BILTEN-BIASNIKZIVILSKEGA KDNBINATAZITO LJUBLJANA, MAJ 1968 Laskava ocena kombinata ZANIMIV PRIMER NOVE PRAKSE MESTNEGA ODBORA SINDIKATA KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE, DA IMA SEJO NA SEDEŽU PODJETJA — ŠIROKA RAZPRAVA O PROBLEMATIKI »ŽITA« — V BOJ ZA UKINITEV NOČNEGA DELA V ponedeljek, 27. maja letos, je imelo predsedstvo Mestnega odbora sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije svojo redno sejo, ki jo je izvedlo v sejni dvorani uprave Žita. Poleg članov predsedstva, pod vodstvom predsednika Lojzeta Pajniča in tajnika Janeza Ranta, so se seje udeležili tudi predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije Julij Planinc, člani koordinacijskega odbora sindikata, predsedniki sindikalnih podružnic, predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter vodilni delavci Žita. Dnevni red je obsegal le dve točki, in sicer programski razvoj živilskega kombinata Žito z vidika nadaljnjih integracijskih postopkov med proizvodnjo, predelavo in trgovino ter točko razno. Predsednik MO tov. Pajnič je takoj po začetku seje Pojasnil sprejeti sklep MO, da bo le-ta čim tesneje sodeloval s sindikalnimi podružnicami teh strok s težnjo zagotoviti večjo akcijsko enotnost in višjo raven pri reševanju aktualnih gospodarskih in družbenih problemov, ki jih odpira uresničevanje gospodarske reforme. Na sejah naj bi obravnavali izvajanje programske orientacije do leta 1970 ter aktualnosti gospodarske problematike. »Prav zato smo se namenili,« je dejal, »da bomo v Prihodnje imeli tudi seje predsedstva na sedežih tistih delovnih organizacij, o katerih bo aktualna družbeno ekonomska problematika na dnevnem redu.« ŠE NOVA PRIZADEVANJA Po uvodu je tov. Pajnič predal besedo glavnemu direktorju tov. Puterlu, ki je najprej nakazal historiat podjetja od ustanovitve kombinata leta 1958 dalje, ko je le-ta nastal z združitvijo nekaterih prejšnjih manjših podejtij v Ljubljani, Kranju, Lescah in Domžalah. Sledile so, po uvedbi gospodarske reforme, še nadaljnje priključitve. Da bi zagotovili na področju Ljubljane ter njene okolice nemoteno preskrbo ljudi z izdelki ob sodobni in kvalitetni predelavi žitaric, je DS podjetja že leta 1959 sprejel dolgoročni načrt in program razvoja ter graditve novih objektov Kaj so bile teme in razgovori na tem posvetovanju? Predvsem so bile obdelane teme, o katerih je Potekala razprava in so se medsebojno izmenjala mnenja, naslednje: kombinata, istočasno pa začel urejati vse potrebno za smotrno skladiščno službo na posameznih področjih. V zadnjem času pa daje kombinat veliko poudarka rekonstrukciji pekarstva na širšem področju, da bo zagotovil dobro oskrbo porabnika s kvalitetnimi končnimi izdelki. Tako se je kombinat razvil iz polobrtne proizvodnje v krepko industrijsko dejavnost, tako v mlinarstvu, pekarstvu in testeninarstvu. Danes proizvaja kombinat 50 «/o vseh mlevskih, 30 °/o pekovskih in 30 °/o teste-ninskih izdelkov celotne proizvodnje v Sloveniji in je najmočnejši kombinat mlinsko predelovalne industrije v republiki. Poleg rekonstrukcije mlinov in gradnje novih pekarn bo dosegel kombinat z dograditvijo novega mlina in drugega silosa svoj naj- več ji cilj sprejetega programa. S tem bo osredotočena proizvodnja mlinske industrije, doseženo boljše izkoriščanje surovin, zmanjšanje stroškov predelave in prevoznih stroškov, tržišče se bo obogatilo s pekovskimi in mlevskimi izdelki, izboljšana bo kvaliteta pekovskih izdelkov. V nadaljnjem programu dela in razvoja kombinata je še rekonstrukcija teste-ninarstva, ker so stroji, kupljeni leta 1961, že zastareli in dotrajani. Uvedli naj bi nove vrste proizvodov in proizvodni program prilagodili potrebam trga in porabnikov. V pekarstvu bodo do leta 1970 izpopolnili in modernizirali proizvodnjo ter vanjo vložili precej sredstev, čeprav je kombinat že sedaj z rekonstrukcijami pekovskih obratov precej dosegel. Skratka, investicijska politika se bo odvijala po začrtanem programu, zakaj vsako podjetje, ki ne skrbi za svoj nenehni razvoj in se ne prilagaja splošnim gospodarskim premikom ter potre- LETO III — ŠTEVILKA 5 bam, slej ko prej zaostane za drugimi podjetji in je nujno namenjeno propadanju. Za glavnim direktorjem je na poziv predsednika spregovoril tudi tov. Petrovič, ki je v svojih iznašali j ih povedal tole: Konec na 2. strani BERITE ŠE TO: Komisije DS odbor upravni str. S Prvi del rekonstrukcije končan str. 7 • Sprejeli novi člani ZK str. 8 Kurirčkova pojta v Jaršah str. 8 Informiranje delavcev naj bo objektivno str. 9 Dvojni uspeh naših smučarjev str. 10 Slovesno odprtje mlina 27. junija! Različna mnenja SIMPOZIJ O VODSTVENIH IN STROKOVNIH KADRIH NA BLEDU — RAZLIČNA, TODA ŠE NERAZČIŠČENA MNENJA — KAŽE, DA SE VEČINA ODLOČA ZA VEČJE KOMPETENCE DIREKTORJEV. V dneh od 18. do 20. aprila je bil na Bledu posvet strokovnih in vodstvenih delavcev o problematiki teh kadrov v sedanjem obdobju družbene in gospodarske reforme in v zvezi s tem našega gospodarstva. Organizacijsko plat je prevzela Višja šola za organizacijo dela v Kranju, tega simpozija pa sta se udeležila tudi naš glavni direktor in direktor finančne gospodarske službe. V dneh simpozija je bilo tiste dni zbranih na Bledu veliko vodstvenih in strokovnih delavcev iz vse Slovenije, pa tudi izven meja naše republike. Snov so podajali naši znani slovenski in jugoslovanski strokovnjaki, ekonomisti in pravniki, tudi ugledni strokovnjaki s fakultet v Ljubljani in Zagreba ter drugih naših vidnih inštitucij. položaj, kadrovanje in odgovornost direktorjev ter vodstvenih kadrov, razvijanje samoupravljanja ter odgovornost Konec na 6. strani Kol mogočna trdnjava industrije v občini Ljubijana-Moste-Polje se dvigata mlin. O odprtju berite na 2. strani (v ozadju) novi silos in avtomatični Laskava ocena kombinata Nadaljevanje z 2. strani Glavna težnja programa Žita je koncentracija kapitala, izboljšanje pogojev dela, povečanje učinkovitosti, uvajanje nove proizvodnje, nove tehnologije in izboljšanje kvalitete. Pri vsem tem pa se pojavlja problem načrtovanja, zakaj že samo gospodarstvo zahteva načrtovanje v industriji. V okviru kombinata že dolgo delamo načrtno, prav tako pripravljamo načrt nadaljnjega razvoja za naprej, toda manjkajo nam podatki iz drugih podjetij, oziroma podatki iz republike. Teh pa ni, ker pri nas še ni nekega sistematičnega načrtovanja v republiki. V okviru kombinata smo že tudi uredili interno organizacijo dela ter posameznih strokovnih služb, delovne pogoje za delavce skušamo izboljševati z mehanizacijo, ne moremo pa sami rešiti problema ukinitve nočnega dela v pekarnah. ŠIROKA RAZPRAVA Po podanih poročilih je sledila dokaj obsežna razprava, v kateri so bila najprej podana stališča sindikata Žita glede na razvoj dogodkov ob izvajanju programa kombinata. Sindikat je v celoti osvojil program razvoja kombinata, pri čemer naj bi krepili razvoj delavskega samoupravljanja, proizvajalcem pa pomagali obvladovati delo v okviru tega, spodbujali k uporabi znanstvenih dosežkov, sodobne tehnologije, k razvijanju integracije in poslovnega sodelovanja, vztrajali pri vsesplošnem izobraževanju delavcev, hkrati pa pomagali delavcem, da bi si izboljšali življenjski standard, jim omogočili letni oddih in druge koristi, zlasti pa se sindikat pospešeno bori za ukinitev nočnega dela. Nadaljnja razprava je iz-venela v temle: Tržišče po- staja za modernizirano industrijo premajhno, nekatere regije zapirajo tržišča na svojem področju, na primer Maribor, medtem ko je v Ljubljani tržišče na široko odprto tudi za podjetja od drugod. Tako so prikrajšana podjetja za možnost večje prodaje, kupci pa za možnost večje izbire. Problem so še cene proizvodov, dalje privatni proizvajalci. Močan poudarek v razpravi je imel problem ukinitve nočnega dela za peke. Pekarska podjetja v Ljubljani so že od leta 1953 do leta 1958 izvajala uredbo, da pred 4. uro zjutraj peki niso začenjali z delom. Zaradi neenotnosti podjetij in pa zaradi konkurenčnosti tega kasneje niso mogli več nadaljevati. In vendar bo treba nekaj storiti, zakaj peki praktično niso nikoli prosti, niti nimajo zagotovljenega počitka. Precej je bilo govora tudi o samoupravljanju. Treba je bilo urediti odnose med samoupravljanjem in vodenjem kombinata. Vse to so analizirali ter začeli s temeljito reorganizacijo. Določena je bila povezava med samoupravnimi organi in strokovnimi službami, težnja je bila, da bi prišla do izraza volja samoupravljal-cev. Sedaj poizkušajo doseči, da bi bil sleherni član kolektiva seznanjen s problematiko kombinata. Razvijajo se strokovne službe, delovne enote imajo večjo samostojnost poslovanja, skratka sedanja organizacija je pripomogla k najob-jektivnejšim pogojem dela v delovnih enotah. Ob integracijah se delavcem v kombinatu in onim, ki se nameravajo pripojiti, natančno raztolmači namen integracije in kakšni bodo rezultati v prihodnosti. Pri tem je treba včasih tudi preprečiti nestrpnost po hitrem uresničevanju vseh želja, ki se pojavljajo. Prihaja tudi do določenih težav pri lokalnih dejavnikih. Nasploh pa je ugotovljeno boljše poslovno sodelovanje na vseh ravneh in v raznih oblikah. Ovira pri tem pa je razdrobljenost predvsem kmetijske proizvodnje. SPODBUDNE BESEDE V razpravo je posegel tudi predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije tov. Planinc, ki je dejal: »Dobil sem prijeten občutek, da je kolektiv zelo ambiciozen in kaže, da bo kombinat še hitreje napredoval. To je zagotovilo za uspešno gospodarjenje v prihodnje. Tudi pot integracij je potrebna, zakaj to krepi moč podjetja. Sodelovanje sindikalnega odbora, ki se odraža na širokem področju v prid kombinata in delavcev, je solidno. Zelo važni pa so notranji odnosi med delavci, od glavnega direktorja do zadnjega delavca. Ti morajo biti razčiščeni in ob tem se pojavlja odgovornost sindikata, ZK in drugih organizacij. Ko opažam vašo enotnost, Prvo zasedanje novega delavskega sveta kombinata je bilo 16. maja v sejni dvorani uprave, potekalo pa je ob prisotnosti vseh dosedanjih članov, ki jim je potekla mandatna doba, in na novo izvoljenih članov. menim, da boste še uspešneje napredovali. Zelo važna je tudi informiranost delavcev, ki naj bi govorila o dobrih, pa tudi slabih straneh dela, da bi se s skupnimi prizadevanji odpravljali morebitni problemi. Naša glavna naloga pa je predvsem pomagati vašim delavcem v pekarnah in tudi drugim pekom, da bi se ukinilo nočno delo. Treba bo kar najbolj pospešeno ukrepati, saj dobivamo glede tega pritožbe iz raznih predelov Slovenije. Jasno pa bo treba vse prej temeljito pripraviti, izvesti analize, izdelati program ter predvideti vse možnosti, ki naj bi pogojevale ukinitev nočnega dela. Pri tem naj bi sodelovali tehnologi in organizatorji dela iz Žita. Dokončno se je treba zavzeti za boljše pogoje dela v pekarstvu sploh, ker živimo v takšnem družbenem sistemu, ki zahteva uspešno reševanje problemov delovnih ljudi.« Potem ko so udeleženci seje navrgli še nekatere probleme glede inšpekcijskih služb, glede higiene prevažanja kruha in še nekatere druge misli, je predsednik MO tov. Pajnič v zaključni besedi poudaril, da Potem, ko je predsednik DSK tov. Mišo Lipuš začel sejo in pozdravil navzoče, so sprejeli precej obširen dnevni red, ki je obsegal predvsem volitve posameznih komisij In upravnega odbora, poročila in analize o dosedanjem poslovanju ter sprejem dveh novih pravilnikov. Po potrditvi zapisnika minule seje DSK je bila izvoljena verifikacijska komisija za pregled poverilnic novo izvoljenih članov DS, za tem pa so navzoči odobrili poročili o volitvah v organe upravljanja ter o referendumu o pripojitvi pekarne Trebnje h DE Dolenjsko področje. Sledilo je poročilo verifikacijske komisije in potrditev mandatov, pri čemer je bil potrjen mandat od 30 izvoljenih 29 članom, ker je enemu pred tem prenehalo delovno razmerje. Zelo podrobno je bilo poročilo predsednika DS in predsednika UO o dosedanjem delu. • Predsednik DS tov. Lipuš je med drugim omenil, da je bilo v minuli enoletni mandatni dobi obravnavanih mnogo problemov in vprašanj in so samoupravni organi skušali, kljub naglemu tempu razvoja, vse le zadeve reševati v skladu s perspektivnim programom kombinata. Predvsem tiste naloge, ki so posredno so prvo sejo v podjetjih namenili Žitu predvsem zato, ker je v najmočnejšem razvoju, ker se najbolj integrira in ker predstavlja močno celoto celo v republiškem merilu. Dejal je, da bo MO izkušnje, pridobljene ob teh razgovorih v Žitu, lahko posredoval še drugim podjetjem, razen tega pa bo pomagal sindikalnemu odboru Žita, če bo potreba. Sindikati bi morali nasploh še bolj operativno posegati v življenje kolektivov. Zelo prav je, da se sindikat zavzema za prosto tržišče in za odpiranje obratov izven ožjega področja, kar je v korist podjetjem in kupcem. Drugo vprašanje je razvijanje samoupravnih odnosov, sploh ko je kombinat sedaj že tako širok in razvejan. Samoupravne odnose je treba nasploh dodobra razčiščevati. Tov. Pajnič je za tem navrgel še vprašanj e regionalnega načrtovanja, problem nočnega dela pekov, vprašanje spremembe predpisov za izdelavo kruha, kar naj bi ukrenili v živilski stroki. Po končani seji so si člani MO ogledali nove in sedanje obrate kombinata na Šmartinski cesti. -e ali neposredno bistveno vplivale na politični, ekonomski in tržni položaj na življen-skem prostoru podjetja. Glede na to, da se je število delovnih enot povečalo na 14 in število zaposlenih na 911 proizvajalcev, je bilo treba, zaradi konsolidacije, reševati problematiko pospešeno, ker so to zahtevale nagle spremembe. Delavski svet je uspel, večkrat kljub težavnemu položaju, ob dobrem sodelovanju glavnega direktorja in strokovnih služb, reševati vprašanja, ki so bila izrednega pomena za odraz ekonomske moči kombinata. Posledica tega so bili v preteklem letu zadovoljivo doseženi rezultati. Tako naj bi vsi člani DSK tudi v prihodnje po svojih močeh izpolnjevali dolžnosti, zaupane od kolektiva, ter vsi skupaj dosegali rezultate, ki bodo kombinatu jamstvo za njegov nadaljnji razvoj ter ekonomsko moč, kolektivu pa za čimbolj zadovoljiv standard in gotovost v prihodnje. DSK je soglasno sklenil, da se to poročilo potrdi in sprejme. • Predsednik UO tov. Curk je poročal, da je imel upravni odbor v enoletni mandatni dobi 11 sej s skoraj polno udeležbo, da so tako lahko sprejemali sklepe, ki so se nanašali na 75 točk obdelave, povsem normalno. Najpomembnejši program dela je bil v naslednjem: rast pekarstva, koncentracija mlinarstva, reorganizacija strokovnih služb, komercialna Konec ne 3. strani Udeleženci se|e predsedstva MO sindikate knsetl|ske, živilske In tobačne Industrije PRVA REDNA SEJA NOVEGA DS KOMBINATA Slovesno odprtje mlina 27. junija! MANDAT POTRJEN 29 NOVOIZVOLJENIM ČLANOM — PRVA FAZA PROGRAMA KOMBINATA USPEŠNO IZVEDENA — IZVOLITEV UPRAVNEGA ODBORA IN KOMISIJ DSK — SPREJEM IN POTRDITEV NOVIH PRAVILNIKOV — PROSLAVA KJ-LETNICE 27. JUNIJA — VSE SILE ZA NADALJNJI RAZVOJ Slovesno odprtje mlina 27. junija! Nadaljevanje z 2. strani problematika, kooperacija in tehnično sodelovanje ter sprememba cen končnim izdelkom. Doseženi so bili razmeroma ugodni rezultati. Glede integracijskih gibanj je treba povedati, da so bila zelo intenzivna, toda marsikje je bilo treba prebiti ledino, ki zadeva ne samo na ekonomske, temveč tudi na politične dejavnike. Vse to pa nekoliko ovira nadaljnjo širitev in pridruževanje pekovskih obratov. Razen tega zahtevajo priključeni obrati nujno rekonstrukcijo, ker so zastareli, to pa terja tudi finančna sredstva. V nadaljevanju je tov. Curk poudaril pomen popravkov cen za končne proizvode, razen tega pomembnost reorganizacije strokovnih služb in ob tem še potrebnost nadaljnjega sodelovanja med predstavniki služb ter delovnimi enotami. Sploh je pribil, da sistem koordinacije še ne deluje popolnoma zadovoljivo in ga bo treba še bolj razvijati. Glasnik dobro izpolnjuje svojo nalogo, povezanost z vodstvom kombinata pa je glede poslovnih informacij še zelo nezadostna. Posledica tega je bilo pomanjkanje potrebnih informacij in podatkov, zaradi česar upravni odbor vrsto problemov ni mogel najbolje rešiti. Sistem informiranja bo treba na vsak način bolje razviti in utrditi, to pa v takšni obliki, ki bo omogočala vpogled slehernemu proizvajalcu, samouprav-Ijalcem pa tako čim lažje odločitve. Pri tem pa bodo morali člani novega upravnega odbora izpopolnjevati, da bo-katerem naj odločajo, do laže razumeli gradivo, o. Seja je poročilo predsednika upravnega odbora soglasno odobrila. ® Po poročilu o delu upravneg aodbora se je predsednik DSK zahvalil predsedniku UO tov. Curku in ostalim članom za uspešno delo ter je predlagal razrešnico upravnemu odboru, ki so jo člani DSK soglasno sprejeli. Za volitev novega upravnega odbora je bila imenovana volilna komisija, ki je na-fo izvedla volitve upravnega odbora in stalnih komisij DSK. ® Za namestnika predsednika delavskega sveta kombinata je bil na predlog lov. Zgurja izvoljen tov. Slavko Puš. ANALIZA POSLOVANJA • V nadaljevanju je sledil Precej zanimiv del zasedanja. Najprej je tov. Aljančič podal analizo dosedanjega poslovanja in probleme ob iem. Ob tem je bilo moč zaslediti, da se pojavlja izpad prodaje mlevskih izdelkov, zato bo treba preiti k povečanju Pekovske industrije. Akumu-lativnost se zmanjšuje, vmes Pa je še vpliv kliringa. Načrtovani dohoek v prvem jromesečju ni bil dosežen, ker je porast pekarske proizvodnje načela akumulacijo. Načrl Prodaje je bil sicer dosežen, vendar je plačana realizacija padla. Celotni dohodek je za 1 odstotek višji, stroški pa so narasli za 7 odstotkov. Dražje so tudi surovine, večji popusti pri moki, k vsemu pa pripomore še uvedba funkcionalne amortizacije. Stroški so sedaj razdeljeni na mesece in so se seveda pokazali v prvem tromesečju letos večji kol ob istem času v minulem letu. Narasli so rabati v pekar- graditvijo silosov in celo s preseganjem zmogljivosti, z rekonstrukcijo mlinarske industrije ter modernizacijo teste-ninske industrije, ki pa v prihodnosti potrebuje še več čim modernejših novih strojev. V pekarstvu je bil prav tako dosežen viden napredek, uvedena nova tehnologija in stabilizacija surovin, česar v jugoslovanskem pekarstvu še niso dosegli. Celoten kolektiv ri sta sodelovala tov. Lipuš in Jerman. V tej razpravi je bilo nakazano, naj bi strokovnjaki kombinata imeli čim več možnosti seznanjati se z razvojem enake dejavnosti v zamejstvu. V ta namen naj bi obiskali ustrezne sejme in razstave in si ogledali najsodobnejšo opremo. Glede na rekonstrukcijo Pekatet naj bi trije strokovnjaki odšli na ogled najsodobnejše opreme te zvrsti v Italijo, se pogovorili z njenimi proizvajalci in sklenili pogodbe za nakup te opreme. Tudi veliko podjetje v Košicah v ČSSR predlaga izmenjavo izkušenj na področju proizvodnje, tehnologije, organizacije in gradnje tovrstnih objektov. Zalo je po- Velik napredek razvoja kombinata se kaže v integracijah. Na sliki vidimo Metliko, kjer smo pridobili novo delovno enoto stvu, popusti za moko pa so 50®/o večji. V mlinarstvu se pojavljajo pozitivni in negativni učinki, vendar so negativni učinki močnejši in zalo znižujejo dohodek. To so glavne karakteristike analize poslovanja v prvem tromesečju letos. V razpravi so sodelovali tov. Jerman, Aljančič in Lipuš, ki so ugotovili, da bo treba poprej doseči programirane rezultate, da bodo takšni kot jih načrtuje kombinat, za tem pa šele uvesti dve prosti soboti. Položaj res ni lahek, kajti tudi kliring ni posredoval tistega, kar je bilo od njega pričakovati. V pekarski dejavnosti je moč pričakovati izboljšanje, v mlinarstvu pa ne. Na podlagi tega je bil sprejet sklep, naj se počaka do polletnega obračuna in šele potem ukrepa, ali se uvedeta predvideni dve prosti soboti. DOSLEJ V REDU — KAKO PA NAPREJ! • Naslednji poročevalec Je bil glavni direktor tov. Puter-le, ki je prikazal uresničitev prvega dela programa razvoja kombinata, nato pa nakazal še naloge za nadaljnji razvoj kombinata. Dejal je, da so se odločilni dejavniki v kombinatu zavedali, kaj pomeni prodor na tržišče in tudi vprašanje razširitve kombinata v zvezi s tem. Osnova prve faze je bila, da bi iz zastarele obrtniške industrije prešli v moderno, v zniževanju stroškov in v izboljšanje kvalitete. To je bilo doseženo z do- 2ita je k temu veliko doprinesel in seveda pripomogel k uspešnemu zaključku uresničitve prvega dela programa razvoja kombinata. Pred člani kolektiva pa so še nove naloge, ki ne izvirajo iz nekih želja posameznikov, temveč so potrebe zaradi utrditve ekonomske moči kombinata in zaradi konkurence na tržišču. Pri tem gre za nadaljnjo gradnjo in rekonstrukcijo pekarstva tam, kjer 2ito še ni sodelovalo. S tem naj bi si kombinat zagotovil nadaljnjo predelavo lastnih mlinskih proizvodov in zgraditev zadostnih zmogljivosti v ta namen. S takšnim programom naj bi si zagotovili uspešno rast kombinata, saj podjetja brez predvidenega programa ne morejo več prosperirati in iti v korak s konkurenco. Seveda pa bo treba pri vsem tem, ko se sprejema nadaljnji program, le-tega uresničiti v danih možnostih, ne da bi pri tem trpel standard delavcev. Kljub temu pa je ta program v končni fazi vendarle namenjen izboljšanju standarda delavcev v prihodnje. Ko pa bo končana zadnja faza, bo treba upoštevati vse delavce, ki so v dosedanjem desetletnem delu največ pripomogli k uspešni graditvi kombinata in jim omogočili čimboljše pogoje nadaljnjega življenja. Na koncu koncev bo treba v naslednjih letih prehitevati vsa enaka podjetja, ki so bila doslej v prednosti pred kombinatom Žito, za kar so dani vsi pogoji. Poročilu glavnega direktorja je sledila razprava, v kate- trebno navezati s to tovarno stike. Delavski svet je sprejel poročilo na znanje in v celoti potrdil program razvoja kombinata do leta 1970. SPREJEM PRAVILNIKOV 6 Tov. Curk je prebral zapisnik komisije za sestavo pravilnika o obveznem sprejemanju pripravnikov in je predlagal sprejem in potrditev osnutka hkrati z nekaterimi spremembami, ki so jih predlagale posamezne delovne enote. Osnutek pravilnika je bil soglasno sprejet. • Tov. Zgur je prebral osnutek pravilnika o varstvu in razporejanju invalidnih oseb na določena delovna mesta, pri tem pa je pojasnil, naj bi ta pravilnik vnesli v okvir pravilnika o delovnih razmerjih. Osnutek pravilnika in dodatni predlog v zvezi $ lem sla bila soglasno potrjena. POROČILO O IZOBRAŽEVANJU • Poročilo o izobraževanju, ki ga je podal tov. Sa-mar, je prikazalo, da je komisija za izobraževanje DSK obravnavala pravilnik o obveznem sprejemanju pripravnikov. Zato predlaga, naj bi DSK razpisal dve delovni mesti inženirjev kemije, enega za tehnologa v DE Notranjska, drugega pa za oddelek razvojne službe DE uprave. Nadalje predlaga komisija razpis delovnih mest pripravnika s I. stopnjo za tehnologa v pekarni Lesce in pripravnika s I. stopnjo za referenta v oddelku z aekonom-sko raziskavo tržišč. Za vse te kandidate je treba v pravilniku o OD predvideti ustrezna delovna mesta in opis teh delovnih mest. Komisija je nadalje obravnavala prošnji dveh delavk, ki izredno študirata, za povrnitev stroškov šolanja. To sta tov. Mišmaševa iz DE Dolenjska in Šubašičeva v laboratoriju DE uprava. Utrdilo naj bi se tudi, da bi UO dovoljeval delavcem, zaradi potreb šolanja, več kot 5 dni izostanka. Komisija je obravnavala še izvajanje pravilnika o izobraževanju. Ugotovila je, da je tistih delavcev, ki se bodo morali šolati v šolah izven podjetja, 31, le-ti pa bodo morali končati študije do leta 1972. Za ostale pa bo komisija izdelala program tečajev do konca leta 1968. Delavski svet je poročilo te komisije v celoti odobril. 190 NAGRAJENCEV OB 10-LETNICI • Tov. Lipuš je podal poročilo odbora za proslavo 10-letnice obstoja kombinata Žito ter odprtja novega mlina in silosa. Predlagal je, naj bi bilo odprtje obeh novih obratov, na katerega naj bi vabili predstavnike oblasti, družbenih partnerjev. Kako vključiti v proslavo skupaj ves kolektiv, pa odbor ni našel ustrezne rešitve. Zato je bil podan predlog, naj bi bile proslave ob jubileju organizirane v posameznih delovnih enotah, seveda v skromnih merilih. Ob tej priložnosti naj bi delavci, ki so že 10 let v podjetju, dobili tudi priznanja v obliki ur. Predlogi komisije so bili soglasno sprejeti, nato pa je glavni direktor predlagal naj bi sestavili delegacijo, ki bi povabila predsednika mestnega sveta Ljubljana inž. Košaka, da bi odprl oba obrata. V nadaljevanju zasedanja je DSK sprejel nekaj sklepov v zvezi z najetjem določenih kreditov za obnovitev obratnih prostorov, določil je komisijo za nadaljnje integracije, potrdil odobritev nakupa večje prostornine pri skladišču v Trbovljah ter odobril enemu izmed delavcev kredit za adaptacijo stanovanja. Delavski svet se je s predlogi strinjal in jih je v celoti potrdil. Na koncu pa je predsednik DSK tov. Lipuš izrazil zahvalo za delo dosedanjim članom, ki jim je potekla mandatna doba, in jim je ob tej priložnosti predal knjižne nagrade. T. B. ZAKUSKA ZA VSE Po prvem zasedanju novega delavskega sveta kombinata je predsednik tov. Lipuš povabil nove in stare člane DS na majhno zakusko z besedami: »Ta prigrizek naj bo v zahvalo tistim članom, ki so svojo nalogo v delavskem svetu odslužili, za spodbudo, pogum in dober start onim, ki so sedaj novi, tistim, ki pa so v delavskem svetu ostali še naprej, pa že iz navade nekaj moramo dati.« Izid volitev v samoupravne organe Delavski svet Kombinata »Žito« je na svojem rednem zasedanju 21. marca letos sklenil, da razpiše volitve v delavski svet Kombinata in v Svete delovnih enot. V vseh delovnih enotah so bili zbori delovnih ljudi, na katerih so obravnavali razna tekoča vprašanja, ki zadevajo nadaljnji razvoj Kombinata, ter uspehe v preteklem obdobju. Na zborih so izbirali in predlagali kandidate za Svete delovnih enot in kandidate za delavski svet Kombinata. Volilna komisija je imenovala 14 volilnih odborov za posamezne volilne enote ter potrdila dospele kandidatne liste zborov delovnih ljudi in jih pravočasno poslala na vse obrate po DE, kjer so bile v predpisanem roku izobešene na vidnih mestih. Vsi volilni odbdri so pravočasno dobili ves potrebni volilni material ter vsa pojasnila v zvezi z volitvami in refrendumom. Priprave za volitve v samoupravne organe so zbori delovnih ljudi uspešno opravili in v predvolilni dejavnosti tudi uspeli. Volitve v Kombinatu »Žito« oziroma v delovnih enotah so potekale zadovoljivo in so bile v predpisanem roku in po zakonskih določilih v redu opravljene. Rezultati volitev v delovnih enotah so bili naslednji: V delavski svet Kombinata so bili izvoljeni 4 člani in sicer: 1. Jamnik Adolf 113 glasov 2. Zmrzlikar Franc 97 glasov 3. Zajc Ivan 89 glasov 4. Ruš Slavko 80 glasov V DS kombinata niso bili izvoljeni: 1. Martinčič Anton 67 glasov 2. Sablič Mira 58 glasov V Svet delovne enote Uprava je bilo izvoljenih 6 članov in sicer: 1. Podboršek Albin 114 glasov 2. Bertoncelj Marija 110 glasov 3. Novak Lojzka 108 glasov 4. Ožbot Robert 107 glasov 5. škopac Fabio 93 glasov 6. Sešek Lado 85 glasov V Svet DE Uprava nista bili izvoljeni: 1. Jeršin Justi 83 glasov 2. Wernig Olga 61 glasov 2. V DE Ljubljansko področje je bilo na dan volitev skupno 66 volilnih upravičencev, od katerih jih je glasovalo 61 oziroma 92 %. Neveljavne glasovnice so bile 4. Opravičeno odsotnih je bilo 5, neopravičeno nihče. V DS Kombinata sta bila izvo- 1. Osjak Albin 44 glasov 2. ščap Alojz 38 glasov V DS Kombinata ni bil izvoljen: 1. Lešnjak Rudi 32 glasov V Svet delovne enote je bilo izvoljenih 7 članov: 1. Gantar Rudi 50 glasov 2. Krambergar Martin 50 glasov 3. Osjak Albin 45 glasov 4. Zemljič Franc 45 glasov 5. Smolič Jože 42 glasov 6. Vidmar Janez 38 glasov 7. Šebenik Marija 36 glasov V Svet DS niso bili izvoljeni: 1. Šušteršič Albin 34 glasov 2. Sadar Olga 29 glasov 3. Planinšek Anton 25 glasov 3. V delovni enoti Trgovina je bilo na dan volitev skupno 36 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 35 oziroma 97 %>. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsoten je bil 1, neopravičeno pa nihče. V DS Kombinata je bila Izvoljena: 1. Hlede Darinka 21 glasov V DS Kombinata ni bila Izvoljena: 1. Rodela Ruža V Svet delovne izvoljene: 1. Jankovič Tončka 2. Bucaj Marta 3. Kirn Milena 4. Polajnar Marija 10 glasov enote so bile 27 glasov 26 glasov 24 glasov 23 glasov V Svet DE nista bili izvoljeni: 1. Vukelič Pavla 2. Rodela Ruža 21 glasov 11 glasov 4. V delovni enoti Pekatete je bilo na dan volitev skupno 71 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 68 oziroma 96 °/o. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsotni so bili trije, neopravičeno nihče. V DS Kombinata sta bila izvo- 1. Žgur Boris 56 glasov 2. Andoljšek Marijan 39 glasov V D SKombinata ni bil izvoljen: 1. Šilc Stane 31 glasov V Svet delovne enote je bilo izvoljenih 6 članov: 1.Blažič Ana 58 glasov 2. Pezdir Rezka 57 glasov 3. Zajc Iva 47 glasov 4. Potočnik Ana 45 glasov 5. Pigac Magda 38 glasov 6. Šilc Stane 34 glasov V Svet DE niso bili izvoljeni: 1. Zemljič Marija 30 glasov 2. Govekar Ana 29 glasov 3. Rupnik Francka 29 glasov 4. Jevšek Alojz 28 glasov 5. V delovni enoti Pekarna Šmar- tinska je bilo na dan volitev skupno 102 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 92 oziroma 90 odstotkov. Neveljavna glasovnica je bila 1. Opravičeno odsotnih je bilo 10, neopravičeno pa nihče. V DS Kombinata sta bila izvolje- 1. Korelc Janez 55 glasov 2. Turenšek Slavko 54 glasov V DS Kombinata nista bila izvo- 1. Rigler Alojz 48 glasov 2. Vrbole Ignac 25 glasov V Svet delovne enote je bilo izvoljenih 5 članov: 1. Turk Rudi 89 glasov 2. Erčulj Jože 83 glasov 3. Kunšič ing.Zdravko 76 glasov 4. Fister Marija 72 glasov 5. Lenič Stane 70 glasov V Svet DE ni bil izvoljen: 1. Vrbole Ignac 65 glasov 6. V delovni enoti Pekarna Samova je bilo na dan volitev skupno 84 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 76 oziroma 90 odstotkov. Neveljavna glasovnica je bila 1. Opravičeno odsotnih je bilo 10, neopravičeno pa 2. V DS Kombinata sta bila izvoljena: 1. Papež Vid 66 glasov 2. Ahčin Stane 40 glasov V DS Kombinata ni bil izvoljen: 1. Vukelič Tomo 39 glasov V Svet delovne enote je bilo izvoljenih 5 članov: 1. Fekonja Jože 62 glasov 2. Balažič Štefan 58 glasov 3. Nemeš Ernest 55 glasov 4. Mežnarič Jože 54 glasov 5. Vrbanc Jože 50 glasov V Svet DE nista bila izvoljena 1. šuc Stanislav 46 glasov 2. Žagovec Stanislav 38 glasov 7. V delovni enoti Gorenjsko področje je bilo na dan volitev skupno 107 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 87 oziroma 81 odstotkov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsotnih je bilo 20, neopravičeno nihče. V DS Kombinata so bili izvoljeni: 1. Glavač Jože 64 glasov 2. Kovač Jože 63 glasov 3. Intihar Karel 55 glasov V DS Kombinata nista bila izvo- Ijena: 1. Korošec Alojz 49 glasov 2. Cop Cvetka 30 glasov V Svet delovne enote je bilo izvoljenih 7 članov: 1. Glavač Jože 74 glasov 2. Vrečko Anica 59 glasov 3. Berce Jože 56 glasov 4. Šlibar Jože 52 glasov 5. Pfajfar Marija 50 glasov 6. Rozman Milan 50 glasov 7. Čovič Cilka 46 glasov V Svet delovne enote niso bili izvoljeni: 1. Guzelj Alojz 41 glasov 2. Kuščar Cvetka 41 glasov 3. Skočir Danilo 38 glasov 4. Perc Stane 37 glasov 5. Plemelj Pavla 37 glasov 6. Eržen Kati 28 glasov 8. V delovni enoti Domžalsko področje je bilo na dan volitev skupno 72 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 70 oziroma 97 odstotkov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsotna sta bila 2, neopravičeno pa nihče. V DS Kombinata so bili izvoljeni: 1. Pugelj Gabrijel 58 glasov 3. Šorn Stanislav 53 glasov 2. Vrenjak Ivan 54 glasov 4. Kobau Jože 48 glasov V DS Kombinata nista bila iz- voljena: 1. Gerič Ivan 36 glasov 2. Kuzma Jože 30 glasov V Svet delovne enote je bilo iz- voljenih 6 članov: 1. Lajevec Janez 57 glasov 2. Borec Jakob 55 glasov 3. Bervar Franc 53 glasov 4. Malež Jože 51 glasov 5. Kobau Jože 43 glasov 6. Rihter Sonja 39 glasov V Svet DE niso bili izvoljeni: 1. Potočnik Damjan 36 glasov 2. Cerar Vladimir 35 glasov 3. Košir Franc 34 glasov 4. Slamič Vili 16 glasov 9. V delovni enoti Notranjsko področje je bilo na dan volitev 40 volilnih upravičencev, od ka- terih je glasovalo 35 oziroma 87 odstotkov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsotni so bili 4, neopravičeno pa 1. V DS Kombinata je bil izvoljen: 1. šefman Jože 31 glasov V DS Kombinata ni bil izvoljen: 1. Kržič Marjan 4 glasove V Svet delovne enote so bili Iz- voljeni: 1. Mivšek Feliks 27 glasov 2. Železnik Bernard 25 glasov 3. Sedej Franc 21 glasov 4. Juršič Andrej 20 glasov V Svet DE niso bili izvoljeni: 1. Bečaj Franc 19 glasov 2. Turšič Franc 19 glasov 3. Poredoš Ivan 19 glasov 10. V delovni enoti Pekarna in slaščičarna Kočevje je bilo na dan volitev skupno 31 volilnih upravi- čencev, od katerih je glasovalo 30 oziroma 97 odstotkov. Neveljavna glasovnica je bila 1. Opravičeno odsoten je bil 1, neopravičeno pa nihče. V DS Kombinata je bil izvoljen: 1. Zavodnik Ivan 20 glasov V DS Kombinata ni bil izvoljen: 1. Križ Blaž 9 glasov V Svet delovne enote so bili iz- voljeni: 1. Mesojedec Matilda 24 glasov 2. Mavrin Rudi 23 glasov 3. Kalič Vika 22 glasov 4. Andoljšek Štefan 19 glasov VSvet DE nista bili izvoljeni: 1. Petek Ančka 15 glasov 2. Trope Rozi 13 glasov 11. V delovni enoti Pekarna Kranj je bilo na dan volitev skupno 84 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 75 oziroma 89 °/o. Neveljavni glasovnici sta bili 2. Opravičeno odsotnih je bilo 8, neopravičeno pa 1. V DS Kombinata so bili izvoljeni 4 člani: 1. Gašperšič Jože 68 glasov 2. Kozan Alojz 61 glasov 3. Zupan Jože 43 glasov 4. Gorjanc Franc 41 glasov V DS Kombinata niso bili izvo- Ijeni: 1. Volčič Edvard 32 glasov 2. Jančar Janez 21 glasov 3. Lahajnar Rafaela 19 glasov V Svet delovne enote je bilo iz- voljenih 6 članov: 1. Gorjanc Franc 66 glasov 2. Mesec Jožefa 58 glasov 3. Čibej ing. Borut 56 glasov 4. Malovrh Janez 41 glasov 5. Mesec eLopold 36 glasov 6. Pečnak Slavica 28 glasov V Svet DE niso bili izvoljeni: 1. Šašelj Henrik 27 glasov 2. Tavčar Franc 26 glasov 3. Djukič Milenko 21 glasov 4. Jančar Janez 18 glasov 5. Tomc Štefka 18 glasov 6. Zalefelj Jože 17 glasov 12. V delovni enoti Pekarna No- vo mesto je bilo na dan volitev skupno 51 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 48 oziroma 94 odstotkov. Neveljavni glasovnici sta bili 2. Opravičeno odsoten je bil 1, neopravičeno pa 2. V DS Kombinata je bil za dobo enega leta izvoljen: 1. Ravnikar Ivan 34 glasov V DS Kombinata, ni bil izvoljen: 1. Vovk Anton 11 glasov V DS Kombinata sta bila za dobo dveh let izvoljena 2 člana: 1. Peklar Ernes f 36 glasov 2. Ritonja Ivo 35 glasov V DS Kombinata ni bil izvoljen 1. Jakelj Rudolf 17 glasov V Svet delovne enote je bilo za dobo enega leta izvoljenih 5 čla- 1. Kopina Božo 40 glasov 2. Golobič Alojz 36 glasov 3. Rems Tone 34 glasov 4. Štebenc Alojz 28 glasov 5. Jakelj Rudolf 25 glasov V Svet DE za dobo enega leta niso bili izvoljeni: 1. Luzar Martin 19 glasov 2. Primc aLdo 18 glasov 3. Pršina Pavla 17 glasov 4. Žitnik Alojz 16 glasov V Svet delovne enote je bilo za dob od veh let izvoljenih 6 čla- nov in to: 1. Bohte Joža 35 glasov 2. Buk Silva 35 glasov 3. Ravnikar Ivan 34 glasov 4. Lipovec Stane 31 glasov 5. Ritonja Ivo 31 glasov 6. Vovk Anton 31 glasov V Svet DE za dobo dveh let niso bili izvoljeni: 1. Marovič Adolf 29 glasov 2. Miklič Pepca 22 glasov 3. Štih Slavko 22 glasov 13. V delovni enoti Pekarija Metlika je bilo na dan volitev skupno 11 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 8 oz. 73 %>. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Opravičeno odsotni so bili 3, neopravičeno nihče. V DS Kombinata ni bil izvoljen: 1. Križan Martin 8 glasov V D SKombinata ni bil izvoljen: 1. Vukič Pero brez glasa Svet delovne enote sestavljajo vsi zaposleni, to pa zaradi tega, ker je njihovo število premajhno, da bi se iz njihovih vrst lahko izbiral delavski svet. Ti tovariši so naslednji: 1. Bukovec Nikola 2. Gorše Anton 3. Hribljan Alojzij 4. Jezerinac Ivan 5. Koren Jure 6. Križan Amalija 7. Križan Martin 8. Malešič Pavla 9. Stazinski Nikola 10. Vukič Pero 11. Zvonkovič Jure 14. Delovna enota Dolenjsko področje letos ni volila kandidata za DS Kombinata, ker članu DS Kombinata v tej DE poteče mandat v letu 1969. Svet delovne enote pa sestavljajo vsi zaposleni, ker je tudi njihovo število premajhno, da bi iz njihovih vrst lahko izbrali delavski svet. Volijo pa samo predsednika delovne skupnosti. Ti tovariši so naslednji : 1. Bukovec Ivan 2. Jerič Marija 3. Kuplenk Alojz 4. Malenšek Alojz 5. Malenšek Milena 6. Mišmaš Regina 7. Mohar Alojz 8. Peskar Alojz 9. Radešček Anton 10. Skube Franc 11. Srebotnjak Anton 12. Vencelj Jože 13. Vencelj Marjan 14. Vrsfovšek Franc 15. Zarabec Janez Volitve v Svete delovnih enot v Kombinatu »Žito« so bile na 14 voliščih ter je od 911 volilnih upravičencev glasovalo 828 ali 91 °/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 11, ali 1,3 °/o. Neopravičeno osotnih pa je bilo 6 ali 1 %>. V delavski svet Kombinata je bilo izvoljenih 30 članov. Med člani DS Kombinata je 29 moških in 1 ženska. Med njimi je tudi 5 mladincev. Po določilih Statuta Kombinata »Žito« je bil na vsakih začetih 20 zaposlenih voljen po en kandidat v DSK. V vseh 14 delovnih enotah je bilo v Svete DE izvoljenih 97 članov. Med temi je 69 moških in 28 žena ter 16 mladincev. Novi člani delavskega sveta Kombinata so naslednji: 1. Jamnik Adolf, 113 g.l, DE Uprava 2. Zmrzlikar Fr., 97 gl., DE Uprava 3. Zajc Ivan, 89 gl., DE Uprava 4. Puš Slavko, 80 gl., DE Uprava 5. Osjak Albin, 44 gl., DE Ljublj. 6. Ščap Alojz, 38 gl., DE Ljublj. 7. Hlede Darinka, 21 gl., DE Trgo- 8. Žgur Boris, 56 gl., DE Pekatete 9. Andoljšek Marjan, 39 gl., DE Pekatete 10. Korelc Janez, 55 gl., DE Pek. Šmartinska 11. Turenške Slavko, 54 gl., DE Pek. Šmartinska 12. Papež Vid, 66 gl., DE Pek. Samova 13. Ahčin Stane, 40 gl., DE Pek. Samova 14. Glavač Jože, 64 gl., DE Go- renjska 15. Kovač Jože, 63 gl., DE Go- 16. Intihar Karel, 55 gl., DE Gor. 17. Pugelj Gabrijel, 58 gl., DE Domžale 18. Vrenjak Ivan, 54 gl., DE Dom. Konec na 5. strani Komisije DS in upravni odbor Glede nafo, da v -drugem sestavku objavljamo, novo izvoljene člane DS kombinata, bomo v tem prispevku objavili sezname članov DO, stalnih komisij pri DS ter svete delovnih enot in komisij: Člani upravnega odbora in namestniki' Člani 1. Čibej ing. Borut, DE pek. Kranj 2. Dragar Adolf, DE Domžale 3. Hlede Darinka, DE Trgovina 4. Kovač Jože, DE Gorenjska 5. Osjak Albin, DE Ljubljana 6. Papež Vid, DE pek. Samova 7. Peklar Ernest, DE pek. Novo m, 8. Zgur Boris, DE Pekatete 9. Puterle Franc, gl. direktor je član UO po samem zakonu. Namestniki Maček Franc, DE pek. Kranj Galien Bojan, DE Domžale Markelj Janez, DE Vrhnika Glavač Jože, DE Gorenjska Pogačar Minka, DE Ljubljana Vukelič Tomo, DE pek. Samova Ritonja Ivo, DE pek. Novo m. Vrbinc Franc, DE Uprava Na zasedanju upravnega odbora dne 29. 5. 1968 je bil za predsednika upravnega odbora Kombinata izvoljen Zgur Boris, DE Pekatete, za namestnika pa Vrbinc Franc, DE Uprava. Stalne komisije pri DS Kombinata Komisija za OD: 1. Pintar Anton, predsednik, DE Gorenska, 2. Aljančič Stane, DE Uprava, 3. Osjak Albin, DE Ljubljana, 4. Pirc Jože ml., UE pek. Šmartinska, 5. Samar Milivoj, DE Uprava, 6. Slovenc Janez, DE Uprava, 7. Šilc Stane, DE Pekatete. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Jamnik Adolf, predsednik, 2. Bertoncelj Marija (oba DE Uprava), 3. Korelc Janez, DE Pek. šmartinska, 4. Martinčič Anton, DE Uprava, 5. ščap Alojz, DE Ljubljana. Razpisna komisija: 1. Puš Slavko, Predsednik, 2. Samar Milivoj, 3. Slovenc Janez (vsi DE Uprava). Arbitražna komisija: 1. Pugelj Gabrijel, predsednik, DE Domžale, 2. Mihelič Vinko, 3. Popovič Alenka (oba DE Uprava). Stanovanjska komisija: 1. Zgur Boris, predsednik, DE Pekatete, 2. Novak Lojzka, 3. Popovič Alenka (obe DE Uprava). Člani komisije so ludi vsi predsedniki stanovanjskih komisij pri DE. Komisija za Izobraževanje: 1. Šef-man Jože, predsednik, DE Vrhnika, 2- Jamnik Adolf, DE Uprava, 3. Marinč Jože, DE pek. Kočevje, 4. Stenko Marija, DE Uprava, 5. šlam- IZID VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE Nadaljevanje s 4. strani 19. Sorn Stanislav, 53 gl., DE Dom. 22. Zavodnik Ivan, 20 gl., DE Pek. Kočevje 23. Gašperšič Jože, 68 gl., DE Pe- karna Kranj 24. Kazan Alojz, 61 gl., DE Pe- karna Kranj 25. Zupan Jože, 43 gl., DE Pekarna Kranj 26. Gorjanc Franc, 41 gl., DE Pekarna Kranj 27. Peklar Ernest, 34 gl., DE Pek. Novo mesto (za 2 leti) 28. Ritonja Ivo, 35 gl., DE Pek. Novo mesto (za 2 leti) 29. Ravnikar Ivan, 34 gl., DE Pek. Novo. mesto. eg ainventarja: 1. Jamnik Adolf, predsednik, 2. Ožbolt Robert, 3. Vesič Ivan (vsi DE Uprava). Uredniški odbor »Glasnika«: 1. Slovenc Janez, odgovorni urednik, DE Uprava, 2. Podboršek Albin, tehnični urednik, DE Uprava, 3. Blažič Ana, DE Pekatete, 4. Glavač Jože, DE Gorenjska, 5. Novak Ciril, DE Uprava, 6. Rems Tone, DE pek. Novo mesto, 7. Volčič Edvard, DE pek. Kranj, 8. Šlamerbeger inž. Vladimir, DE Ljubljana. SVETI DE IN NJIHOVE KOMISIJE I. Svet DE Uprava: Izvoljen člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Bidovec Kristina, 2. Jamnik Adolf, 3. Dekleva Jože, 4. Marolt Jože ml., 5. Glavan Pavla. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Bertoncelj Marija, predsednik, 2. Podboršek Albin, namestnik predsednika, 3. Novak Lojzka, 4. Ožbot Robert, 5. Sešek Lado, 6. škopac Komisija za OD: 1. škopac Fa-bio, predsednik, 2. Jeršin Justi, 3. Mrzlikar Mili, 4. Stenko Marija, 5. Zajc Janez. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1.. Klopčič Jože, predsednik, 2. Saje Poldka, 3. Šonc Andrej. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Tadel inž. Vili, predsednik, 2. Aljančič Stane, 3. Kuret inž. Arzenij. Razpisna komisija: 1. Novak Lojzka, predsednik, 2. Bertoncelj Marija, 3. Puš Slavko. Komisija za Izobraževanje: 1. Samar Milivoj, predsednik, 2. Šiftar Emil, 3. Vrbinc Franc. Stanovanjska komisija: 1. Do- bravc Jože, predsednik, 2. Končan, Anica, 3. Sablič Mira. Komisija za HTV in varstvo invalidov: 1. Šiftar Emil, predsednik, 2. Miletič Aleksander, 3. Ožbot Robert. II. Svet DE Ljubljansko področje: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Perc Drago, predsednik, 2. Pogačar Minka, 3. Boškovič Vinko, 4. Mlinarič Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Gantar Rudi, 2. Kramberger Martin, 3. Osjak Albin, 4. Zemljič Franc, 5. Smolič Jože, 6. Vidmar Janez, 7. Šebenik Marija. Komisija za OD: 1. Mlinarič Jože, predsednik, 2. ščap Alojz, 3. Lipuš Mišo. Razpisna komisija: 1. Pogačar Minka, predsednik, 2. Lešnjek Rudi, 3. Smolič Jože. Komisija za izobraževanje: 1. 1. Zemljič Franc, predsednik, 2. Lebar Alojz, 3. Štravs Janez. Stanovanjska komisija: 1. Gantar Rudi, predsednik, 2. Grad Dore, 3. Šebenik Marija. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Kramberger Martin, predsednik, 2. Medvešček Martin a, 3. Vidmar Janez. III. Svet DE Trgovina: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Gradič Anica, 2. Ivanc Ivanka, 3. Kastelic Anica, 4. Pust Iva, 5. šuc Zdenka. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Kirn Milena, predsednik, 2. Bucaj Marta, 3. Jankovič Tončka, 4. Polajnar Marija. Komisija za OD: 1. Polajnar Marija, predsednik, 2. Drnovšek Ivanka, 3. Hlede Darinka. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Kastelic Anica, predsednik, 2. Gradič Anica, 3. Ivanc Ivanka. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Kastelic Anica, predsednik, 2. Kirn Milena, 3. Polajnar Marija, 4. Tomažin Franc. Razpisna komisija: 1. Bucaj Marta, predsednik, 2. šuc Zdenka, 3. Hlede Darinka. Komisija za izobraževanje: 1. Jankovič Tončka, predsednik, 2. Kotnik Urška, 3. Gradič Anica. Stanovanjska komisija: 1. Kirn Milena, predsednik, 2. Jankovič Tončka, 3. Ivanc Ivanka. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Pust Iva, predsednik, 2. Fatur Mila, 3. Vukelič Pavla. IV. Svet DE Pekatete: Izvoljeni člani v letu 1j?67, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Andoljšek Marjan, 2. Godnjavec Ljuba, 3. Drg-lin Francka, 4. Primožič Ivanka, 5. Uhan Marija. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Šilc Stane, predsednik, 2. Blažič Ana, 3. Pigac Magda, 4. Pezdir Rezka, 5. Potočnik Ana, 6. Zajc Iva. Komisija za OD: 1. Pezdir Rezka, predsednik, 2. Avsec Marta, 3. Lipicer Drago, 4. Strgar Joža, 5. Zgur Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Drglin Francka, predsednik, 2. Dolenc inž. Vlada, 3. Blažič Ana. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Blažič Ana, predsednik, 2. Mešič inž. Lado, 3. Zemljič Marija. Razpisna komisija: 1. Šilc Stane, predsednik, 2. Lipicer Drago, 3. Zgur Boris. Komisija za Izobraževanje: 1. Potočnik Ana, predsednik, 2. Košak inž. Andrej, 3. Pigac Magda. Stanovanjska komisija: 1. Uhan Marija, predsednik, 2. Remškar Slavko, 3. Zemljič Marija. Komisija za HTV in varstvo Invalidnih oseb: 1. Andoljšek Marjan, predsednik, 2. Brulc Jože, 3. Jerlah Jože. V. Svet DE Pekarna šmartinska: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Anfloga Milan, 2. Bajc Miro, 3. Marolt Alojz, 4. Poglavšek Jože, 5. Rigler Alojz, 6. Zemljič Jakob. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Kunšič inž. Zdravko, predsednik, 2. Turk Rudi, namestnik predsednika, 3. Erčulj Jože, 4. Fister Marija, 5. Lenič Stane. Komisija za OD: 1. Turk Rudi, predsednik, 2. Antloga Milan, 3. Pirc Jože ml., 4. Turenšek Slavko, 5. Vrbole Ignac. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Lenič Stane, predsednik, 2. Košir Marija, 3. Str-nišnik Andrej, 4. Turenšek Slavko, 5. Žulj Ivan. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Kunšič inž. Zdravko, predsednik, 2. Rigler Alojz, 3. Verbole Ignac. Razpisna komisija: 1. Rigler Marija, predsednik, 2. Ritmanič Matej, 3. Zemljič Jakob. Komisija za izobraževanje: 1. Kunšič inž. Zdravko, predsednik, 2., Rigler Alojz, 3. Turk Rudi. Stanovanjska komisija: 1. Rigler Alojz, predsednik, 2. Fister Marija, 3. Lenič Stane. Komisija za HTV In varstvo invalidnih oseb: 1. Poglavšek Jože, predsednik, 2. Marolt Alojz, 3. Zalar Ludvik. VI. Svet DE Pekarna Samova: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Vukelič Tomo, predsednik, 2. Ahčin Stane, 3. Jagdauti Aslan, 4. Latin-čič Veljko, 5. Papež Vid, 6. Štefančič Martin. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Balažič Štefan, 2. Fekonja Jože, 3. Mežnarič Jože, 4. Nemeš Ernest, 5. Vrbanc Jože. Komisija za OD: 1. Horvat Ludvik, predsednik, 2. Ritmanič Ciril, 3. Štuhec Terezija, 4. Vrbanc Jože, 5. Zabric inž. Vida. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Papež Vid, predsednik, 2. Grubišič Marija, 3. Balažič Štefan, Turk Anica in Šuc Stane, namestnika. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Štefančič Martin, predsednik, 2. Horvat Ludvik, 3. Šuc Stane. Razpisna komisija: 1. Nemeš Ernest, predsednik, 2. Fišer Stane, 3. Zorič Francka. Komisija za izobraževanje: 1. Ahčin Stane, predsednik, 2. Rožma-nec Vinko, 3. Šuc Stane. Stanovanjska komisija: 1. Balažič Štefan, predsednik, 2. Crnčec Ivan, 3. Kovačič Ciril, 4. Papež Vid, 5. Turk Anica. Komisija za HTV in varstvo Invalidnih oseb: 1. Mežnarič Jože, predsedniki 2. Fekonja Jože, 3. Jagdauti Aslan, 4. Cečelič Ivan, 5. Škrlj Štefan. VII. Svet DE Gorenjska: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Goričnik Janez, 2. Kovačič Franc, 3. Štravs Vinko, 4. Zupan Sonja. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Glavač Joža, predsednik, 2. Barce Jože, 3. Čovič Cilka, 4. Pfajfar Marija, 5. Rozman Milan, 6. Šlibar Jože, 7. Vrečko Anica. Komisija za OD: 1. Tavčar Marjan, predsednik, 2. Čovič Cilka, 3. Guzelj Alojz. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Korošec Alojz, predsednik, 2. Berce Jože, 3. Potočnik Anica, 4. Čop Cvetka, 5. Perc Stane. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Kovač Jože, predsednik, 2. Artelj Štefka, 3. Rozman Milan. Razpisna komisija: 1. Kovačič Franc, predsednik, 2. Eržen Kati, 3. Čovič Cilka. Komisija za izobraževanje: 1. Šlibar Jože, predsednik, 2. Artelj Štefka, 3. Goričnik Janez. Stanovanjska komisija: 1. Vrečko Anica, predsednik, 2. Pungaršek Jože, 3. Skočir Danilo. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Kovačič Franc, Konec na 6. strani Med mnogimi izvoljenimi komisijami bodo v prihodnje Imele tajveč dela izobraževalne komisije Komisije DS in upravni odbor Nadaljevanje s 5. strani predsednik, 3. Čečič Ivan, 3. Štravs Aldo. Vlil. Svet DE Domžale: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Bervar Ana, 2. Jemc Rudi, 3. Kočar Janez, 4. Prašnikar Alojz, 5. Zalokar Ivan, Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1670: 1. Lajevec Janez, predsednik, 2. Bervar Franc, 3. Borec Jakob, 4. Ko-bau Jože, 5. Malež Jože, 6. Rihter Sonja. Komisija za OD: 1. Kosmač Matija, predsednik, 2. Ručigaj Ivan, namestnik predsednika, 3. Dragar Adolf, 4. Galien Bojan, 5. Lajevec Janez, 6. Kavčič Martin, 7. Zalokar Ivan, 8. Zore Franc. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Lajevec Janez, predsednik, 2. Kosmač Matija, nam. predsednika, 3. Galien Bojan, 4. Kobau Jože. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Som Stanislav, predsednik, 2. Hribar Franc, namestnik predsednika, 3. Borec Jakob, 4. Leve Zalka. Razpisna komisija: 1. Vrenjak Ivan, predsednik, 2. Kočar Janez, namestnik predsednika, 3. Hribar Franci, 4. Jemc Rudi. Komisija za izobraževanje: 1. Kosmač Matija, predsednik, 2. Lajevec Janez, namestnik predsednika, 3. Dragar Adolf, 4. Rihter Sonja. Stanovanjska komisija: 1. Bervar Franc, predsednik, 2. Kavčič Martin, namestnik predsednika, 3. Gerič Ivan, 4. Gregorič Martin. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Malež Jože, predsednik, 2. Kobau Jože, namestnik predsednika, 3. Košir Franc, 4. Ručigaj Ivan. IX. Svet DE Vrhnika: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Kržič Marjan, predsednik, 2. Bizovičar Vinko, 3. Lazar Janez, 4. Novak Ciril, 5. Tomšič Rada. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Juršič Andrej, 2. Mivšek Feliks, 3. Sedej Franc, 4. Železnik Bernard. Komisija za OD: 1. Novak Ciril, predsednik, 2. Car Stefan, 3. Ce-larc Ivan, 4. Gregorka Ignac, 5. Oblak Rezka. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Železnik Bernard, predsednik, 2. Celarc Ivan, 3. Štempihar Janez. Komisija za ocenjevanje sposobnosti pri delu: 1. Kržič Marjan, predsednik, 2. Nagode Franc, 3. Sefman Jože. Razpisna komisija: 1. Markelj Janez, predsednik, 2. Mivšek Feliks, 3. Tomšič Radka. Komisija za izobraževanje: 1. Mivšek Feliks, predsednik, 2. Kržič Marjan, 3. Seljak Stane. Stanovanjska komisija: 1. Lazar Janez, predsednik, 2. Rožmanec Tončka, 3. Štempihar Janez. Komisija za HTV In varstvo invalidnih oseb: 1. Juršič Andrej, predsednik, 2. Krže Anton, 3. Turšič Franc. X. Svet DE Pekarna Kočevje: Izvoljeni v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Zavodnik Ivan, predsednik, 2. Žnidaršič Anton, 3. Strniša Elica, 4. Skoda Lenčka, 5. Skoda Vida. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Andoljšek Stefan, 2. Kalič Vika, 3. Mavrin Rudi, 4. Mesojedec Matilda. Komisija za OD: 1. Žnidaršič Anton, predsednik, 2. Debeljak Janez, 3. Gorše Roza, 4. Petek Ančka, 5. Skoda Vida. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Žnidaršič Anton, predsednik, 2. Kramar Rozi, 3. Strniša Elica. Komisija za ocenjevanje delovnih sposobnosti: 1. Zavodnik Ivan, predsednik, 2. Pertinač Ivanka, 3. Skoda Vida. Razpisna komisija: 1. Gorše Rozi, predsednik, 2. Andoljšek Štefan, 3. Umek Marija. Komisija za izobraževanje: 1. Križ Blaž, predsednik, 2. Mavrin Rudi, 3. Turk Silva. Stanovanjska komisija: 1. Skoda Lenčka, predsednik, 2. Mesojedec Tilka, 3. Zavodnik Ivan. Komisija za HTV In varstvo invalidnih oseb: 1. Koch Franc, predsednik, 2. Lavrič Veljko, 3. Trope Rozka. XI. Svet DE Pekarna Kranj: Izvoljeni člani v letu 1967, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Maček Franc, predsednik, 2. Lahajnar Rafaela, 3. Marn Ivan, 4. Rus Anton, 5. Zupanc Drago. Izvoljeni člani v letu 1968, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Čibej inž. Borut, 2. Gorjanc Franc, 3. Malovrh Janez, 4. Mesec Jožefa, 5. Mesec Leopold, 6. Pečnak Slavica. Komisija za OD: 1. Gričar Bori-slava, predsednik, 2. Maček Franc, 3. Marn Ivan. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Rus Anton, predsednik, 2. Kozan Alojz, namestnik predsednika, 3. Gorjanc Franc, 4. Pavlič Marinka. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Mesec Leopold, predsednik, 2. Čibej inž. Borut, 3. Gričar Borislava. Razpisna komisija: 1. Čibej inž. Borut, predsednik, 2. Pavlič Marinka, 3. Rus Anton. Komisija za izobraževanje: 1. Malovrh Janez, predsednik, 2. Gorjanc Anton, 3. Tomc Štefka. Stanovanjska komisija: 1. Maček Franc, predsednik, 2. Pečnak Slavica, 3. Zadravec Milan. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Sašelj Henrik, predsednik, 2. Jagodic Mihael, 3. Jaklič Ivan. XII. Svet DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto: Izvoljeni člani v letu 1968, za dobo enega leta, katerim poteče mandat v letu 1969: 1. Golobič Alojz, 2. Jakelj Rudolf, 3. Kopina Božo, 4. Rems Tone, 5. Strbenc Alojz. Izvoljeni člani v letu 1968, za dobo dveh let, katerim poteče mandat v letu 1970: 1. Ravnikar Ivan, predsednik, 2. Bohte Joža, 3. Buk Silva, 4. Lipovec Stane, 5. Ritonja Ivo, 6. Vovk Anton. Komisija za OD: 1. Ritonja Ivo, predsednik, 2. Buk Silva, 3. Bohte Joža, 4. Jakelj Rudolf, 5. Ravnikar Ivan, 6. žic Zoran. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Blažič Jože, predsednik, 2. Rems Tone, 3. Žic Zoran. Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti: 1. Vovk Anton, predsednik, 2. Blažič Jože, 3. Sintič Tončka. Razpisna komisija: 1. Ravnikar Ivan, predsednik, 2. Bohte Joža, 3. Mavrovič Adolf. Komisija za Izobraževanje: 1. Vovk Anton, predsednik, 2. Rada-kovič Stevo, 3. Ritonja Ivo, 4. Žitnik Alojz. Stanovanjska komisija: 1. Rems Tone, predsednik, 2. Blažič Jože, 3. Kopina Božo. Komisija za HTV in varstvo invalidnih oseb: 1. Rems Tone, predsednik, 2. Bohte Joža, 3. Jakelj Rudolf, 4. Ravnikar Ivan. Komisija za nabavo in prodajo osnovni hsredstev in drobnega inventarja: 1. Ritonja Ivo, predsednik, 2. Mavrovič Adolf, 3. Strbenc Alojz. XIII. Svet DE Pekarija Metlika: 1. Hribljan Alojzij, predsednik, 2. Bu- Različna Nadaljevanje s 1. strani vodstvenih in strokovnih delavcev v delov,-ni organizaciji, — družbeni vidik položaja in funkcije direktorja v samoupravni delovni organizaciji, — vpliv vodstvenih in strokovnih delavcev na poslovni uspeh podjetja, — nagrajevanje vodilnih in strokovnih delavcev, — problemi funkcionalnega izobraževanja in kadrov, metode načrtovanja — vloga upravnega odbora v gospodarskih organizacijah, — usklajevanje samoupravljanja z zakoni, samoupravnimi akti in podobno. Referenti, ki so podajali svoje referate na tem simpoziju, so želeli prikazati probleme v zvezi z delom vodstvenih in strokovnih delavcev ter usklajevanje med zakonom in prakso v gospodarskih organizacijah. Zanimive so bile razprave o upravnem odboru kot telesu samoupravljanja, pri čemer je prišlo do izraza mnenje, ali naj se upravni odbori v gospodarskih organizacijah ukinejo ali pa naj postanejo izključno strokovni organ v njih. Mnenje, naj bi direktor sam izbiral svoje najožje strokovne sodelavce in naj bi bili le-ti disciplinsko in strokovno odgovorni samo direktorju, ne pa samoupravnim organom, je izzvalo veliko razprav, vendar se je večina nagibala k prvemu mnenju, da bi bili sodelavci direktorja zares izbrani prav od njega in tudi odgovorni samo njemu. kovec Nikola, 3. Gorše Anton, 4. Jezerinac Ivan, 5. Koren Jure, 6. Križan Amalija, 7. Križan Martin, 8. 10. Vukič Pero, 11. Zvonkovir Jure. Malešič Pavla, 9. Stazinski Nikola, Svet DE Pekarija Metlika nima svojih komisij, ker delo komisij opravlja celoten kolektiv. XIV. Svet DE Dolenjsko področje: 1. Vrstovšek Franc, predsednik, 2. Bukovec Ivan, 3. Jerič Marija, 4. Kuplenk Alojz, 5. Malenšek Alojz, 6. Malenšek Milena, 7. Mišmaš Regina, 8. Mohar Alojz, 9. Peskar Alojz, 10. Radešček Anton, 11. Sku-be Franc, 12. Srebotnjak Anton, 13. Vencelj Jože, 14. Vencelj Marjan, 15. Zarabec Janez. Svet DE Dolenjsko področje nima svojih komisij, ker delo komisij opravlja celoten kolektiv. mnenja Veliko je bilo govora tudi o reelekciji, pri čemer je bila večina mnenja, da reelekcija, določena z zakonom, več škoduje kot koristi poslovanju podjetja. Pri tem so poudarili mnenje, da se lahko novi direktor v 4 letiho — kolikor jih predvideva zakon o reelekciji komaj dodobra spozna s poslovanjem podjetja in njegovimi poslovnimi partnerji, še huje pa se to odraža v tistih podjetjih, ki poslujejo z odjemalci oziroma poslovnimi partnerji v zamejstvu. Zanimive so bile tudi razprave o strokovnih odločitvah, ki naj bi sodile izključno v pristojnost strokovnega in vodstvenega kadra, seveda s pogojem, da morajo ti delavci za odločitve tudi disciplinsko odgovarjati. Mnenja, da bi bile strokovne službe podrejene samo direktorju, ne pa samoupravnim organom, so izzvala precej razprav. Zelo jasno je bilo rečeno, da strokovne službe podajajo analize samoupravnim organom, vendar naj ne bi bile odgovorne njim, temveč samo direktorju. V razpravi je bilo rečeno celo to, — ko samoupravni organi ustanavljajo »svoje komisije« o raznih strokovnih zadevah pri DS — da je to nezaupnica lastnim strokovnim službam v delovnih organizacijah. Te in še mnogo drugih razprav ter mnenj je bilo slišati na tem simpoziju. Mnogo razprav se je porodilo še posebej med strokovnimi ljudmi izven simpozija, ko smo predstavniki iz raznih podjetij med seboj navezali stike ter si izmenjali misli in izkušnje. Na simpoziju in v vseh razpravah je bilo čutiti hotenje po čim boljši pp-vezavi ter uskladitvi tm-rije in prakse za boljše poslovanje in gospodarjenje v naših gospodarskih organizacijah. S. A. Rekreacija je velik doprinos h krepitvi delovnega poleta delavcev kombinata. Prav tl trije so najvnelejil pristali le dejavnosti. Smučarji eŽUa. so sl priborili celo pokal Pekarna Kranj: Prvi del rekonstrukcije končan ŽE SEDAJ LAŽJA PROIZVODNJA — BOLJŠA KONTROLA tehnološkega postopka in boljša priprava testa — OBČUTNO IZBOLJŠANJE KVALITETE VSEH IZDELKOV Vsem bralcem je bolj ali manj znano, da kombinat sedaj preživlja nekakšno dobo rekonstrukcij, najsi bo mlinskih obratov ali pa pekarn. Po sklepu delavskega sveta so letos, 15. januarja, začeli tudi z rekonstrukcijo pekarne v Kranju, ki je bila nujna. Že nekoč, ko smo pisali o pekarni Kranj, smo poudarili dejstvo, da je obrat, kljub temu da ni še tako star, že neprimeren za dobro proizvodnjo kruha in peciva in da ga bo treba rekonstruirati. Prva faza rekonstrukcije je trajala do 10. februarja, obsegala pa je preureditve v mešalnici, v oddelku za pecivo in v ekspeditu. Mcialnica je opremljena z novimi kolli Nedavni obisk v tej pekarni je potrdil domnevo, da je že sedaj v prvi fazi prišlo do Precejšnjih sprememb, seveda na boljše. O tem sta nas seznanila tudi direktor delovne enote tov. Gašperšič in tehnolog inž. Čibej, ki sta podrobno obrazložila, kaj je bilo vse na novo urejeno. POENOSTAVLJENO DELO Potem, ko smo si ogledali vse prostore, smo se vsedli k razgovoru. Sogovornika sta Povedala, da so mešalnico Povsem obnovili. Medtem ko s° bili prej v njej trije silosi ~~ dva za črno in eden za belo moko, — sta sedaj nameščena le dva silosa. Prej sPloh niso imeli možnosti konzole za točno odmerjanje m°ke, mešalni stroji pa so bili tako zastareli, da je moral mešalec z rokama zadrževati *°tel, če je hotel, da bi se testo v redu zmešalo. Nič Rudnega, če so delavci dobili na rokah žulje. Ko pa šo Jesto stresali, so ga morali oddati na mizo in ga dajati po Kosih v delilni stroj. Sedaj imajo dva silosa, si-Fer manjše kapacitete, vendar 'ma vsak silos svojo tehtnico, da lahko točno odmerijo ko-hcino moke za vsak kotel. No-Va sta mešalna stroja z večjo \mogljivostjo in 24 mešalnih skled ali kotlov. Nova pa sta ,udi lijak za stresanje in prekucnik. Vodo morajo za zdaj sicer še meriti, v kratkem pa Pričakujejo, da bodo dobili udi napravo za merjenje vo-de ali dozafor. Sicer pa so mešalnico po-Večali za nekaj kvadratnih metrov, ker so jo za 2,5 m po- daljšali. Obnovili so tla in jih obložili s teracom, obnovili so stene in tudi električna napeljava v mešalnici je nova. Ko so podaljševali ta prostor, so morali podreti eno steno in je zdaj mnogo več prostora. SPRVA NEKAKŠEN ODPOR V oddelku za pecivo so namestili nov mešalni stroj in podno tehtnico, pridobili pa ŽEMLJA TEŽKA 5 KG Ne dolgo tega so v pekarni Kranj prejeli svojevrstno naročilo. Čeprav za razne svečane priložnosti izdelajo včasih tudi razne pletene, maslene štruce, jih je to pot nenavadni naročnik presenetil. Mladi no-voporočenec si je zaželel presenetiti svoje svate ob ohceti z nič manj kot 5 kg težko žemljo velikanko. Naročilo je bilo sicer precej zahtevno, ker je žemljo takšnega obsega težko primerno speči. Kljub temu so se potrudili in rešili ta problem. Žemljo so, preden so jo dali v peč, obvili s papirjem in jo povsem v redu spekli. so fudi nov oblikovalni stroj »Fortuna«, ki je avtomatičen. Delo ob tem stroju je mnogo lažje in enostavnejše, ker vanj položijo le pladenj s te- stom, ki ga stroj potem popolnoma sam avtomattično oblikuje. Zanimivo je, sta povedala tovariša, da so imeli delavci sprva celo nekakšen strah in odpor pred to novostjo. Menda zato, ker so mislili, da bo kdo prišel ob delovno mesto. Sedaj so se stroja privadili, ker jim je delo precej olajšal. VEČJI PROSTOR ZA NAKLADANJE Pri rekonstrukciji v ekspeditu so povečali zmogljivost za eno nakladališče in vgradili nova vrata, da lahko kruh in ostale izdelke nakladajo hkrati v dva avtomobila. Pridobili so tudi nekaj nove embalaže. Poprej so imeli 250 pločevinastih košar, sedaj so pridobili 200 novih, do konca leta pa jih bodo dobili še 500, ker so nujno potrebne. Zlasti se to pokaže ob sobotah, ko je poraba kruha največja in pomanjkanje embalaže povzroča precejšen zastoj pri razvažanju kruha in peciva. Že sedaj se vidi, da so časovno veliko pridobili. Poprej so na primer v Cerklje ali Bitnje dostavljali kruh šele ob 11. uri, sedaj ga pa že ob 9. uri. Lažje jim je še zalo, ke imajo rsedaj dva nova avtomobila, v ekspeditu pa 15 novih vozičkov za odlaganje kruha. S tem je bil rešen problem zaradi čakanja, ke je sedaj odpadel, vse delo v ekspeditu pri razvažanju pa poteka precej hitreje. BOLJŠA PRIPRAVA TESTA V kranjski pekarni — so nam povedali — občutijo že sedaj po prvi fazi precejšnje izboljšanje. Sedaj je omogočena boljša kontrola tehnološkega postopka in tudi bolje lahko pripravljajo testo. To pa zaradi tega, ker novi stroji omogočajo točno meritev moke, mešalni stroji bolje mešajo testo in tudi določanje količine moke je zadovoljivo. Iz tega sledi, da lahko sedaj delajo enakomernejše testo, zakaj prej so ga morali pripravljati bolj po občutku. Testo sedaj doteka v delilni stroj bolj enakomerno in tudi delilni stroj bolje opravlja svojo nalogo. V oddelku za pecivo je sedaj možna točna meritev moke in vode, kar po novem urejuje podna tehtnica. Prav zato je moč pripraviti takšno testo, kakršno je potrebno za izdelavo peciva. Posledica tega je, da lahko sedaj posvečajo večjo pozornost sami kontroli izdelave kruha in peciva. NOVA ORGANIZACIJA DELA Z vsemi temi spremembami so uspeli, seveda z veliko prizadevnostjo novega tehnologa tov. Čibeja in direktorja tov. Gašperšiča, ki sta znala svojim sodelavcem prikazati potrebe po rekonstrukciji, zraven tega pa sta nevsiljivo uvedla tudi primerno delovno disciplino in sistematični program dela. V oddelku delajo sedaj naprej oljno pecivo, nato polnjeno pecivo (štruklje, potice in maščobno pecivo), potem drobno pecivo (makovke in rogljiče), končno pa kajzerice in žemlje. Ta novi razpored dela je v kranjski pekarni omogočil, da imajo dovolj delovne sile, medtem ko jim je prej primanjkovala. KVALITETA JE IZBOLJŠANA Če govorimo že o izpopolnitvah v tehničnem pogledu, je treba omeniti še statično vzhajalno komoro, ki jo uporabljajo za vzhajanje testa za pecivo in kruh. Ta komora veliko pomaga pri izboljševanju kvalifete peciva in kruha, zakaj testo zanju lahko nenmo-teno vzhaja in ne dobiva pri tem skorje, preden gre v peč. To komoro uporabljajo seveda tudi za vzhajanje testa za kruh v času, kadar komore ne rabijo za vzhajanje testa za pecivo. Nasploh torej lahko povemo, da se je kvaliteta izdelkov že ob prvi fazi rekonstrukcije občutno poboljšala in — ob tem ko stalno kontrolirajo tržišče — že ugotavljajo, da se že pojavlja zadovoljstvo pri kupcih glede pravočasne dostave kruha in tudi glede izboljšave njegove kvalitete. Ob tej priložnosti naj navedem primer, ki sem ga doživel prav sam. Z dobro znanko smo se peljali pred približno tremi tedni z Vršiča. Malo pred Kranjem se je spomnila, da mora kupiti kruh. Bila je namreč sobota, pred seboj pa je imela še daljše potovanje v južni del države. Ustavili smo se ob prodajnem kiosku kranjske pekarne Žita blizu hotela Evropa. Kupila je bel domač kruh. Takoj smo Novi silos s tehtnico ugotovili, da je ta kruh izredno dobre kvalitete, okusa in izdelave. Malce ne vedeč, da je bila že opravljena rekonstrukcijska prva faza pekarnen Kranj je rekla: »Le kaj so v Kranju »pogrunfali« novega, da imajo sedaj tako dober kruh?«, tako je bila zadovoljna. Menda ni ob tem potreben komentar, zakaj že samo ta dogodek pove, da je bila prva faza rekonstrukcije pekarne Kranj uspešna in se tudi že odraža na trgu. DO KONCA LETA SPET NOVOSTI V nadaljnenm razgovoru s tov. direktorjem in tehničnim vodjo pekarne nas je zanimalo, kaj predvidevajo v drugi fazi rekonstrukcije te pekarne. Povedala sta, da imajo v načrtu uvedbo avtomatične linije za peko kruha, postavitev nove vzhajalne komore, novo tunelsko peč in eno statično Nadaljevanje na 10. strani TakSne peči ob koncu leta v Kranju ne bo več 8 ■ŽITO« Sprejeti novi člani v ZK Osnovna organizacija ZK kombinata Žito je imela 7. maja letos spet enega izmed dokaj plodnih sestankov, na katerem je obravnavala položaj kombinata v zvezi z izpolnjevanjem programa razvoja ter naloge članov ZK v zvezi z nadaljnjimi načrti kombinata. Posebna točka dnevnega reda je bila namenjena svečanemu sprejemu novih članov v ZK. Na sestanku je bil prisoten tudi sekretar četrtnega komiteja ZK Jarše—Zelena Jama tov. Bogdan Šturm, udeležba pa je bila polnoštevilna. Potem ko je sekretar tovariš Mihelič omenil, da so člani ZK sodelovali pri pripravah na volitve v samoupravne organe in sprejeli sklep, da bodo sprejeli nekaj mladih delavcev v članstvo ZK, • je predlagal za sprejem v ZK pet novih članov: Staneta Ahčina, Jožeta Mežna-riča in Antona Tomaškovi-ča iz pekarne Samova ter Ano Blažič in Vlada Mesiča iz Pekatet. Ob tej priložnosti jim je spregovoril o vlogi partije ter jim priporočal, naj ne pozabijo na revolucionarnost te organizacije izpred vojne in med NOV, hkrati pa naj širijo svoje obzorje ter naj bodo aktivni pri delu na delovnih mestih in tudi v raznih organizacijah. Ko jim je podelil članske izkaznice, statut ZK in knjigo »Pol stoletja spominov«, jim je čestital ob sprejemu. • V nadaljevanju sestanka je spregovoril tov. Puterle, ki je podrobno in jasno prikazal sedanji razvoj kombinata, poudaril, da je letos za kombinat jubilejno leto v dveh pomenih — 10- letnica obstoja kombinata in izpolnitev dosedanjih sprejetih nalog — in opozorilna nadaljnje naloge v naslednjem triletnem obdobju. Pri tem je bil mnenja, naj bodo vsi člani kolektiva, zlasti pa komunisti — kot avantgarda — pripravljeni pomagati vsepovsod, kjer bo treba reševati probleme v zvezi z nadaljnjimi nalogami ob programskem uresničevanju razvoja kombinata. S Razlagi tov. Puterla je sledila dokaj jasna in konkretna razprava. V njej je bila razbrati, naj člani ZK uresničevanje programa primerno pojasnjujejo in naj na razpravah dajejo svoj ton. Treba je razčistiti dvome, ki se pojavljajo pri delavcih glede investicij na eni strani in glede življenjskega standarda ter osebnih dohodkov na drugi strani. Sindikalni plenum je razpravljal o teh stvareh in prišel do zaključka, da se bo standard vsekakor lahko izboljšal, če bo uresničen sprejeti načrt razvoja. Treba pa bo podpirati samoupravne organe, izpopolniti tehnologijo in organizacijo dela. Dosedanje delo komunistov v kombinatu ni bilo zaman. Dosežen je bil velik napredek v organiziranju pri strokovnih službah in v delovnih enotah, ter še nadaljnje razvijanje in krepitev samoupravljanja. Komunisti so pripomogli, da so odkrili marsikatere slabo- sti. Sedaj se položaj ureja in kombinat sili k nadaljnjemu napredku. Poglabljajo se notranji odnosi, zaradi široke razprave je prišlo do enotnosti, ki jo je treba utrjevati naprej in med ljudmi ustvarjati ugodno počutje. Zelo pomembno je urejanje odnosov med mlajšimi in starejšimi strokovnjaki, med dvema generacijama, ki se pri delu srečujeta. Uskladi naj se izkušenost starejših in delovni polet mlajših. Na ta način bo dana vsebina samoupravnim in demokratičnim odnosom in v kolektivu ne bo več prostora za birokrate, ne za karieriste niti za primitivne ljudi. V nadaljevanju razprave je prišlo do izraza tudi mnenje, da se ob nadaljnjem razvijanju programa sedaj pojavljajo razni problemi zunaj kombinata, ki lahko vplivajo na ves potek in jih bo treba znati razrešiti, ker je vpliv na tržišče od vsepovsod velik. Govora je bilo tudi o odnosih med mladimi in starejšimi, pri čemer mlajši menijo, da imajo pri uveljavljanju vendarle še določene težave in bi bilo treba s strani starejših več pomoči. Problemov glede strokovnosti in sposobnosti ni. Mnoge probleme, ki se za zdaj še pojavljajo, pa mladi sami razkrivajo in prenašajo na ostale. Sprožen je bil še akuten problem nočnega dela, ki naj bi ga čimprej ustrezno rešili. Po obsežni razpravi, ki je tu zajeta v glavnih obrisih, je navzoči sekretar ČK ZK tov. Šturm izrazil prijetno presenečenje, da je kombinat Žito dobro sestavil pro- grame dela in s tem zagotovil uspešno prihodnost, zakaj marsikje je osnovna organizacija morala obravnavati krizo podjetja na meji rentabilnosti, ker ni bilo sestavljenega programa, pri Žitu pa tega ni. • Na koncu so člani ZK sprejeli nekaj pomembnejših sklepov: — člani ZK naj v prihodnje še bolj aktivno pomagajo samoupravnim organom pri razvijanjemu integracije ter poslovno tehničnega sodelovanja, — podpirati je treba sprejeti program dela in sodelovati pri njegovem uresničevanju, da bi se čim bolje vključili v konkurenčni boj na trgu, — doseženi rezultati gospodarske in družbene reforme nalagajo dolžnost, da reformo vsi člani učinkovito izpeljejo do konca. neposrednega odločanja in na ta način bo vsak proizvajalec povsem dojel ne samo svoje dolžnosti, temveč tudi pravice, — zaradi velikega pomena strokovnih in upravljal-skih sposobnosti naj se posveti potrebno skrb izobraževanju in kadrovanju delavcev, — pozornost je treba posvetiti osebni odgovornosti pri delu nasploh, 1 — v okviru reševanja problema družbenega standarda je treba posvetiti po- zornost ustvarjanju materialnih pogojev in skrbeti za rekreacijo ter letni oddih delavcev, — člani ZK naj delavce tudi ustno informirajo o vseh dogajanjih ter problemih v kombinatu ter naj zavzamejo stališča za čim boljše gospodarjenje, — osnovna organizacija ZK naj prispeva tudi k politični rasti vseh članov in kot organizirana politična sila pripomore k nadaljnjemu razvoju kombinata. Kurirčkova pošla v Jaršah Ponedeljek, 20. maja, je bil za pionirje osnovne šole »Jože Moškrič«,nad katero ima tudi kombinat Žito svoj patronat, slovesen dan. Ob 14. uri popoldne so namreč sprejeli tradicionalno »Kurirčkovo pošto«, ki so jo v Nove Komorni zbor OŠ »Jože Moikrič« je nastopil gost kombinata na sprejemu. Bil je že tudi — v zvezi z reformnimi načeli se je treba boriti za povečanje produktivnosti pri delu in aktiviranje notranjih rezerv, — člani ZK naj se obvezno vključijo v delo družbeno političnih organizacij in naj s svojo udeležbo zagotovijo, da se bodo vsi člani delovne skupnosti aktivno udeleževali razprav in oblikovanja normativnih aktov. Na ta način bo prišla bolj do izraza praksa Jarše prinesli pionirji iz osnovnih šol Zadobrova in Vida Pregare, Sprejem kurirčkove pošte je bil zelo dobro pripravljen in zelo svečan. Pionirji osnovne šole »Jože Moškrič« so na prostranem dvorišču ob telovadnici v velikem številu pričakali nosilce pošte, med gosti pa so bili za- Sprejemu kurirčkove poit* v Jerleh 10 prlioilvovell »iilopnlfcl »Zlte« stopniki kombinata Žito — predsednik DSK in aktiva ZB tov. Mišo Lipuš ter predsednik sindikalnega koordinacijskega odbora Žita tov. Franc Tomažin —■ in Jav. skladišč tov. Jaklič, kot tudi predsednik KO SZDL Nove Jarše. Kurirčkovo pošto je v imenu pionirskega odre-ga »Karel Destovnik Kajuh« sprejela pionirka Maja Zupanc, ki je nato prebrala tudi pozdravni pismi, namenjeni maršalu Titu za njegov rojstni dan od pionirjev osnovne šole »Jože Moškrič«. Za tem so učenci te osnovne šole pripravili, ob sodelovanju svojih pedagogov, prisrčen in dokaj obsežen program, ki je obsegal štirinajst točk petja, plesov in deklamacij. Težko je bilo izbrati, katera od točk programa je bila najboljša. Vsekakor pa so na navzoče naredile najlepši vtis deklamacije s partizansko tematiko in pesmi v čast predsedniku republike. Mnogo priznanja so dobili pionirji za štiri pesmi, ki so jih zapeli pod vodstvom tov. Švare, zborna deklamacija »Kurirček Andrejc« in deklamacija »Ko bom velik«, prav tako pa je bil deležen odobravanja tudi zaključni nastop komornega pevskega zbora pod vodstvom tov. Habjaniča ob koncu te prisrčne in vedre prireditve. K uspehu je svoj delež dodalo Še lepo vreme. Omenimo naj še, da je bil prostor, kjer je bil sprejem kurirčkove pošte, zelo okusno okrašen, gostje pa so izrazili organizatorjem vse priznanje. Naslednji dan, 21. maje ob 10. uri sta pionirki Maja Zupanc in Miliva Bi' dovec v spremstvu 50 pionirjev iz te šole odnesli Kurirčkovo pošto do spomenika NOB v Tivoliju, kjer sta pošto predali narodnemu heroju, tovarišu Francetu Leskošku. Informiranje naj bo objektivno nova povsem neosnovanih in tu in tam tudi anarhičnih razpoloženj, ki s samoupravnimi družbeno ekonomskimi odnosi nimajo nič skupnega. Na današnjem posvetu potemtakem ne bomo mogli odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja o oblikah, položaju in vsebini informativne aktivnosti v delovnih organizacijah. Veliko bo opravljenega že samo s tem, če bomo uspeli nanizati vsa tista vprašanja, ki naj bi jih izvoljeni organi proučevali in seveda tudi razreševali. Pomembno, da ne rečem, bistveno je vprašanje, kakšna naj bo informacija, da bo dosegla svoj namen: — da bo obvestila in omogočila sodelovanje, kar pomeni, da mora biti dovolj razumljiva in ne le pravočasna in objektivna. S to razumljivostjo imamo še obilo preglavic, ker, kot vse kaže, premalo znamo, da bi bili sposobni tudi zapletene odnose v gospodarstvu povedati enostavno in vsem razumljivo. Ponekod in posamezniki pa skušajo z zapletenimi pojasnili in besednimi konstrukcijami ustvariti videz o svojem znanju in tako dokazati neznanje oziroma nesposobnost za sodelovanje pri drugih. Ni dovolj, da to vemo, da smo jih prečitali, moramo se tudi upreti v narekovajih učeni informaciji. — dalje, kakšna naj bo informacija, da bo sprostila pogovor in kakšna klima mora biti v delovni organizaciji, da bo to uresničeno. Še zdaleč nismo dosegli vsega če obveščamo kot pravimo »navzdol«, nimamo pa posluha niti volje da bi sprejemali in ustrezno reagirali na mnenja, predloge, ki pridejo na- — kakšna naj bo informacija in odnos do informiranja, da bo sproščena tudi kritika in razprava. Če govorimo o kritiki, ne mislimo, da je njeno bistvo v tem, da se lotimo »kritično« zdaj direktorja, zdaj drugega organizatorja proizvodnje, govorimo o kritiki kot organiziranem ugovoru na predlagane rešitve, postopke ali sklepe različnih organov in ne le posameznikov. Če sklepamo po vsebini glasil, potem moramo ugotoviti, da ugovorov ne trpimo, še več, praksa kaže, da je še vedno precej delovnih organizacij, kjer vsebino informacij cenzurirajo v najbolj klasičnem pomenu te besede. Toda to niso člani uredniških odborov ali uredniki, marveč drugi posamezniki, ki si prilaščajo pravico, da odločajo o tem kaj je tako imenovana konstruktivna in kaj destruktivna kritika. To so najznačilnejše misli, ki jih je v svojem obsežnem referatu nanizal tov. Švab. Pogled v dvorano družbenih organizacij v Mariboru ob posvetovanju informativno službo se ukvarja skoraj 300 novinarjev in organizatorjev informativnih služb, pri čemer niso upoštevani kot sodelavci še številni člani uredniških odborov. V delovnih organizacijah izhaja sedaj v Sloveniji že 220 glasil, ki imajo skupno mesečno naklado 250.000 izvodov. To pomeni, da vsak drugi delavec, brez vštetih članov svoje družine, prebira ta glasila, 42 %> delavcev pa prebira celo samo glasila svojih delovnih organizacij. Dejstvo, da so bile sklicatelji tega posvetovanja v uvodu omenjene organizacije, priča o tem, da se družbeno politične organizacije zavedajo tako vloge kot pomena informativne dejavnosti v delovnih kolektivih in tudi svojih nalog glede pravilnega razvoja te dejavnosti. Član IK CK ZKS Kranjc je to tudi poudaril in dejal, da prizadevanja za kvalitetno informiranje niso samo dolžnost novinarjev, temveč tudi družbeno političnih organizacij v delovnih kolektivih. Le-te morajo biti opora dobremu informiranju, čigar sestavni del morata biti tudi kritična angažiranost ter tehtna analiza sil in teženj, ki vplivajo na razvoj samoupravljanja terna rezultate gospodarjenja. V živahni razpravi, ki je sledila referatoma, so udeleženci iznašali primere in težave iz svojega dela na tem področju. Povedali so, da imajo ponekod za to delo v podjetjih premalo razumevanja, ker pač ni mogoče vedno ugoditi vsem, sploh pa največkrat vodilnim delavcem. Vsi delavci na področju informiranja pa se zavedajo, da bi morali delavcem, sploh delavcem v klasičnem pomenu besede, naliti vedno čistega vina. Izrazili so ob koncu mnenje, da pričakujejo od novo ustanovljenega združenja vsestransko pomoč pri nadaljnjem delu. Ob koncu so bili izvoljeni organi združenja: 15-članski izvršni odbor, 5-člansko častno razsodišče in 3-članski nadzorni odbor, posebej pa še 12-članski odbor za informacije in tisk pri RS. Tovarišice in tovariši, današnji posvet, srečanje novinarjev in organizatorjev informativne dejavnosti v delovnih organizacijah, je v določenem smislu repriza srečanja pred osmimi leti, ko smo se, tako kot danes, zbrali na pobudo republiškega sveta sindikatov, oziroma njegove komisije za kulturo, izobraževanje in tisk. V teh letih se je informativna dejavnost v delovnih organizacijah močno razmahnila. Rekel bi, da se je uveljavilo spoznanje o informiranosti človeka, kot bistvenem pogoju za uveljavljanje in sodelovanje v samoupravnih odnosih. Razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov nas je, vsaj mnoge, menda že poučil, da delovni človek vse bolj dosledno vztraja pri tem, da dobi ne le pravočasno marveč še zlasti objektivno informacijo o poslovanju, gospodarjenju in vseh drugih medsebojnih odnosih v delovni organizaciji. Razvijanje informativne dejavnosti, skrb organov samoupravljanja za informativne službe in drugo torej ni samo osebno spoznana nujnost, ustavno zapisano načelo, dobrohotna in delavca (mislim delavca v klasičnem smislu besede) razumevajoča pripravljenost posameznega šefa v še vedno hierarhični organizaciji, marveč je vse bolj objektivna zakonitost, ki jo tako imenovani subjektivni dejavniki hočeš nočeš morajo upoštevati. Odtod in predvsem odtod takšen razmah informativne aktivnosti, čeprav ni malo takih, ki še vedno mislijo, da je informacija, ki jo dajo delavcu samoupravljalcu, stvar njihove osebne pripravljenosti ali celo popuščanje pred pritiskom družbeno ekonomsko neadekvatno organiziranega samoupravljanja. Odtod nerazumevanje, da je informiranje objektivna nujnost, nerazumevanje, ki ga lahko zabeležimo v različnih organizacijah in na različnih nivojih. Morda sem preoster, če trdim, da vsi skupaj dobro vemo, da je prav informiran človek tisti, ki se lahko z argumenti upre birokratizmu, tehno-kratizmu in tudi tistim novim tendencam, ki kličejo po večji oblasti v medsebojnih odnosih, proti tako imenovani eliti torej, ki ima (ali vsaj želi imeti) moč. Neinformiran proizvajalec je pasiven, je kratko-malo neveden in fak je nekaterim še vedno najbolj všeč. In če obrnemo to medaljo, bomo ugotovili, da je neinformiranost lahko tudi os- POSVET NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV INFORMIRANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH — USTANOVLJENO JE BILO ZDRUŽENJE — PRISOTNI PREDSTAVNIKI CK ZKS IN RS ZS TER DRUGIH ORGANIZACIJ — GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ NAJBOLJ BRANI ČASOPISI . V Mariboru je bik) 24. maja letos posvetovanje urednikov in drugih sodelavcev glasil delovnih organizacij, ki je °ilo sklicano na pobudo Republiškega sveta ZSS in v sporazumu z MSS Maribor, IK ZKS, mestno konferenco Maribor in Društvom no-yinarjev SRS. Udeležilo se ga J® okrog 130 novinarjev in °r9anizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, od go-stov pa predsednik RS ZS Tone Kropušek, član IZ CK Stane Kranjc, sekretar MK ZK Maribor Slavko Sor-^ak, predstavnika republiške konference SZDL Marjan Ja-v°rnik in Niko Lukež, predsednik RO delavcev industrija in rudarstva Jože Globač-d'k ter podpredsednik MSS Maribor Slavko Ožbolt. Po izvolitvi delovnega predsedstva in uvodnih formalnostih je spregovoril predsednik Društva novinarjev SRS Milan Pogačnik, ki je pozdravil vse navzoče, nato pa predal besedo članu RS ZS in predsedniku komisije za samoupravljanje RS ZS Mitji Švabu, ki je imel obsežen referat o vlogi in položaju glasil delovnih organizacij, za njim pa je spregovoril Dušan Rebolj o pomenu in funkciji združenja, ki je bilo kasneje ta dan tudi ustanovljeno. Iz nakazanih referatov je bilo moč ugotoviti, da je postala informativna služba v delovnih organizacijah sila, ki ima izreden in precej odločujoč vpliv na oblikovanje mnenj in razpoloženj delavcev, zlasti v gospodarstvu. Z Inž. Boris Mayer Letos 25. aprila se je zaposlil na delovnem mestu vodje tehnološke kontrole Pri upravi kombinata Boris Mayer, diplomirani inženir kemije. Kot je to že običaj, To prav, da novega delovnega tovariša članom kolektivov delovnih enot Žita Predstavimo. Boris Mayer je bil rojen januarja 1932 v Zagrebu ler je po končani srednji soli obiskoval fakulteto za kemijo v Ljubljani in dokončal študij leta 1958. Po odsluženju vojaškega roka Se je najprej zaposlil v po- djetju Žima, nato pa v Yu-lQnu, torej v meščanskih Podjetjih, dokler ni 25.apri-ia Prišel k Žitu. V krajšem razgovoru je Povedal, da ga — kljub te-^U’ da je delal do nedav-Poga v tekstilni stroki — ‘Rilska stroka zelo zanima, ^ije že na fakulteti delal živilski stroki pri profesorju inž. Gerlu in mu ta stroka torej ni neznanka, nato pa dejal: »Na novem delovnem metu se počutim dobro, pa tu-delovni čas mi mnogo °°lj ustreza. Poprej nisem 'edel skoraj niti za nedelo in praznike, če govorim Prostem času. Prav to pa “Te je najbolj napotilo, da sem menjal zaposlitev. Na tem delovnem mestu se za zdaj seveda šele bolj uvajam, pa imam občutek, da mi bo delo kaj kmalu dobro steklo.« — Katero pa je bilo prvo delo v okviru kombinata? smo ga vprašali. »Prvo delo v kombinatu je bila montaža in usmerjanje nove aparature, fari-nografa, ki ga je kombinat nabavil okrog začetka maja.« — In vaši načrti za naprej? »Želel bi, da bi mi čim-prej uspelo urediti tehnološko kontrolo v tem smislu, da bodo rezultati laboratorijskih izvidov služili svojemu namenu, se pravi, da se bodo lahko po njih ravnali mlinarji in peki. Z dobro ureditvijo te službe namreč pričakujemo tudi stalno rast kvalitete ter odstranjevanje napak v proizvodnji ter pri samem tehnološkem postopku. V tehnološko kontrolo pa sodi seveda tudi kontrola obračuna proizvodnje — normativi, poraba materiala in izpleni. Na podlagi tega se lahko določi cena posameznim artiklom, prav tako pa ta kontrola obračuna omogoča ugotovitev vrzeli v samem tehnološkem postopku, ki jih lahko na podlagi teh kazalcev zmanjšamo tako, da bodo proizvodni stroški nižji.« — No, in še zasebno vprašanje. Včasih ste bili nogometaš. Kaj je sedaj vaš konjiček? »Čeprav sem bil nogometaš, se sedaj za šport ne zanimam več v veliki meri. Konjiček pa mi je sedaj nabiranje gob, kar je tudi zelo zdrava rekreacija v naravi. Rad imam izlete, amatersko fotografiranje, na televizijskem ekranu pa rad gledam šport in filme. Zelo všeč so mi tudi aktualni razgovori.« Novemu delovnemu tovarišu želimo mnogo delovnih uspehov. Dvakratni uspeh naših smučarjev EKIPNI POKAL SINDIKATA ŽIVILSKE STROKE SRS ŽITU — NAJUSPEŠNEJŠA TEKMOVALCA PIRC IN LIPICER — ŠPORTNO DEJAVNOST V ŽITU BI BILO TREBA POŽIVITI IN RAZŠIRITI — KAJ DELA MLADINSKA ORGANIZACIJA? Sicer redki, toda najvne-tejši smučarji Žita so imeli v aprilu in maju še letošnja zadnja dva nastopa, se pravi, kar pomembni preizkušnji, na katerih so branili športni prestiž in ugled kombinata v konkurenci s predstavniki ostalih podjetij v okviru občine in celo republike. Takoj naj povemo, da so »barve« svojega podjetja zares častno zastopali in si priborili prav lepa priznanja in nagrade. V ekipni konkurenci v republiškem merilu celo pokal, v konkurenci posameznikov pa prav dobra mesta. Prvo izmed dveh tekem, ki ju omenjam, je za čla- ne sindikalnih podružnic živilske stroke SRS organizirala tovarna Šumi 20. in 21. aprila letos na Voglu, -drugo v okviru občine Ljubljana Moste-Polje pa papirnica Vevče pod Prisojnikom 11. maja. NA VOGLU EKIPNO PRVI Na tekmi, ki jo je organizirala tovarna Šumi na Voglu za člane sindikatov živilske stroke SRS, je nastopilo iz vse Slovenije sicer dokaj skromno število Pohod po poteh partizanske Ljubljane ne mine brez članov Kombinata ŽITO 2e več kol 10 let se pojavlja tradicionalna prireditev, ob kateri borci NOV in nala mladina obnavljajo spomine na legendarno borbenost in upornost prebivalcev Ljubljane proti laiizmu v času okupacije. Ta manileslacija postaja vse bolj množična in veličastna, letos pa je menda dosegla pravi vrhunec. Poleg desettisočev mladine in ostalih občanov iz vse Slovenije, tekmovalcev in nastopajočih iz bralskih republik ter iz drugih držav, so v nedeljo 12. maja ponosno prikorakali na Trg revolucije tudi stari borci, partizani iz mnogožlevilnih brigad, na čelu pa ilevilne bojne zastave, ki so, oškropljene s krvjo borcev, zmagoslavno vihrale pred že osivelimi partizani. Nedelja, 12. maja, je lorej vrvela v slavnostnem razpoloženju in veselju vseh navzočih. Kako tudi ne, saj je bilo vse, kot nalaič nared, tudi lepo vreme. K vsemu temu pa je treba dodati, da je kombinat Žilo s svojimi delavci doprinesel k uspehu prireditve svoj levji delež. Nekateri so že nekaj mesecev pred prireditvijo žrtvovali svoj prosti čas za uspežne priprave in za dokončno zmagoslavje »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«, nekaj desetin drugih pa je sodelovalo pri organizaciji na da i samega pohoda. Vsekakor je la gesla kolektiva Žila in njegovih članov vse pohvale vredna, sploh pri listih, ki na tem področju delajo že več leti IZID REFERENDUMA ZA PRIPOJITEV PEKARNE TREBNJE K DE DOLENJSKO PODROČJE Delavski svet Živilskega kombinata »Žito« je na zasedanju marca letos sklenil, da se razpiše referendum za odločitev o pripojitvi DE Pekarne Trebnje k DE Dolenjsko področje za dan 22. aprila. Referendum je bil izveden v posameznih delovnih enotah po načelih, ki veljajo za volitve v samouprav- ne organe. Komisija za izvedbo volitev v delavski svet Kombinata, v Svete delovnih enot in za izvedbo referenduma, je po pregledu celotnega glasovalnega materiala ugotovila, da je bil referendum v redu opravljen. Na podlagi točnih ugotovitev razglaša komisija za izvedbo referenduma, da se je delovna skupnost Živilskega kombinata »Žito« Ljubljana odločila za pripojitev DE Perkarne Trebnje k DE Dolenjsko področje s 1. majem 1968, ker je za to glasovala večina delavcev v Kombinatu. Posamezni rezultati glasovanja po posameznih delovnih enotah pa so razvidni iz priložene tabele. Delovna enota kolek!' * nael‘ * gla, fis * odsotni 4 neuprav odsotni j: gfaVsel‘ e 1. Uprava 141 100 130 92 125 96 4 3 11 8 — — 1 1 2. Ljubljana 66 100 61 92 57 94 2 3 5 8 — — 2 3 3. Trgovina 36 100 35 97 34 97 1 3 1 3 — — — — 4. Pekatete 71 100 68 96 62 91 6 9 3 4 — — ■ — — 5. Rek. šmartinska 102 100 92 90 86 94 3 3 10 10 — — 3 3 6. Pek. Samova 84 100 76 90 68 90 7 9 6 7 2 3 1 1 7. Gorenjska 107 100 87 81 84 96 3 4 20 19 — — — — 8. Pek. Kranj 84 100 75 89 60 80 14 19 8 10 1 1 1 1 9. Domžale 72 100 70 97 62 89 8 11 2 3 — — — — 10. Vrhnika 40 100 35 87 34 97 1 3 4 10 1 3 — — 11. Pek. Kočevje 31 100 30 97 29 97 1 3 1 3 — —• — — 12. Pek. Novo mesto 51 100 48 94 46 96 — — 1 2 2 4 2 4 13. Dolenjska 15 100 13 87 13 100 — — 2 13 —• — — — 14. Pek. Metlika 11 100 8 73 8 100 3 27 Skupaj 911 100 828 91 768 93 50 6 77 8 6 1 10 1 smučarjev, le 35. Zato pa je bila tedaj ekipa Žita številčno zelo močna. Tekme so se udeležili Lipicer, Pod-boršek, Pirc, Kuret, Tadl, Kunšič in Ponikvar. Od teh je šest smučarjev kombinata doseglo solidno uvrstitev, Ponikvar pa je odstopil. Tekma je bila v veleslalomu na 600 m dolgi progi s 25 vrati, tekmovalci pa so startali enkrat. Vreme je bilo zelo lepo, snega dovolj, le organizatorji so se nekoliko »izgubili«. Najboljši uspeh je dosegel Jože Pirc iz pekarne na Smartinski cesti s 3. mestom, za njim je bil Lipicer iz Pekatet četrti, Kuret iz uprave peti, Tadl iz uprave sedmi, Kunšič iz pekarne na Smartinski cesti deseti, Podboršek iz uprave pa dvanajsti. Omenjeni prvi trije so za ekipno zmago prejeli pokal v trajno last, • Pirc pa za 3. mesto praktično nagrado. Vsekakor lep uspeh! SPET PIRC NAJUSPEŠNEJŠI Na plazu pod Prisojnikom malo pod vrhom Vršiča je papirnica Vevče ob 125-let-nici začetka industrijske predelave papirja organizirala za kolektive podjetij iz občine Ljubljana Moste-Po-lje tekmo v veleslalomu. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz 7 podjetij, vsak tekmovalec pa je startal na dveh po 600 m dolgih progah, na prvi z 49, na drugi pa s 43 vrati. Progi sta bili precej zahtevni, a dobro pripravljeni, za kar so poskrbeli člani SK Golovec, ki so imeli v rokah celotno organizacijo. Tekma je bila organizacijsko dobro izpeljana. Kombinat Žito so to pot zastopali le trije tekmovalci, Lipicer, Pirc in Ponikvar, pri čemer se je znova najbolje izkazal Pirc, ki je v generalni razvrstitvi zasedel spet 3. mesto, Lipicer se je uvrstil na 6. mesto, medtem ko je imel Ponikvar spet smolo. Pri prvi vožnji se mu je odpela smučka in je moral znova odstopiti. Sicer pa od 42 tekmovalcev v celoti ni prispelo na cilj okrog 5 smučarjev. Vreme je bilo sončno, smučarji pa so imeli tudi precej gledalcev iz svojih kolektivov. Vsako od udeleženih podjetij je prispevalo po tri praktična darila. Enega od teh je dobil Pirc, obenem z bronasto kolajno. VEČ AKTIVNOSTI MLADIH! Ta dva nastopa smučarjev kombinata sta glede na dosežene uspehe vsekakor v ponos Žitu. Pri tem pa je treba poudariti zavzetost teh tekmovalcev samih, ki so se udeležili tekem samoiniciativno in na svoje stroške. Po vsem tem, kar so dosegli, bi bilo zelo umestno, če bi se sindikalna organizacija podjetja zavzela za bolj organizirano rekreacijsko in športno dejavnost, ki delavcem kombinata vsekakor ne bi škodila. Poleg smučanja je še vrsta panog, kot so namizni tenis, odbojka, streljanje z zračno puško, kegljanje in balinanje, torej športi, ki so za delavce najprimernejši. Treba bi bilo le nekaj organizatorjev, ki bi se zavzeli za rekreativno in športno dejavnost, pa seveda nekaj finančnih sredstev, ki bi jih na ta način zelo koristno vložili. Ne navsezadnje pa vprašamo še mladino kombinata, ki je na svoji minuli konferenci sprejela vrsto sklepov in obljubljala široko dejavnost na različnih področjih. Ali ne bi sledila tem smučarskih zanesenjakom, ki pri svojih letih starosti in opravljanju odgovornih delovnih nalog še vedno najdejo nekaj časa za rekreacijo, pri tem pa še širijo po svoji plati ugled kombinata in sindikalne organizacije? Mladi ljubitelji športa in rekreacije torej na plan! Dovolj je možnosti za udejstvovanje in krepitev sil na športnem področju. Izdaja Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Janez Slovenc, tehnični urednik Slava Gozdni-nikar. Naklada 1000 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani PRVI DEL REKONSTRUKCIJE KONČAN Nadaljevanje s 7. strani peč za pecivo. Ob rekonstuk-ciji naj bi odpadle dosedanje štiri peči. Nabavili bodo še nove oblikovalnne stroje in nekaj potrebnih strojev v oddelku za pecivo. S tem naj bi se povečala produktivnost pekarne in možnost razširitve izbire izdelkov. Za zdaj so ozko grlo prav peči, ker ni mogoče v razmeroma kratkem času speči predvidene količine izdelkov. IN ŠE ZA HIGIENO V drugem delu rekonstrukcije bodo preuredili kurjavo tako, da bodo kurili poslej s tekočim gorivom in s tem prenehali s kurjenjem na premog. To sedaj namreč povzroča silne nevšečnosti. Pojavlja se plin od izgorevanja premoga, veliko je pepela in odpadkov ki jih morajo dvakrat tedensko odvažali kar v 30 smet- njakih in to seveda povečuje režijske stroške. Vse okolje pekarne in bližnje okolice bo tudi bolj čisto, pa tudi prebivalci v bližini pekarne se ne bodo več pritoževale zaradi dima, ki prihaja iz dimnikov pekarnen. Z drugim delom rekonstrukcije kranjske pekarne nameravajo pričeti v oktobru letos, da bi jo zaključili seveda tudi do konca leta. V tistem času pa bodo morali dobavljati kruh iz pekarne Lesce, ob sobotah pa tudi iz Ljubljane, kot so to morali delati ob prvi fazi rekonstrukcije. Nasploh pa so mnenja, da želijo s temi posegi v kranjski pekarni čim bolj ugoditi potrebam kupcev, ki jih je zlasti v času turistične sezone na tem področju precej. In ugoditi turistom z dobrimi izdelki tudi nekaj velja! T. B.