Leto I).« štev. IOO V Ljubljani, četrtek dne 28. aprila f92f Jtev.1 K ttha]a Ob 4 x]utr«i> Stane celoletno .. 180 K mesečno. ...... 15 » zi zaaed. ozemlje. 800 , za Inozemstvo . . 820 „ Oglasi za vsak mm višine »tolpe« (68 mm). 2 K milj oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika M«U«£ K. 72. Sodna uHe« K.& Tskrfo« it SS. Račun kr. pošt fefc. urad« »ev.lLBtt. Ljabljana, 27. aprila. Jo tri s-i v Ljubljani zbero delegati podružnic »Kmetijske družbe*, da volijo nov odbor. Kmetijska družba ni navadno društvo, ampak velevažna liorporacija, ki vrši važne funkcije v našem • gospodarstvu. N: prvikrat, da se občni zbor vrši r znamenju borbe. Še nam je v spomin«, kako Ijut je bil pred leti boj, ko • o klerikalci raskoe H družbo, da na-lioroestfe stari, iz vseb strank setoječi odbor s svojim bojnostrankarskim. Dvoje narodnih zastavic na »Narodnem domu* je naznanjalo zmago nad klerikalci. Na tisoče zavednih kmetov je tedaj prišlo v Ljubljano, da brani strankarsko pot \ * Kmetijsko druž-ho-. V svojem besu so klerikalci porodili »Deželni kulturni svet*, da ubijejo staro stanovsko organizacijo nagega kmeta. Končno se je zvijači po-nečilo uriniti se v družbo. «'Kmetijska družba* ima razpleteno organizacijo, lepo premoženje in vsak kmet spoštuje njene zasluge. Vse to je no mnenje. Nauen, 27. apriia. Francoski i razpravlja živahno o sankcijah. •—-•sEclair* potrjuje vest o priprava*j Francije za vojaške akcije v rnhrehem ozemlju. Dasi v ostalem francoski tisk ne zagovarja več misli, naj Prtuncij?-nastopi brez ozira ua zaveznik« protf Nemčiji, se trudi » ministrski predsednik Stambolijski na svet zdravnikov za nekaj časa zapustil prestolico. Za njegove odsotnosti bo predsedoval ministrskemu svetu finančni minister Turlakov ter bo vodil tudi posle zunanjega ministrstva. VAŽNO POSVETOVANJE O RtiSKf ZUNANJI POLITIKI. Reval, 27. aprila. (Izv.) Pričetkobi maj* se vrši v Moskvi veliko posvetovanje o zunanjepolitičnih vprašanjih. Nanj pridejo Krasili iz Londona, Loraonoeov. it Stockhohna in Litvinov iz Revaia. Govuri se o izpremembi ruske zunanje politike.. RAZDRZAVLJENJE MADŽARSKEGA DOPISNEGA URADA. Budimpešta, 27 aprila. Na današnji seji narodne skupščine je ministrski predsednik grof Bethlen ugotovil v odgovora na interpelacijo poslanca Dro«tyj& glede nameravanega zakupa madžarskega'koret-pondenčnega urada: Trditev poslanca: Drostyja, da prejema madžarski koree-pondenčni urad subvencije 12 milijonov kron, morem v toliko popraviti, da znaša ta podpora le kakih 1,200.000 kron. Vlada sklenila, kar je odredil Tifaataga sa Telekijev kabinet, da se korespoedeočm urad odda v zasebne roka, da »e po eni strani prihrani državna subvencije ter da se po drogi etrsoi z opaSosnjm birokratskega aparata zagotovi koraspondenene-mu uradu večja prožnost. V svrho prevzet ja koreependaašaega urada ae je n-stanoril* zanesljiva akcijska družba t osnovno glavnico pst milijonov Odgovor na interpelacijo je na fkanMn* »ij»lwa i Obsodba demagogije Iz govora poslanca SKS 9. Hermolje Bnfgrad, 26. aprila. Na današnji popoldanski seji ustavotvorne skupščine Je govoril tudi gosp.' Ivan Mermolja, član kluba SKS. Iz njegovega govora, ki je vzbudil v zbornici veliko pozornost in odobravanje, lirinašamo nekatere zanimive odstavke. G. Mermolja je izjavil, da imamo v Sloveniji stranke, ki ugovarjajo vstopa SK8. t vlado in ki samo protestirajo in vodijo separatistično politiko. Ti ljudje, ki so več kot dve leti delali v vladi in ki so sokrivi na tem, kar se godi v državi, danes obsojajo to, kar so sami pomagali delati Klerikalna stranka, katero vodi dr. Korošec, za-titeva neko avtonomijo; naš narod pa nima niti pojma o kakšni razliki med avtonomijo, ki jo zahteva klerikalna stranka in med ono, ki jo je sprejela vladna večina. Najširše mase slovenskega oaroda obsojajo nadaljno zavlačevanje jistave. Hočejo, da so dela, da čimpreje pridemo do potrebnih zakonov v naši državi. Nevolja je v Sloveniji in Hrvatskem radi tega, ker so že danes v rabi stari avstrijski in madžarski zakoni. Nevolja izhaja tudi iz tega, ker sodijo o Srbiji, da ne plačuje davkov in da, moramo samo Slovenci in Hrvati nositi vsa bremena. Zato ie potrebno, da se v državi najpreje izenačijo davki, da se ne bo več sodile, da Srbi manj plačujeo kot mi in Hrvati. Kar dela v naši državi SLS., ki mj je ponašala za. predstavnico slovenskega plemena, dokazuje, da tem ljudem ni nič za to, kar je narodu potrebno. Klerikalna stranka gre samo za tem, da bi obdržala oblast nad narodom in hoče narod svobode. Toda za časa njihove vlade, ko je bil klerikalec dr. Brejc deželni predsednik v Ljubljani so prepovedali vse shode Samostojni: kmetijske stranke, da bi zatrli kmečko gibanje. To so argumentirali s tem, da smo kmetje državi nevarni ljudje. Pri sprejetju ustave ne sme ovirati dejstvo, da vlada ne more kar čez not rešiti vseh vprašanj in zadovoljiti na roda. Ni resnosti pri onih, ki uajbol, kriče, da hočejo zemljo, da bi jo obdo lovali. To velja najbolj o komunistih Ne gre jim za čisto nič drugega kot za zasužnjenje 80% kmetov po \8% prebivalcev, da bi napravili iz kmetov sužnje na lastni zemlji. Ali vidimo pri delavskih strankah od komunistične doli do klerikalne res kaj dobre volje, da bi pomagale narodu in državi? Komunisti. klerikalci, socijalni dem> kratje in Narodni socijalisti se hočejo s svojim tiskom in govori samo prikupiti delavcu. Da jih preslepe, jim obljubljajo, kaj vse bodo za nje storili. Da je pa treba tudi delati, tega delavcu ne povedo in o tem tudi ničesar ne pišejo. (Odobrava nje.1 O Radiču pravi govornik, da je zbe gal seljake z nado, da jim ustvari kmečko republiko z izločitvijo inest kar je pa nemogoče. 0 klerikalcih pravi, na — val, da se stavijo pod obtožbo tudi komunisti, ki vodijo tujinsko politi- m ko. — Razprava proti krivcem bo v L rOSV6I3 mesecu maju. Dnnaj brez cesarja. Nek «stari | — Frank Heller. Prigode gospoda Col- vojak s se oglaša v dunajski «Staats-|!ina. vJutrov-- roman, ki je po pravici wehr* in piše: unaj. Dunajčani so zrasli n tormata na 105 straneh. Naslovni list je cesarjem kot ena družina. Mislite na narisal g. prof. S. Šantel. Roman stane dobrotijivo Marijo Terezijo, mislite na samo 15 K (po pošti 2 K več). Posebnega blagega cesarja Karla, ki vam je do priporočila ne rabi. Kdor ga je čital, bo vazal" premog z lastnimi konji! Dajmo vsak sam potrdil sodbo, ki jo je o tem kristjani bogu kar je božjega. cesarju romanu izrekel med drugimi pariški »Fi-pa kar je cesarjevega.* — Ja, gospod garo»: »Prevajalcu moramo biti hvaležni, Kari Habsburg so res zavidanja vre-Ida nam je dal enega najboljših sedanjih den mož! švedskih prigodnih romanov. Frank Heller -f Spor med rusko in romunsko je pisatelj visoke kulture in prvovrsten vlado. Med Rusijo in Kumunijo jo ori- stilist. Njegov »Collin=> spada med najza-šlo do nesporazuma. Čičerin j? od "m- havnejše pripovedke te vrste. cDagens .munske vlade zahteval, da nrepove N5"hpter> Pa PraTl: cS Hellerjem je nase e imetje m življenje jugoslovanskega, monitorjem ]ovbo D'njestru. slovstvo dobilo, kar je doslej pogrešalo, "S**«- pnsih Italijo na spostovanje T ' j » sJovjetJ elegantnega, v vsaki vrsti zabavnega pri- ske dadi odvrnil, da se na Dnjestru Prednika velikega stila*. - Ker je po-ne nahajajo nobeni monitorji, pač pa vpraševanje po romanu zelo veliko m je da plovejo po njem le policijske ladje, "koj ob ponatisu pmh 400 izvodov raz-ki nikaki r nc prekoračijo rmmm. janj med Rumunijo in Rusijo. je Reka od zunanjega prometa popol noma zaprta, toda privatne vesti govore o velikem številu žrtev na obeh straneh. Poraz fašistov na Reki in konflikte mod avtonomaši in fašisti hoče kot se vidi, italijanska vlada izkoristiti za svoje aneksijonistične nameuo, prvi korak tega je odpošiljanje italijanske redne vojske na Reko. Po poročilih iz Beograda naša vlada pazno zasleduje razvoj dogodkov na Reki in bo v primernem času podvzela vse potrebne korake, da varuje svoje interese, imetje in življenje jugoslovanskega živ Zadnji poskus PO velikih porazih z nedoglednimi /wslecBeami za razvoj in usodo svoje ideje se je italijanski proletariat še enkrat spostfl v boj s starim Giolitti-jem, predno se lokavi državnik umakne s sodobnega političnega obzorja. V Italiji je pro«lsfen& sploSna «t*y. ffc Vzrok, zakaj je prišlo do gtrajka, jo kaj enostaven. DA se povedati z eno besedo: fašizem. Mesece in mesece, celi dve leti je bruhala bela garda italijanskih nacionalistov na proletarske mase sovraštvo v vsakovrstni obliki. Požigala je delavstvu domove, pustošila prostore strokovnih organizacij, 'napadala je skupine in posameznike, določb Rapallske mirovne pogodbe, -j- Poraz komunistov v Kragujevcu. Pri naknadnih občinskih volitvah za občinski svet v Kragujevcu je zmagala z velikansko večino sporazumna de-mokratsko-radikalna lista, ki je dobila 1040 glasov. Komunistična lista je dobila samo 71 glasov. Pri zadnjih volitvah so imeli komunisti večino. -r Jugoslavija in Albanija. Iz Beograda javljajo: Volitve v novi albanski parlament pomenjajo zmago albanskih nacionalistov in poraz strank, ki so iskale svojo zaslombo v inozemstvu. Albansko nacionalistično stranko tvori danes albanska inteligenca, ki se smatra sposobno, prevzeti v svoje roke upravo Albanije, a obenem vzpostaviti prijateljske odnošaje s svojimi sosedi in to z Jugoslavijo in Grško. Politika albanskih nacionalistov je naslednica politike Esad paše. Od poraza centralnih sil sem so skušali albanski nacionalisti priti v zvezo z našo vlado, toda dogodki na jugoslovan-sko-albanski meji so onemogočali vsak sporazum z naše kot tudi z albanske strani. Albanski nacionalisti so sicer vedno povdarjali. da so obmejni dc godki, upadi na jugoslovansko oz^mljo posledica inozemskih agitacij, delo elementov, ki jim je na tem, 'ia _prepreči j o sporaz'im med obema državama, toda krvave in žalostne izkušnje jugoslovanske vlade =o ji vedno narekovale skrajno opreznost. Kdor dobro pozna razmere v Italiji, ta dobro ve, da za obmejne dogodke ne more biti odgovorna nobena albanska vlada, ker so ti dogodki deloma posledica hujskanje, deloma, ali skoro bolje rečeno, večinoma posledica obupnih gospodarskih razmer v Albaniji. Zmaga nacionalistov pri volitvah za albanski parlament je dokaz, da je ideja resne i i stvarne palitike zmagala v najširših albanskih krogih. Zato bi bila sedaj naloga jugoslovanske vlade, da sma- Rusko-poljski odnošaji. Ta teden se v Minsku izmenjata ratificirani mirovni pogodbi med Rusijo in Poljsko. — V Moskvo je dospela poljska delegacija, ki se bo s sovjetsko vlado natančno dogovorila glede izmenjave talcev, izseljencev in optantov. Nova justifikaciia dr. Pegana Ljubljana, 27. aprila. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bila danes dopoldne zanimiva razprava V kratkem dospe tudi v Varšavo ru- ° tožbi dr. Peganovi proti ljubljanskemu ska komisija, ki bo uredila to zade- trgovcu g. Josipu Remicu. Le-ta je pred vo s poljsko vlado. tedni ustavil na cesti dr. Pegana in mu + Ljenin za izpremembo dosedanje zabrusil v obraz besedo cbrezčastuež=. sovjetske politike. Iz Rjge poroča io- lPe?an je vtaknil to žaljivko v zep. Re- Ljenin je svojim sodrugom in prista- mic pa ^ ^ V10?'-' v kaWn ,ntZIiaDja šem zapretil, da odstopi, ako se da- ta slnCa-1 ^ "nei!oval našnja politika sovjetov radikalno ne mnralično ProPaUco m brezčastoega člo- izpremeni veka. Sedaj je Pegan re6 tožil. Pogodba glede razkosanja Arme- * pri dana^ raipr4Ti nije; Poleg trgfvskihjn mirovnih P-^o^Ml^^. je vložil obširen spis, obsegajoč uničujoč? Rusija sklenila mir t»d, s Ti.reijo. P^-|^terija, proti dr. Pegann. predvsem pa z,jo in Afganistanom \ pogodb, s. drobWi ?lu&jj3 Carli. V svojem go-Turčijo se jc Rusija odpovedala svoj, ^ dr 0bUk povdar^l. da je do-tm heianalni želji po Carigradu. \ nra- £ da je sestavil Pegaa županu Ve. sanje morskih ožin bo res,k poseV i ^ im(,nujfl bf zvezni državi se obvezujeta, da ne bosta dovoljevali zbiranja tujih vojaških sil na svojem ozemlju. Soholshi vestnih. sv Sokol I. priredi v nedeljo 1. maja v veliki dvorani »Narodnega doma» v Ljubljani ob 15. uri naraščajev popoldan s pevskimi, telovadnimi in deklamacijskimi točkami. Vstopnina 1 dinar; otroci v spremstvu staršev prosti Zvečer ob 20. uri majnikov večer z raznimi glasbenimi in zabavnimi točkami, med njimi lepotna konkurenca. Vstopnina 3 dinarje za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor, sv Sokolski znak. Jugoslavenski Sokol- fzajedno tudi znak češkega sokolstva. s | čemur je storjen prvi korak k temu, da " se uvede pri vseslovanskem sokolstvu enotne znake, kroje itd. Zajedno z izdajo znaka eo izdani tudi točni predpisi, kdaj in kako 6e sme znak nositi. Znak je zakonito zavarovan ter sc bode vsaka zloraba kazenskim potom zasledovala. Strogo je prepovedana prodaja znaka pri trgovcih ali kod drugod — izdajati ga smejo le sokolska društva po strogo predpisanih pravilih. S tem daje sokolstvo vsakemu priliko, da =e javno izkaže kot ski Savez je izdal za v*e jugosloveneko njegov pristaš, da si ga vsak Sokol pri-sokolstvo enoten znak stražb, ki jelpne « ponosom z orirom na delo. ki g* je ljubo Avstrijo*. Disciplinami niške zbornice imenuje to dejanje Pegano-%-o celo v tenorju sodbe '»nad vec nepošteno in odvetnika nevredno*. Dr. Oblak se je skliceval še na druga dejstva, ki kažejo značaj Pegaaov. tako: na notorični slučaj denuncijacije sr. Adol- fa Ribnikarja. katerega je spravil Pegan v večtedenski preiskovalni zapor zaradi dogodkov, ki jih jc slovenski narod v pravični in častni samoobrambi na nem-čurska nasilstva spontano uprizoril. Ta denuncijacija je eden najsramotnejših činov naše politične borbe. Znan je žalostni slučaj B renče, v katerem je Pegaa govoril strašne besede, ki so jih nekateri hoteli pokriti s plaščem usmiljenja, čeprav dr. Pegan ni poznal usmiljenja niti proti Carliju, niti Ribnikarju niti Brencetu. Sodni nadsvetnik g. Potrato je smatral dokaz resnice za posrečen in je obtoženca že z ozirom aa »lučaj Gadi oprostil krivde io kasaL * Imenovanje. Za policijskega zdravnica v Vm. razredu pri policijskem komi iarijatu v Maribora je imenovan dr. Ivan Zorijaa. * Predsednik konstituante je odpotoval danes iz Beograda v Djakovo. kjer ostane nekaj dni. Nato odpotuje v južne kraje, v Niš, Pirot itd. kjer ostane približno osem dni. Nov predsednik Jugoslovanske akademije. Ker je dosedanji predsednik Ju goslovanske akademije v Zagrebu dr. Vla iimir Mažuranič iz zdravstvenih razlogov podal ostavko, je bil na predvčerajšnji plenarni seji akademije izvoljen za pred-eednika dr. Gustav Jane ček, redni javni profesor na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Dr. Janeček je ro-Jom Ceh, a je pravi član akademije že ad leta 1887. Novi konzulati Med našo in italijan «ko vlado se je dosegel sporazum, da se a stanove v .Jugoslaviji in Italiji po tri novi konzulati. Novi konzulati naše države bodo v Trstu, Zadru in Malem Lošinju, italijanski pa v Splitu. Šibeniku in Dubrovniku. * Odhod ameriškega admirala An-drewsa. Iz Splita nam poročajo, da jo včeraj odplula iz tamkajšnjega prista nišča križarka »01ympia», na kateri je odpotoval ameriški admiral An-drews. Admirala je spremljala do ladje velika množica, meščanstva in vojaška godba. Pred odhodom je dal admiral na ladji razviti jugoslovansko državno zastavo, salva iz ladijskih topov pa je pozdravila našo zastavo in mesto Split. Potem se je spustila jugoslovanska in razvila ameriška zastava, nakar je »Olvmpia- odplula na široko morje. * VISji šolski svet za Slovenijo. Kot se nam poroča iz Beograda je minister Pribičevič imenoval za podpredsednika višjega šolskega sveta za Slovenijo šolskega vodjo g. Jakoba Dimnika v Ljubljani. — Prva seja novega višjega šolskega sveta za Slovenijo so vrši 5. in 6. maja v Ljubljani- Dnevni red prve seje je jako obširen. Na dnevnem redu so mnogi predlogi za popolnitev razpi sanih srednješolskih in ljudskošolskih mest, kot mnoga upravna vprašanja. * Novi šolski zakon. Iz Beograda poročajo: Minister prosveto Pribičevič je izjavil glavnemu odboru Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, ki je imel te dni sejo v Beogradu, da je absolutna potreba, da po končam ustavi pride kot prva točka zakonodajnega dela razprava o novem šolskem zakonu. Glavni odbor UJU je nato predlagal ministru Pribičeviču, da posamezna pokrajinska poverjeništva UJU, določijo svoje zastopnike, ki bodo V Beogradu izdelali zakonsko predloga uovega šolskega zakonika. Minister prosvete Pribičevič je pristal na ta predlog. Sodno ngotovljenje infamnega napada. — um 170/21-19. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Vito-mir Jelene, roj. 24./12.1885 v št. Jurju pri Kranju, prist. v Ljubljano, bre: konfezije, oženjen, urednik «Jutra» v Ljubljani, predkaznovan je kriv pre stopka po čl. HI zakona z dne 15./10, 1868 št. 142 d. z. storjenega s tem, da je zanemarjal dolžno pazljivost, vsled česar je izšel v listu »Jutro* št. 42 z dne 18. ian. t. 1. članek s zaglavjem dnfamen napada, ki tvori pregrešek žaljenja časti v smislu §§ 488 in 494 k. z. obsodi se radi tega po št. 5 istega zakona na 60 kron globe, v slučaju neiztrljivosti na 6 dni zapora in po § o89 k. p. r. v plačilo stroškov kazen-skegi postopanja in po § 39 tisk. za k da objavi sodbo v 14 dneh po pravo-močnosti te sodbe v navedenem listu na istem kraju in s tistimi črkami, kakor je izšel žaljiv članek. * Zgled strankine zavednosti. Pišejo nam: Na X. ljubljanskem volišču je prišel peš 871etni gospod Martin Piller tast nadsvetnika Ivana Freliha in je kot vsikdar zvest naš pristaš volil v prvo skrinjico. Gotovo je bil najstarejši ljubljanski volilec, ki se je udeležil volitev in lahko služi v posnemanje marsikateremu našemu pristašu. Častiti starini vsa čast in dočakanje še mnogih volitev! * Volilne statistike. V Ljubljani ie tudi SKS. postavila svojo kandidatno listo ter je za agitacijo žrtvovala na papirju, času in denarju toliko, da bi bila s temi sredstvi na deželi pridobila najmanj še 5 občin. Uspeh je bil, kakor znano, ogTomen. Z Barja je bilo na njeni kandidatski listi 33 mož, glasov pa je bilo oddanih za SKS. — 20. * Tisočletnica hrvatskega kraljestva Matica hrvatska je imela pretečeno nedeljo svoj občni zbor, na katerem se je soglasno sklenilo, da izda Matica povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva posebno delo, dostojno hrvatske prošlosti in kulture. * Zadarska afera. Neko posebno afero so skovali Italijani zaradi Zadra. Kakor čitamo v italijanskih nacionalističnih listih pod debelimi naslovi, obstoji v jugoslovanskih krogih načrt, da se Zadar izstrada! Po govoričenju italijanskega časopisja se je baje sklenila neka zarota proti svobodnemn izmenjavanju blaga. Kaj se je zgodilo? Zadar pripada Italiji, Italija ima svoje meje na kopni strani in potrebno je torej. da se takoj postavi carinska meja, ds naše blago se bo So breg carine v Italijo, ta to zaSčita državnih intez- Ljubljana, 27. aprila, esov, če se je res izvršila, naj hi pomenila »načrt, da se izstrada Zadar*. In sedaj poročajo, da so člani italijanske delegacije proti temu protestirali pri naši delegaciji. In zaradi vsega tega je baje odgodena evakuacija druge in tretje cone. Ne verujemo, da bi se Italijanom posrečil njih idiličen načrt. ■a Prodaja železniških kart Ministrstvo sa obrača ja se pogaja z nekim fmančninm konsorcijem glede osnovanja društva za prodajanje železniških kart. Društvo bi imelo svoje podružnice v vseh centrih države: * Zabranjeni inozemski listi. Z odlokom ministra notranjih del je odvzet poštni debit naslednjim listom: dunajskim «Wiener Stimmen*, »Edinosti*, ki izhaja v Chicagu, ter listoma »Deutsche Treue* in »Volksheimat*, ki izhajata v Avstriji. Vsi pišejo tonden-ciozno o razmerah v naši državi. Madžarščina mora izginiti iz Jugoslavije. Ministrstvo za promet je izdalo železniškemu ravnateljstvu v Su-botici naredbo, da se v roku meseca dni v Bački, Banatu in Baranju mora odstraniti vsak sled madžarščine tako na železniških postajah kakor tudi po uradih. Vseljevanje v Zedinjene države zabranjeno. Kakor se iz Washingtona brzojavno poroča, je parlament na svoji včerajšnji seji sprejel zakonski načrt, ki zabranjuje vseljevanje v Zedinjene države. Velika telovadba v Ljubljani leta 1922. Zveza mednarodnih telovadnih društev je imela svojo sejo v Bruslu. Na nje, je bil starosta češke obce sokolske dr. Scheiner izvoljen za blagajnika. Na seji se je sklenilo prirediti v letu 1922 v Ljubljani velik telovadni nastop. Kongres gradbenikov. Dne l.maja se bo vršil v Ljubljani kongres gradbenikov iz cele Jugoslavije. Razpravljalo sc bo o ustanovitvi enotne organizacije. Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima zadnjo sejo širšega odbora pred občnim zborom danes dne 28. t. m. ob 20. uri v posve tovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Sestava kandidatne liste za volitev predsednika, dveh podpredsednikov. dveh računskih pregledovalcev in njiju namestnikov. Občni zbor Zveze se vrši v soboto dne 30. t. m. ob 20. uri z običajnim dnevnim redom v veliki dvorani »Mestnega doma*. — Tajništvo. ' k Klub «Soča» priredi v soboto dne 30. t. m. ob pol devetih zvečer v prostorih restavracije pri »Zlatorogu* kot zaključek zimske sezone družabni večer. Na vsporedu pevske točke, recitacije, deklamacije itd. Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodbinami. k Zdravstveno stanje v Ljubljani. Kakor se nam poroča,se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 17. do 24. aprila narodilo 28 otrok (9 moškega, 13 ženskega spola), umrlo pa. je 17 oseb, in sicer 7 moških in 10 žensk, Smrtni vzrok je bil v šestih slučajih je-tika, v dveh slučajih srčna hiba, v dveh slučajih rak, nadalje v enem slučaju pljučnica, v enem življenska slabost, v enem zastrupljenje in v štirih slučajih drugi naravni smrtni vzroki. V tej dobi ni bil prijavljen noben slučaj nalezljive bolezni. * Žalostna smrt. V ponedeljek popoldne se je obesil v svojem stanovanju tukajšnji realec Stanko Prijatelj. Vzrok tragičnega dejanja ni znan, ker nesrečnež ni zapustil ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, zakaj si je končal življenje. Dijak je bil izmed najmarlji-vejših v svojem razredu in pri tovariših splošno priljubljen. * Darovi. Na občnem zboru lesne trgovske in industrijalne družbe »Velika Gora* v Ribnici dne 17. aprila 1921 sklenilo se je med drugim darovati iz bilančnega čistega dobička v letu 1920: »Gasilnemu društvu* v Ribnici 2000 K, »Gasilnemu društvu* v Dolenji vasi 2000 K, gasilnim društvom v Sodražici, Sušju in Jurjevici pa po 1000 K, klubu »Ribniških dijakov 500 K. Dalje se je sklenilo darovati »Ribniškemu Sokolu* za zgradbo »Sokolskega doma* potreben les, ravno tako tudi za zgradbo enakega doma »Sokolu* v Sodražici. Novi odbor družbe se je konstituiral sledeče: predsednik g. Križman Franc, podpredsednik g. Ilc Franc, odborniki pa gg. Rus Ivan, Pire Franc, Ober-star Josip. Kremar Ivan. poslovodja gospod Cmko Viktor, blagajnik g. Pirker * Grof Tolstoj sodni uradnik v Jugoslaviji. Zagrebški uradni list objavlja imenovanje grofa Ivanoviča Tolstoja, absolviranega pravnika moskovske univerze, za praktikanta pri sodnem stolu v Osjeku. * Višji šolski svet je dal zavarovati vse državne šole v Prekmurju. Vsaka šola je zavarovana za 30.000 kron. * Spomenik na Koroškem padlim unakom. Na dvorišču vojašnice kraja Petra v Celju je bil pretečeno nedeljo odkrit spomenik junakom 39. pešpolka, ki so padli v bojih na Koroškem. Q '* Vidovdan v Celju. Na letošnji Vi-dovdan, 28. junija, se bo vršila v mestnem gledališču celjskem slavnost tamkajšnjih mestnih šol s petjem ter izvirno. prvič vprizorjeno štiridejanko »Kralj Matjaževa vojska*. Čisti dobiček prireditve je namenjen za nakup knfie Solarske bnažice. * Mrtvec na Vofl&& roBOu S v Celja se je dogodil sledeči zanimivi slučaj: Pod št 241 volilnega imenika je bil vpisan barv ar Kraguljnik iz Aškerčeve ulice št. 7, ki pa je že pred tremi meseci umri. Kljub temu je prišel v torek volit, vendar pa se ne ve, ali je volil za raj na tem, ali na onem sveta. * Prememba posesti. Zanggerjeva vila ob Savinji pri Laškem trgu je prešla v slovenske roke. Kupil jo je višji gozdar Fran Pirkmajer za 245.000 K, * 501etnko svojega človekoljubnega in plodonosnega delovanja praznuje 16. maja prostovoljno gasilno društvo v Laškem Iz Trbovelj nam pišejo: Dramatični odsek »Sokola* je priredil v soboto in v nedeljo zvečer veseloigro »Rodoljub iz Amerike*. Igra in pevske točke so uspele prav dobro. Pri brezalkoholni prosti zabavi po igri je sodelovalo tamburaško društvo »Kolo*. Ciril in Metod, podružnica pa je po članih prodajala razglednico Slov. matere (Ane DLmnikove) v prid šoL družbe. — V zadnjem času se pojavljajo pri nas pregoste tatvine. Sumi se, da gre za organizirano tatvinsko dražbo. V ne deljo so zopet vlomili pri krojača Pun-gerčarju in odnesli mnogo obleke. * Ogenj je uničil v Dolini v Prekmurju vsa gospodarska poslopja posestnika Ri-tnperja. Pri tem je poginilo tudi več glav živine. Skoda se ceni na 300.000 kron, ki pa jc pokrita le z neznatno zavarovalnino, ki pa je tudi neizterljiva, ker je zavarovalnica na Madžarskem. * Samomor. V torek sc je v svojem stanovanju v Tatenbahovi ulici št. 6 v Ma riborn obesil 46Ietni lončarski pomočnik Ivan Jiško, doma iz Barča m pristojen v Maribor. Služil je pri lončarju Ceričku in so ga morali zaradi ohromelosti nositi na delo. Ker je živel z neko žensko v div jem zakonu, mu je bilo odpovedano stanovanje, iz katerega bi moral izseliti koncem tega meseca. Bolezen in pa odpoved stanovanja sta ga tako potrta, da je izvršil samomor. * Stekla mačka je v Kuštanovcih v Prekmurju vgriznila neko deklico. Prepeljali so jo v Pasteurjev zavod v Zagreb. * Hiter kolesar. Na glavni cesti v Mostah je neki kolesar v divjem diru podrl na tla gospo Pavlo Pfeiferjevo in ji močno raztrgal obleko. Poškodovanka ima na obleki 5000 K škode. * Predrzna tatvina Iz strojnega poslopja rudnika na Raštaju pri Rajhenburgu jc neznan tat odnesel 10 m dolg gonilni jermen, vreden 30.000 K. Da izbriše za seboj vse sledove, je tat zažgal strojno poslopje. Požar je uničil vse poslopje in stroje. Skoda znaša pol milijona kron. * Tatvina perila. Gospej Angeli Gre gorič v Gosposki ulici je nek3 njena bivša služkinja pokradla veliko perila in denarja. Skoda znaša 1670 K. Tatice Se niso prijeli. - Mož tepe ženo. Danes proti jutru sta se sprla v Zgornjem Brniku pri Cerkljah zakonska Janez in Ivana Kaplenk. Mož je v divji jezi prijel ženo in jo treščil na kamenita vežna tla. Žena se je onesvestila in začela bi ju vat L Na- nogah je ohro mela. Takoj so jo prepeljali v .ljubljansko javno bolnico. * Vlom. Neznani zločinci so za časa odsotnosti vlomili v stanovanje posestnika Abrahama v Zalovcih in mu odnesli za 14.500 K raznega blaga. * Velika poneverba. Iz Zemuna javlja redarstveno poverjeništvo, da pred de setimi dnevi neznano kam izginil uradnik tamošnje tvrdke Sime Sertič in co. Alfred Dijamntštajn. Od tvrdke Vinko Majdič v Novem Sadu je prejel 100.000 K za nabavo desetih šlepov koruze, od tvrdke Ma-nojlovič v Beogradu 30.000 K, od trgovca Maksa Frolicha v Monakovem pa ček Eskomptne banke na 050.000 mark. Odpotoval je v Palanko v Bački. odkoder pa se ni več povrnil. Domnevajo, da je poverjene mu zneske in ček poneveril ter pobegnil v inozemstvo. Msribor- Ljutomer Gradec, 27. aprila. (Izv.) K vesti, da je jugoslovanska vlada glede vprašanja železniškega prometa Ljuto-mer-Dunaj poslala avstrijski vladi noto, v kateri se grozi z zaporo prevoza blaga iz Italije, je štajerska deželna vlada sporazumno z deželnim osrednjim uradom opozorila mero-dajne vladne kroge na to, da manjka za sedaj otvoritev od Jugoslavije zahtevanega tranzitnega prometa preko Špilja-Radgone vsaka pravna podlaga. Po mirovni pogodbi se more to zahtevati le s pogojem efektivne reciprocitetc. Tu pogoj pa za sedaj še ni dan, ker Jugoslavije še ni otvorila tranzitnega prometa iz Spi-lia preko Maribora na Koroško in Labudsko dolino preko Spodnjega Dravograda ter iz Celovca preko Maribora v Špilje. Na tem stališču se mora tem bolj vztrajati, ker je Jugoslavija svoj čas brez pravnega vzroka ukinila promet s spodnjo mursko dolino od Arveža in s tem štajersko prebivalstvo zelo oškodovala. Ako grozi Jugoslavija v svrho. da doseže ugoditev svojih zahtev, s tem da ukine promet do Adrije, ki je zajamčen v mirovni pogodbi, se mora opozoriti na določbe mirovne pogodbe, ki niso vezane — nobene p^nie, in na to, da dopušča Avstrija lojalno tranzitni promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. oziroma Adrijo. Zaradi tega je štajerska deželna vlada nujno naprosila osrednjo vlado, naj proti neopravičenim zahtevam Jugoslavije naienereiencjc protestira. NAŠA BOMBAŽNA INDUSTRIJA. Jugoslovanska industrija, ki se ba-vi s predenjem in tkanjem bombaža ima 200.000 vreten in 3000 mehaničnih tkalskih strojev, kar pomeni, da producira industrija več bombažnega prediva, kakor ga more iztkati, Bombažne predilnice se nahajajo v .Beogradu, Leskovcu, Nišu, Užicah. Tržiču in v Dugi Resi. Tovarna v Dugi Resi ima 5000 vreten za produkcijo sukanca in 80 strojev za be lenje, barvanje, apretiranje in kon fekcijoniranje platna. Ravnotako ima instalacijo za medicinalno in navad no vato. ki jo izdeluje tovarna v taki množini, da popolnoma zadovoljuje domače potrebe. Razven tega izdelu je ta tovarna perilo za vojsko, šotor ska krila in vse tekstilne potrebe za mornarico. Kot sirovinc uporabljajo ameriški in vzhodno-indijski bombaž ker je domačega premalo. V Jugo slavi ji se goji bombaž samo v rado viškem, kačanskem, ovčjepoljskem okraju v manjših količinah. Tržiška predilnica je opremljena v prvi vrsti za vzhodno-indijski bom baž. Vse tovarne izdeljujejo sedaj platno za vojsko, ki ga "orabi letno okrog 10 milijonov metrov. Tovarni za nlatnene nogavicc sta v državi dve. Ena sc nahaja v Ljubljani, druga pa v Zagrebu. Ljubljanska tovarna izdela letno 25.000 partij po 12 kom-^v, zagrebška dnevno 300 do 400 garnitur trikotaže. = Predpis glede izvoza goveje živine in svežega mesa. Finančno ministrstvo jo poslalo carinarnicam sledeči predpis glede izvoza govedi in svežega mesa: Izvoz govodi (bivolov) v živem stanju je do voljen in sicer ako tehtajo komadi preko 500 kg. Krave morajo biti vrhu tega preko 8 let stare, a biki čez 3 leta. Dovoljen jc tudi izvoz svežega govejega (bivoljega) mesa od zaklane, očiščene in odrte govedi, ali ne po kilogramih nego po komadih. Radi tega se morejo v zaklanem, očiščenem in odrtem stanju iz važati samo taki komadi, ki se smejo iz vazati tudi v živem stanju. Sicer se mora plačati carina po komadu brez ozira na težo mesa, ker se izvozna carina za živo "govedo plačuje po komadih brez ozira na težo. Radi tega bodo carinarnice dovolile samo tedaj izvoz svežega mesa, ako se izvrši izvoz v celih komadih ali pa v polovicah in k večjemu v četrtinah, nikakor pa ne v manjših delih. - Pojasnila glede prepovedi izvoza žita in krme. Na včerajšnji seji finančrio-gospodarskega komiteja jo bilo sklenjeno, da se sme koruza izvažati. Glede ostale robe pa veljajo sledeče določbe: Prepovedan je izvoz sledečih predmetov: pšenice, rži, ječmena, ovsa in moke iz teh vrst žita, nadalje otrobov, sena in slame. Ako pa se dokaže, da so >>ili ti predmet natovorjeni pred 3. aprilom t. 1., sc mora dovoliti izvoz. Smatra se, da je roba natovorjena, ako je roba ekspedirana iz mesta, kjer jc bila natovorjena za kako tuzemgko postajo, na kateri se ima pretovoriti ali ocariniti. V tem slučaju pa se mora doprinesti dokaz, da je bila za tako robo osigurana valuta in da je bila natovorjena pred 3. aprilom. Glede ovsa velja določba, da se sme oves eksportirati tudi če ni bil natovorjen do 3. aprila in sicer tedaj, ako je bilo do tega datuma, odstopi jeuih vojnemu ministrstvu 10% od nameravanega izvoza. V takih slučajih se sme oves izvoziti ne glede na to, kedaj je bil natovorjen. V vsakem slučaju pa mora biti izvoz dovršen do najkasneje koncem unija t. 1. Do tega dne mora iti roba preko granice. — Izvoz ovsa. Finančno-gospodarski komite je imel v torek sejo, na kateri je razpravljal o izvozu ovsa. Do končnove-ljavnega sklepa ni prišlo, ker vojni minister še ni poročal o potrebah vojske. Izvoz koruze dovoljen. Ministrski svet je na svoji seji dne 25. t. m. dovolil ivoboden izvoz koruze v vsaki količini, izvoz ovsa v kontingentih. = Izplačevanje državnih bonov. Finančni komite ministrov je pooblastil finančnega ministra, da sme od 1. maja naprej izplačati državne bono v kronah in dinarjih. Za bone. ki so izstavljeni do 15. oktobra 1919 sc bo na zahtevo izplačevalo poleg glavnice še 6 odstotkov za šest mesecev. = Tara pri uvozu petroleja. Po naredbi finančnega ministrstva se mora pri uvozu petroleja v lesenih sodih 17% odbiti na taro, od ostanka pa računati monopolno pristojbino. = Gratis-delnice «JugosIovenske banke«. Po vzorcu »Prve hrvatske štedionioe* in »Hrvatske eskomptne banke* v Zagrebu jo sklenil upravni odbor »Jugoslovenske banke* oddati svojim delničarjem zastonj po eno delnico na dve stari pod pogojem, da delničar subskribira še eno delnico po ceni 200 K za komad. Stavbeno gibanje v Čehoslovaški. Pri češkem ministrstva za javna dela se vrše posvetovanja glede ustanovitve in podpiranja stavbenih družb z o. katere bi se ustanovile v smisla zakona o stavbenem gibanju. Take dražbe bi se po smislu zakona ustanovile od zavarovalnic in denarnih zavodov, katere bi država do-tirala z delnim zneskom iz premijskega milijardnega posojila. Posamezniki bi bili udeleženi z deleži po 10.000 K. Dražbe bi imele pravico sprejemati na vložne knjižice vinkulirane vloge in izplačevati obrestne r1 remije, ki bi se stopnjevale po. trajanju ^inkuladjc. Priznan b so tudi razne davčne olajšave. — Izgledi sladkorne žetve na Čehoslo-vaškem. Cehoslovaška je to leLo posejala 2 yz večjo množino sladkorne »epe, kakor lani, tako da sodijo, da bo sladkorna industrija mogla v prihodnji kajnpaniji pro-ducirati 5.8 milijonov rasten -kih centov kristalnega sladkorja. = Švicarski vzorčni semen]. Od 16. t.m. naprej traja v Baslu 5. vzorij ni semenj, k" so ga obiskali mnogi švicarski iu inozemski časnikarji. Na vzorčnem trgu je izstavilo 1100 podjetij, kar jc -cr-b težki indti-strijalni krizi, ki jo preživi ;ja Švica, muo-go. Napram preteklemu leta i se je zmanjšalo število izstaviteljev teb stilne in strojne industrije. Kvaliteta izstavljenih vzorcev in prireditev trga samo ga je prvovrstna. Kakor poročajo, bodo prihodnje leto pripustili na razstavo tudi ostale v Švici se nahajajoče inozemske industrije in tako spremenili čisti švicarsko-nacionaliii značaj dosedanjih vzorčnih semnjov. = Ukinjeni prometni davek v Nemčiji. Nemška vlada je ukini'ta 7odstotni prometni davek na vseh int lemacionalizirajiil t vodah, ki tečejo po njenem državnem ozemlju in katerega je dosedaj pobirali proti smislu internacionalnih plovnih voda. Češkoslovaška republika bo zahtevala povrnitev zneska. katerim jc bilo obdavčeno češko blago pri uvozu ali izvozu po Labi, Donavi in Renu. Borza 2T. aprila Zagreb. Devize: Berlin 220 — 220.7.% Bukarešta 220 — 225, Rim 682 — 685. Newvork kabel 140.J50 — 141.50. ček 138 — 139. Praga 1»3.50 — 194, Duna j 21.45 — 21.55, Budimpešta 53.50 — 5-1, London izplačilo 560 — 565, ček 555, P.-i-riz 105S — 1060. Valute: dolar 137.50 — 137.75. avstrijske Lrone 23 — 24, rudiji 74, češke krone 19.% franki 1020 — 1030 napolconi -178 — 485, marke 218 — 222, leji 217 — 219, italijanske lire 665 — 66K turške zlate lire 510. Blagovna b o r -z a: koruza franko postaja Zagreb 460. franko Kotoriba 500, oves franko Zagreb 430, beli novi fižol, franko skladišče Dunaj v jutnih vrečah 400, parafin beli v vrečah franko Zagreb 2600, olje za stroji-210 odstotkov Cel/i,ia, brutto za nettr 2400. denar blaft Banka za Primorje » < • 926 9S.\ Hrvatska eskomptna banka . 1470 149< Jugoslavenska banka . . . 680 58-1 Ljubljanska kreditna banka . 955 97."i Eksploatacija drva „ . . , 1700 185« Slavonia ....„« s . ltl0 114( Srpska banka > 760 765 Trgovsko-obrtna banka * s 405 41'-Jadranska banka s , , , , 2000 202T Gutman .•<.«> t ■ 1390 Praštediona 9500 9600 Narodna šumska industrija ■ 730 Rcčka ptička banka .. f s 44:> 44?1 Banka Brod na Savi ... 270 275 Poljedelska banka . . . > 103 104 Goranu «50 700 Beograd, valute: dolar 34.70—34.90. funti 136 — 138, franki 257 — 259, lire 168—170, leji 54 — 54.50, levi 42.50—1:;, napoleoni 119—119-2."), marke 54.50 — 55. češke krone 47—'48. avstrijske kron«-5.60 — 5.80. Devize: London 139.25— 140, Pariz 263 — 263.50, Ženeva 613—615. Solun 235 — 240, Praga 48.25 — 48.50. Dunaj 5.35 — 5.40, Berlin 54 — 54.50. Milan 168. Praga Devize: Berliu 114.25 — 115.Tr. Zurich 1273.50 — 1276.50, Milan 354.60 — 356.50. Pariz 554.50 — 557.50, London 288.50 — 290.50, Beograd 205 — 207, Du-uaj 10.62 — 11.62, Varšava 8.37 — 9.37, Zagreb 51 — 52, Budimpešta 27.55 — 28.55. Valnte: marke 114.25 — 115.75, švic. franki 1268 — 1271.50, lire 351.50 — 353.50, francoski f ranic i 551.50 — 554.5(1 funti 266.50 — 288.50. Dunaj. Devize: Zagreb 461.50 465.50, Berlin 1031 — 1037, Budimpešta 253.50 — 255.50, London 2590 — 2610, Milan 3177.50 — 3197.50, Pariz 4992.50 - 5032.50, Praga 897 — 903, Varšav.-i 7.50 — 79.50. Zurich 11425 — 11475. Valute: marke 1063 — 1039, funti 2570 — 2590, francoski franki 4970 — 5010, lire 3165 — 3185, dinarji 1820 — 1810. poljsko marke 79.50 — 81.50, švicarski ftranki 11387.50 — 11437.50, češkoslovaške krone 897.25 — 903.25. rubelj 196 —-198. Berlin. Devize: Italija 308.65 — 309.35 London 251.95 — 252.55. Pariz 480.50 — 481.50. Švica, 1107.85 — 1110.15, Dona j 16.93 — 16.97. Praga 87.15 — 87.35. Brc dimpešta 24.395 — 24.405, Zurich. Devize: Berlin 9. London 22.68. Pariz 42.90, Milan 28, Praga 7.9", Budimpešti 2.19. Zagreb 4.05, Varšava 0.70. Dunaj 1.525, avstrijske žig. krone 0.98. Vremensko poročilo Ljablium so« m nad morjem Dan a Š sL U o o tli »A ► HJ2| Nebo i 27. april 7. uri 737-2 IO-O obbvtac 14. uri 7S7-0 lft« si. BTzh. dež 21. Cri 737*3 10 8 pol obl Sredn-a včerajšnja tampentnra 11.0, normalna n j Vremenska napoved: t avlo (promocij, mat Sobica vzhaja ob 4-io omaja ob t*-M Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik .Vit E jelene, Na* te nebo v maju večera ica, ki nam je zimsko večer no nebo krasila s svojim svitlim sija-jem, je ;preSla na protiokrog solnca ua jutranje nebo, in se pojavlja eno .uro. pred vzhodm solnca kot Danica, Proti kontni meseca maja doseže vž svoj najv«%ji sijaj. Najbližji pianet -solncu, pla net Merkurij, se je zopet pojavil na večernem nebu, zahaja koncem meseaa že eno uro za solncem Dne 19. maja bo stal Merkurij severno nad planetom Martom v razdalji ene ločne stopinje. Radi večerne zarje in bližino sol na a je težko opazovati oba planeta. Visoko na večernem južnem nebu Stojita stara. znanca Saturn in Jupitr-r. Laliko ju je najti, kajti Saturn ? .Jupi t«r in zvezda Regul v ozvezdju Leva tvorijo prema črto ter se nahajajo istih razdaljah eden od drugega. Ugo3 no je op.i7.ov; anje Jupitra, ki nudi svojimi meseci vedno se menjajoče sliko. Dne 15. maja ob 23. uri bo stal Ju piter točno nad prsim krajcem v raz-• ialju kakdk deset luninih premerov Tndi Satom 31? sedaj lahko opazuje, toda manjka ran njegov znameniti obroč. Da je =edaj Saturnov obroč neviden, je vzrok, t da se zemlja naha ja v isti ravnini s Saturnom, oziroma plc-?kvo Saturnove^a obroča in solncem. Do avgusta ne hio mogoče tedaj opazo vati Saturn o vegit obroča. Vsi označeni |>ianeti so člani našega ftolncnega sestava (sistema.). Vseli velikih planetov je osem. Večino teb pla netov obkrožajo 'njihove lune (trabauti ali sateliti). Taizo ima naša zemlja 1 luno, Mart 2, Jupiter o, Saturn 9, Uran 4 in planet '.Neptun 1 luno. Poleg teh je v prostornem pasm med planetoma Martom in -Jupitrom se velika množica takozvamih malih planetov iplanetoidov ali asteroidov). Malih planetov je do sečlaj poznatih okoli tisoč po številu. Pci. večini se jih moro opazovati samo ss daljnogledi, največ pa. jih je odkrila sj»mo fotograficna plošča. Največji meri komaj kakih ^00 Iikometrov v premeru, .najmanjši ima le nekoliko kilometrov r premeru. Da- jih morejo spoznavati, ,-o dali astronomi pianetoidom povečini ženska imena ter tudi vsukega zaznamenovali z zaporedno številko. Eden -lanetoi-dov se zove Croatia. Fazen teh kroži okrog solnca še okoli 17 kometov, ki s-'e redno vračajo na svoji poti okoli solnca v njegovo bližino (perihel). Najkrajši obhodili čaj; ima Enckejev komet 31/, leta. najdaljši Hallevev komet 76 le«t. Izmed teh periodičnih kometov prideta letos v solnčno bližino Enckejev in WinneckejeT komet. Povratka obeh je pričakovan: v poletnih mesecih julij-avgust. Opazovati jih bo možno pred vsem le z daljnogledi. S prostim očesom jih bo. moži io opazovati lc. ako se bodo v solnčni bližini repi zadostno razvili. Ti naravni pojavi utegnejo, kakor vsikdar. zopet razburiti lahkoverne duš?. Hugh Conway: 42 Iz teme v luč Roman. Zal mi je. gospod Gilbert.® je staio v pismu dalje, <'da moram sporočati, da mislim, da včasih ni prav pri pameti. Uboga mlada gospa govori zmedeno o nekem strašnem zločinu; pravi pa, da je zadovoljna počakali, da se izvrši pravica, ker v svojih sanjah, zanjo deluje. Sicer mu je vse znano*. Ob tem sporočilu sem bil bolj pomirjen. Ono mi ni samo kazalo, da Pavlina rada počaka do moje vrnitve, temveč tudi da se ji bržčas nekoliko vrta neposredna preteklost. Končne vrstice Priscilnega pisma ?a so mi navdale srce z novim upom. «Danes popoldne, gospod Gil->ert, je bržčas prvikrat opazila, da nosi poročni prstan na prstu. Vprašala me je, kako pride tia. Odgovorila sem ji, da ne vem povedati. Na to je sedela dolge ure in ga obrača-a, pa mislila in mislila. Navsezadnje sem jo vprašala, kaj premiš-juje. Skušam se spomniti sanj, je odgovorila s tistim svojim lepim mirnim nasmehljajem. Iz srca rada )i ji povedala, da je prava žena mo ega gospodarja. Bala sem se, da si sname prstan, vendar ga ni, hvala Bogu!» Res, hvala Bogu, ni ga! Ko sera irečital Priscilino pismo me je obšla silna želja, da bi se obrnil proti domu ter pohitel nazaj k ženi. Pa premagal sem to željo, dasiravno sera bil vedno bolj prepričan, da bo srečanje s Cenerijem zame srečno, a se bom vrnil in da ji bom, če reba, še enkrat nataknil oni prstan, cer bom vedel, da je čistejša od zla-a, iz katerega je tisti blesteči obroček narejen. Pavlina, moja lepa Pavlina! Moja žena, moja draga, še bova srečna! Drugi dan sem odrinil proti Sibiriji. 1. T. Enajsto poglavje. PEKEL NA ZEMLJI. Bilo je ob kresu, ko sem zapustil Petrograd. Vročina je bila velika in je docela prevrgla moje mnenje o ruskem podnebju. Do Moskve sem potoval po železnici, po železni cesti, ki drži kakor ravna črta od enega velikega mestu do drugega. Car je bil odredil, da bodi taka, brez vseh ovinkov. Ko so ga inženjerji vprašali, katerih krajev naj se dotakne, je njegovo veličanstvo vzelo r&vnilo in ie začrtalo na zemljevidu ravno črto od Petrograda do Moskve. «Takole jo naredite«, se je glasil njegov ukaz in tako so jo naredili, tako zelo ne- upogljivo in brtzobzimo do udobnosti drugih ljudi kakor je njegovo samodržtvo-železnico, ki teče kakih štiristo milj enostavno proti svojemu cilju, ne da bi se upala oddaljiti, najsi še tako raste, od svojega ravnega pota ter biti neposlušna jarao-držčevemu ukazu. V orjaški Moskvi sem ostal neka; dni. Tukaj sem sklenil, da si najamem vodnika in tolmača, ker sem poleg materinskega jezika govoril še dva tri, druge, sem lahko izbiral in sem si naposled izbral nekega mladega človeka prijetnega vedenja in bistrega pogleda, ki je trdil, da dodobra pozna veliko poštno cesto proti iztoku. Nato sem se poslovil od mogočnega Kremlja z njegovimi cerkvami, strežnimi stolpi in braniki, ter odrinil z novim tovarišem proti Nižnemu Nov-gorodu, kjer se je bilo treba posloviti od železnice. Peljala sva se mimo starega, slikovitega, a propadajočega mesta Vladimira in občudovala njegovo katedralo s petero kupolami, tja do Nižnjega pa nisem našel nič, kar bi vzbujalo mojo pozornost. Moj tovariš bi bil silno rad videl, da bi ostala dan, dva v tem mestu. Vršil se je veliki semenj in zagotavljal me je, da si tega ne smem zamuditi ogledati. Ker pa nisem prišel na Rusko ogle-davat si semnjev in slovesnosti, sem velil, da ta nemudoma vse pripravi za nadaljevanje potovanja. Tukaj sva izpremenila način potovanja. Ker je bilo poletje, so bile reče proste, odprte in plovitev mogoča. Vzela sva parnik ter se vozila po široki Volgi navzdol, dokler nisva mimo Razana dospela do reke Kame. 3otem sva se vozila po tej vijugasti reki, dokler nisva v velikem in važnem mestu Term svopila na suho. Pet dni sva bila na vodi — mislim, da pet najdaljših dni, kar sem jih preživel. Vijoča se reka in počasi vozeči larnik sta povzročila, da sem si po-želel po kopnem; tam se je vsaj videlo, da prideš naprej. Cesta je bila ravna in ni delala stoterih ovinkov. Bila sva malone na koncu Evrope. Še sto milj in prekoračila bova Ural-sko gorovje in stala v azijski Rusiji. V Permu sva naredila končne priprave. Od tukaj moramo biti odvisni od poštnih konj. Moj vodnik Ivan je po precejšnjem barantanju kupil ta-rantas — neke vrste facton. Naložili smo prtljago, sedli na voz, vpregli prvo priprego — tri na posebni ruski način opremljene konje — in jem-ščik jih je pognal z vzpodbudnimi, ljubeznjivimi besedami, ki o njih na Ruskem mislijo, da več zdajo kakor biči in odrinili smo na dolgo, dolgo pot. Prekoračili smo Ural, ki navsezad- nje nI fako poseBno visok. Vozili smo se mimo obeliska, ki so ga — kakor mi je Ivan povedal — postavili na čast kozaškemu hetmanu Jermaku. Na strani, ki jo najprej vidimo, čita-mo besedo < Evropa*, ko ga ^Side-mo, vidimo na drugi strani napisano «Azija». Prvo noč v Aziji sem prebil v Jekaterinburgu; nisem spal, ampak čul ter poskušal izračunati, koliko milj je bilo med Pavlino in menoj. Kajti dnevi in dnevi so že minuli, odkar sem zapustil Petrograd in sem popotoval z vso mogočo naglico; in vendar se je potovanje po vsej priliki šele pričelo. Resnica, niti uganiti ne morem dolžine pota, dokler ne dospem v Tobolsk. Še malenkostnih štiristo milj od Jekaterinburga do Tjumna in še dvesto milj od Tjumna do Tobolska, pa bom čakal, da me sprejme generalni guverner ter mi poda informacije, kakršne se mu bo zljubilo. Z vozom se prepeijemo čez široki rumeni Irtiš — ono reko, pri kateri ruski častnik takoj napreduje za eno stopnjo v dostojanstvu če jo prekorači; s tem jih namreč nagnejo, da gredo službovat v Sibirijo. Na vzhodnem Irtišovem bregu pa šele pričenja prava Sibirija. Naposled Tobolsk! Ob pogledu v moj potni "list postane guverner sama vljudnost. Povabil inc je k sebi na kosilo in me je kraljevsko pogosti!, ker se mi je najpametnejše zdelo, da sprejmem povabilo. Njegovi protokoli so mi povedali vse, kar sem želel vedeti o Ceneriju. Poslali so ga na skrajne meje carjevih zemlja, zakaj njegov sluaj je zahteval posebno strogost. Sicer še ni bilo odločeno, kje conča svoio pot, a na tem mi ni bilo dosti ležeče. Ker je potoval večji del pota peš in ker je bila samo ena cesta sem ga moral dohiteti, čeravno je že pred meseci odšel iz Tobolska. Straža, ki je spremljala to posebno tropo ujetnikov, je bila pod poveljstvom stotnika Varlamova, ki mu je njegova ekscelenca želela napisati nekoliko vrstic, ki bi jih jaz vzel seboj — vr-lutega mi je hotel dati dodatni potni ist, podpisan od njega samega. «Kje pa mislite, da iih prehitim?* sem vprašal. Guverner je pričel računati. «Nekje okoli Irkutska*, je rekel navsezadnje. In Irkutsk je okroglih dvatisoč milj od Tobolska! Hvaležno sem se poslovil od od-ičnega možaka in s tako hitrostjo litel dalje, da je celo dobrovoljni 'van pričel godrnjati. Vsak človek, celo Rus, je umirjoč, je dejal in jaz vendar ne moram pričakovati, da bi našel arabskih žreb-ev med vladnimi poštnimi konji, ki so jih poštarji morali dati na razpo!ago po kakih deset j kopek uro in konja. Jemščiku in njemu nisem privoščil niti toliko časa, da bi se okrepčala. Njihov čaj se še toliko ni ohladil, da bi ga mogla za,-vžiti, ko sera jih že zopet priganjal dalje. In kako je šele s poštenim nočnim počitkom! Čaj! Dokler nisem naredil tega potovanja, nisem vedel, kakšne množine čaja more človeški želodec držati. Vse ga je pilo na litre. Nosili so ga seboj stisnjenega v opeke, ki jih je držala skupaj kri od ovce ali kite druge živali. Pili so ga zjutraj, opoldne in zvečer. Kjerkoli je bila postaja in je bilo mogoče dobiti vrelo vodo, so ga naredili cele škafe in vit* vali po grlu. Utiski, ki sem jih zadobii na tem potovanju, niso posebno globoki. Nir sem potoval po deželi, da bi pisal potopis ali opazoval šege in običaje ljudi. Moj veliki cilj je bil dohiteti Cenerija čim prej mogoče, in moja skrb je bila namerjena na to, da pridem od ene postaje do druge kakof hitro je le mogoče. Hiteli smo če/, prostrane stepe, divje močvare, skozi gozdove od b'"eze, smreke, hrast3, jesena in drugih dreves, se prepelja-vali čez široke reke. Hiteli smo dalje, vedno dalje tako naravnost, kakor jc le bila velika poštna cesta ravna. Krčme so bile neznane, razen na krajih, ki so bili nekoliko bolj vaški. Sčasoma sem se privadil, da sem na taran-tasu dobil dovolj spanja, če že ne za potrebo, pa vsaj za svoje namene. Pot je bila enakomerna. Nikamor nisem krenil v stran, da bi obiskal znamenitosti, ki jih omenjajo potniki. Naša kolesa so se vrtela od jutra do noči in po navadi večji del noči. Na vsaki postaji sem bral napisano na leseni deski pred njo število milj od Petrograda, tako da sem bil spričo dni in tednov, ki so mi minevali, naravnost prepaden vsled daljave, ki sem jo prepotoval in po kateri jem se moral vrniti. Ali bom kdaj zopst videl Pavlino? Kdo more reči, kaj se je laliko zgodilo, dokler se ne bi vrnil na Angleško. In včasih sem bil ves pobit in žalosten. Bolj kakor dnevi ali premeriene milje je pričalo ljudstvo o dolžini moje poti, ki je polagoma izpreminislo opravo in jezik. Jemščiki, ki so naju vozili, so se menjali v zunanjosti m narodnosti; celo konjsko pleme je bilo drugo. Pa najsi so bili ljudje in živali tega ali or.ega plemena, resnica je, da so nas vozili dobro in spretno. (Dalje prihodnjič.) TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE ŽE ČLAN «JUGOSI.OVEN-SKE MATICE*? ■■■■bm—a— f ovamiska zaloga papirja Šolskih ln pisarniških potrebščin. Z.lofnKtvo ramiivrstnlli razglednic. M. Tičar, Ljubljana čisto, doma topljeno, I) razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovio, Ljubljana. 330 S0-3S 708 5-4 vešč tndi korespondenca in strojepisja, znanje srbohrvaščine prednost, M sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme' dober in Ponudbe z navedbo plače in dosedanje službe ca: Ljubljana, poitni predal 163. Raznašalke sprejme takoj uprava Jutra", Sodna ulica 6. 20 000 kg prima v vrečah po 100 kg bruto za neto, zacarinjeno, od skladišča Ljubljana ftal. lir 4'80, pri nadrobni oddaji Lir 5 -—, erent. tudi v SHS valuti. Vpraša m pri: COLONIALE OLAN-DESE, TRST. 636 IO-S Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kopiti Kdor išče službe itd. c — inseriraj v „Jutru" i ! I Priporočamo domače tvrdke: Mali topli in e&rtnl Izdaja poljubno. Vsaka objava 4 K. -v i P Pu&karJI: Kaiser F. K., Šelenburgova nI. 6. Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 53. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska e. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura ua debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. L. Mikilš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 12 Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazsli svoje sočutje ob priliki smrti in pogreba naše nepozabne soproge, sestre, svakinje in tete, gospe PAVLE ARK 741 posebno pa velecenjenim darovalcem Šopkov in vencev, izrekamo svoje iskreno čutečo hvaležnost. žalujoče rodbine. Ugodno prilika! Ugodna prllifca! enonadstropna, z lepim vrtom se proda. 7$i 2-2 Naslov pove uprava 3JutraB. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Oosposvetska o. 10. Telefon internrb. št. 10S. Ustanovljeno 1.1850 se priporoča za zgradba vseh vrst ter iz-vršnje načrta in proračuna. is—a S <3i U 9J a XJ S o> 1» s Jsč s o F. BRUMAT Ljubljana 426 62—49 Monufaktura in tkanine Mestni trg 25/1. e s T? S ■n <"D a rx novo ž Albin Ogrls novo! Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po posti K fc80 več. Kdor ee boče poučiti, kako to agitirali naš: izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu. Washingtonn in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagali, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nora, dosedaj pri nas neznana dejstva. 207 9 Knjigo naročajte pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna uliea 6. Nove knjige! Nove knjige! SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42-—, po poŠti K 2-60 več. Anatole France, PingvinskI otok. Roman. Broe. K «•—, vb*. K 52-—, po pošti K 2-40 več. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja. Pesmi za otroke. V«. K 16-—, po polti K 1-40 več. 209 13 ¥ Sodna ulica SL i. CARINSKO POSREDOVANJE izvršuje najtočneje io po zmernih cenah »BALKAN" delniška dražba za mednarodne transport« s"' if LJUBLJANI,MABIBOED,BEOGRADU ilZABPIBO