedvomen propad neposrednih njihovih ciljev. Budimpešta, 2. sept. s. Današnji listi objavljajo z velikim poudarkom papežev govor, naglasa j oč najvažnejše njegove dele. Dnevnik ^Pesti Hirlap« piše. da je papeževa beseda učinkovita bodritev za vse ljudi dobre volje. Samo Pij XII. je lahko raradi moči. ki izhaja iz njegove visoke duhovne oblasti, pokazal svetu pot, po kateri mora rti. da doseže pravičen mir. pot, ki lahko vrne narodom miren obstoj ter bratovsko sodelovanje. N^krla Mandić, predsednik hrvatske vlade General Navratil imenovan za vojnega ministra Zagreb, 2. sept. s. Uradno poročilo javlja, da ie Pozavn k imenoval za vojnega ministra leralskega generala Friderika Navratila. Novi vojni minister se je rodil 28. julija 18°3 v Sarajevu. Kadetnico je dovršil v Gradcu ter je leta 1012 postal praporščak. Leta 1*^17 si je pridobil pilotsko d-plomo in se Je uce'cž'i svetovne vojne kot izvidnik na ruski front-1. Zmnrja! je v 10 letalskih spopadih. V prejšnji jugoslovanski kraljevini je bil upokojen, ker ie bil politično sumljiv Leta 1941 ga je Poglavnik imenoval za vojaškega atašeja v Bukarc:ti. Leta 1. Topniško obstreljevanje angleške obale ob Kanala Berlin. 2 sept. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da so včeraj daljnosežni topovi nemške mornarice učinkovito obstreljevali pomorske cilje ob angleški obali Rokavskega preliva. V francoski Afriki niso veseli sovjetskega priznanja Tanker, '2. s^pt. s. Javnost francoske Afrike je z veliko osuplostjo doznal . vest o priznanju alžirskega odbora s strani Sovji tuka slala v poslanika v Alžir, ker stoji na stališču, da ima opravka z vlado Francije Sovjetsko zastopstvo bo izkoriščalo konzulate, kateri ji bodo olajašali delo v Tuniziji in v estali franceski Afriki. Prvič bo boljševiškim funkcionarjem mogoče, da se bodo na mestu bavili z evropskimi kolonialnimi vpraša n,i in prišli v odnese z ljudstvi, do katerih doslej niso mogli priti po uradni poti. Prvič se kaže» da bo angloameriški imperializem obvladan v francooki Afriki z boijfce***- j mom. Očitno Rusi "a upa, da bo osvobodilni odbor upravljal kasneje Francijo. Razlike v razrih načinih priznanja odbora se mnogo komentirajo, zlasti glede na močna razliko ruskega in ameriškega priznanja. Skupna protiangleška fronta opozicije v Egiptu Ankara, 2. sept. s. Iz Kaira poročajo, da je opozicija oblikovala skupno fronto pod predsedstvom Maher paše. Namen zveze raznih stru j opozicije naj bi bil priprava obširne akcije za prihodnje parlamentarno zasedanj. Opozicija bo razkrinkala tajne sporazume med Nahas pašo in angleškimi oblastmi, ki kršijo egiptsko neodvisnost. V načrtu je tudi poostrena kampanja prot.; samemu zatiranju p^ anglosaških vojaških Priprave za svečani pogreb kralja Borisa Slovo Sofija, 2. sept, s. Zaradi številnih delegacij in ogromne množice, ki prihajajo z vseh področij Bolgarije v Sofijo, da se poklonijo ob krsti kralja Borisa in položijo vence ter cvetlice na katafalk v ba-' ziliki sv. Aleksandra Nevskega. je sekcija protokola ministrstva za zunanje zadeve in bogoslovje odredila, da se venci lahko polagajo podnevi in ponoči m da delegacije, ki jih prinašajo ne smejo šteti več ko 5 oseb. Doto"k množice je bil sinoči neprekinjen do 2. ure. Tedaj so pa pričele pred krsto kralja - Zedinitelja defilirati čete sofijske gamizije, ki so se zbrale na cestah okrog bazilike. Ob 5. uri so čete odkorakale zopet v vojašnice. Pričeli so že pripravljati ceste okrog bazilike, po katerih bo šel v nedeljo žalni sprevod. Po ulicah so razmestili črne zastave. Od danes zjutraj nosijo vsi Bolgari na obleki ža 1 n i trak Sofija, i. sept. s. Sco in sto ganljivih manifestacij odkriva ljubezen in spoštovanje, ki ga je bolgarski narod gojil do svojega umrlega vladarja. V vseh izložbah in v oknih vseh hiš. tudi najbolj skromnih, so postavili slike kralja Borisa, ovite z žalnimi trakovi in obdane s cvetlicami. Kraljica Ivana, ki je šla v ponedeljek ob 4. zjutraj za krsto kralja Borisa- ko so jo prenesli ob spremstvu dvorne garde iz dvorne kapelice v baziliko sv. Aleksandra Nevskega. je danes ponoči ob spremstvu princa Cirila in princese Evdoksije šla mo- vladarja — Nočni lit v veliko cerkev. Truplo kralja Borisa *2 položeno na katafalku v sredi glavne cer-* kvene ladje. Ob njem imajo častno službo oficirji garde in ostalih rodov oborožene sile. Duhovnik z diakonom je vedno ob krsti in moli za umrlega. Veliki svetilniki so noč in dan prižgani. Krasne vence polagajo okrog stebrov glavne ladje. Okrog katafalka stoje mogočni kandelabri. Obiskovalci prižigajo majhne in velik? sveče in molijo ob krsti. Poklonitev takih množic naroda umrlemu kralju se smatra ne samo za čustven dogodek, temveč tudi za pomemben dogodek s političnega stališča. Trpljenje in žalost bolgarskega naroda, ki se je pokazalo te dni žalovanja pričata o globoki privrže, nosti Bolgarov do vladarja in o volji, da hoče narod vedno živeti po kraljevem zgledu in ostati zedinjen. Pe svečanem pc e-bu bodo kralja Borisa odpeljali v »amostan Rilo, katerega je pokojni kralj zelo ljubil in kamor je prihajal dostikrat molit Kraljevska družina ob krsti Sofija, 2. sept. s. Kraljica Ivana, princ Ciril, princesa Evdoksija in princesa Ma-falda so se danes ponoči podali v baziliko sv. Aleksandra Nevskega. in se še enkrat poklonili pred krsto kralja Borisa. Kralj Simeon II. in princesa Marija Lujiza sta ob spremstvu kraljice Ivane in princese Mafakle položila na sarkofag gorske cvetlice, katere je pokojni kralj toliko ljubil. Odločni protinapadi na vzhodnih bojiščih Sovjeti Iz Hitlerjevega glavnega stan*. 2. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na dosedanjih tarttčih obmmbne bfttce so bile —le čete tudi včeraj v kadili bojih. Z odločnimi protinapadi ao bfle sovražne sile, H so na nekaterih mestih prodrla, prestreže ne, fn deloma s težkimi izgubami, vržene nazaj. Strnjeni napadi bojnih letal in letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na eflje sovražnikovih čet jugozapadno od V jarme. Na morju pri RMskem polotoku so potopila hitra nemška bojna letala 1 sovjetski obalni prevozni parni k in 1 stražno ladjo. Včeraj je bito na vzhodni fronti uničenih 120 oklopnih voz. Letalstvo Je v dneh SO. avgusta do 1. septembra nnlcJfo 127 so. vjetskih letal. Vodja lovske letalske skupine, dnevu 120 tankov in v treh dnefi 127 letal nlk Novotnv, tA Je priboril včeraj 10 zmaj; Helsinki, 2. sept. a. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva: V zadnjih 24 urah je neki finski napadalni oddelek na bojiSCu na Karelski ožini vdrl v sovjetske postojanke in razbil dve zaklonišči za čete in skladišča streliva, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih. Na bojišču vzhodne Karelije na odseku pri Rukajarviju sta bila odbita dva napadajoča sovjetska oddelka. Na vzhodnem odseku Finskega zaliva so finske obalne baterije preteklo noč otvorile ogenj na neki sovjetski konvoj in zadele neko ladjo. Finski lovci, ki so napadli neko sovjetsko letalsko skupino, v kateri ao bila bojna letala in večje število lovcev in ki je letela nad področjem med otokoma Bjoer. koe in Sarenpaa v Finskem zalivu, so sestrelili 6 sovražnih letal, sami pa izgribili eno. I M JI Pregled položaja na vzl V stalnih protinapadih zadajajo nemške Sete boljševikom Bertin, 2. sept. s. Po vesteh, ki jih je danes zvečer dob Ia mednarodna obveščevalna agencija, se vidi. da je položaj na vzhodni fronti v celoti ostal nespremenjen. Sovjeti dovajajo v prve črte vse razpoložljive rezerve m skušajo z vsemi sredstvi zrahljati v katerem koli odseku nem9ci obrambni sistem ne da bi v svoji nameri uspeli. Majhna ozemeljska napredovanja, katera se je sovražniku posrečilo doseči na nekaterih odsekih fronte, so bila poplačana s krvavimi izgubami za Sovjete, kajti Nemci se ne omejujejo samo na obrambne operacije, temveč izkoristijo vsako ugodno priliko za protinapade in pri njih zadajajo napadalcem nove porazne izgube. V odseku kubanskega mostišča so boljseviki s podporo topništva in znanih skupin metalcev plamenov zopet obnovili napade a silami, j ki so na nekaterih točkah dosegli efektive enega polka. Večina teh napadov pa je bila odbita z nemškimi prvimi črtami. Med očiščevalnimi operacijami so našteli samo ▼ enem odseku nemJ&ega bata! iona nekaj sto padlih acnrražnikov. Nekaj rumunskih čet. kj so bile v obrambnih operacijah proti številčno močnejšim sovjetskim silam, se je trdovratno upiralo. Prešle ao končno ▼ protinapad ter sovjetske sile uničile. Na področju zapadno od M:usa so skušal: boljše\iki izvesti vdor v nove obrambne črtt nem^cih čet, toda rudi tu so bili odbiti z izgubami. Proti večeru je sovražnik premaknil težišče nanada proti levemu krilu nemške po-stmjitve in je istočasno z manjšimi silami iz vedel ofenzivne sunke na neki točki tega odseka. Sevemo-vzhodno od Kutejnika je oddelek nemških naskakovalnih čet peeafregcl in uničil nekaj sovražnih skup;n. ki so prodrle v posrrojitve branilcev. Doč:m v ostalih odsek-h srednjega Don ca ni bilo večjih operacij, so pa Sovjeti zapadno od Harkova nadaljevali svoje napade na široki fronti, toda so bili večinama odbit\ Majhni vdori sovjetskih tankov so sprožili srefte borbe, v katerih je sovražnik izgubil zck> mnogo oklopnih sredstev. Druge skupine sovjetskih tankov, katerim je sledila pehota, so skušale prebiti nem^ce črte s koncentričnim napadom. Nemsk' protitankovski topovi so postili, da se je sovražnk približaj na nekaj sto metrov in sc nato zažgali več dese fau sovjet-srn tankov. Skupine nemških naSRoav m inr ostanke sovražne skupine, ki so ušle smrtonosnemu ognju protitankovskih topov V odseku Sevsk—Jelna so Sovjeti privedli v prve črte nove oklopne in motor zirane čete. Borbe, ki so se razvile po napadu sovražnih ojačenj, so bile skrajno silovite in so trajale ves dan. Berlin. 2. sept s. Kakor je javilo včerajšnje vojno poročilo, so Sovjeti prekinili relativni mir, ki je vladal že precej dolgo na odseku kubanskega mostišča in so za- njo Bukarešta, 20. sept s. Z danes objavljenim dekretom je kralj Mihael na predlo*! Kondu-katorja* poveljnika rumunskih oboroženih sil, odlikoval z visokim odlikovanjem za vojaško hrabrost naslednje italijanske generale, ki »o poveljevali edinicam na vzhodni fronti: mar-šila Giovannija Me*seja z velikim križem reda rumunske krone z meči in z znakom vo jaške kreposti, divizijskega generala Marazza-n ja Maria in Pellegrinija Carla a komendo istepa reda z meči in znakom vojaške kreposti. Odškodninska konvencija z Nemčijo Rim, 1. sept. s. Na podlagi konvencije, ki je bila podpisana, se je nemška vlada obvezala poravnati po italijanskem zakonu vso škodo, katero bi nemške oborožene sile ali njej pripadajoče osebe povzročile na italiajnskem ozemlju osebam, ki so italijanski državljani. Ce se nI mogoče pogoditi o odškodnini, odloča na podlagi konvencije mešana italijansko-nemška komisija s sedežem v Rimu, Via Sabrata 30. Za dosego odškodnine za škodo morajo italijanski državljani, če ni mogoče brez tega zadeve urediti, poslati prošnje tajništvu mešane italijansko-nemške komisije na go-raj navedeni naslov. Velikodušno darilo Rim, 2. sept. s. šef vi '.de je dobU .d nekoga, ki noče biti im; :m. tlarilo 100 000 lir v 91etnih petodsto,mh zakladnih bonih. Sef vlade je po želji darovalca določil vsoto za prizadete po sovražnih letalskih napadih. Nemški minister za češko-moravski protektorat Berlin, 2. sept s. Hitler je imenoval nemškega ministra Hermana Franka za nemškega min:stra za Češko in Moravsko s sedežem v Pragi ter je odredil ustanovitev državnega ministrstva za ta področja. Ugotavlja se, da novi državni minister opravlja funkcije, ki so v zvezi z obrambo nemških interesov v protektoratu, protektor Ceike in Moravske pa zastopa Hitlerja kot poglavarja države. Konec političnih počitnic v Turčiji Carigrad, 2. sept. s. Predsednik republike je zapustil Carigrad, kjer je prebu počitnice, in se je vrnil v Ankaro. Ankara, 2. sept. s. Velika narodna skun-ščina bo zaključila počitnice in pričela zopet z delom 6. septembra. Carigrad, 2. sept. s. Zunanji minister Menemendzoglu bo prihodnji torek pred narodno skupščino in parlamentarno skupino ljudske stranke podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. Smirna, 2, sept. s. Na obedu ob priliki otvoritve velesejma v Smirni je predsednik vlade Saradz-rglu imel govor, v katerem se je spomnil turške zmage nad Grki. V govoru je med drugim opozoril na uspehe države v zadnjih 20 letih in izrazil vero v bodočnost Turčije, ki se osHnja na oborožene s'le in notranjo edinost. Turčija se strogo drži mednarodnega prava Ankara, 2. sept. s. Turška vlada je odgovorila na noto angleške, ameriške in sovjetske vlade glede vprašanja političnih beguncev. Čeprav vsebina odgovora ni znana, se trdi da odgovor sloni na strogem tolmačenju mednarodnega prava, ki ureja to vprašanje. čeli zopet napadati postojanke rumunskih čet. Branilci so zadržali vse sovjetske napade ter se niso umaknili niti za meter navzlic močnemu pritisku sovražnika. Rumunski uspeh na kubanskem področju Bukarešta. 2. sept. s. Glede sovjetskih napadov na rumunske postojanke na kubanskem mostišču se doznavajo naslednje podrobnosti: V zadnjih 48 urah so Sovjeti sprožili silno ofenz:vo proti odseku, katerega drže rumunski cddelki slavne planinske divizije »Verato-ri di Munte«. Napad na rumunske postojanke so izvedle številne močne skupine tankov in drugih oklopnih sredstev, ki so obenem pod-p ralc tudi velike edinice sovjetske pehate. Planinci So vztrajali na svojih postojankah ter niso prepustili sovražniku niti pednja zemlje, temveč jm je celo uspelo zbolj^ati lastni obrambni sistem. Z orožjem za jarke in zlasti s protitankovskim orožjem so odbili drugega za drugim vse izredno silovite sovjetske efen/ vne valove ter preprečile rdečim sku' pinam vdor v obrambno črto. Sovjetski napa-d. ki st- se stalno obnavljali, toda vedno zaman, so bili vsi odbiti s silovito protiakcijo rumunskih in nemških čet. Tud; ta boljševiški po zkus za premaknitev zavezniških postojank v kubanskem odseku je treba torej smatrati za izjalovljenega. Izredno delo nemških telegrafistov Berlin, 1. sept. s. Nemški telegrafisti so opravili na vzhodni fronti izredno delo. Od pričetka vojne so napeljali za 86.000 km telefonskih žic in 3000 km kablov kar je dvojna dolžina zemeljskega oboda. Po tem telefenskem omrežju je šlo 12 m lijonov telegramov, 330.000 fonogramov in 37 milijonov telefonskih pogovorov. Samo oddelek enega pclka je odstranil nad 3000 okvar na progi 4103 km, kar odgovarja zračni dolžini od Madrida do Astrahana. Samo ena skupina vojske opravi vsak dan 20.000 pogovorov. Neki polk telegrafistov je napeljal med vojno na vzhod« 21.230 km telefonske žice. Stran 2 »SnOVEMSICT MAR OD*, P**«* 3. septembra 1949 Stev. 301 Obisk Visokega komisarja v Novem mesta Ljubljana 2. septembra. Visoki komisar general Morzo je ob'fika! Novo mesto, kjer So pa sprejeli predstavnki kraje\nib oblasti in prost, ki ga je spremljal pri nadaljnjih obisk h. Ko se je poklonil na grobovih padlih« je Ekscclenca cbiskai ranjene vojake, ki se, zdra v:jo v vojaški bolnišnici, in bo!nj?nico usmiljenih bratov kjer je podari) denarni znesek za potrebne V kapiteljski cerkvi je nato občudoval umetnine in krpto. Visoki komisar se je od tu podal v Občinski dom 3i na civilni komisariat, kjer je govori! z uradni?t\cm m izrazil svojr zaupanje v njih lojalnost in sodelovanje. Popoldne 9e je sestal s predstavnki vojaških oblasti m ostal daije časa tudi v mravljišču mladih poljedelcev, v kmetijski Seli na Grmu. Zvečer se je vrn'1 \ Ljubljano. Ljubljanska mladina fe glasbeno nadarjena Uspssen nastop gojencev počitniških tečajev matične glasbene Sole Ljubljana. 3. septembra. Produkcija gojencev počitniških tečajev matične glasbene šole. Mala f Iharmonična dvorana je pclna občinstva, ki se živo zanima za glasbeni napredek in nadarjenost prizadevnih gojencev in gojenk Drug za drugim prihajajo na eder; eni plahe, drugi pa kar pogumno ;n samozavestno. Vsi kažejo plemenito vnemo 2a glasbeno podajanje Naj omenimo nairrcje gojence in gojenke iz klavirske sole Bc Eene Č c r n i v če v e. Uvodom.i |e nasttpil F.do Pirkmajcr n lepo odigral Pav čičev ».laz pa po-idem« in »Ko sem k njej prišel.« Mala Katar na Puc o v a je ljubko, prisrčno podajala Pavčiccvj »Mamica povej, povej« ter »Sonce čez hribček 2Tc«. Nada Zupančičeva ie pokazala ob treh škeriančev'h skladbah (Nočna. Pomladna. Sončna) ubrano klavirsko igro. Tud mali Jcrnejček Jan ie izprčal zdrav smisel za pogumno izvajanje (Pavčičevi »Trije kovači« ter »Kaj nam pa morejo«) Pridružila se je še N na <:a m p o v a z zadnvolinim podajanjem treh Mihclčiccvh klavirskih skladb (»Zvonov:< . »1'spavanka«. »Kroparr«). Tudi aojenke klavirske *o!e: Zorkc B ra -da č e v e sc lahko ponašajo z lepim uspehom. Menca Potočnikova je že zelo spretna v prožni klavirski igri. kar je pokazala ob Beethovnovi »Romanci« m D'abcllije-vem »Menuetu«. Irena K u n s t o v a jc obe Pczzclijevi skladbi f»Ftček jc mrtev«, »Kukavica«) uspe*"no interpretirala. To velja tud. za Alenčico G o g a 1 a in Alenko Sveti na. ki sta vsaka zase pazljivo odigrali Pavčičevi »Tri narodne«. Zelo jc prescnct:la s svojo tehnično in občutenjsko igro Mirjana M k 1 a v č i č . k: je s poglobljenim poudarkom in kakor zra>čena s svojim instrumentom izvajala Pozzolijcvi skladbi »Rimsko polje« in »Pomladno jutro«. Prcdfttaviic so se vam nadalje tri gojenke klavirske šele Pije Lipovškove. Tudi ene So s svojim lepim nastopom izpričale prisrčno uspešnost vzgojiteljičrne tehtne metode pri glasbenem pouku. To so Zdenka Sker-tjeva. Breda Strniša in Jana Rup-n i k o v a . k' zasluži posebno pohvalo. V bk'cpncm dc'u produkcijskega sporeda so se uveljavili s prcpnčlj vim izvajanjem gojenci oz sojenke klavirske šole Olge Ko-1 a r i č e v e. Jas Z n i d a r i č se je postavil z veščim podajanjem Pavčičevc skladbe •Iz malega pian sta«. Trisrčna je bila igra male Alje L a j o v č e v e. Ob Tarenshijevi »Na lesenem konju« je imela prihko pokazati svoj sin:6cl za ustrezno, posrečeno oblikovanje tonov Magda Sporno v a. Sigurna klavirska ročnost je odlikovala Tarenghijevo »Smešno zgodbo« S Koreninija, ki očituje od nastopa do nastopa vse lepši napredek. O dobri Sofi svojih violinskih učiteljev sta pričala po dva gojenca violinsk;h šol .1. G re -A Gazeta«. — 93.000 lir je pozabil v tramvaju. Iz Bielle poročajo: Ugleden meščan je stopil v tramvaj, da se prepelje v Biello. S seboj je imel usnjeno aktovko, ki jo je pri izstopu pozabil na tramvajskem sedežu. Aktovko je naše! sprevodnik, ki jo je izročil ravnateljstvu biellske cestne železnice. V aktovki je bilo med drugim 93 bankovcev po 1000 lir. Lastnik je imel srečo, da je prišla aktovka v roke poštenega najditelja. — Sreča. Pri žrebanju zakladnih bonov 2 zapadlostjo 15. aprila 1951 so bile izžrebane sledeče številke; V seriji 57 dve nagradi po 100 000 lir za bona 339.476 in 1.935.205. Stili nngrade po 50 000 lir z* Štev. 60.216: 303.148; 739.495 in 1.432.136. V serijo 58 dve nagradi po 100.000 lir za Stev. 873 046 in 1.883.306. štiri nagrade po 50.000 lir za Stev. 73.323: 1.093.887; 1,252.118 in 1.980.152. — Biserna poroka. V kraju Feletto Ca-navese sta praznovala biserno poroko 84-letni Anton Bandino in njegova 771etna žena Antonija roj. Naretto. Slavijenca imata 12 otrok. Oba sta čila, zdrava in vedra. — Odkritje dragocene starinske »like. V zakristiji staroslavne bazilike LoretovTor. toni. ki je bila posvečena 24. avgusta 1543. je odkrilt kaplan G. Valdi umetniško, dragoceno sliko iz 16. stoletja Prikazuje Marijo z detetom. Iz župnega arhiva je razbrati, da gre za ikono, ki so jo častili do 1 1586. — Starčkov smrtni padec. 711etni Alojz Spacal iz Triesta si je pri padcu na ulici Zlomil desno nogo. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil. Avtokar je povozil v ulici Carducci v Triestu 91etnega Vini-dja Levija, ki ima poškodovano glavo. Na 301etnega Boštjana Bonvicinija je priletel kamen in ga poškodoval na vratu. Levi in Bonvieini se zdravita v triestinski bolnišnici. V gorizijski bolnišnici pa se zdravita 561etni delavec Mihael Krizman iz Deskel. ki se je poškodoval na nogah, in 17ietni Roben Malgerita iz Piedimonta del Calva-rio, ki si je pri padcu zlomil levico. — Nagrada Bergamo odložena. Iz Milana poročajo, da je bila peta nagrada Ber-gamo odložena. — De Francisci in Gentile sta podala ostavko. Iz Rima poročajo, da sta bili sprejeti ostavki rektorja rimskega vseučilišča prof. P. de Franciscija in pisanskega šolskega ravnatelja senatorja G. Gentila. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa na odrezek „610" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 4. septembra t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »310« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec september gr 100 govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri. * Razdeljevanje maščob Prehranjevalni zavod Visokega kc-misanata za Ljubljansko pokrajino poroča: Potrošniki, ki so prejeli navadno živilsko nakaznico modre barve, ki jo je izda. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, si lahko nabavijo preti oddaji odrezko-v za maščobe pri svojem stalnem trgovcu p r padajoče maščobe za mesec september in sicer: 1.4 del olja, 60 s masti n 200 o masla. Potrošniki, ki so klali pranča. si lahko nabavijo samo 1 del olja. kolikor znaša količina maščob, ki j:m pripada za ves mesec. ★ Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod sporoča potrošnikom, da bodo lahko dobili od 4. do 7. t. m. na odrezek S06 navadne septembrske živilske nakaznice po 1 kg krompirja *in s-cer pri naslednjih tvrdkah: Zadruga državnih uslužbencev. Delavska zadruga na Viču, šarabon. Smrkolj in Kmetijska zadruga. P. G. IVodehouae: 67 MALA PEPITA >Zc davno sem vam rekel, mladi človek, da mi prinašate nesrečo. Torej ste se res namenili, da me spravite odtod? Naj bo, s tem je vse povedano. Ce je tako, pa pojdem. Konec koncev je v gostilni vsaj mir; in kaj boljšega si more želeti človek mojih let?c Zapustil sem ga. da bi poiskal Audrevo in se pomenil z njo. Videl sem jo, kako je hodila po tenišču sem ter tja. Nedaleč od nje je sedel v ležalniku Ogden in dozdevno spal. Ko sem se pokazal izza dreves, ki ao obrobljala igrališče, me je opazila in obstala. Ta mah sem izkusil, kaj pomeni hoditi po planem in vedeti, da te spremlja dvojica prežečih in sovražnih oči. Samov poraz ln izgon me je bil storil živahnega in samozavestnega. Prav nič tesno mi ni bilo. zato sem jo veselo pozdravil. >Dober dan. Bil sem pri Samu Fiaherju, da sva se nekaj pogovorila. Ce malce počakate, ga boste videli, ko pojde po drevoredu. On odhaja, jaz se pa vračam.« »Vračate se?« kinematograf; KINO CTNlON Telefon ^2-ti Ljubosumnost vidi vse narobe PLANINCI V glavnih vlogah: Amedeo Naczari in Mariella Lotti Predstave od danes naprej ob delavnikih ob 1530. 17.30 in 1930. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 DNEVNO OVOJNI SPORED! Razkošna filmska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki in plesnimi revijami SAMO TI... V glavnih vlogah: Johannes Heesters, DOra Komar. Paul Kemp Predstave dnevno ob 17. in 19. uri Matineja: Giuseppe Lugo v filmu največjega uspeha BOGASTVO NI SREČA Predstave ob 15. uri KINO SLOGA Tel. 27-80 Otvoritev predsezone z vrsto dobrih in lepih filmov! Nezvestoba žene in nje posledice v prelepem filmu MASKA IN OBRAZ V glavnih vlogah; Laura Sol^ri, Nino Besozzi. — Režija: C. MastrocInque. Predstave ob 14., 16. in 18. uri. —lj Ogrelo se je. Po včerajšnjem meglenem jutru, ki -je b-lo občutno hladno, se je v dopoldanskih urah razvil lep, sončen dan. Sonce se je uveljavilo krepkeje m pognalo dnevni maksimum zopet nekouko navzgor. Yi£ja dnevna temperatura se je poznala potem tudi poo-oci. Noč se je ohladila manj kakor od srede na Četrtek. V Zvezdi so včeraj namerili največ 25.4 sto-pjnje Celzija^ davi pa najmanj 12 stopinj Cezija. Do vi je ležala nad Ljubljano zopet gosta megla. Verjetno bo današnji dan sončen. Lepega vremena si želijo tudi kosci. Xs barjanskih travnikih sušijo otavo. Vsck večer se pomikajo številni vozovi ota-ve po Ižanski cesti skozi mesto. Košnja in sušenje pa še nista končana. —lj Zanimiv večer je bil sinoči v polno zasedeni Frančiškanski dvorani. Nastopilo je deset gojenk in gojencev deklama-cijskega in gledališkega oddelka matične glasbene šole. Nastopajoči so svojo nalogo dobro opravili, številno občinstvo jim je izražalo toplo, mestoma navdušeno priznanje. Obširnejše poročilo sledi v eni prihodnjih številk. —lj Osebne izkaznice. Poslovalnice za osebne izkaznice v Beethovnovi ulici it. 7. v Soli na Grabnu, v II. nadstropju magistra tne hiše na Mestnem trgu 2 in na Ambroževem trgu so v sredo 1. septembra prenehale poslovati. Obvezn'ki, t. j. moški cd 15. do 50. leta. k: so prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic oddali tem poslovalnicam, pa do sedi j novih izkaznic še niso prevzeli, dobe te izkazn'ce od srede 8. t- m. dalje v sobi št. 44 nad trgov.no mestne elektrarne v magistratni hiši na Mestnem trgu. Prav tam dobe nove izkaznice tudi meski. stari nad 50 let, in ženske, ki so prošnje *e vložile ali v navedenih poslovalnicah ali pa v centrali, in sicer z začetnicam! priimka A do K od ponedeljka 6. t. m. dalje o/; začetnice L do 2 pa od 13. t. m. dalje. L'radne ure za stranke so od 9. do 12.30 in od 16. do 1830 ure. KINO SLOGA Telefon 27-30 OTVORITEV PKEDSEZONE Od nedelje 5. septembra t. 1. dalje vsak popoldan štiri predstave, in sicer ob 18.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri Ob nedeljah in praznikih pa še matineje ob 10.30 uri —lj Sušite s»dje in zelen jad! Sadjarsko in vrtnarsko društvo obvešča !;uoijansKe sadjarje in vrtnarje, da suši sadje in ze-ienjad na svoji novi sušilnici podružnica SVD na Viču v Rožni dol ni ee*ta XVII-1. (g. Gabrovšek). Društvu je dal na razpolago za sušenje sadja in zelen jadi svojo veliko sušilnico tudj g. Grom v PetrarkOy| ulici it. 28. Obe sušilnici suš ta vse vr^te sadja in zelenjadi proti nizki cdškodn'ni. Vsak dobi nazaj suho svoje lastno blago. Ker sadje letos zelo gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vitnarjem, da se pcshi. žijo ene aH druge od navedenih sušilnic m posuše koliker le mogoče svejih pndellcov. —I j Se danes in jutri se lahko vpišete na šolo Glasbene Matice, ki poučuje vse instrumente in glasbene predmete. Vpisovanje se vrši v pisaini Glasbene Matice, Vegova ulica 7, cd 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Ravnateljstvo šole prosi starše, da vpišejo svoje otroke še pred določitvijo urnika, ki bo v ponedeljek, dne 6. t. m. popoldne v Hubaucvi dvorani. — Redni pouk se bo začel v torek, dne 7. t. m. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo in pisarna Glasbene Matice. —lj Deveta številka »Zadrugarja«, glasila N-bavi jalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, je izšla. Uvodni članek, ki ga je napisal Leop:ld Paljk, je pesve-čen malemu gospodarstvu. Pisec razpravlja o delu perutnina rja, o skrbi za cbmaOe kurce in za koze v septembru, o kisanju Govorila je z nejevernim glasom, ali bolje, takisto, kakor da nimajo moje besede nikakega pomena zanjo. Nehote sem pomislil, da je prav tako govoril tudi Sam. Kakor njegovi, so tudi Audrevini možgani potrebovali nekai časa, da prebavijo nepričakovano novico. »Viačate se?« g roko je odprla oči. in lica ji je oblila živejša barva. *Saj sem vam povedala.. .c * Vem, kaj ste mi povedali: da mi ne zaupate. Pa nič ne de. Zaupajte mi ali ne, jaz se vrnem semkaj. Zavod je od zdaj naprej pod vojaško diktaturo, in poveljnik sem jaz. Odkar sem snoči govoril z vami, se je položaj izpremenll. Snoči sem vas bil voljan pustiti, da ravnate po svoji glavi, in se zadovoljiti s tem, da bi pazil na vas; danes pa je stvar drugačna Danes ne gre več za Sama, ki bi mu konec koncev lahko gledali na prste: za Bučka Maca Ginnlsa gre, za tistega, ki je bil takrat z avtomobilom pri nas. Snoči. po najinem razgovoru, sem ga videl v vasi. Pravim vam, da je zelo nevaren človek, c Nedoločno je spust'la oči preko mene po drevoredu. Ozrl sem se v tisto stran in zagledal dokaj obilno postavo, ki se je s kovčegom v roki počasi oddaljevala od hiSe. Nasmehnil sem se. Audrevine oči so se •elene Irrme, nabiranju teloda tn o delih a« selenjadnem in cvetličnem vrtu. Damjan Vahen zaključuje svoj zgodovinski oris Novega mesta. Zadrte strani številke so is- pclnjene s društvenimi vestmi. Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem svetu korporacij bone za bencin in petrolej brez posebne pismene proSmie na pod* lapri seznamov Združenja lnduštrijcev ln obrtnikov, cdseka za obrtništvo, se opozarjajo, da se bodo izdajali meSeeia Septembra boni po strokah in še morajo dvigniti po imenskih ziu-etnih čric&Ji ob n«sle