PoŠtama plačana ▼ gotovtaL Leto LXni., št. 29S V Ljubljr.nl, sreda ji. decembra 1930 Cena Din 1.- izbaja vsak dao popoldne. izvzemši nedelje tn praznike. — Inaerati do 30 petit a DiD 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od lOO do 300 vrst a Din 3.—, veeji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica stev. ft. Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PO U «IŽMCE: MARIBOR. Grajski trg št. 8- — — — 'JELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c tel St. 28. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun prt pošt. ček zavodu v Ljubljani št. 10.351. Italijanska »gospodarska bitka" Navodila centralnega odbora sindikalnim organizacijam — Konzu menti naj nadzirajo trgovce in podpirajo domačo industrijo Rim, 31. decembra. Te dni se je vr* Šilo v Rimu zasedanje centralnega kor-poracijskega odbora, ki je dal smernice fašističnim sindikalnim zve*zam za nadaljno gospodarsko bitko. Predsed: nik fašistične zveze industrijalcev Be* ni ter vladni komisar, ki vodi zvezo fa* šističnih delavskih sindikatov, Klinger sta izjavila novinarjem, da bodo indu* strijci znižali cene industrijskim pred= metom in da bo delavstvo dalo v svoji disciplini nove žrtve, pristajajoč na znižanje plač in mezd, da se tako čim prej dovrši pokret za uravnoteženje gospodarskega živijenja. Rimska agencija objavlja službeno poročilo, v katerem pravi, da bodo vse fašistične sindikalne zveze in vse fašistične organizacije v državi pokrenile akcijo, da se čimbolj zahtevaio domači proizvodi bodisi poljedelski bod*si industrijski, da se tako uvoz zmanjša in uravnoteži trgovinska bilanca. To sporo xilo pravi dalje, da bo treba pri tem še mnogo dela in da morajo zlasti konzumenti paziti, da se bodo držali industrijci, trgovci in poljedelci od* Starhemberg se uveljavlja kot heimwehrov- ski poslanec Incident v dunajskem parlamentu p re klico v a ti in se Dunaj, 31. decembra, g. Narodni svet je sprejel sklep ministrskega sveta, da se brezposelna podpora podaljša do 25. janu» arja in da se bo tud. dalje pobirala dokla» da na pivo. Pri govoru krščansko*socialne* ga poslanca Kunschaka je prišlo do nepri» jetnega incidenta. Ko je poslanec Kun* schak izjavil, da je morala tudi dunajska t* čina v svojih gozdarskih obratih, katere vod: podžupan dr. Emmerl ng. spoznati, da je socialne zavarovanje gozdarskih delav* cev postalo nev^H rži j ivo. ker je že doseglo primanjklaj od enega milijona šilingov, je — Najprej Izziva, potem pa mora opravičevati poslanec Heimwehra Starhenberg napravil kretnjo, s katero je hotel pokazati, da se krade. To je povzročilo pri socialnih de» inokrat h velikansko ogorčenje. Socialni demokrati so kričali na Starhemberga: »Vi p iglavec, v^ obrekovalec, zato se boste mo« rali še zagovarj-1 **'« Starhember^ jc izjavil de s s"-ojo kretnjo m hotel žaliti podžupa* na Emmerlinga ali mu kaj očitati Soc alm demokrati pa so mu odgovorili: »Najprej obrekujete, edaj pa se hočete izmazati! Vi ste bojazlj'vecl* Novi krvavi upori v Indiji Krvave borbe med uporniki in vladnimi četami — Uporniško gibanje se zopet širi London. 31. dec Borbe med uporniki v »kraju Taravaddy in vladnimi četami trajajo še vedno dalje ter se po zadnjih vesteh razvijajo v pravcati topniški boj. Topniški ogenj je slišati na 40 milj daleč. Izgube upornikov so baje zelo velike. Oficijelno se javlja, da je vladnim četam uspelo, po več urnem boju popolnoma poraziti upornike. Izgube upornikov znašajo pri- bližno 150 mrtvih, ranjenih pa je več sto. Vladno vojaštvo nadaljuje priprave za ob-kolitev upornikov. Tudi v provinciji Berar je prišlo do hudih izgredov domačega prebivalstva, ki so oplenili hiše posestnikov ter zapalili naselbine z letino riža Pri pienitvi so uporniki odnesb mnogo juvelov in drugih dragocenosti. Italijani in italijanski prekooceanski polet Polet sicer še ni uspel, vendar pa Razburjenje zaradi mol Rim, 31. dec Z vsemi mogočimi podjetji hi odpravami se silijo poslednja leta Italijani v evropsko in svetovno ospredje skušajoč postati Nemcem in Angležem oziroma Američanom enakovredni, če že ne nadrejeni v zaslugah za svetovno civilizacijo. Zlasti velik tamtam delajo v zadnjem Času z zrakoplovstvom. Pri tem pa ji ni usoda ni nič kaj preveč mila. NobHove smole na poti proti severnemu tečaju svet ne bo zlepa pozabil Sedaj se zopet merijo v preko ocenanskem poletu. Listi s pretiranimi siavospevi kujejo x zvezde posadko letalcev ki se ie napotila na čelu s samim ministrom za letalstvo žalbom v skupini hidroavijonov proti Južni Ameriki. Laški letalci so še v Afriki, daleč od svojega cilja, pa se fišistični tisk že razburja nad onimi listi, ki >nočejo priznati velikih rezultatov italijanske avijacije«. Tako fašistični tisk že kuje slavospeve ka vatikanskega glasila piše n. pr. >Giornale d* Italia< na naslov vatikanskega glasila med drugim: *Ta atlantski polet je velik dogodek v zgodovini italijanske avijacije, morda celo največji dogodek v zgodovini svetovnega letalstva. Važnosti tega dogodka ni v Italiji nikdo prezrl. Ves tisk. italijanski in inozemski, je pri* kazal to podjetje tako. kakor zasluži. Edino v Rimu ni opazil tega vatikanski >Os«er-vatore Romano« Kakor da se nahaja Vatikan na koncu sveta, od koder se ne m*»re ničesar vedeti! Tako je prinesel »Osservato-re Romano< samo nekaj vrstic o tem poletu in še to na zadnji strani. Ne mislimo, pravi >Giornale d'Italia<, da je to kaj strašnega ali da zboe tega polet ne bi uspel. Vendar pa beležimo to rezerviranost vatikanskega glasila, ki se nam zdi sila značilna c. Nemčija za sporazum med narodi Beril t, t i ec. s Po vzorcu jugos!oven» ske vlade je dala tudi nemška vlada danes v Ženevi izročiti noto za zasedanje evrop» ske komtsije Nota naglasa važnost gospo* clarskega sporazuma, ki naj b* obišli poli* tičen sporazum med evropskimi državami. Viharji na severu Kodanj, M dec s Ze več dni divfajo ob norveški obali divji viharji. Pri Eker» sundu so našli predmete iz tovora norve* škega parnika »Torefjella« Obstoji nevar» nost. da se je ta pa mik s svojo posadko, ki je štela 24 mož. potopil. Berlin, i A decembra. AA Tz raznih krajev zapadne in severne Evrope poročajo, da diviaio na moriu silni viharji Tz Osli poro caio, da se \e najbrž potopil pa mik »Tore fjelk s 24 možmi posadke. V Rolcavskem prelivu je pomorsk« promet zelo oviran Več lad'j je moralo iskati zavetja v bližnjih iu-kah. Repenčenje hitler jevcev Monakovo. I dec s. Glavni urednik »Volkischer Beobachter« objavlja članek, ki veli med drugim: Za bodočnost ni važ» no ali bo Adolf Hitler sodeloval v vladi, temveč s kom bo Hitler vladal V seda* njem državnem zboru za narodne socialiste ne pride v poštev nobena koal rije ker ta stranka vedno boli napreduje Kot prvi čin v letu l°31. zahtevamo razpust državnega zbora in pruskega deželnega zbora. Potiska kuouie koloni ie? Pariz. 3 I dec. s. »Echo de Pariš« beleži govorico, da potovanje maršala Pilsudske* ga v Lisbono ni namenjeno samo njego* vemu oddihu V Varšavi se govori, da na* merava Pilsudski pričet- nog^ianja za na* kup portugalske koloni ie Angola. Žrtve ognjenika Merapi Haac 30 decembra Ognjenik Merapi se je nekoliko pomiril tako. da so Čete lahko nriSle na pomoč dvem vasem, ki sta bili popolnoma odrezani od sveta število mrtvih .'eniio sedaj na 300. Porušenih je bilo nad 4000 hiš. redb centralnega korporativnega od* bora in da bodo predpisano znižali ce* ne svoiim - roizvodom. Ob koncu pravi to ^orcčilo, da bi mogla Italija samo na idustrijskih predmetih, ki jih uvaža iz inozemstva* prihranili okoli 3 mili* jarde lir, če bi prebivalstvo kupovalo te stvari od it ali lanske industrije Razen tega bi se s tem zmanjšala tudi brezposelnost. Bivši minister Beluzzo je de i "d da bo osebno kot tajnik cen* tralnega korporativnega odbora pokre* nil širšo akcijo za čim prejšnjo izvrši* tev te&a načrta. Stanje maršala JofSra Pariz. 28. dec. Nenavadni odpor maršata Jofra je naravnost presenetil zdravniške kroge Stanje maršala je bilo tako brezupno, da so računali z njegovo bližnjo smrtjo. Včeraj zjutraj je maršal popil nekaj tekoče brane ter izpregovoril par besedi. Bil je popolnoma pri zavesti. Profesor Labbe je dejal, da Je maršal izredno odporen in da se je le njegovi zdravi konstrukciji zahvaliti, da ni zatisnil oči. Zdravniki mu pomagajo kolikor morejo in mu lajšajo dihanje. Snoči je bilo izdano poročilo, ki pravi, da je dihanje bolnika rednejle, puls zelo stalen ter da se zboljšanje, ki je nenadoma nastopilo, nadaljuje. Pred rudarsko stavko v Angliji Essen, 31. decembra. Podajanja med radarji ter rudniškimi lastniki so potekla brezuspešno. Lastniki rudnikov bodo s 15. januarjem najbrž odpovedali delovne pogodbe, da bodo dosegli nameravano znižanje plac. Delavstvo se pripravlja na stavko. Nemčija in evropska konferenca ženeva, 31. decembra. Na tajništvo Društva narodov je prispela kratka nota nemške vlade, ki se bavi z zasedanjem evropskega odbora, ki se prične 16. januarja 1931. V noti naglasa Nemčija, da se morajo udeležiti del tega odbora tudi države, ki niso članice Društva narodov, namreč Rusija in Turčija Nota je odgovor nemške vlade na tozadevno vprašanje tajništva Društva narodov. D' Annunzio, Vatikan in Mussolini Rim, 31. decembra Znani italijanski pesnik D' Annunzio je včeraj ostro protestiral proti pisanju uradnega vatikanskega glasila »Osservatore romano«. Papež je postavil D' Annunzijeva dela na indeks. Kljub protestu Osservatora je Mussolini dovolil, da se tiska najnovejša izdaja D' Annuzijevih deL D* Annunzio se je Mussolini ju zato zahvalil. »Osservatore* omenja, da nima D' Annunzio nobenega vzroka zahvaliti se Mussoliniju ter da so njegova dela protikrščanska. Vremensko poročilo JZSS po stanja dne 30. decembra. Kolce. Temp. —5° C. novega snega 25 cm, prš;č izgledi za praznik prav dobri, sneži. Jesenice. Temp. +1° C, sneži, novega Južnega snega 15 cm, izgleda za prazmk dobri. Sv. Križ pod Golico.^Temp. —5° C, snega pršiča 40 cm, izgledi za praznik prav dobri. Dovje Mojstrana. Temp. —4° C* deloma oblačno, novega snega 15 cm, smuka ugodna, skakalnica, na novo leto uporabna. Mislinje. Temp. 0° C, deloma oblačno, novega «uhega snega 20 cm, sneži pršič. smuka dobra. Sodražlca. —1° C novega suhega snega 20 cm. sneži, izgled« za praznih dobri. Travna gora. Temp. —3* C, novega suhega snega 25 cm, sneži, smuka in izgledi dobri. Logatec —0.5° C. novega suhega snega 30 cm. smuka idealna. Smuški tečaj v Kranjsk' gori pod vodstvom g. Sirclja se ne bo vt§9 od 2. do lO Januaria kot je bilo pomotoma objavljeno temveč od 6. do 15. januarja. J. z. s. s. Želodec Ljubljane se širi V primeri z lanskim letom se je konzum jest vin in pijače v splošnem znatno povečal, samo riža maščob in sadja se je porabilo man} Ljubljana, 31. decembra. Kakor prejšnja leta, je tudi letos mestni dohodarstveni urad sestavil precej točno statistiko o konzumu življenskih potrebščin, zlasti pa jedi in pijače v Ljubljani od 1. januarja do današnjega dne. Ves uvoz v mesto je pod kontrolo dohodarstvenega urada in zato je razumljivo, da bo ta statistika pač najbolj točna. Iz seznama o blagovnem prometu v letošnjem letu posnemamo, da se " konzum vseh potrebščin, zlasti je-stvin, pa tudi pijače, letos znatno povečal. To velja v prvi vrsti za meso in mesne izdelke ter alkoholne pijače, posebno pa za moko. Poraba moke je presenetljivo narasti a. Dočim je porabila Ljubljana predlanskim 7,217.882 kg moke, je padel lanski konzum na 6,668.172.75 kg, letos je pa poraba moke narastla nad 9 milijonov kg. zaJostnejše je seveda naraščanje konzuma alkoholnih pijač. Dočim je popil lani vsak Ljubljančan približno 41.5 litrov vina, predlanskim samo 18 litrov, pride letos na vsakega prebivalca 43.8 litra. Letos so Ljubljančani popili 2,628.535 litrov vina. Ce računamo liter po 10 Din, dobimo že ogromno vsoto 26.285.350 Din. V splošnem je napredoval ves konzum, samo sadja so Ljubljančani pojedli letos manj, kakor lani. To gre na račun nekoliko slabše letine. Kot rečeno, je Ljubljana porabila največ moke. Kruh je vsakdanja potreba mnogim, zlasti siromašnim rodbinam in pa številnim delavcem, težakom, zidarjem, ki jih je bilo letos več sto zaposlenih v Ljubljani, je to edina dnevna hrana. Od 1. januarja do danes je Ljubljana porabila 9,169.209.60 kg moke Riža so Ljubljančani pojedli 287.634 kg. Konzum riža stalno nazaduje. Lani so ga Ljubljančani samo v 11 mesecih pojedli 423.603.20 kgf predlanskim pa celo nad 500.000 kg. Meso in mesni izdelki Ogromne so tudi množine mesa, konserv, mesnih izdelkov itd., ki so jih letos pojedli Ljubljančani. V celem letu je bilo v Ljubljani zaklanih 26.414 glav goveje živine in telet, (lani 25.769 glav). Ovac so m?£ir1\ zaklali 2.004 (lani 1.795), jagnet in kozlić-kov 2.664 (lani 2.578). Stalno narašča tudi konzum prašičev. Dočim so jih lani zaklali 24.806, je bilo letos v mestni klavnici in drugod zaklanih 27.756. Ljubljančani so torej, kakor je videti, veliki prijatelji svinjske pečenke, tolstih obisti, krač in beder. Poleg tega so v Ljubljani letos pojedli okrog 181.770.80 kg mesa in 978 kg konservira-nega mesa. Inozemskega mesa je bilo v Ljubljano uvoženega 7.932 kg. Perutnina in ribe »Nasilne« smrti je šlo letos v krtovo deželo 4372 putk, petelinčkov. tolstih puranov, pitanih puranov, »šopanih* gosi itd. Ljubljančani so veliki prijatelji slastne pečenke, ki mora zlasti o praznikih, prav gotovo pa o veliki noči in o božiču na mizo. To je že tradicija m se ji Ljubljančani za ves svet ne izneverijo. Konzum rib je bil letos ravno tak. kakor lani. Ljubljančani so pojedli 42.961 kg rib, od teh 10.220 kg morskih in inozemskih. Všteto pa tu ni 3867 kg rusov in slanikov. Lani jo Ljubljana konzumirala 40.537.45 kg rib. Avto s 1400 HP London, 31. decembra. AA Zadnje dni so mehaniki poskušali avto. s katerim bo skušal kapetan Malcolm Campbell potolči hitrostni avtomobilski rekord, ki ga je dosegel pokojni Sir Henry Segrave. Avto ima 12 cilindrov ter 1400 konjskih sil in je dvakrat močnejši kot železnišk* stroj ekspresa Tekme se udeleži s posebnim dovoljenjem letalskega ministrstva. Avto je zgrajen tako, da je odpor zraka minimalen. Camp beli upa. da bo dosegel hitrost večjo od 4 milj na minuto. Obsojeni protiSašisti Parit. 31. dec. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem sta se morala danes zagovarjati antifašista Clenio in Zitar zaradi poskusa atentata na tukajšnji fašistični dom. Obtoženca sta v noči od 27 na 28 oktobra vrgla v dom bombo Oba sta priznala, da =ta hotela uničiti poslopje fašističnega udruženja v Franciji Clenio. ki Je političen begunec je bil obsojen na tri leta ječe in 50O ♦rankov globe. Zitar pa. ki ie obiidiličnihc Časih. V nekaterih pogledih pa se še predsodki vseeno trdovratno vzdržujejo. Eden najlepših primerov za to nam nudi razvoj naše plinarne, odnosno razvoj kuhanja s plinom in porabe plina v industrijske svrhe v Ljubljani. Mnogo ljudi goji namreč še vedno neko nezaupanje do plina, zato se konzumira t Ljubljani komai polovico toliko plina kot ▼ nekaterih nemških mestih s 30.000 prebivalci. Zabeležiti pa moramo razveseljivo dejstvo, da je tudi pri nas začel plin zavzemati radnja leta tisto mero v obrti, indutsriji in gospodinjstvu, ki mu po vsej pravici pripada. Konzum plina stalno narašča: vsako leto približno za 20% od prejšnjega leta, letos pa je narastel za 22% od lanskega leta. Vedno bolj prodira spoznanje, da plinu ne more konkurirati ne elektrika, ne premog. Čelo v Švici, ki je najbolj elektrificirana država v Evropi, elektrika ne koukurlra plinu, ker je plin najcenejši. Najresnejši konkurent pUnu bi bil premog, ki pa zaostata glede snage, higijene (zlasti v gospodinjstvu) in udobnosti pri uporabi daleč za njim. Zato je gotovo, da ima plinska industrija pri nas še veliko bodočnost V državah z relo razvito plinsko industrijo konzum plina ?e stalno narašča približno za na leto. Pri nas se je pričel uveljavljati pravzaprav šele letos, da smo mu priznali mesta, ki ga po prednostih zavzema že desetletja po naprednih državah. Letos je naša plinarna položila glavne plinske cevi za tri velike mestne dele: cev Ža Gradom za Prule, Karlovško cesto in del Trnovega; cev na Dunajski cesti za ves Bežigrad, nadalje za arteljerijsko vojašnico tn sploh za ves svetokriski okraj in cev na Celovški cesti za vso Soško, to je 3 km cevi. V prihodnjem letu se bo plinsko omrežje razširilo približno za 30?* od obstoječega omrežja. Treba pa je pripomnili, da se bo plinarna ozirala predvsem na prošnje prigla-sencev tako, da bo preskrbela s plinom predvsem tiste ulice, kjer bo za to vefii interes. Zaradi tega opozarjamo ob tej priliki interesente, da se priglase pravočasno. Letos se je pomnožilo število plinskih odjemalcev za 289, 19 pa jih je odpovedalo. Za" razsvetljavo se plin ne rabi več, pač pa ga Še napeljujejo za rezervo, za razsvetljavo v slučajih, ko odpove elektrika, kar niso bas redki primeri. Število cestnih plinskih svetiljk se letos ni pomnožilo. Montirali so 140 kopalnih peči, 230 kuhalnikov, 65 štedilnikov, 120 likalnikov, 05 sobnih peči itd. Plinarna je letne producirala 1,748.590 m3 plina. Z razvojem plinske industrije* odnosno s razširjenjem plinskega omrežja in vedno večjega konzuma plina, je postalo aktualno vprašanje povečanje plinarne. Stara plinarna pa se ne more razširiti že zaradi pomanjkanja prostora. predvsem pa svoje okolice in lege. Plinarna, ki je zdaj v centru mesta, tudi vedno ogroža mesto s morebitnim požarom, pol^g tega pa še kvari ozračje tako, da je razvoj vse okolice oviran. Edina prednost sedanje lege je, da je blizu kolodvora, kar omogoča transport premoga; razširjena plinarna bi pa potrebovala svoj železniški tir ki se pa v obstoječih razmerah ne da Izpeljati ker bi se z njim križale cesto in privatna zemljišča. Zaradi tega se je komisijsko ogledalo več parcel, ki bi prišle v poštev za zgradbo nove plinarne. K ogledu so povabili tudi inozemskega strokovnjaka ter se kontno odločili za parcelo, leSečo poteg tovarne Saturnn~< v Mostah Končnoveljavno je sklenjeno, da se prifne z gradnjo nove plinarne plihodnje leto spomladi. Nova plinarna bo L 1932 že obratovala tako, da bodo staro to leto že lahko podrli. Zgrajena bo dvakrat večja in se bo lahko se po potrebi raz5i rje vala. Zgradba nove plinarne bo stala okoli 10 milijonov Din. Nova plinarna bo seveda najmodernejša, na podlagi vseb modemih pridobitev, zato bo tudi producirala prvovrsten koks in absolutno čisti plin. Da plin pri na9 še ni bolj razširjen. Je pripisovati ne le našemu konservatizmu. temveč tudi v največji meri stanovanjski krizL Četudi se mnogo gradi, stanovanja opremljajo le z najpotrebnejšim, ker se lahko oddajo tudi s pomankijivim konfor-tom, na drugi strani pa tudi najemniki nimajo interesa, da bi napeljali plin na svoje stroške, ker ne vedo, kako dolgo bodo sploh v tistem stanovanju. Priporočati pa je vsem, ki grade nove hiše, da jih preskrbe a plinom za čas gradnje, ker se kažejo znaki, da bo stanovanjske krize kmalu konec Dogodilo se Je že, da neki hišni gospodar ni mogel oddati stanovanj v novi biši, ker niso bila preskrbljena s plinom, poznejša napeljava, ga je pa stala trikrat več, kot bi ga sicer. Razvoj plina ovirajo v veliki meri tudi vkoreninjeni predsodki, da je plin zelo nevaren v stanovanjih, češ, da se je že toliko in toliko ljudi z njim zastrupilo. Časopisje v tem pogledu mnogokrat greši, ko poroča o nesrečah na račun plina plinarn. Ko pa poroča o nesrečah povzročenih z električenim tokom, govori o njih, kot o nečem samo ob sebi umevnem. Statistika dokazuje, da se dogodi več nesreč zaradi elektrike nego plina. Vsekakor se greši a poročanjem o za-strupljenjih s plinom na način, kot bi hoteli reci — bojte se vraga, plin je strašno nevaren! Dokazano je tudi, da gre mnogo zastrupljeni s plinom na račun navadnih p**-či, kurjenih z ogljem in samomorov, ko se postavlja v slabo luč svetilni plin. Pri pravilnem ravnanju s plinom je pa vsaka nezgoda izključena, ker plin ponoči lahko popolnoma zapremo, podnevi pa se itak takoj opazi vsak morebitni defekt pri napeljavi, ker nanj opozori vonj plina. Zato mora biti Ljubljana tudi vesela povečanja plinarne, strah pred plinom pa spada med staro Šaro, če hočemo biti tct tako napredni kot se radi ponašamo. Delovanje Zbornice za TOI Poročilo predsednica g* Jelačina Davek na poslovni promet V preteklih treh jesenskih mesecih od zadnje plenarne seje je imela Zbornica prepolne roke dela. Kakor sem že zadnjič poročal, stojimo v divčrnem oziru pred iz* vedbo dalekosežne reforme prebazlranja in priredbe davka na poslovni promet v smi* slu zakona z dne 12. avgusta t. L Zbornica je z vso skrbnostjo in vestnostjo skušala zadostiti čim popolneje nalogi, ki nam jo jc poverilo finančno ministrstvo in je na pod.agi posvetovanj rn poizvedb, ki so tra* jale preko meseca dni, zbrala in sestavila izčrpno in sistematično urejeno gradivo za izdelavo tirife za odmero poslovnega dav* ka. Za našo industrijo bo ta davek zahte> val mobiHzacijo znatnejših denarnih sred* stev, ker se bo za ruzemsko produkcijo, iz* vzemši poljske pridelke, koncentriralo pla* čevanje pri producentu. Pozdravljamo to reformo v toliko, ker bo po novem obremenjen rudi uvoz ino« zemskega konkurenčnega blaga z davkom na izravnanje in bo tako vsaj v tem oziru popravljena neenakost, ki je dosedaj ob» Stojala, ko je moral domači producent pla» zevati davek na poslovni promet od svo* je produkcije, dočim je bil uvoz inozem* skih proizvodov svoboden. Naš interes je samoumevno, da se v tem važnem in dale* kosešnem vprašanju doseže sporazum ve* čine gospodarskih zbornic v državi in so se v to svrho že vršile konference meseca novembra v Beogradu, ki se bodo nadalje* vale po novem letu v Zagrebu. LJveljavs ljenje nove tarife pričakujemo z novim proračunskim letom 1. aprila 1931. Kljub tej veliki zaposlitvi z reformo pos'ovnega davka, je pa zbornica z ne* zrn an j s m o pašnjo proučavala upliv novih davčnih zakonov, odredb in predpisov na gospodarsko aktivnost ter v mnogobrojnih primerih z uspehom posredovala za orni* ljenje davčne prakse. O vsem podrobnem delu na tem polju vam o podano na da* našnji seji posebno poročilo, h kateremu bi želel uvodoma dodati nekoliko pri« porab. Zbornične vloge in predlogi Kot zbornični predsednik sem smatra! za svojo dolžnost, da se prav posebno tudi osebno potrudim za čim uspešnejšo rešitev zborničnih vlog to predlogov. Tako sem ob na plenarni seji 30. decembra 1930 priliki svojega bivanja meseca novembra v Beogradu opetovano interveniral v davč» nih zadevah v ministrstvu financ, obraz* ložil neprihke, s katerimi se moramo bo* riti, opozarjal na neprikladnost nekaterih odredb in na pogrešnost mnogih ukrepov davčne prakse. Imam utis, da moja priza* devanja niso bila brezuspešna. — Uspeh se je v posameznih primerih že pokazal — in v zadovoljstvo mi bo. ako bodo te intervencije tudi pri še nerešenih vprašanjih našle primernega upoštevanja. Novi zakon o socljalnem zavarovanju Z dostavitvijo načrta novega zakona o socljalnem zavarovanju, ki nam je bil na* povedan že pred letom dni, je stopilo tudi to vprašanje v aktualen stadij. Zbornicam je za izjavo o tem izredno važnem vpra* šanju določen razmeroma kratek rok 40 dni, ki ga minister za socijalno politiko, kljub zaprosilu posebne deputacije zbor* nic, ni podaljšal z navedbo, da želi načrt čimprej© predložiti zakonodajnemu svetu in ga nato uveljaviti. Ni mi potreba pose* bej poudarjati, kolike važnosti je oboje* stransko pravilna rešitev vprašanja soci* talnega zavarovanja za vse tri panoge g o* spodarstva. ki so v naši zbornici zastopa* ne. Zadostuje, če povem, da jc plačalo na* še zbornično področje za te svrhe lani 45 milijonov 484.567 dinarjev na prispevkih za bolniško zavarovanje in 11,617.489 di* narjev za nezgodno zavarovanje. Naša stremljenja m prizadevanja so bila dosedaj osredotočena na to, da se prispevki čim racijonelneje uporabijo v dobro zavarova* nega delavstva, da se administrativni stro* ški čimbolj zmanjšajo in tako tudi bre* mena, ki zadenejo gospodarstvo, čim znos* neje porazdelijo po raznih panogah pod* jetnosti. Načrt, ki nam je bil poslan na misije* nje, nam prinaša kot najglavnejšo novost to, da razširja socijalno zavarovanje v smislu svoječasne napovedi v zakonu iz h 1922. sedaj konkretno na novo panogo za* varovanja namreč na starostno m urvalid* no zavarovanje. Uvedba te nove panoge prihaja v dokaj neugodnem času, ko so vse panoge gospodarstva primorane revi. dirati v vidu zmanišanja izdatkov svoje režije. Načrt nas pušča v marsičem v ne* jasnosti ter nam otežuje oceno podrobno* sti, ker nam ni bila obenem dostavljena dokumentacija, na podlagi katere bi mogli točneje oceniti finančni efekt in utemelje* nos t predlagane višine prispevkov, ki bodo v to svrho potrebni. Na današnji seji bo o tem važnem vprašanju podano posebno poročilo, ki ga priporočam vaši najinten* zfvnejši pažnji. r Enoten obrtni red V ospredju vprašanj, ki nas zanimajo, stoji med drugim tudi Se vedno vpraša« nje enotnega obrtnega reda za celo drža« vo. Posedanja zakonodaja je bila v mar* sičem različna. Tudi je stopinja razvoja obrti v raznih delih države zelo razno* vrstna, vezana na mnoge tradicije, posebno krajevne prilike, običaje in potrebe. Vsled tega imajo zbornice kakor tudi svobodne organizacije glede načina izjednačenja obrtne zakonodaje razna mišljenja. Vemo, da je mogoče zadovoljiti vse zahteve, upo* števati vsa niansiranja interesov po raznih strokah, toda eno je jasno, da mora biti nm* obrtni zakon napreden in vzgojen za gospodarsko manj razvite kraje ter zato prikrojen prej za kraje z višje razvito obrtno aktivnostjo, kakor pa da bi vsebo* val reakcijonarne odredbe, ki bi otežavale razvoj, ki ga v naglem tempu zahteva od nas sedanja doba. Temeljito delo naše zbornice na tem polju, da pridemo čim* preje in do čimboljšega obrtnega reda, vam je znano že iz odsekov in od zadnje ple* name seje. Po tej seji se je meseca oktobra vršila v Beogradu konferenca v ministrstvu trgovine, da se še enkrat promotrijo vsa vprašanja, glede katerih so mišljenja dc* Ijena. da se zberejo vsi argumenti, ki bi omogočili objektivno fn pravično rešitev teh vprašanj. V tej komisiji je naša zbor* niča živahno in uspešno zastopala svoje predloge tudi tam, kjer so bile dosedaj raz* mere v drugih delih države drugačne kot pri nas. Smatral sem zato za potrebno, da na današnji plenarni sejj vsaj ▼ glavnih obri* sih v posebnem poročilu seznanim zborni* co z delom in zaključki te važne komisi* je tn končno obliko načrta, ki bo, kadar postane zakon, odločilno usmerjal razvoj trgovine, obrti in industrijske podjetnosti v naši državi. (Konec prih.) Pridobnina in prometni davek Davčna uprava aa mesto v Ljubilja/rt je izdala naslednji razglas za vložitev davčnih prida v glede dohodka od podjctci obra-trov in samostojnih poki!cev za priredbo pridobrruie, in prometnega davka za davčno leto 1931. Vsa podjetja, obrati (trgovsko mxfcjstrfl-ska in obra Dri) odnosno vse osebe, toi se bavijo s samostojnim pokl-icem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in promet-neniu davku, ki ga p Jaču jejo pavšalno, morajo v času od 5. januarja do štetega 5. februarja 19.51 vfožitl pri pristoj-ra davčni upravi prijavo o dohodku ni prometu« kn so ga doseglo od teh postov v poslovnem letu 1930. Prijavo |e posebe vfbžafi za vsaki objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla n. pr. če ima trgovec centralo in fiK-jalko, mora vložiti prijavo za centralo in in posebe Se za fKriial'ko. Ce trgovec z mešanim b!ag»om toča v Istem c bratu tudi pajace, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno pridavo za točenje pijač. Ce se krojač n. pr. hkrati bav? tudi s prodajo tzgovlienifi obpek, mora vložita prijavo za dohodek iz krojaškega obrta i« posebe še za dobotfke iz prodaje iz-gotovijenih oble!*. Rudarska podjetja. Id so podvržena termi davku, morajo vložiti prijavo za vsaki rudnik posebe in za vsak samostojni pomožni rev. Prijavo morajo vložiti tudi one oseb«, ki so po členu 46 zakona o neposrednjth davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrti težkih invalidov, frtd.). Obrazec davčne prijave se dobi pri podpis 3*n.i davčni uprave. Prijavo rzpofari in vloži: 1. ) lastnik obrata aH podjetta odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi, 2. ) v primeru zakupa — zakupnina, 3) za nedoJetne — njihovi roditelji aH varuhi 4.) za mase, njihovi zastconiVi. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba. Če se fzkaže s specriatajm ali generalnarn pooblastilom davčnega zavezanca. Prijava naj se izpolni v vseh razpredel-kih po vrsti, kakor štede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajftraiio. Ker je predmet obdavčbe enoretni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo« ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Enoletnim dohodkom se smatra ko srnu ti dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršite v podjetja, obrte ala pok V ca. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdržev2nje davčnega zavezanca, njegove obitelji ari drugih oseb. se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun, bilance zgube in dobička, korespondence in slično, če vodico trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank ftd. s katerimi zamoreio verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtn-rki n«aj se v prijavi izjavijo, da se hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroM na pogon in koliko pomočnikov zaposhijejo v obrata. Podjetniki, ki delajo na zgoraj, morajo tudi to navesti v prijavi. Prtia-va se mora oddat! osebno afi po pošti orri občini alf davčni upravi* na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prži a ve v roku, ki je določen s tem pozivom, te je včasu od S. Januarja 1931 do 5. februarja 1931 plača kot kazen 3% od osnovnega davka ni ako prijave ne vloži niti na pomeni po-zK- v najdaljem roku S dni, po 10% osnovnega davka. Ce se v davčni prMavf navcdeio neresnične prijave z namenom da bi se teogn-fii davka aH če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čiena 142 zakona o neposrednih davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda, lahko davčno prijavo na zapisnik pri prV-toJni občini aK davčni upravi. rtoveni zavezane:, Id plačuje! o d cvek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, morajo v smislu naredbe generalne đ:rekcije neposrednih davkov od 9. junija 1924 Štev. 15.4.^ vložrti ski^m«) prijavo o celotnem prometu celega pretepenega leta do 31. januarja 1931. Vložiteriti prijave se t»«>trdl prejem Objave. Končno se vse pridobnJni zavezale moške osebe opozarjajo, da morajo po členim 6 zakona o davku na nc* ženjene maske osebe v svoji prijavi za pridobnino navestn* njih starost, da li so ocenjeni, reoženje!!:. vdovci brez otrok odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo In zakonske otroke. Družabniki noedinih podjetij morsjo izven tega v kolikor so zavezani davim na neoženjene moške osebe, navest) s katerim de*ežem so udefežem na podi etru. Dopolnilni davek na zemljarino in neposredne davke Davčna uprava za mesto ▼ Ljubljani Je izdala naslednji poziv za vložitev prijav za znizbo dopolnilnega davka zemljarino v smislu čieua 1 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 22. junija 1929. Davčni zavezanci, ki imajo pravico za znižbo dopolnilnega davka morajo predložiti te prijave d« 31. januarja 1931 brez pravice do nadaljnega podaljšanja roka v smislu člena 4. zakona o neposrednih davkih. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1. da se davčni zavezanec izključno bavl samo s kmetijstvom, 2. da obdeluje svoje posestvo sam s člani svoje družine, 3. da iuia v domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet rodbinskih članov, 4. da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5.000 Din, 5. da vloži prijavo v odrejenem roku na pred pisanom obrazcu. V smislu zakona so za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati: 1. osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smatrajo o»»ebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve ka-derskega roka, šolanja, zdravljenja itd. 2. osebe, ki so bavijo ali poleg kmetoval-stva ali izključno z obrtom, industrijo ali drugim pridobitnim poslovanjem ali samostojnim poklicem, ki je zavezan pridobnini, 3. osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe. 4. žene iti otroci oseb, omenjenih v točkah 2 in 3, 5. hišno služabnilfvo in nameščenci Prijave se morajo vložiti pri pristojnem obrinf-kem oblastvu v Ljubljani pri mestnem magistratu na predpisanem obrazcu, kateri se dobi pri pravkar omenjenem oblastvu. Prijavo mora vložiti zavezanec zemlja-nne. Prijavo ramore vložiti tudi pooblaščenec priložiti pa mora tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblastvo po izpovedbah zavezanca. Prijave, ki se predlože po preteku odrejenega roka, se za znižbo dopolnilnega davka ne bodo upoštevale. Za resničnost števila Članov skupnega domačega gospodarstva kakor tudi za podatke po točkah 1—5 je poleg davčnega zavezanca, odgovorno tudi občinsko oblastvo. Križanka. — Tako mlad si, pa že nosiš očala! Kako >e to mogoče? — S križankami sem si pokvaril octi. Eno oko deluje samo vodoravno, drugo pa počez. Danes ob 4M pol 8. in 9*! Jutri ob 3«, pol 6., pol S. in 9* uri zvečer! <0t?o|e src t CM. (c tU, Popularna dunajska film-!;* opereta Godba Robert Stolz V glavnin vlograh priljubljeni igralci WILLY FORST GRETL THEIMER Oskar KARLV7EI3 PAUL MORGAN Szoke SZAKALL Predprodaja vstopnic jutri od 10. dopoldne dalje. Hlno diu££joHAkl dvot Telefon 2730. KOLEDAR. Danesj 6reda, 31. decembra 1030. ka^ofl* Čani: Sil^sJter, pravoslavni: 18. decembra Sevastijau. Jutri: 1. japuarja 1931, katoličani: Noto leto, Dragovitr pravoslavni: 19. decembra, Dru^o vir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: ob 16.. Grofica Marica. Drama: ob 21- Gospa ministrea. Kino Matica: /£em!ja solnca. Samo ob 4. in 7. Ob 9. Denar v*i cesti. (Prenvjera). Kino Ideal: ŠamVfca na olimpijadi. Kino Ljubljanski Danes na Silvestrovo cf» 9« svee««* ter rgstri cb 3.9 3T. ftt 9* Mrt srecer vesela premiera dunajske filmske operete Denar na cesti V glavnih vlogah: Georg Alexander komorni pevec Kari Ziegler ter člani dunajskega državnega gledališča. Kot dopolnilni spored: MIKI MIŠKA v zvočni humoreski »ČAROBNE PAŠTETE« Predprodaja vstopnic jutri od 10. do pol 13. popoldne. Elitni kina Matica m m N Stev 295 >SLOVEN5RI NARO D<, dne 31. decemora l**5n Skalaši v preteklem letu Delovanje TKS Skala }e bila tudi letos uspešno in zelo plodonosno. Ljubljana, 31. decembra. Na! agilni turistovski klub Skala, ki bo prihodnje leto proslavil 10 letnico ' svojega vsestransko visckoalpinskega delovanja, ima tudi v pretočenem letu zaznamovati vel-ko novega uspešnega dela. Delovanje kluba ie bilo osredotočeno v dveh smereh t i. v visokoalprnskem udejstvovanju hi v propagandi alpinizma potom fotografije, filma in predavanj Ti dve glavni smernici sta bila v izvršitev*dodeljeni glavnemu odboru, plezalnemu m foto-amaterskemu odseku. Niaši plezalci so absolviral v Julijskih Alpah več prvenstvenih tur. med njimi severno steno Tošca, gorenjsko in skalaško smer v Triglavski steni, ki sta tudi od inozemskih turistov priznan-j za prvovrstni in skrajno težavni Posrečilo se jim je tuJi preplezati »Jugovo smer*, kjer se je nas veliki alpinist pok. dr. Kiement Jug ponesrečil. Plezalni odsek je zbiral materijal za Alpski plezalni vodnik po vzhodmk Julijskih in Savinjskih Alpah. Materijal je dlosedaj 2e skoraj zbran in se že urejuje ter je pričakovati, da pride prihodnje leto do izdaja. Clam kluba so prispevali s svojim delom tudi pri izdaji nemškega »Hochturista« (S zvezek), ki poroča o nafifc plezalnih turah. Klub je založil in izdal dr. Turnovo knjigo »Pornen in razvoj alpinizma«, ki ie predstavlja v svojem obsegu in visoki literarni vrednosti prvo jugosk>vensko delo v tej panogi Knjiga je opremljena z 12 izbranimi umetniškimi slikami naših fotoamater] ev. Veliko pozornost, ki jo je vzbudila ta knjiga v literarnih krogih tu m v inozemstvu, ter laskave ocene, ki prihajajo dnevno od vseh strani, pričojo o visoki kvaliteti nje vsebine. Vzporedno s knjigo je bil izdan tudi pni j ugoslo venski topono-mastični zemljevid skupine »Trijrlav-Škrla-ticac v merilu 1:37.500, ki edini odgovarja pravilnemu imenoslovju naših gora. S tem izdanjem so končno vel javno odstranjene zaTnenjave v rmeriiovanjii posameznih vrhov, ki so nastale zaradi germanizdranja in samovoljnega preimenovanja naših pristnih starih slovenskih imen po avstrijskih kartografih S to izdajo je storjen šele prvi korak v Ggrornrri nalogi, ki si jo je nadel TKS V izpopolnjevanje in izobrazbo svojega Članstva je klub prirejal interna predavanja, tako na pr. o higijeni turista, prva pomoč, o severni škotski, o pomenu in ra-z-voju alpinizma, Lammer (Jirngboren), orijentacija v afpafe pozimi itd. Pred leti uvedena in tako priljubljena javna s ki optična predavanja je klub prirejal tudi letos ter smo imeli prililao opetovano slišaii zarnim-va fovajania prvovrstnih predavateljev n naših In tujih planinah. Novost za Ljubljano ie bilo vsekakor predavanje o vrstita alpinski tehniki, ki ga je spremi j cvalo preo-vašanje prekrasnega filma »V skalovju :n ledu«. Tudi ljubljanskim tbto-a mater jem ie bila dana možnost teoretično se izpopolnjevati na predavanjih, ki so bila izrecno v to svrho prirejena. Mnogo je že povpraševanja po velikem z>*p:nskem tihnu, ki se bliža svoji dovršitv!. Marsikateremu lajiku je nerazumljivo, da delo po dveletnem prizadevanju foto-ama-terskega odsek3 še vedno ni izgo&rviieno. Kakor smo imeli priliko prepričati se na licu mesta v njihovem laboiatoriju, je to delo izredno težavno m zvezano z mnogim trudom in samo zataje van jem članov foto-amaterjev, ki žrtvujejio vse svoje proste večere in noči, da sami razvijajo in kopirajo film na razmeroma primitivnih aparatih. Zavedati se moramo, da nimc'n denarne podpore. V naturatijah (obleko, obutev, živila, prehrana) pa lOo.OOO Dwi. Za preskrbo bolnikov na domu je bilo porabljenih 10.000 Din. Oddelek je reorganiziral službo okrajnih načelnikov na ta način, da je njihovo število povečaj za 13 novih načelnikov in temu primemo razdeKl mesto v nove varstvene okraje. Izdelan je bil nov pravShik za okrajne načelnike, ki ureja njihove dolžnosti in pr>.>-vice v čisto modernem duhu. Okrajni načelniki so danes velika or>ra in pomoč vsem oddelkom soc. poSit urada, ker so vsi v neposrednem živem stiku s prebivalstvom poznajo njegove rtotrebe in slabosti in na podlagi tega stavijo svoje predloge. Oni so nafjboljš^ svetovalci in njihovo delo ie hvale vredno. Posebno veliko posla je imel starostni oddelek z dek>žirancu Z ukfrištvtjo stano-vmnjske zaščite so bili prizadeti ponajveč najrevnejši sloji prebivalstva. Hišni posestniki so nesorazmerno povišali najemnine katere socijalno šibkejši niso zmogM m so mora!-; kratkomalo na cesto« Nešteto barak v predmestjih in celo v osrčju Ljubljane priča o nesocialnem postopanju z najemniki In vsi ti brezdomci so se povečini zatekaili v soc. polit urad po pomoč. Vsa ta težka vprašanja je reševal starostni oddelek po svoii moči vendar ie bilo število deložiran-cev preveliko, da bi jim btfo mogoče financije In o uspešno pomagati V zavodu za onemogle, katerega opravka ref. Se dej* je bUo tekom leta 260 oskrbovancev Zavod je popolnoma moderno urejen, hrta vePike, parketi rane sobe, svetle m zdrave hodnike ter veliko jedilnico. Izven tega prehranjuje zavod še 20 družin z 80 Stari; 40 dija;!oov-akadem5kov m 40 otrok iz zavetišča na Taboru, torej preko 400 ljudi. V zavodu je 12 sester in 6 služkinj, ki delajo z vso požrtvovalnostjo. Hišni zdravnik jc mestni fizik dr. Rus. Delavski oddelek katerega vodi referent g. Juvan, te tekom leta izdal 300.000 Din brezposelnih podpor. Naval brezposelnih je b3 letos kFjub močni gradbeni sezoni zeio velik. V mestni ogre-valmci je bilo preskrbljenih v letu preko 600 brezposelnih, katerim je bila prirejena tudi božičnica z obdaritvijo (čaj* klobase, cigarete itd.) Delavni oddelek Je podvze! ta fevedsl letos akcijo proti beračenju. Namen te akešje je bil onemogočiti izkoriščan je prebivalstva od strani nevrednih delarnržnjh elementov, v drugi vrsti pa odponročd onim. ki so pod-pore res potrebni s stalno preskrbo v občin;;. Ta afccija sicer ni še našla pravega razumevanja med prebivalstvom ki je skeptično narprrm vsaki »Tiovotarija« vendar je upanje, da bo v polni meri uspela. Pripravlja se ustanovitev mestne Hud-ske kuhinje, kjer bo cnnogočeno revnim slojem mid:ti ceno m dobro hrano. V to ljudsko kuhinjo bo pošilial urad tudi brezposelne na račun občine in s tem deloma onemogočil izkorišoatije cziroma zlorabo denarnih podpor. Mladinski oddelek kateremu načekije rvf. g. Sede j, je letos razširil akcijo za počit, ko-omje. Organiziral je dve koloniji in sicer eno v Breznici na Gorenjskem eno pa v Kraljevici v doma Franje Tavčarjeve. Letos je letovalo 300 otrok v dobi 2 mesecev. Pcmcn tn učinek teh koionij je nedvomno velik Ohranitev zdravega in življenja snosobtiesa naraščaja je dolžnost družbe. To zahteva bodočnost našega naroda. Starši in učitelji, katenh otroci so bih na počitnicah znajo ceniti pomen letovanja. V to svrho ie izdala mestna občina 80.003 Din. Da bi pritegniti k sodelovanju širše kroge prebivalstva, je urad priredil v svoji režiji dobrodelni koncert za počit.'kolonije v Unionu. Ljubljančani so se častno odzvali. Dvorana je bila polna. C*st: dobiček je zno-žal 11.000 Dm. Mladinski oddelek upravlja 4 dnevna dečja zavetišča, katera obiskuje pribržno 300 otrok, število ni mogoče točno ugv>to-viti ker fuktuira. V teh zavetiščih so otroci pod stalnim nadzorstvom uč-teljic m prejemajo tudi zajtrk in kosilo, večinoma brezplačno. Zavetišča so v Sp. Šiški, pri Sv. Florjanu, na Prulah in na Taboru. Higijensko ne odgovarjajo svojemu namenu in mestna občina bo morala v najkrajšem času določiti v budžetu večji svoti za nova. odgovarjajoč? zavetišča. Isto jo z zavetiščem za onemogle, k»i !e preiriajlin<> za potrebe Ljulljane. 100 prosilcev ča\a na sprejem hi vsi ti slučaji so nujni Novo zavet:šče z 200 posteljanni A biio v dveh mesecih prenagljeno. Zavetišče obiskuje večkrat v letu g. župan dr. Puc in vsakokrat obdari oskrbovance z c'garetami in sladkarijami. Letos jc bila prirejena tudi bc-žičnica, na kateri so biii Barvajoči obč. svetovalci in okr. načelnik ter primerno obdarili vse oskrbovance. Božična akcija za revno deco Je tudi letos lepo uspela. Obdarovanih je bilo 430 otrok v veliki dvorani hotela Uniona. Pod hožičnnn drevescem smo nabrali 12.000 Din nekoliko manj kot lansko leto. Mi-adinskemu skrbstvu bo treba na vsak način posvetili veliko večjo pažnjo, veliko več skrbi m seveda tudi žrtev. Predmestja Ljubljane nudijo slike, ki so naravnost obupne. Otroci propadajo. Zločini in prostitucija se množe. In zato bo treba koncentrirati vse sile. javne in privatne ne-glede na njihovo tendenco, v *kupiK> organi za arvrično moč. k: bo v sta m: zavreti propadanje miadine. To mora postat: dolžnost nas vseb in uspeh je zagotovljen. Omenim nabo-žične zvezde«. Tako ime je namreč poanzecija dobila, ker razgrne svoje velike goreče rdeče zvezde o božiču. Seveda se je j pa rastlina takoj, ko so jo razširili po Ev- j ropi, tudi priljubila, saj pozimi nimamo ; nobene tako bujne in živordeče cvetlice. Ker je pa lepa ves advent in čez božič tja do svečnice, so ji pa nadeli tudi ime tad-ventne zvezde«. Sigurno je, da bo svetila ta zvezda tudi še Trem kraljem ln ostala dolgo, dolgo let njih spremljevalka. j Pred 40 leti je prišla Poinsettia pul- i se razvrste listi, ki pri nekaterih mlečkih tvorijo velike živobarvne vence, kakor cvetni lističi pri drugih rastlinah. Ti zgornji, brakteje imenovani listi, so pri poan-zeciji zbrani v zvezdo najživahnejše rdečo barve, a samo sredi te zvezde je več malih, silno zanimivih cvetov rdeče-ruraeno-zelene barve. Pcglejte si te male cvetove od blizu ali z lupo, pa odkrijete nove lepote, ki vam poanzecijo še bolj priljubijo. I>o rdečih zvezd in cvetov je mogoče poanzecije pripraviti le v rastlin jakih, če vrtnarji posade gole mladike v juniju, juliju ali šele meseca avgusta, vendar cveto vse rastline obenem o božiču, samo da so one, ki so bile prej vsajene, višje in buj-nejše, mlajše pa znatno manjše. Z vso vrtnarsko umetnostjo gojene poanzecijo dosežejo višino do 2 metrov in napravijo do 40 cm Široke zvezde, pri tem jim pa moramo dovoliti le eno zvezdo in jim stre-či kot pravim princesam iz Jutrovih dežel. Ker se odrezane zvezde tudi v vazah drže po 14 dni, so si poanzecije naglo izvoje-vale s svojo neprekosljivo dekorativnostjo prvo mesto med zimskimi cvetlicami in so postale tudi velika moda. Krasno zeleni in plemenito oblikovani listi še povzdigujejo učinkovitost škrlatnih zvezd, a iz Amerike so že prispele novo vzgojene vrste s hrastovemu listju podobnimi listi. Tudi bele in razne odtenke rdečih poanzecij že imamo, a vendar je 'božična zvezda« ostala zmagovalka nad vsemi svojimi sestrami. Pred nekaj leti je bila ta rastlina še silno draga, danes si pa lahko tudi pri nas z njo okrasi svoj dom že najskromnejša gospodinja. Zopet smo bogatejši za nov vir estetskega užitka ln če bi naši vrtnarji upeljavali več rastlinskih novosti, tudi njim ne bi bilo več treba tožiti o slabih časih. —ag. Stran 4 >8LOVEN8KI NARO D<, dne 31. decembra 1930 Ljubljana. Aleksandrova Vsem našim c. odjemalcem mm najlepše zahvaljujemo za naklonjenost ▼ starem letu. Za novo leto pa jim Izrekamo iskrena voščila ln me jim priporočamo še nadalje. Dnevne vesti Srečno novo leto.' Tlredništvo in UDravnlštvo »Slovenskega cftaroda4 — Razpust društev. Društva »Katoliško •lovensko izoraževaJno društvo v 2ai^nr» ju pri Vrhniki, »Podporno društvo za koroške begunce« v Ljubljani in »Konjerej* sko društvo za mariborsko oblast, podruž* niča za srez Murska Sobota v Murski So* boti« so razpuščena, ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Razid društva. Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani se je na obe* nem zboru 19. novembra prostovoljno raz« šla, ker je prevzelo vse posle že obstoječe društvo »Sveta vojska« v Ljubljani. — Živalske kužne bolezni v dravski ba* novini. 25. t. m. je bilo ▼ dravski banovini 11 primerov svinjske kuge, 5 čebelne gni* lobe, 2 perutninske kolere ter po 1 šuštav* ca in smrkavosti. — Uvoz inozemskega tobaka ln soli. Tobaka sicer pridelujemo mnogo doma, vendar ga pa monopolska upnva tudi uva« ža iz inozemstva. V proračunskem letu 1928*29 smo uvozili 377.154 kg inozemske* ga tobaka. Gre seveda samo za finejši to« bak, iz katerega delajo večinoma fine ci* gare. Domačega tobaka se je pa porabilo v istem letu 10,172.350 kg. Tudi soli pride bivamo mnogo doma, vendar jo je pa tre« ba še uvažiti in sicer iz Smirne, Tunisa. Italije. Rumunije in Poljske. Od leta 1925. do 1929. smo uvozili povprečno vsako le* to samo iz Rumunije okrog 45 milijonov kg soli. — Subskripclja Tesnierove knjige o Otonu 2upančiču. Opozarjamo cenjeno ob* činstvo, da je Francoski institut v Ljublja* ni podaljšal subsk-ripcijski rok Tesniere* ove knjige o Otonu Župančiču nepreklicno do 15. januarja. Priporočamo vsem ljubi* tljem lepe knjige, da subsknbirajo veliko francosko študijo, ki bo dragocen in važen prispevek k naši kulturni propagandi. Ns# v a dna izdaja knjige velja v subskripciji 45 Din., izdaja na luksuznem papirju pa 100 dinarjev. Knjiga bo pozneje ▼ knjigarnah znatno dražja. Preverjeni smo, da si bo zanimivo knjigo nabavil slednji naš inteli* gent, ki razume francoski. Subskripcije sprejema Francoski institut ▼ Narodtnem domu. — Davek na neoženjene moške. Ta davek bodo plačevali oni moški, ki so pred 1. januarjem 1931 izpolnili 30. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 60. leta. Toliko popravljamo zadnjo notico v našem listu glede tega davka, ki se je glasila, da zadene ta davek one moške, ki so izpolnili 30. leto pred 1. januarjem 1930. — Žrebanje I. razreda 21. kola državne razredne loterije. Z dovoljenjem pojede j-skega ministra se bo vršijo žrebanje I. razreda 21. kola državne razredne loterije 16. januarja 1931. namesto 5. januarja* kakor je bik) prvotno določeno. — Nova lekarniška koncesija. Minister narodnega zdravja ie podelil koncesijo za otvoritev javne lekarne v Ljubljani z rajonom Dunajska cesta lekarnarju iz Ljubljane- g. dr. Gabrijelu Piccoliju. — Prepoved zahajanja v krčme. Okraj* no sodišče v Ptuju ie prepovedaJo Josipu Ježu iz Ptujske gore, stanujočemu v Apačah, zanašanje v krčme za dobo enega leta m Francu 2umru vz Hajdoš tuda za dooo enega leta; okrožno sodišče v Mariboru je pa prepovedalo zahanje v krčme za dobo 2 tet Simonu Lubeju m Jakobu Celanu tz Strazgojcev ter Antonu Kmetecu jz. SikoL — Vsem čebelarjem sporočamo, da obstoja v LJubljani Čebelarsko društvo za vso dravsko banovino, ki deluje za povzdgo Čebelarstva. Društvo izdaja mesečno svoj strokovni hst »Stov. Čebelar«, ki velja letno Din 40. Smo v času težke gospodarske knze, ki zahteva, da se strnejo naše vrste, če hočemo, da ne bo čebelarstvo propadlo. Zato vabi odbor vse čebelarje, da vstopijo v društvo. Naznanite svoj pristop z dopisnico na naslov: Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Držimo se gesla: >Svojt k svojim«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, ds ni pričakovati nobenih izprememb. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Zagrebu 4, v Ljubljani 3.2, v Skoplju 3, v Beogradu 1, v Mariboru 0.8, v Sarajevu 0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.2, temperatura je znašala 0.4. _ Dve ciganki ukradli za 83.000 Din draguljev Včeraj dopoldne ste se sptezUd v stanovanje ge. Vere Herman- direktorjeve žene v Osijeku, dve ciganki ter opleni-h" kaseto z dragulji Ciganki je Hermanova zalotila v sobi m na njeno vprašanje, kaj iščeta, sta mirno odgovorili, da zdravniki. Hermanova jima ie rekla, da v hiši ni zdravu ka. na kar sta odšli Sele pozneje je Hermanova opazila, da je omara odprta m kaseta za dragulje izpraznjena. Zmanjkalo l\ je za 83.000 Dm draguljev. Hermanova le takoj poslala služkinjo za cijrarikarna. V ulici Sv. Ane ie sHugkmJa ciganka za letna in opozorila stražnika, ki in je aretiral. Pri njima so naša' vse ukradene dragocenosti. Ena se piše Roza Ko-tombar m je stara 20 let, diuga je pa 19 letna Tereza Šarkezi. Obe sta znani tatici in sita bsK že večkrat kaznovani. — Tragedija ljubosumnosti. V Torahu v Vojvodini jc bH te dni izvršen strašen zločin, katerega žrtev je postal 30 letni Ojorgje Konstantan, ki se je hU neda-vno žerrtt. Konstantin Je poročil eno najlepših in najbogatejših vaških deklet, katero ie zalezoval tudi 66 letni posestnik Josip Stan. Ker prt dekletu ni unel sreče, je začel Kan stan tri na so v raž rti. Te dud ga je na vtaoi ustavil hi sta se začela prepirati. Med prepirom je Stan iz žepa potegnil nož in suni Kari stan tki a naravnost v srce. Nesrečnež je bil ta»koj mrtev. Po zločanu se je Stan sam javil oblastem. — Zdravilišče »Radio - Therma« v Laškem se je na splošno željo adaptiralo m preuredrk) tudi za zimsko obratovanje Ji je odprto skozi ceJo leto. Uspešno lečenje revmatizma, išiasa, bolezni sklepov, ženskih bolezni itd. Oskrbnina je znižana. Podrobna pojasnila daje uprava zdravi-Kšča. 680-n — Risalno orodje kupite najboljše pn FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Sur trii Steene in ve&eto nove (eto žeti vsem cenjenim naročnikom Tovarna za barvanje in kemič* no snaženje obleke. Pranje in Bvetlolikanje perilo. Iz Ljubljane —1] Novega občanskega svetnika S. Co- tarja so listi imenovala z vsemi mogočimi imeni, le pravilno za Antona ga ni nikdo krstil. Gospod Cotar je ur-ednJk Pokojninskega zavoda, stanuje v mestni hiši na Poganskem nas.pu št. 12. Novi občinski svetnik je znan zlasti v primorskih krogih, kjer že več let najpožrtvovarnejše deluie kot predsednik veseličnega odseka, rben&m je pa tudi že od L 1923. matrika r Sokola I. na Taboru. Toliko* da ne bo zamenjave. —]j Opozorilo občinstvu na prireditvah v Uiiionu. Ob raznih koncertih in drugih prireditvah v dvorani hotela >Uniont v Ljubljani nastaja v predprostorib pred veliko dvorano, v vezi in pri vhodu v hotel >Union< pogosto velika gneča, ki ovira udobnost in ogroža varnost publike. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da naj zlasti pred pričetkom in po zaključku prireditev ne postaja brezpotrebno v prostorih pred vhodom v veliko dvorano, posebno tudi ne v veži in pri vhodu v hotel >Uni-onc, ker se s tem otežuje dohod in odhod obiskovalcev. Tudi naj se oni posetniki koncertov, predavanj itd., ki imajo svoja oblačila shranjena v levi stranski (zeleni) dvorani, poslužujejo izključno samo izhoda, ki vodi skozi prtljažni prostor v ravni smeri v hotelsko vežo. —Ij Trnovske zeljarice odgovarjajo na tretji dopis v »Slov. Narodu« o trnovskih zeljar-jih, moramo tudi me enkrat odgovoriti. Ker smo zeljarji in zeljarice tudi davkoplačevalci, imamo tudi mi svoje pravice. Mi izvršujemo svojo obrt večjidel s svojimi žuljavimi rokami, torej vemo, kaj se pravi pošteno delati in tudi živeti. Ker pa ima vsak trgovec in obrtnik pravico do gotovega dobička, da more davke in druge stroške kriti, jo imamo tudi mi. Torej mi ne zahtevamo nič drugega, da se nam pusti z dokazi, katere smo pošteno navedli, izvrševati svojo obrt. Ne vsiljujemo se nikomur, kdor je zadovoljen z našim blagom mu rade volje postrežemo. Trnovske zeljarice. —Ij Na naših cestah in ulicah je zdaj najnovejše — blato, brozga in sneg. Včeraj je bil osebni promet zelo otežkočen, mestni delavci niso mogli takoj pobrati snega s cest, hišni gospodarji pa se tudi niso mnogo brigati, da bi očistili trotoarje pred svojimi hišami; povrh vsega pa so še avfemio-bili škropili z brozgo po ljudeh in kdor je hotel priti Čez cesto, mu tudi galoše in škornji niso mnogo pomagali. K sreči je prenehalo snežiti — kajti kdove kaj bi b:lo z nami sicer, najbrž bi morali odrivati sneg z že nahodnimi nosovL —IJ 18.700 bolnikov je sprejela do današnjega dne ljubljanska bolnica, torej okrog 2000 več. nego lani. Iz tega Je razvidno, da je postala bolnica res premajhna in da je bil upravičen apel ljubljanskih zdravnikov, naj se zgrade novi oddelki, zlasti kirurglčnl in interni, ki sta vedno prenapolnjena. —Ij Podjetja, veliki obrti, hranilnice, banke, zasebni uradi Itd., ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, dobijo tiskovine za priglas obve- zancev za ljudsko delo (kuluk) na mestnem magistratu, soba št. 21, ker nekatera podjetja pošiljajo pomanjkljivo izpolnjene izkaze delavnih obvezancev. Seznam obve-zancev mora obsegati: Ime, priimek, poklic, stanovanje, rojstni dan, mesec in leto obvezanca, koliko plačuje letno usluž-beniškega davka in ah bo izpolnjeval obveznost za javna dela osebno ali po namestniku, ali pa bo raje plačal odkupnino. Silvestrovo SOKOLA t, NA TABORU Zelo bogat spored, v vseh dvoranah godba, po polnoči PLES. — Vstopnina 10 Din. —Ij Silvestrov večer SK Ilirije. Vsakoletne zabavne prireditve SK Ilirije so vedno na višku in so vedno privabile mnogo publike, ki je v vsakem pogledu prišla na svoj račun. Tudi letošnja silveraterska zabava SK Ilirije .ki se vrsi v restavracijskih prostorih hotela »Slon«, obeta po vsem programu sodeč prvovrsten užitek. Na večeru sodeluje Merkurjev orkester, na sporedu je cela vrsta, zabavniki točk, komični nastopi itd. Pred polnočjo in po polnočni alegoriji ples. SK Ilirija vabi svoje članstvo, pa tudi vse prijatelje in znance, da se polnoštevilno udeleže Silvestrovega večera. Najveselejši in najžalostnejSi gost prejmeta posebno priznanje. —Ij Danes Silvestrovanje v vseh zgornjih prostorih Kazine priredji društvo »Soča« s svojo družino. Spored: Komični prizori, kupleti, šh-gerji, nastop raziskovalca Kolomanovih bukev, električni čflovek Pepp. West 13, konferencira Ben Uda Bey. nastop novega leta itd. Po polnoči ples. Obleka navadna večerna, t j. najbc4jše, ki jo imaš. Pridi! Ce se ne krohočeš, se ti vrne vstopnina! 669-n —Ij Na današnjem silvestrovanju Sokola I na Taboru nastopi celokupni baletni zbor kr. opere pod vodstvom baletnega mojstra g. Golovina s tremi, za ta večer posebej izbranimi in nastudiranimi točkami. Zanimiv bo dalje nastop br. ruskih Sokolov v Ljubljani, ki zapoje jo tri originalne kozaške pesmi ter predvajajo ukrajinski narodni ples »Gapak« ob spremlje-vanju balalajk. Razen teh sodelujejo priznani naši umetniki in umetnice. — Prosimo cen j. občinstvo, da se pri nastopu krotitelja zveri g. Muchesa zadrži mirno ter ne draži in razburja zverin. Ravno tako je krmljenje zveri pred polnočjo prepovedano. — Atrakcija večera bo čudovita operacija slavnega kirurga g. Mraulopapulosa. Reproducirana glasba po vseh prostorih! Spored oddaja »Radio Ljubljana«. 702/n —I] Sokol I LJubljana - Tabor Ima svojo letošnjo glavno skupščino v torek 20. januarja 1931 v mali dvorani ra Taboru z običajnim dnevnim redom. PrJčetek je ob pol 20. url V shfčr'j-u. da bi takrat ne bfin navzočega po § 21. dovoljno število članstva, se vrša ob 20. uri skupščina ne glede na števHo navzočih. Morebitne predloge je vložiti najkasneje do 6. januarja 1931. Uprava vaba vse članstvo, da se skupščine udeleži polnoštevilno. Zdravo! —H Sokol I LJubljana - Tabor poziva ponovno svoje članstvo, da nagda^e do 5. januarja 1931 poravna svoje društvene obveznosti (članarino in poreze ze leto 193l>) ker se bode sicer vsakomur, ki ne bi zadostil temu pozrvu, v smislu župne okrožnice brezpogojno črta ho iz članstva. Uprava! Zdravo. Naften%a Izbira NOVOLETNIH DARIL kakor aluminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske garniture v raznih kvalitetah, jedilna orodja itd. — nudi tvrdka z železnino STANKO Fl*f***-*ANC1C LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte »i izložbe! —Ij Nova burka na Šentjakobskem odru. V četrtek, L Jan., vjprizori šentjakobski oder popolnoma novo burko, ki se bo prvikrat igrala v Jugoslaviji. Je to burka »Prostozidarji«, kd se odlikuje po izrednem humorju. Pri predstavi sodelujejo prve modi Šentjakobskega odra. Vstopnice se dobe v trgovini goep. Miloea Kar-ničnika na Starem trgu. V soboto, 3. in v nedeljo 4. jan. se teta burka ponovi. Kdor ljubi smeh m dobro, zabavo, naj posetl predstave. —Ij »Pat in Patachon kot detektiva«. Samo danes ob pol 3. pop. in jutri na dan Novega leta ob 11. uri dop. bosta uganjala svoje vesele dovtipe in burke priljubljena komika Pat in Patachon v kinu »Ljubljanski dvor« v najsijajnejši njih saloigri »Detektivska agencija«. Kdor hoče tedaj s smehom in veseljem započeti novo leto, naj ne zamudi tega sporeda! —U Ciril Metodova veselica se vrši v ponedeljek, dne 5. januarja 1931 v veliki dvorani Kazine. Godba oikestra »Sonny boy«. — Ples. Obleka paradna. Začetek ob pol 9. zvečer. 700-n —Ij Sokolsko društvo Ljubljana 111 priredi v salonu m stranskih prostorih hotela ?MikliČ» nasproti glavnega kolodvora Silvestrov večer z izbranim zabavnim sporedom in plesom. Začetek ob 20. Vsi člani in Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabljeni! —Ij Za Merkurjev ples, ki se bo vr*ii v so .loto, Ljc 10. januarja 1931 ob pol 9 nr: zvrčer p-vič v krasni plesni dvoran. :n vseh *»;ostcrih "! -j^ovskega doma, opremljenih za postrežbo h plimi in mrzlimi jexi:l' vla da vj*psp!o*nc zanimanje, saj bo to » rtK niči ai.j rajJi pši! plesnih priredite- leti* nje plesne ♦ zije. Ker je <"stop do wh«n "t* r»rot. vab*lu in so ista že razposlana, se na-..rošajr- vsi oni. kateri bi bili pri nb'lnem 1 s: peča van ju vabfi le pomol ma p. '.'ti. Kakor tudi oni pujatelji društva, k: bi se že- Naš novoletni spored! Jutri ob 3., pol 5.» 6., pol 8. in 9«! Naš vsakdanji kruh ... Filmsko veledelo mojstra režije F. W. MURNA TJA-V glavnih vlogah ^Charles JFcif*f*eil in mAlary (Duticoti DIVNA LJUBAVNA DRAMA! jf£ I M O I DEAL leli tega lepega plesa udel^t'ii. pa 1 m«;r. \ao\ da In iiemu..loma prijavijo dri>*.v»ni j-j&ami Ir^vskega društva »Merkur< 2» Slovenijo ▼ Ljubljani, Trgovski d>ia, •»»*-goičičeva ul. 27, telefon 26—52. 092 r —II Plesni tečaji — Jenkove Sole se še nadajje vrSc redno vsak četrtek ob 20. ji vsako nedeljo ob 15. pop. v balkonski dvorani »Kazine«. Novi člani In začetniki se še sprejemajo. Posebne plesne ure in informacije isto ta m — dnevno od 10.—20. ure. —Ij Sokolsko društvo Kranj ima svoj prvi redni občni zbor v soboto 3. januarja 1931 ob 20. uri, v slučaju nesklepčnosti ob pol 21. uri v knjižnici Nar. doma. Foleg obl-čajn'^a dnevnega reda je tudi razgovor «? siiiučaist u C.'J?n —Ij Opozarjamo, da se v Matični knjigarni že dobe vstopnice za koncert pevskega zbora slovenskega učiteljstva. Program vokalnega koncerta je izredno bogat ter prinaša nekaj zborov, ki se prvič javno izvajajo v Ljubljani. Del programnih točk pa je starejše literature. —Ij Vse prijatelje originalne narodne glasbe opozarjamo na koncert dudaSkega tria, ki bo koncertiral v nedeljo, dne 4. januarja 1931 v Kazinsk. dvorani. Na sporedu so češkoslovaške in jugoslovenske narodne pesmi deloma s spremljevanjem dud in dveh violin, deloma s spremljevanjem dud in ene violine. Maudrov kvartet je znan po vsej Evropi in je pač edinstven v tej sestavi. Glas — dude — violina. Cene so nizke. Predprodaja v Matični knjigarni. Koncert sam izredno zanimiv. —Ij Organizacija diplomiranih tehnikov vljudno vabi vse absolvente višjih oddelkov Tehn. sred. šole v Ljubljani na širši sestanek, ki se bo vršil 8. januarja 1931 ob 20. uri v »Zeleni dvoranic hotela Union. Program sestanka je eminentne važnosti za vsakega diplomiranega tehnika in tudi za one, ki so si že pridobili samostojnost. Odbor. —Ij sola Glasbene Matice v Ljubljani. Božične počitnice na Soli Glasbene Matice trajajo do vštetega 6. januarja. V sredo, dne 7. januarja, se začne zopet redni pouk v vseh oddelkih in predmetih. Ravnateljstvo opozarja tako starše kakor tudi gojence na zopetni začetek pouka ter prosi, da učenci točno in redno zahajajo v šolo. —Ij Plesna vaja privatnih nameščencev združena z zaključnim venčkom, bo v pe* tek 2. januarja ob 20. uri ▼ veliki dvorani hotela »Uniona«. 701*n Tržiške Kolašice v preteklem letu Tržič, 30. decembra Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Tržiču spada med najmlajša tržiška društva, po svojem delu za dobrobit naj bed-nejših pa gotovo med., najbolj delavna. Celo leto so se pripravljale in zbirale kakor čebelice denar, da pripravijo kopici potrebnih otrok pravo Miklavževo veselje. V ta namen so Še lansko sezono uprizorile s pomočjo diletantov sokoiskega odra veseloigro »Poslednji može, ki je vrgla prav lep dohodek. O veliki noči so prodajale oljčne vejice, zlate, srebrne in zelene in ljudje so jih največ pokupili od njih, Ker vedo, v kak namen gre nabran denar. Na ta način so nabrale okroglo 6000 Din. Da podpro počitniško kolonijo s svojim prispevkom, za to se niso mogle odločiti, češ, da je to v prvi vrsti naloga Rdečega križa in njegovega Podmladka, Kolašice pa da hočejo prirediti, kakor že omenjeno, svojim otročičem lepo Miklavževo. In to se jim je tudi v polni meri posrečilo. Ne da bi še posebej v ta namen pokrenile kako nabiralno akcijo, so sklenile. d& obdarujejo za Miklavža s toplimi oblekami, dobrimi čevlji, copatami, perilom Itd. 100 otrok otroškega vrtca, osnovnih Sol in meščanske šole. Pridne gospe so imele pred Miklavžem dela čez glavo, posebno težka naloga pa je bila na ramah gospodarice ge. Francke Hnvkove, ki je morala oskrbeti vse potrebne nakupe za toliko obdarovane e v. Nekaj večerov pred Miklavžem so zavijale skrbne roke lepa darila tn ee že v naprej veselile na iskreče oči. s katerimi bo mladina sprejela obdarovanje. V petek 5. decembra so se zbrali obdarovane!, njihovi starši ln vrle Kolašice v 3. razredu deške osnovne šole in pričakali Miklavža. Predsednica ga. Anka Po-lakova je s toplimi besedami pozdravila navzočo mladino in njene starše, pojasnila je namen dela Kola jugoslovenskih sester in pozvala vse navzoče, naj pozdravijo s trikratnim živio-klicem pokroviteljico Kola-šic Nj. Vel. kraljico Marijo, ki se ob vsaki najmanjši priliki pokaže kot iskrena mati svojega naroda, kot prava dobrotnica revnih sirot. Veselih in hvaležnih obrazov je sprejemala mladina lepa darila, solznih oči so se zahvaljevale matere za veliko pomoč v sili. Število prvotno določenih obdare vancev je poskočilo na 106, vsota daril pa znaša nekaj nad 7000 Din. S posebnim! darili so pomagali pri obdaritvi tržiški industrijalci, imenoma tovarne Peko, L Ftaz-boršek, Mally, bombaževa predilnica ln tkalnica z lepim denarnim darilom ln neimenovani dobrotnik pa je po Miklavžu nakazal Kolu velikodušen dar v znesku 2000 Din, ki pa je ostal nedotaknjen in je znesek naložen že za bodočo obdaritev ali za pomoč v nujnih primerih. Poleg te velike obdaritve podpirajo Kolašice od časa do časa revne družine po načelu, naj ne ve levica, kaj dela desnica, revščine je mnogo, dobrih src pa tudi ne manjka in tako napreduje delo. V zadnjem času se slišijo med starimi članicami pritožbe, da se mladina odteguje kan*otivne-mu društvenemu delu, mlade odbornice n. pr. nimajo niti toliko časa, da bi prihajale k rednim odborovim sejam, ki se vrše ooi-čajno enkrat na mesec. Prav tako se slišijo opazke, da ni v odboru nobene trži-ške učiteljice in vendar skrbe Kolašice v prvi vrsti za obdaritev šolskih otrok ln bi torej bila v resnici dolžnost trW«v*» učiteljic, da se za njihovo delo zanimajo in Jim pomagajo. Da, že o razdružitvi tega koristnega društva se Je govorilo. Na /se take in podobne stvari naj pripomnimo, da naj gredo res požrtvovalne Kolašice preko vsega na dnevni red in na podvojeno delo med ljudstvo. Nič zato, če si mladina ne vzame časa za seje, nič se ne vznemlrjij-te, če vaše delo ne najde upost^-inja tam, kjer bi ga najprej pričakovali. Javnost Je na vaši strani, vrle Kolašice, in cen< vaš;* dobrotljivo delo, ki Je Tržiču najnujnejše potrebno. Danes ob pol 3* in jutri ob 11. dop. v kinu ,.0%'or** Pat in Patachon kot detektiva VESELJE! SMEH! ZABAVA! Nič ne stane. — Nepretano mislim na to, kako bi preživel zimo v Italiji. Koliko neki stane to? — Nič. — Kako to — tfič? — Misliti na to pač nič ne stane. Srečno in veselo noro leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka trgovina šivalnih stroev, koles* giaiuofonov. gramofonskih plošč itd. jG'i&ht otta 9Iasarykova cesta - pri glavnem ko*odvorn Stev 2<-5 >S L O V E N S K I N A R O D*, dne 31. decembra 1930 Stran 5 Srečno in usnesno novo leto S Zopet je konec leta. To je tisti Čas, ko navadno sklepamo bilance, nas zaskrbi bodočnost, zresnimo se ter se vprašamo, ali je bilo dosedanje naše delo pravilno, če niso bile naše poti — stranpota. Treba bi bilo sicer, da bi se več* krat zresnili, da se pa vsaj enkrat na leto, je nujno. Tedaj pa, ko se zresni* mo, postanemo radi pridigarski, zvra* čamo zlo drug na drugega — vsi ho* čemo biti najboljši in naj plemenitejši. Govorili bomo pa seve tudi o napred* ku, četudi bo stokanja več ko preveč Naše tožbe in ootožoe so pa navadno subjektivne; izgubljamo se le v po: drobnostih, dočim je treba zagrabiti zlo pri samem korenu. Zato bi goto* vo ne bil odveč vsesplošen vpogled v tiste sile, ki uravnavajo tok našega življenja, polagajo osnove našemu življu in nehanju, da bi se zavedli svojih vrhovnih nalog, ki nam jih nas laga življenje, in svojih slabosti. Pred nami je že leto 1931 po KrJ Človeštvo je že staro, mnogo je že preživelo. Zato bi mislili, da ne po* trebuje več odrešenikov, ne naukov in idej. To vprašanje pustifmo odprto, zato pa teh vrstic tudi ni smatrati za novoletno pridigo, ne za nauke, tem* več le za poljudno razmišljanje, ki, upamo, ne bo nikomur škodovalo. Živimo v moderni dobi, v dobi cU vtlizacije, napredka, triumfov tehnike in neštetih odkritij človeškega duha. Človeštvo še ni živelo v nobeni dobi tako naglo kot sedaj. Dočim so prej pretekla od odkrttja, dognanja, do odkritja stoletja — nam sedaj prine* se skoraj vsak dan kaj novega. To je zlasti značilno za našo dobo. Mislili bi pst, da je sedaj človeštvo mnogo bolj srečno in zadovoljno kot prej, ker mu služi nešteto modernih pridobitev, izumov, ko so se socialne, higienske in splošne življenjske prilu ke izboljšale. Vidimo pa baš obratno, skoraj vsi tožimo, da je življenje od teta do leta težje, nezadovoljstvo staU no narašča vzporedno s kopičenjem kapitala in ljudskim obubožan jem. Krize so vedno bolj pogoste, socialne razmere se v splošnem niso izboljšaš le. Ne moremo pa reči, da je to le pos sledica svetovne vojne, kajti lahko se potem tudi vprašamo, kaj pa je po* vzročilo vojno. Izboljšanje higienskih razmer tudi ne more odtehtati neštes tih žrtev te naše civilizacije, ki se množe vedno boli naglo. Dandanes umre skoraj več ljudi nenaravne smrs ti, odnosno zaradi obupnih razmer, kot jih je včasih za nalezljivimi boleznis mi. (Rudniki, tovarne, nezdrava mest= na ozračja, slabi živci, samomori, ljuds ska beda, jetika itd.) Vedno jasneje se zavedamo, da nekaj ni prav, da se tako ne bo več dalo nadaljevati. To zlo, težo, ki nas vedno bolj teži, pa zvračamo na raz* mere. Če hočemo kaj izboljšati, hos čemo le razmere same na sebi, ne pa njihovih činiteljev. Bistvenost te dobe se vedno bolj očituje, z njo pa tudi k sreči prihaja spoznanje. Obraz sodobnega človeka se začrtava vedno močneje. Končno bomo izprevideli, od kod izvira zlo; spoznali bomo, da niso le nezdrave razmere, temveč da je bolno predvsem človeštvo. Iz človeške narave je izšlo zlo, človek sam si je ustvaril razmere; potemtakem mora priti tudi odrešenje iz nas samih, preroditi se mo * ramo. Gotovo gledajo mnogi drugi pos vsem drugače na življenje, vendar pa smo si v tem, kaj se zdi bistveno, v glavnem vendar edini — v tem, da se naša doba po bistvu razlikuje od prejšnjih, da je sodobni človek dru* gačen, kar se očituje v neuravnovešes nosti, dezorieniaciji, revolucijah, vojs nah — nezadovoljstvu. Nekaj se je izpremenilo, se izpreminja, s tem se pa izpreminjamo tudi mi. Mnogi tudi trde, da je moderna doba — doba degeneracije; da je nas ša civilizacija prekoračila svoj višek ter je na zatonu. To je težko trditi; verjetneje se zdi, da se prerajamo, da živimo v dobi re generacije. Raz* voj človeštva se ni ustavil, temveč je prišel do razpotja, izgubil je enoten pravec. Stare življenjske forme so se preživele, zaradi tega se pa življenje še ne more končati. Vsak razpad je le navidezna smrt, razvaline so seme, razpadanje je dozorelost in setev obs enem. V razvalinah počivajo ogromne sile — le dvigniti jih je treba ter seme očistiti. Brez semena ni rasti, ni je pa tudi brez setve. Res, na razpotju smo, v kaosu. Kaos pa je neizbežen, ker je prehod k novim usmeritvam, gledan jam in spoznan jam. Prišli smo na razpotje in na njem zaplesali, to je res, to je nas ša napaka, bolezen. Če ostanemo v tem stanju, tedaj se bomo zgrudili onemogli prej ali slej — omamljeni. Na drugi strani je pa to razpotje nas ša sreča, ker se nam končno nudi pris lika, da krenemo v pravo smer. Gotovo je, da so bile dosedanje naše usmeritve zgrešene, seveda če gledamo nazaj. Kajti človeštvo je bolj ali manj razočarano nad vsem, kar mu je bilo doslej najsvetejše, naj* bolj vzvišeno. Izgubili smo vero v avtoritete, družbene, živiienjske osno* ve, v moralo, etiko itd. Vse risbice so postale relativne — v tej dobi EinsteU nove relativitetne teorije — vse je re* lativno baš sedaj, ko t»no najbolj po* trebni opor, resnic in zaklonov, ko smo že povsem zbegani, raz rva ni in neuravnoteženi. Hrepenimo za bolj* šim, za srečo, četudi se tega ne zave* damo, hočemo ven iz tega stanja; zdi se nam pa, da sta samo dva izhoda iz tega vrtinca: obup, ki je pa neživi jen j* skL, zato ga življenje sšmo izključuje, ostane pa še spoznanje. Moramo se vendar zavesti vrhov* nih življenjskih nalog ter pravilno urediti medsebojne življenjske odnose. Kaj nas je pa gnalo na stranpota? Kaj nas je privedlo do teh groznih katastrof, svetovnega klanja, revolu* cij in splošnega kaosa in zastoja, da ne znamo več naprej? Vzgon vseh naših dejanj in nehanj je sebičnost in samoljubje. Naše zlo ne izvira le iz življenjskih siste* mov in naziranj kot sta n. pr. materi* alizem in življenjskemu realizmu na* sproten idealizem, temveč le prehaja preko teh sistemov, ki so njegov po* srednik, kot rečeno, iz nas samih. Novoletne želje Vse leto mora človek dajati darila in jih sprejemati, kar je navadno se težje, samo, da uteši želje svojih bližnjih. Najhuje je j pa decembra, ko delita svoje darove Miklavž in božiček, za njuna pa hodijo se nenasitne novoletne želje. Lakomna in samo-goltna je človeška sebičnost, lastna vsem ljudem v taki ali taki obliki. Ker se po starem pravilu ekstremi dotikajo, se tudi naj-ponižnejša skromnost tišči najpožrešnejše-ga egoizma. Naše in naših bližnjih želje ob novem letu so seveda tako skromne, da meje že na resignacijo — vedno je pa še veljavna resnica, da bo izveličan, kdor verjame. Ko sem bil majhen, sem želel biti bog- ali pa policaj. Ali pa oboje obenem. Postal j>a rišem niti ministrski predsednik, niti so me Izvolili za župana najmanjšega gorenjskega mesta. Usoda je pač hotela, da danes nisem veliki bog niti mali bogek, policaj je pa baje žaljivka in se sedaj tem funkcijo-nar jem pravi stražnik. Ker pa. naši filologi še niso edini, če je pravilno stražnik, čuvaj a'i čuvar, se na ta nestalen titulus tudi po- spodu najslavnejšega čarodeja Voronove stroke, samo da mu ne bo treba več pri-trgavati si davkov od ust. V hribih poznam blagega župnika. Ne skrivil bi lasu na glavi svojemu najhujšemu sovražniku in že ves advent hodi od hiše do hiše voščit zdravje in srečo v novem letu. Povprašal sem tudi njega za njegovo novoletno željo. Pa je blagi mož pomežiknil in dejal: »Veš kaj, prijatelj, takole en težak pogreb na teden bi se mi najbolj pri-legel.« Zadnjic pri predavanju tajnika Zbornice za TOI g. Mohoriča o naših carinah sem poslušal razgovor ljubljanskih trgovcev. Ko so se menili o visokih železniških tarifah, je najprebrisanejši in najiznajdljivešji med njimi sprožil predlog, naj napravijo veliko akcfjfeko družbo, ki bi zopet oživela promet z ladjami po Savi od Zidanega mosta vsaj do Zaloga. Voli bi vlačili barke, kakor pred 80 leti, ali bi jim pa celo pomagali traktorji in porabiti bi se morebiti dala tudi elektrika. Morebiti, pravim, gotovo pa ni. Ce se jim ta želja v novem letu ne izpolni, morata propasti vsa naša industrija in trgovina. Vsako živo bitje je sebi najbližje. Živi zaradi sebe, zapostavlja druge in živi najraje na škodo drugih. Sebič* nost je sicer nagon samoobrane, ven* dar pa škoduje tudi posamezniku po* sredno, ker škoduje skupnosti nepo* sredno — če je preveč razvita — in takšno jo res poznamo. Posledica pre* tirane sebičnosti in stremljenja, da bi se godilo dobro predvsem po s a* meznikom, je tudi tako zvani libe* ralni družbeni red; po njem si vsak svobod no pridobiva materialne do* brine, a seveda glede na obstoječe za* kone. To se pravi, da družbeni red ne zatira sebičnosti, temveč jo celo go* ji in posnešuje, kar čutimo vsi več ali manj. Kajti današnja civilizacija ne plemeniti človeka, ne izboljšuje sploŠ* nih življenjskih pogojev, temveč slu* ži posameznikom — na škodo intere* sov skupnosti. Razvila se je sebičnost do skrajnih mej namesto čuta vzaiem* nosti, altruizma in skuonosti. Medse* bojni odnosi med ljudmi so pravza* prav samo borbe za interese posamez* nikov. Človek stoji proti človeku kot sovražnik namesto, da bi mu stal ob strani kot sodelavec, brat Interesom posameznikov se dandanes žrtvuje vse kot bogu; vse jim mora služiti, mnogokrat celo vera, domovinska lju* bežen, predvsem pa nešteto Človeških življenj v nečloveških pokol jih — vojnah. Sebičnost je borba za obstoj posa* meznikov — proti skupnosti, zaradi posameznikov mora trpeti človeštvo, se žrtvovati za njih življenje nešteto življenj Sebičnost je ponižala člove* ka, ker je povišala nasilje nad glorijo, uvrstila ljubezen nad poezijo, njo pa med hinavščino in nestvarnost Mora* la ie priti svetovna vojna, ker to je nujna posledica naše zgrešene civili* zaci je; kajti človeško življenje je iz* gubilo svojo ceno, kruh je dražji kot človek, človeško dostojanstvo je po* teptano. Neki veliki duh je dejal, da meč ne bo prinesel človeštvu odrešenja. Kdor se z mečem bori, bo z mečem pokončan. Tega pa se zavemo dobro šele, ko spoznamo, da je odrešenje samo v ljubezni, v altruizmu, v delu za obče interese! K a iti človek mora živeti v odnosih s sočlo* vekom, ti odnosi pa morajo biti člove* ški, človek je proti sočloveku v prvi vrsti človek — brat. Logično je, da, ako naši medsebojni odnosi niso brat* ski, ako ne delamo drug za drugega, se morimo, si strežemo po življenju — tedaj bi ne smelo biti tudi teh, tedaj bi morali biti drug od drugega popol* noma neodvisni, ločeni, kar pa ni mo* goče. Zato je vrhovni zmisel našega življenja — živeti v vzajemnosti in medsebojni ljubezni drug drugim za* radi še boljše bodočnosti. Življenje samo nas sili v nesebičnost in l j u h e z en ali pa — v brezobzirno medsebojne ljubezni drug z drugim za* van ie. Saj smo vendar tiirrtie in kot taki si želimo srečno leto 1931. žvižgam. Z mojimi mladostnimi fantazijami torej ni nič in sem postal novinar. Največja in najsrčnejša novoletna želja redakterja >Slovenskega Narodac je, da bi ustregel vsaj enkrat na leto vsem narrčni-kom, zlasti pa vsem tistim p. t. čitateljem, ki vsak dan prebero naš list od >v gotovini plačane poštnine« pa do »vseh v Ljubljani« in še nikdar v življenju niso dali ficka zanj. Bogme, prej bi bil bog ali pa celo policaj, kakor se mi Izpolni ta želja. Tako se godi novinarjem, kakor mojstru Plečniku- Tuhta, gradi in riše ter iz rokava stresa vedno večje lepote povsod po deželi in po našem mestu. Tudi on ima ob vsakem novem letu željo, da bi ustregel- Selimo mu toliko let življenja, da dočaka uresničenje te svoje skromne želje. Ljubljančani so nezmotljiva garancija, da bo živel večno. Pobaral sem tudi tri najmočnejše ln najtehtnejše stebre meščanstva po njihovih novoletnih željah. Pek je tožil o izgubi, birt je dejal, da je po njem, in tudi mesar se je pridušil, da se redi od same izgube, in sočutno pristavil: Hudič naj vzame onadva, da bom »jcrbal« za r 'ima. Gospod davkar je stal poleg in si svoje novoletne želje na skrivaj beležil v notes. Gospod tajnik organizacije vzgojiteljev mi je pokazal novoletne želje že napisane na pravilno kolkovano prošnjo. Plače jim morejo povišati in podvojiti neutegoma. da ne pomro lakote zaradi večnih počitnic. Počitnice so namreč draga stvar in še drv si ne prihranijo ob razkuževanjih, kakor s počitnicami darežljiva država. Tudi študentje imajo svoje želje. Naj bi bile počitnice še daljše in bi se dijaki lahko naročili na Izpričevala kakor na športne časopise, ki jih ni treba plačati. Tudi naši hišni posestniki imajo ob novem letu svoje želje, ki vzbujajo pri najemnikih škripanje z zobmi. Te vedno upravičene želje imajo pa lastnosti, da iz malih rasto velike. Ampak, če bi pisali o teh naj-skromnejših željah hišnih posestnikov, ki so vsako leto natanko tako visoke, kakor želje najemnikov o njih znižanju, bi Imeli zamero v hiši in najmanj po enega advokata z vsake strani. V praznikih je Ljubljano najbolj razburjal samski davek in v njem predpisane ugodnosti z velikim številom otrok oblagodar-jenih družin. Poznam uglednega in seveda zato tudi visokospoštovanega pridobitnika. Mož je star že 74 let ln življenje ga je tako potrlo. da se ne premakne več iz naslanjača. Noge ne nosijo več žlahtnega trebuščka. Stoka tn jadikuje že vse praznike, ker mu bog ni dal potomstva. Seveda, ko je bil še mlad in je zbiral po krajcarjih, goldinarjih, stotakih in nazadnje tudi po tisočakih svoje premoženje, je poslal svojo milostivo vsako leto na Dunaj k specijalistu. Zgodaj je reva umrla, ali bogati vdovec se vendar ni hotel več možiti. ker žena toliko velja. Sedaj pa ta nesrečni samski davek, ki je v njem zapisano, da je oproščen popolnoma vsega davka tudi vsak multimilijonar. samo če Ima devet otrok, ampak seveda s svojo zakonito ženo in vse le pod isto streho. Smili se nam mož. ki ga ne nosilo več noge, da ne more rešiti svoie hl a era ine težkih državnih dajatev. Ker smo prav do dna srca usmiljeni, privoščimo tudi temu go- de dveh otroških novoletnih želja se spominjam. Ko je namreč mali Tonček šel voščit novo leto svojemu staremu očetu, je od srca izblebetal: »Veselo novo leto, stari oče, in srečno, da bi dolgo živel in kmalu v nebesa prišel.« Prav čudne želje je pa imela naša Breda. Rada bi bila krvava klobasa, da bi pojedla sama sebe. In tak kakor Breda se mi zdi vse civilizirano in kulturno Človeštvo, namreč plemenito človeštvo. Edine nesebične želje ob novem letu imajo pa menda device. Edino te namreč žele, da bi prestale biti in čimprej skočile v sladki zakonski jarem. Le naprej, saj se pričenja predpust! A. G. Prleška dekleta ob novem letu Gotovo Je, da dekleta vedno hrepene ne glede na koledar, ženska srčeca so vedno vroča, če še ne veste. Ob novem letu pa njFh temperatura najbrž še naraste, kar boste že izprevirieM, vzrokov za to je dovolj. Torej o temperaturi srčec, hrepenenju, novem letu in narodnih običajih je beseda — skratka same lepe in ganljive stvari, zato prosim, odprite oči in ušesa, srca se vam bodo pa že sama odprla. Ker smo Slovenci liričen rod. Imamo krasne narodne običaje, poezijo seveda tudi in podobne prekrasne stvari* kg so naš ponos, morda tudi -simboli naše kulture in veličine. Seveda imamo tudi dekleta, ki menda ne spadajo med simbole, vendar so pa naš ponos in jih lahko celo štejemo med krasote in privlačnosti tega sveta — skmt-ka tn tako dalje! Deklet vendar ne bomo obarah, če je to potrebno, opravijo sima med seboj. Kdo ne vzdihuje zdaj ob novem Tetu, sa i vsakega kaj boli in skrbi. !oajti sffv ronimo se. da je že zopet eno leto kanilo v večnost in da se naša sreča še rti obrnila na bolje. Da. rrnnilo je staro leto — pa kaj tastso. pred nami je novo. zopet leto dni časa za* upanje, vzdihovanje rn sp'oh. kar prav pride. Novega leta dan je izredno važen, saj to vam je itak znano — tega se zavedifo tudi naša dekleta. To pa ?e treba zdaj natančneje povedati. Prlekij-a Je neofroijerrri nezrv za kos rn?€e ožje domovine — tam na severovzhodu. Tam se je ohranHo še mnogo narodnih običa'jev. za katere pa ne vedo seve naši kurturni zgodovinarji, poetje in druge veličine — kar nas pa ne briga* glavno je, da se to narodno bogastvo zabeleži ki ohrani. Prlekija je baona deželica naše domovine, če ne zaradi drugega, pa zaradi deklet, zlasti tiscih. ki so že zveste starvm narodnim© bičajem. Seveda imajo prleška dekleta tudi vroča srca pn še celo bodi kot Ljubljančanke: kajt? Ljubljančanke na zimo oblečejo kožuh«*, škornje, puiovre m sploh vse. kar ie mrderno za zuno in kar iim do v "''i ujeta mošnjiček in tonija. V slavo nrleških deklet in da se ovekoveči lep narodni' ob'čaj. rh tudi. da svertremo Ljubljančankam nekaj pametnejša, posnemanja vrednega — na! bodo oosvečene te vrstice, da bodo imele pomen ra namen. Prleška dekleta vstanejo na novega leta dan še bolj zgf daj ko: navadno. Ob novem letu ie navadno mrzlo ;n tudi sneg je že. Ker je Prlekija še precej klilicna, nrma vodovodov; ima pa po doKncah ri^re studence (vodnjake, pc kranjsko), z zdravo, čisto, dobro vodo. Da Je ta voda res dobra, jo pijejo tudi Prleki. četudi so smrtni" sovražniki vode kot slovtti vinogradniki in pijančki. PrieŠki hiše so postavljene navadno na gričkih ali »-vrhih«, zato si morajo ljudje donašati vodo iz dolinic, kr ni posebno prijetno, z!nsri pozimi ne. Prleška dekleta pa na novega leta dan ziutr3j stečejo po vedo — bose. da se z njo umijeio. O, seve. vroče so. ponrslite — pel ure najmanj gaziti sneg m hoditi po zmrznjeni zemlji z tcs:mi nogami! AH kaj, ko ljudsko izroči-o pravi, da ako se na novega leta dan dekle umrje s svežo vodo. ki jo prinese boso na te?če — da se še tisto leto poroči ter je vse leto sveže, zdravo in srečno, kaj še hočete več! Ta komedija pa ni tako enostavna ter je združena še s posebnimi č'jTOvniškirni predpisi. Ker so nam Ljubljančanke tudi pri srcu, zato jim povemo za ta čudežni recept, ki lahko pride marsikateri izredno prav — in... se borno že še zmenili. Stvar je prav za prav zelo enosfui vna. Kot rečeno, k studencu je treba iti po vodo — zjutraj na novega leta dan, natešče ni seveda ne v škornjih ah snežkah- temveč brez copat bosa. Dekle mora vzeti poleg posode za vodo s seboj še lepo zrelo ja-boSko, takšno, da je vsaj malo podobno Evinemu, ki ga mora vreči v studenec med čarobnimi ali earovuiškimi besedami: »Preluba čista voda od dna, do dna — jaz sem že za mtža gćdna«. Kajti zrelo jabolko je s»mbol zdravja *n rodovitnosti. Ce Pa je dekle res »godrro« za moža, pokaže ta preizkušnja, kajti nositi vodo pozimi bosa — more le tista, ki je dovolj vroča, se pravi, da ima dovolj vroče srce. Tako Je torej. Vidite, da dekleta teže povsod za enim in istim, pa naj je zima ali pomlad. Nikjer drugje se pa menda to hrepenenje ne očituje kot v naši Prlek^i. Potem še narodna običaj in poezija — kdo bi ne bil na to ponosen! Prekrasno bi bilo. da bi Ljubljančanke ne zaostajale vsaj v tem pogledu za Prle-čarckami. Ganljivo bi bilo, in bi še priboriie Ljubljani svetovni sloves, če bi na novega leta dan zjutraj dirkale bose Ljubljančanke pred mavgrstrat po vodo, samo pomislite! Težav bi jim pa to tudi ne delalo preveHklh, saj so ljubljanske ceste še vseeno bolj očiščene od snega kot rrleški hribi. In Ljubljančanke bi tudi lahko prav tako trdno upale na možitev kot Prlečanke- ker bi bila njihova gola meča odrešujočim vitezom gotovo všeč. — Saj vendar tudi Ljubljančankam žefcmo vse najboljše k novemu letu. Nebo v januarju 19)1 Leto, ki ga bomo nocoj o polnoči zaključili, bo imelo v zgodovini astronomije podoben pomen, kakor ga je imelo L 1846.. ko je bil odkrit planet Neptun. V preteklo leto spada namreč odkritje Plutona, doslej najbolj oddaljenega člana solnčnega sistema. Kakor odkritje Neptuna, tako je tudi to odkritje sijajen rezultat gravitacijske teorije in teoretične astronomije vobče Obstoj Plutona je bil ugotovljen z računi iz motenj v premikanju Neptuna, kakor je bi! Neptun -izračunani iz motenj v premikanju Urana. In ni izključeno, da bodo s pomočjo motenj v premikanju Plutona odkrili še druga nt-besna telesa v solčnem sistemu. Izgledi v novem letu so nekoliko boljši, kakor so bili v starem. Poleg običajnih opozicij planetov, letos tudi Marsa, bomo imeli v novem letu tri solnčne in dva lunina mrka. Pri nas se bosta videla samo oba lunina mrka. Prvi nastane 2. aprila v večernih urah, drugi pa 26. septembra ob istem času. Oba mrka bosta popolna. Solnce se počasi vrača proti nebesnemu ekvatorju. S tem narašča dan. ki se podaljša v januarju za 1 uro 1 minuto. Luna se dviga v začetku januarja nad nebesni ekvator in doseže najvišjo lego nad njim 3. januarja. Potem se vrača, prekorači ekvator 10. januarja in doseže najnižjo >-Ero pod njim 16. januarja. Na povratku prekorači ekvator 24. januarja ln doseže najvišjo lego nad njim 31. januarja. Liuiina faze bodo: Sčip 4. januarja ob 14., zadnji krajec 11. januarja ob 6.. mlaj 18. januarja ob 19. in prvi krajec 27. januarja ob 1. Planeti: Merkur se v začetku januarja M vidi, ker je preblizu solnca, s katerim bo 6. januarja v konjunkciji. Proti koncu meseca se prikaze iz solnčnih žarkov in doseže največjo elongacijo od solnca 28. januarja. Ob tem času se bo videl na jutranjem nebu- Venera je na jutranjem nebu in se oddaljuje od solnca in od zemlje. Vzhaja okrog 4. zjutraj in z daljnogledom jo lahko vidimo tudi podnevi. 4. januarja se bo pomikala Venera blizu stalnice 49. v Tehtnici. Mars je v januarju za opazovanje v najugodnejši legi, ker bo ob koncu meseca v opoziciji s solncem, obenem pa najbližje zemlji. Vzhaja zvečer in od Jupitra se razlikuje po rdečkasti barvi in vzhodnejši legi. Nahaja se na meji med Rakom in Levom. Jupiter je v sozvezdju Dvojčke v in bo 6. januarja v opoziciji s solncem. Kakor Mars, se vidi tudi Jupiter vso noč, Saturn se ne vidi. ker je preblizu solnca. Uran je v sozvezdju Rib tn zahaja zgodaj zvečer. Neptun je v sozvezdju Leva bi stoji nad obzorjem vso noč. Meteorji: V začetku lanuarta bo v akciji "roj meteorjev Quadrotid z radiantom v sozvezdju Boo ta. >SLOVENSKI NARODA dna 3t decembra 19S0 THedct in ien&&i kotiček Pregled mode v letu 1930 Staro leto je bilo v modi Izredno plodovito in prineslo je ženskemu svetu mnogo novega Ce bi napravili letos proračun okusa m mode ter ga primerjali z bilanco lanskega leta, bi dobili tako veliko razliko, da bi človek mislil, da gre za vec let, ne pa samo »a leto dni. Ce si pa ogledamo podrobneje razvoj tedanjega načina oblačenja, vidimo, da ta velika izpremeniba nikakor ni bila nenadna, temveč da se je zelo počasi pripravljala in se ▼ začetku plaho ozirala na ▼se strani, dokler ni začutila pod seboj trdnih tal, potem je pa stopila na noge in zmagala. Najradikalnejša izpremembe, vzrok mnogih očitkov, jeze in razočaranja, pa tudi veselja je podaljšano krilo Toda pozabiti ne smemo, kako so »e pojavljale že pred petimi leti vedno pogosteje tako zvane stilne obleke in kako je zahtevala širina krila in bogastvo okraskov m> bovo podaljšanje. To ]e bila naravna reakcija Da kratka krilca, ki niso segala niti ao kolen. To je bil začetek letošnjih dolgih kril, ki smo jih videli lani samo na velikih plesnih oblekah, letos so pa skušala obvladati večerne obleke sploh in zdaj so se z uspehom spravila tudi na popoldanske obleke. Potem je prišla doba, ko so podaljševale dame krila samo zadaj, najbolj zoperua moda, kajti tako krilo je podobno na eni strani Izrezanemu hlebcu. Sledili so izgri-seni robovi blaga, >eofki< spredaj, zadaj tn ob straneh, končno so pa prišle dame polagoma tja, kamor so hitele, k dolgemu krilu enako dolgemu okrog in okrog, valovitemu m resastemu, bogatemu in ženskemu. Zdaj fe krilo krajše ob solnčnem vzhodu in se podaljšuje s solnčmm zahodom. Pravijo, da je največja mikavnost mode v njeni nepn-eakovanosti, toda v resnici se ji prilagode-▼amo zelo počasi in le previdno menjamo čemur smo se privadili. Z dolžino krila se izpreminja višina pasu Samo neznatno smo potegnili pas 3 bokov v naravno visino, a nekateri letošnji mode-15 imajo pas že v historični višini Nismo da-od sloga direetoire in čim modnejii je vzorec, tem više je linija pasu. Ce že ns spredaj, kjer pristoja visok pas samo ze!o vitkim postavam, skušamo naznačiti linijo vsaj zadaj in b zvišanjem okraskov ob straneh, da se zdi krilo čim daljše. Pri kratkih nblekah je pas izginil v prostem kroju obleke. Ostala je ravna linija od ramen do spodnjega roba krila in ohlapna obleka je bila samo malo stisnjena v pasu. Pri dolgih oblekah ni bilo mogoče ohraniti te enakosti, kajti baš njihova dolžina je zahtevala prekinitev. Obleka j* vedno bolj pritegnjena k teieen, najnovejši vzorci pa jasno označujejo srednji del postave. Čim tesneje so pre-pasani boki, čim bolj je označen pas, tem oblapnejše in bolj resasto je krilo od bokov navzdol. Spodnji rob krila meri pri večerni obleki najmanj 5 metrov. Popoldanska oble-k» je sicer krajša, ima p» zložene gube, #*r» Site v višini bokov, dočim po spodaj razpu-S?ene ln nepolikano tako. da dosežejo znatno širino. Naravno, da so se izpremenili tudi okraski obleke. Preprosti beli ovratniki in man-sete so na umiku. Zdaj so priljubljeni nesimetrični, «a eno ramo potisnjeni ovratniki v obliki kapuce. Te vidimo pri popoldanskih in večernih oblekah. Tudi preproste volno- obleke Imajo izrez na eno stran. Ta ne-enakomemost je karakteristična za kroj co-lib oblek, ker sta životok in krilo enostransko resasta. Vidimo volane, Id segajo od dolgega roba krila poševno proti pasu, vrste se blesteče in motne strani krep - satena, kjer se spušča blesteča proga od desne pazduhe v obliki kače proti levemu robu krila. Vrsta volanov iz tila. Čipk, pa tudi rz mehkega volnenega blaga. Tudi č> j» žtvo-t^k enostaven, je krilo vedno bogato okra-fcrno. Krzna kar mrgoli Letos se daje prednost plašču iz sukna s kožuhovinastlmi okraski ali pa kožuhu s krznom znotraj. Ogromni ovratniki, visoki ta« fra. da zakrivajo vso glavo, manšete najčudovitejših oblik, kožuhovinast rob na vsem plašen. Zdi se, da je okrasek sukno, ne pa krzno. Kratki kožuščki, nekakšni kožuhovi-nasti jopiči b krilu za izprebode in sport. Za hojo po mestu spada k takemu kožuščku posebna rokavica, ki se lahko natakne kot velika manseta na eno roko Zopet vidimo težnjo po nesimetričnosti Tako je oprema naših babic popolna. Večerni kepi ki se nosijo k velikim večernim toaletam, kažejo fantastični kroj in Imajo vedno visok kraljevski ovratnik iz krzna ali Iz bogato nabranega blaga Včasi so to kratke pelerine s koščkom rokava, kakršne so nosile tudi naše babice, včasih pa plaščki, toda vedno iz efektnega blaga — žameta, lame. brokata, pristnega bermelina ali kakšnega drugega mehkega in finega krzna. Kostum, ti je bil dolgo samo praktična obleka za potovanje in sport, izpreminja svoj namen in postaja celo paradni del garderobe. Z njim izgubila tudi njegovo neobhodno do polnilo, baljiea, svojo angleško enostavnost ln tako nastajajo lepi in okusni komplett, k» nadomestujejo popoldansko obleko. Tak kostum je rodni brat ansambla, obleke in plasčka, ki je bil dolga leta tako priljubljen in praktičen ob vsaki priliki. Klobuki so poglavje zase. Pri njih pride lahko do veljave osebni okus. Vsak klobuk mora biti prav za prav celota zase Tovarniško Izdelovanje klobukov j« docela izginilo. Vsaka dama ima drugačno obliko glave. Kar poskusite kupiti narejen klobuk, pa se prepričate, da ga bo treba vsaj malo popraviti, sicer vam ne bo dobro pristojni. Ker se mora klobuk oprijemati clave kakor rokavica roke, je najbolje narediti ga kar na glavi. Široke, zapognjene oblike strižejo pred vašimi očmi, vlečejo in primerjajo na vaši plavi, gladijo vrb klobuka, da pokriva gladko ln brez gub teme slave, zategujejo krajce, strižejo in pritrjujejo žamet nad Čelom in uštjsi itd. Pri tem *« da najbolje pokazati, kaj nam ugaja tn pristoja. Tak klobuk lahko zaokroži podolgovati obraz ali podaljša preveč okrogto obličje, spravi do veljave lepe oei, skrije preveč naprej štrleče kosti podčrta lepo oblikovano Čelo in maskira nepravilno lobanjo. Ima vse ugodne možnosti, zna pa tudi skaziti najlepši obraz. Najlepši so večerni klobučki, prav za prav čepice, ki so tako gladke in tesne, da je glava čim manjša in da pride njena oblika čim bolj do veljave. Ti klobučki, narejeni večinoma iz žameta, 80 zelo lahki, mehki in praktični, ker j«» 1 njimi rešeno vprašanje dolgih ali kratkih las. Pod takim klobučkom se namreč lasje sploh ne vidijo ali pa tako malo. da jih dama lahko sama uredi tako, da ji pričeska pristoja. Kar se tiče barv, je treba omeniti, da je bila jesenska novost temne zelena. Crna te je družila s temno modro, toda to je že toliko, da je nastala izprememba — črna s smaragdno zeleno in kostanjeva e temno modro. Toda tu moramo zopet vedeti, kaj nam pristoja. Izbrati si barvo samo zato, ker je modna, bi bila usodna napaka. Modni odtenki vijoličaste do rdeče, temnordeče ali svetlozelene barve so lepi, toda izbrati si jih moramo samo po barvi oči. las in polti ter po teži in telesni konstrukciji. Cim prekorači dama 65 kg, se lahko ozira samo nre- J peneče in brezupno po Izrazito svetlem blagu. Se najlepše pristojajo Čipke svetlejšega odtenka. Letos so v modi samo čipke drobnih vzorcev Velike rože in vzorci so prišli fz mode, ker so podobni pobarvanim zastorom. Čipke se nosijo i na popoldanskih 1 na večernih oblekah. So fine, prozorne, ti! kot podlaga le značilen. Iz širokih čipk se delajo veliki volani, rabilo se pa tudi ozke čipke. Patou je napravil vzorec, za katere ea je porabil 100 m 07kib cink chantillv. Čipkaste obleke so tudi praktične, ker se ne mečkajo in se dalo lepo zlomiti v kovčeg, kjer ne zavzamejo mnoso prostora. V morskih kopališčih so se nosile letos pižame Toda to niso bile več solidne angleške pižame, ki smo iib tako radi nosili doma in ns potovanjih tn ki so izpodrinile nočne srajce, temveč izdelki zelo spretnih livilj in kro-tačVv oblek, ne pa perila. Letošnja moda \p postala boli ženska In zato ie tudi pižama izgubila svoi deSki značaj. TTlače se tesno oprijemlieio bokov, dolge hlačnice so pa podobne krilu, če dama stofi Samo č« hodi. se pozna, da je v pižami Zlvotek Je če*ro brez rokavov, kakor plesna obleka, pač je pa dopolnjen s krajšim aH daljšim jopičem, ki je s svojim fantastičnim ovratnikom, kapuco in reveri podoben večerni haljicl. K sreči to vsaj Čevlji ohranili solidno obliko In materijal. Tudi nogavice se ne smejo ve€ lesketati, kar pomeni, da so iz finega flora ali iz Čiste svile. Pač so se pa rokavice močno izpremenile. Zelene ali modre rokavice se zdaj ne nosijo samo k maškerad-nim kostumom, temveč tudi na solidnem plesu. Toda večina dam ostane najbrž zvesta črnim ali belim rokavicam. Ce pregledamo modno bilanco starega leta, vidimo, da je moda izgubila svojo praktičnost, da je pa postala mnogo bolj ženska, da ni vec praktična, pač pa lepa Veseli so jo modni saloni in šivilje, kajti sedanjo obleko lahko naredi dobro samo strokovnjak, vesele se je lastniki tekstilnih revam, kajti poraba blaga se je podvojila aH celo potrojila, jeze se pa nanjo pali žepi, za katere se moda žal še nikoli ni zmenila tako, kakor bi se morala. Povojna družba brez družabnosti Življenje po velikih mestih je postalo dolgočasno* — Družabnost se je ohranila samo po manjših mestih in še to ne povsod Zdi se, da imajo SJudje zdaj Po vsem svetu enake krize in težave. Ce prebira človek inozemske Hste, rad pozabi, da so pisani v drugem jezik«, kajti to. kar pišejo, bi lahko skoraj brez izjeme pr&nesli na naše razmere. V nekem francoskem ženskem listu piše Kamila Duguet: »Konjiček naših dni je primerjanje. Primerjamo radi včerajšnji dan z današnjim aH sedanjost s preteklostjo. In primerjanje večinoma ne govori za sedanjost. Ce hočemo biti odkriti, moramo priznati, da se ie pariško družabno življenje zelo poslabšalo. V prejšnjih časih je bilo veselo, živahno ln zabavno, zdaj je pa postalo dolgočasno, suhoparno. Prireja se malo lepih recepcij in družbeni sloji so pomešani. Skoraj bi lahko rekla, da je družabno življenje umrl-3. Jasno je, da pade velik de! odgovornosti na finančne katastrofe.« Res, Pariz po vojni ni več tatk. kakršen ie bil. To zelo dobro čuti tudi tujec, če se je mudil pred leti v Parizu le nekaj dni m ga zanese pot zdaj tja zopet na kratek čas. Tembolj čutijo to Parižani sami, ki se jhn rado toži po prejšnjem veselem življenju. Gotovo so v Parizu še rodbine« ki goje stare družabne tradicije in odpirajo svoje salone prijajteliem Isi znancem, kakor so jih odpirali v prednjih časih Toda takih rodbin ie vedno manj, obenem so pa tako strogo zaprta in omejena družba, da tujec zelo težko pride v njo. Večina mladih Parižanov in Parižank preživlja zdaj prosti čas drugače. Povojno družabno življenje ie v vs«*1 velikrih mestih enako. Povsod se večerna družabno življenje odVkuje zlasti s tem, da sploh ni nobeno družabno življenje. To velja brez izjeme za vse narode Ns"ti tam, kjer je bik> pred vojno najpriietnejše. kakor v Rusiji m na Poljskem, bi človek zdaj zaman iskal v družbi pravega razvedrila in zabave. Ce prideš zdaj v Varšavo, se kmalu prepričaš, da žive ljudje zvečer prav tako, kakor v BerJinu in drugih ve-Pikih mestih, ali pa še slabše. Pred vojno so se ljudje šesta j aS, da bi se zabavali. In res so se zabavali. Zahajali so sicer v gledališče, toda zabavat; so se znati tudi bre v^i enako dohgpča*wf, ie ustreženo načelu demokratične enakosti. Človeku se nehote smirtjo Uudje. zbrani v kavarni, kfrnu. re-•tavtacb. »H plesni dvorani, kaj t povsod t* }!m nožna na obrazih, /ta se dclg Misijo. Vsak poedinec se čut* osamljenega. In vendar fe Intimna družabnost človeku nujno potrebna, da ne etsp! ta ne Izgubi zrna-sla za vse lepo. Modne kaprice Letos pole« se je pojavila v Parizu trgovina, Id se specializira na posebno vrsto namiznega perila. Prodaja namreč prHe. ki so obenem originalni zemljevid] rasnih krajev. Podlaga Je srebrnoslva, obrisi kraja a!j dežele so označeni z br!o ali nmievj-kasto blestečo črto. Prte - zemljevide delajo po naročilu in vsak si lahko omisli zemljevid, kakršnega hoče. Bogati Američani, ki se radi navdušujejo za razne extravagance, naročajo v pariški trgovini prte, na katerih le napra\fia spretna roka zemljevide nailep?ih krajev, kjer so se mudili. TI prtt bi bil gotovo rešitev za one. ki Jim manjkajo konverzacijske zmožnosti. Kar mislimo si moškega, ki sf zaman prizadeva najt? pr^drr.Qi pomenka z gospodično aH damo za Isto mfzo. Ozre se na prt tn reSttev je tu. »-Poglejte, gospodična, ored vašo desertno žKč3eo Je baš kraj- kjer *em strmi! v letalo, ko sem letel na Dunaj To Je bil moj prvi polet m b?l sem silno razburjen*. — AH pa lena dema. ki ne more uveljavi« svojih gvetskih Izkušenj m znanja. Ozre «;e na prt in vzkBkne presenečeno: *Orwsfy>d. nrn*-vite zvoT»ča*te ob*Ve. Pralna «vi1a. kren žoržet, muselin vseh vr*t tn barv. Je blago, ki se zdaj največ rabi za večerne obleke. ŽivotJki so često okrašeni s kratko pe-lermico. s kratkrmi rokavčki ah* s kratkjhn bolerom rz prozornega blaga Nekaj volanov v treh afli štirih vrstah druga nad drugo prekine Imijo dolgega krfla Že trt leta se nosijo takozvane stilne obleke s širokim krinoMnovim krilom Delajo se Iz tafta nežnih barv. Žrvotek s širokim, zaokroženim Izrezom ima fin robček fz tira ari Sifona Okusen okrasek so tudi drobne čioke Ve. Mke ro*e In vzorci niso za mlada dekleta Isto ve4ja tudi za te*ko blestečo svHo m za blago, oh sito z zlatom, srebrom ali umet-mm i b?seri. Čevlji iz b!a*a. navadno rz krepdešina ali ripsa, obrobljeni z zlatom aE srebrom m večinoma v barv! obleke Nogovfce so H zelo tenkega Tora aH svilene V modo so prišle zopet dolge bele glace rokavic* ki segajo do komolcev. Efektno dopolnilo ms črne glace loknvice. ki jim pa mora odgovarjati kaj drugega. bodisi črni svileni čeveljčki, črni svilen! trak v p^mi, črn nakit na vratu ali karkoli. Kako strežemo gostom Ce imrmo goste, ni dovolj, da "fh prijazno sprejmemo in dobro pogostimo, temveč je treba paziti rudi na druge stvari. Pred obedom aLi večerjo pride na mizo predjed, ki mora biti že pripravtfena. ko stop:mo z gostom v jedilnico. Predno pride na mizo juha, je treba pospraviti vse kar je ostalo od predierti Sk'eda se postavi na desno stran gosta. Oni. ki pri mizi streže, jemlje rabljene krožn^e z desne strani z desno roko, z leve strani pa postavlja z levo roko na mizo čiste krožnike. Posrda z juho krož; bodisi okrog mize. alf pa hodi z njo od gosta do zosta dotični ki streže ln drži no&odo na zloženem prtiču. Krožnike je trehVi pogret', predno pndeje na mizo, da se J»\ha prehitro ne ohladi. Meso mora frrf že narezano in vsakemu gostu ga je treha ponuditi posebej So-č!vje se posta vi j a na nrzo v skuoui posodi m vsak si ga vzame sam. kolikor hoče. Salata pride na nr>o v posebni posodi wH na na krožni*-].. Prc3 rročnato tedlo se pospravi z mize fn porJH«*sti je treba tutff drobrine. Jedilni pribor le treba prinesti na mizo vedno na krožnikih. Kruh mora bi« v čedni, s prt^em pogrnjeni košarici, m% pa na manjših krožnikih. Ce se reže Jestvina šele na mtcl. stort to pri nas gospodinja, v Angliji pa gospodar, kijev tskiJi primerh Izredno cnrrten. Gostom post reži z mesom tako virtuozno, da se ni treba mučiti z obiranjem kosti. V Angliji se namreč uče dečki v ši>Iah streE Pri mizi ln ddati vse, kar mora znati dober gospodar, da ne pride vpričo gostov v zadrego. Črna kava S2 servira bodisi v jedilnici ah" pa v moškem salonu, kjer se kadi. Važen Črnfterj pri serviranju Je oni. kt pri mizi streže. Glavna zahteva Je snažnost m uglajenost Ce streže gosoodinJa sama cii domača hči, ne smemo podcenjevat pomena belega predpasnika. Kos sifona, ki ga tznremeni spretna roka v okusen predpasnik, povzdigne mfkavnest mize. Ce W domače hčerke vedele, kafra leno Jim pristoja tak predpasnik in kako fetne so. Če strežejo go-stom. bi se ne bale tega dela. Kjer Imajo služkinjo le treba «trogo paziti, da pride k mrzi vedno snažna. To t*» izguba časa ali nečimernost, temveč enaka nujna pofrrbr?. kakor eH*ta cervfleta *e-no blesteč jedilni pribor. Streči v Vo^ar^c Vf>?v*ki pttttovHe ali neč-5"#»m pojavu naše dobe niti ne govorimo Slab: zgledi odraslih so glavni vsffffc da dela mdadvna vzgojiteljem toliko nreglavic m da njihovo delo ni vedno uspešno. Zadnje čase se ie pa pojavilo med mladino še eno zlo. Nevarnost je vedno večja tudi med otroci. To je večmoma po rod'teli ih podedovana nervoznost in taki otroci so navadno trmasti, ziobni In neubogljivi. Stev 205 >SLOVENSKI NARODc, dne 31. decembra 1D30 Stran 7 Novi komandant dravske divizije V petek zvečer prispe v Ljubljano novi komandant dravske divizije general Bogoljub Ilič. Mi Ljubljana. 31. decembra. Pojutrišnjem ob 20. zvečer, torej v začetku novega leta, prispe v Ljubljano novi komandant dravske divizije general Bogoljub Ilir. Na kolodvoru ga sprejmejo komandant xnr-sta general Drngomir Popovič, načelnik štaba polkovnik Todor Milifevič, podpolkovnik Sokolović in adjutant 40. pešpolka kapetan Živojin Sta noje via. General Bogoljub llić je eden najodličnej-Ših častnikov nase vojske. Vso svetovno vojno je prebi 1 na bojišču. Rojen je bil J. 1881. v Požarevcu. Dovršil je 6 razredov gimnazije, potem je pa stopil v nižjo šolo vojne akademije, iz katere je prišel L 1900 kot podporočnik. Višjo šolo vojne akademije je dovršil leta 1905. Pet let pozneje se je žarel pripravljati za generalštabno službo. Leta 1£12. se je udeležil balkanske vojne v >ta- ^« IIL armade, s katero je prekoračil Ko-aovo ln prisostvoval zgodovinski službi božji ▼ cerkvi GraČanici na Kosovem, ki je bilo osvojeno po 500 letih suženjstva. V začetku novembra istega leta je prekoračil s prvim odredom srbske vojske Albanijo in 9. novembra se je udeležil bitke pri zavzetju Ivješa ob Jadranskem morju. V Albaniji Je ostal do aprila 1913., torej do začetka srbsko - bolgarske vojne, katere se je udeležil kot načelnik dobrovoljskega odreda in sodeloval ž njim v bitkah pri Krivolsku na planini Pljačkavici in pri karauli Oboznl. Leta 1914. je bil preveden v generalštabno stroko in določen za pomočnika načelnika generalnega štaba kosovske armijske oblasti. V svetovni vojni se je udeležil general llić najhujših bitk. Bil je načelnik štaba junaškega kraiinskega odreda, ki mu je po-veljevel popularni general, tedaj še polkovnik, pokojni Pimitrijevic, znan pod imenom -t'ra<, braneč Hajduk Veljkovo krajine Krajinski odred se je udeleževal vobče najhujših bitk in je mnogo pripomogel, da se je junaška srbska vojska tako uspešno borila s številčno in tehnično mnogo močnejšim sovražnikom. Odred se je končno umaknil v Drač, od koder je bil prepeljan na Krf Na Krfu je bil general llić imenovan za načelnika štaba konjeniške diviaije, s katero se je udeležil leta 1916 bitke pri Rimljn Proti konen istega leta je bil imenovan za načelnika štaba vardarske, poznejše juco-slove.nske divizije. Ta divizija se je udeleže vala bitk na zgodovinskih kotah 1212, 1273 in lOoO in napada na Dobropolje. V neprestanem zasledovanju sovražnika je prispeta ta divizija, v kateri je bilo tudi mnogo dt» brovoijcev, v 13 dneh na bolgarsko mejo pn Ca revera Selu. Ta pohod jugoslovenske divizije je zabeležen v zgodovini naše vojske kot redek primer požrtvovalnosti in žilavosti. Vsi vojaki so se borili za veliko idejo enako hrabro. Proti koncu L 1919. je bil štab jugoslovenske divizije premeščen na Cetinje, kjer naj bi formiral zetsko divizij-sko oblast. Leta 1920. je bil premeščen general llić za pomočnika načelnika štaba potiske divizijske oblasti v Subotico. Naslednjega leta je prišel za pomočnika načelnika štaba II. armijske oblasti. Leta 1823. je bil imenovan za komandanta 21. pešpolka Češkoslovaškega, proti koncu istega leta pa za načelnika štaba I. armijske oblasti v Novem Sadu. Leta 1924. je bil poslan na Češkoslovaško, kjer je ostal 7 mesecev. Po povratku je bil dodeljen generalnemu štabu. Leta 1925. je postal načelnik štaba novo formirane armijske oblasti v Nišu. Leta 1928. je prišel v Zagreb kot komandant I. konjeniške divizije. Nedavno je bil v Zagrebu imenovan za komandanta zetske divizijske oblasti, toda predno je nastopil novo službeno mesto, je postal komandant dravske divizije. Ze od leta 1923. deluje general IIič tudi kot Član naše komisije za ureditev obmejnih vprašanj z Bolgarsko. 2e devet let pozna novi komandant dravske divizije vsak kotiček Slovenije in vsako vas, pa tudi naše ljudstvo, do katerega ima največje simpatije, pozna zelo dobro. General Ilič ima mlado, lepo in simpatično soprogo, znano delavko na kulturnem polju, ki se je zlasti tudi v Zanrebu zelo uspešno udejstvovala v vseh ženskih in humanitarnih organizacijah. Želimo novemu komandantu dravske divizije, da bi deloval tudi med nami enako uspešno in plodonosno, kakor je na svojih dosedanjih službenih položajih, in da bi se počutil na slovenskih tleh čim prijetneje. Prva glavna skupščina SK J Poslanica vsem bratskim društvom in četam za glavno skupščino Hoćemo, da prešine vsako našo dušo edinstvena zavest neogibne potrebe našega sokolskcga Bratfe! Sestre! Prvikrat se letos v območju Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije zbirate na glavno skupščino, da v zmislu statuta in pravilnika izvršite svoje dolžnosti in se okoristite s pravicami, ki so vam zajatmčene. Ne smatrajte glavne skupščine zgolj za formalnost, ki mora biti izvršena. Kjer se zbira Sokolstvo, da se posvetuje m sklepa ter posluša rn p rese: a poročila, odgovornih činitelje v svoje organizacije, tam bodi ttravnovalec in vodnik vsakega našega de-jasija m nehanja spoznanje naše ideje, ki si je osvojila že ves slovanska svet ki le razvnela in ogrela vse slovanske rodove oi je s svojo veličino in lepoto pretresla in k samozavesti zbudila tudi naš jugoslovanski narod! SprejeSi smo jo vase kot bistveni del naše narodne samobitnosti V tej zavesti državljanske in nacionalne pripadnosti h kraljevim Jugoslaviji stojimo vsi ponosno in vzravnano v službi naroda, vsak zase globoko u verigo, da mu bolje m sebičneje ne more služiti nego s tem, da za njega živi, za nJega dela in za njegovo bodočnost sam v sebi množi in čvrsto ohranja fizično in moralno zdravje! Tako hočemo, tako mor-aimo, zakaj v velesili slovanskega Sokolstva hočemo JugoslovenI stati enaki med enakimi! Toda beseda, še tako lepa in navdušena, nas sama ne more usposobiti za tako vlogo enakopravnosti m vrednote v ogromne:!: kolu siovan. sokolskega bratstva. Treba nam dela, in sicer tako napornega, vztrajnega in neprekinjenega dda» da se v tem nihče ne more primerjati z nami. ker hočemo ln moramo v tem pogledu b*-ti prvi! Naš poziv velja vsem brez razlike — deci, naraščaju in čk.nstvu — poziv na delo v sokolski telovadnici m v sokolski prosveti, 5w sta zloženi m zldti v celoto vseobčega udejstvovanja sokolske volje m sokoLskega duha v vsem javnem in zasebnem življenju. Hočemo kraljevsko Jugoslavrjo po ansigni-iah in po duši svojega viteškega kralja obenem pa hočemo sokolsko Jugoslavijo, ki daj lepota" zemlje mogočno veličmo tn srcu naroda nezmagljivo junaštvo! Hočemo biti odporna in plodovita moč vsemu stremljenju naroda, hočemo biti mozeg njegove hrbtenice, hočemo poleta do visokih zvezd, ki se svobodno razglednvajo rx> vsej širini sveta, kjer ali v žalosti ali v b<-,n _ aH v radosti ali v svobodi utripljejo bratska srca! Vsi smo eno, vsi ostanemo ono! dela in krepostnega življenja za narod in državo, ki ju drže na svojih dlaneh stotisoči naših rok, utrjenih od dela, ojeklenelih od naporov, prekritih z žulji, ki iz njih poganja zdrava rast novega, svežega, zdravega* smelega pokolenja. kakor se izmed trnja rdi dehteči cvet, kaikoi se iz bolečine ranjenega srca vije navdušen pozdrav domovini! Ncv vir moči teče iz naših žil! Enaki v dolžnost? — enaki v pravicah ^e Sotono v svetih sponah sokolskega bratstva združeni ob isti mizi, ki bo polna domačega hleba, Ce jo borno z njim obložili sanri. r* ki ostane prazna, če se naše roke odmaknejo od domačih njiv! To spoznanje imamo*, zato pa se zavedamo tudi vseh dolžnosti m odgovornosti, ki se porajajo iz tega spoznanja! Hočemo samostojnega* svobodnega dela na vsakem poprišču javnega državljanskega življenja, da zavladaj povsod poštenost tn iskrenost, treznost in skromnost, zvestoba in bratska ljubezen. Zdi se nam porrtbno poudariti tudi ob tej priliki, da n.'m bodi v največjo odliko samozavestno priznanje: Sokol sem in ]ngoslovenskl državljan! Ko vabimo v svoje vrste vse sinove m hčere svojega naroda, ki vidijo v soko!s\i nacionalni misft smel pokret in preporod naroda Ln države ici hočejo z našo sokolsko armado naprej do idesGov slovanskega sokcistva, pozivamo obenem vse svoje pripadnike k štednji vseh moralnih in materialnih dobrin, da nagromadimo v svojih dušah m v svojih domovih silo bogastva vseobčega zdravja, ki nam odp:ra svobodno pot v kulturno zajednico človeštva. Hočemo ustvariti vse pogoje in odstraniti vse zapreke- da se bomo po količin? in kakovosti dovršeni in polnovredni lahko odzvali pozivu na vsesokolskl ztet leta 1932. v Pragi, kjer želhn-o biti pred vsem svetom predstavniki najboljšega dela jugoslovenskega naroda. Tudi naši prapori se morajo nagniti nad giobom velikega Tyrša! V prepričanju, da vs* pravdno omevate našo poslanico m se hočete brezpogojno ravnati po njej, nosljamo vsemu svojemu članstvu, naraščaju m deci iskrene bratske pozdrave! DOMOVINI — ZDRAVO! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. naj mladina ali Končno se Je oglasil s> nas plesni mojster g. Jenko, ki -jravi, ples mladini v vsakem pogledu potreben in koristen da je 14. Cenjeni g. urednik. Res me veseli, da ste priredili anketo »Ali naj mladina pleše ali ne«. 2.c dosedanji odziv je dokaz, da jc bi* la anketa potrebna, obenem pa tudi priča, da jc zanimanje za ples pri nas izredno ve; !iko. Precej odgovorov ste že prejeli, mno* go jih šc boste. Iz vec;nc odgovorov sem posnel, da pretežna večina piseev zagovar; ja stališče, naj mladina pleše, seveda jih jc pa bilo tudi več takih, ki so bili mnenja, da jc ples mladini kvaren in nepotreben. Vekatcri so pa tudi mnenja, da je ples sploh nekulturna zadeva, ki nima nobene etične, niti vzgojne vrednosti, niti pravice do obstoja. Prav je. da 60 se oglasili za* stopniki in zagovorniki obeh stališč, v redu je, da čujemo obe plati zvona, kajti samo na ta način bo mogoče objektivno in trez* no presoditi, ali naj mladina pleše ali ne. K anketi si dovoljujem prispevati nekaj tudi jaz, ker sem neposredno tangiran m ker me je nekdo blagovolil označiti za obrt* nika. Ni moj namen polemizirati, pač pa hočem popolnoma stvarno dokazati upra* vičenost obstoja sodobneg i družabnega ple* sa in pa zagovarjati tezo, da je mladini ples koristen in potreben v vsakem pogledu. Najprej pa nekaj o družabnem plesu V družabnem plesu je nastala po vojni revolucija. Tudi tu se je uveljavilo nače* lo kot pri umetniškem plesu, da ples ni 6a* mo učenje in šola, marveč individualnost. Ne \*eč plesi za posamezne narode, temveč splošni plesi kot last vseh dežel. Ples je postal internacijonalen. Ze pred vojno je prišel prevrat. L. 1912 se je uveljavil tan; go. Vse je kazalo, da krene modemi dru= žabni ples na nova pota, toda vojna je ne; nadoraa prekinila ves njegov razvoj. Prins cip novih plesov je nič več ponavljati ste; reotipne, točno zaokrožene korake bivših plesov, n. pr križana poika, mazurka itd., temveč gojiti individualnost. Poprej se je poučeval valček, to je vsak se je učil dolo* čem h 6 korakov, 1—2—3—1—5—6—, m vedno znova, dokler pač ni vseh korakov obvladaj, končno harmonrral z damo in s tem obvladal ples. Bilo je to navadno me« hanično priučenjc, pri katerem se ni nihče brigal za glasbeno razliko, za menjanje me* lodij, za piano ali forte. To je bilo popob noma kakor delovanje stroja. Dandanes je vse drugače. Vsak plesni par ima, če obvlada temeljna načela sodob« nega plesa, možnost in pravico, da sam iz« vaja in izumi figme tako, kakor pač ple« salca glasba inspirira Seveda je zato po* trebno mnogo vaje, zelo veliko vaje in tre* ninga. Napačno je misliti, da so modem; plesi lažji kot prejšnji. Baš nasprotno! Mo* demi ples ne zahteva samo, kot žc reče* no, mehaničnega znanja nog, temveč mora plesati vse telo. Vsaka mišica mora biti pre« žeta rifma, uglajenost telesa je ravno fako potrebna, kakor njegovo popolno obvla* danje. Prejšnji ples je bil nekako sredstvo za dosego cilja. Ce je kdo znal priučene kret* nje, korake in gibe, je pač šlo. Dama m gospod sta se med plesom ljubeznjivo po* meiikovala, dogajalo se je tudi, da je vsak* do plesal samo z onim, ki mu je bil najbolj simpatičen in najljubši. Ples ie bil večkrat rendezvous pod kontrolo roditeljev. Dekle* ta so pri plesu našla svoje bodoče može, večinoma se jc flirtalo, kramljalo, obiralo sosede in znance, domenili so sc sestanki, sklepale zaroke, vsak je svojo izvoljenko lahko očitno poljubljal in stiskaj. Skratka, uganjali ©o vse mogoče stvari, samo ne plesali. Vsaj to ne, kar sc razume pod ple* som. Moderni ples sc pa pleše zaradi plesa samega. Dandanes je mogoče kramljati sa; mo med odmori. Plesalci morajo biti mirni, kajti paziti morajo zelo, da ne padejo in da se ne spotaknejo čez partnerjevo nogo in da jim ne očitajo, da so slabi plesalci. Godba, menjajoči ritem, nepredpisani ko* raki itd. zahtevajo največjo pozornost. Dru* žabni ples je torej postal boli umetniški in dostojneiši. Je pa tuo uspehi v šoli. Očitalo se je, da pade zaradi plesa in sporta najmanj 70% dijakov. To ne drži, vsaj kar se tiče plesa gotovo ne! Informiral sem se osebno pri dijakih in dHakin&ii, ki jih slučajno poučujem, o uspeh.h v šoli in s presenečenjem ugotovil, da je bila večina dijakov najboljše ocenjena. Vzroki neuspehov morsjo biti pač drugi. Potem je še ena zadeva, ki jo treba omeniti Cim začne mladina hoditi v plesno šol'». vtrmii tudi za ten> da jc vedno čista m snažna ter rudi lepo, čeprav skromno oblečena. Plesna šola torej navaja mladino tudi k čistosti in jo navadi paziti na obleko ter negovati telo in obraz. Torej na vsak na-čin zopet pozitivna stran plesne Šole! »Oče, ki ga Šola preveč tare«, je napisal med drugim tudi nastonrri stavek: Z mrzlično hitrostjo si izmišljujejo tisoče (sic!) varijant edine resnične novosti tum-ga in jih uče, kot bi iz vsakega človeka hoteli napraviti kabaretnega, oziroma vari-jetetnega artista. Take »novosti« se z neverjetno brzino menjajo, in komaj se zaveš, da si se česa naučil, že si zastarel in za staro šaro. In tako dalje... Gospodu očetu moram pojasniti, da si novih plesov ne izmišljujejo plesni mojstri, ki so tu mišljeni, temveč jih zahteva publika sama. Časi, ko sta dva ali trije plesi kraljevali po 50 in še več let, so minili. Sodobni plesalci zahtevajo vedno novosti, ker se naveličajo enega in istega plesa. Sicer je pa na drugi strani tudi resv da se je več modernih plesov stalno obdržalo na programu, n pr. fokstrot m tango. Le tu in tam je bila izpremenjena kakšna figura osnovni korak je pa ostal isti. Plesalec, ki se je enkrat naučil osnovnih načel teh plesov, bo z lahkoto obvladal tudi vse novosti, ki jiji sicer ni na »tlsočec. Potem je še omentin vprašanje otrok. Nekdo se je namreč dotaknil tudi tega vprašanja, češ. da so otroški plesi in ma-skarade kvarne otroškim dušam. Morda je res, da tako nalipšanje vzbuja v otroku domišljijo, nadutost tn čut za zapravljivost. toda menja sem, da je treba tudi za deco poiskati prrmerne plese. Naše kolo, kadrila, rajanje, vojaške igrice, igra konjičkov itd. so prav primerne plesne zabave za deco. P'Olje je, da otroci ubijajo prosti čas s takimi plesnima igrami kot da se pretepava j -» in so v napoto odraslim! Naj končam z verzom, k! sem ga Stal v neki nemški reviji: Človek se včasih rad zavrti, tako kakor svet krog svoje osi Plesni mojster A. Jenko. Za krošnjarf e, torbar-je in potujoče družbe Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša : Obrali, ki se ne vodijo v stalnem lokalu nego s hojo od hiše do hiše in od kraja de kraja, kakor krošnjarji, torbari, rirkusi, potujoča gledališča, panorame, potujoči fotografi, seimarji, prodajalci cvetk, igrač po ulic;tit in lokalih itd. so zavezani plačevati davek od podjetij, obratov in saino.-talnlh poklicev po členu 42 druga skupina točka o zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu. Nezavisno od čistega doho Ika plačujejo navedeni ta davek še preti začetkom izvrševanja poklica. Davek znaša na davčnega zavezanca samoga na leto f>0 dinarjev in za vsakega pomočnika po 90 dinarjev. Ce izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta Število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za rtako tako osebo po 30 Din ne pn tudi v takih primerih, če samo menja pomočnika. Davek za omenjene obrate se plača v prvi polovici I»*ta prodno se začne izvrševati poklic in sicer v reloletnem znesku, če se pa prične poklic izvrševati še le v drugi polovici leta. so pa plačn davek v polovičnem znesku. (Člen 148 omenjenega zakona o ne posrednih davkih in pravilnika.) Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo polee rednega davka po čl. 59 zakona o neposrednih davkih še enak znesek kot kazen. Od potujočih obratov se pobere davek ko se izda obrtno dovolilo: kot dokaz o plačanem davku služ' po pristojnem oblastvu izdano obrtno dovoljen je na katerem davčno oblastvo na predpisani način potrdi vplačilo davka z ozn a č k o točne dobe za katero je davek plačan. Vsi izvrševalci obratov, ki jih ne vodito v stalnem lokalu marveč s hoio od hiše do hiše in od kraja do kraja se poživljajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se izosrnejo kazenskim posledicam predvidenim v Členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. „Vodnikovi družbi" Stnn 8 >8LOVEN8KI NARO Dc, dne 31 decembra 1930 Kako smo se lani rodili, ženili in umirali Neka) zanimivih podatkov iz življenja prebivalcev našega mesta LJubljana, 31. decembra Ko sem se v ponedeljek dopoldne pripravljal na turnejo po ljubljanskih župni-ščih, da bi zvedel, kako so se Ljubjančanj rodili, ženili ln umirali, je zazvonil telefon. Iz Beograda so nam sporočili, da je stolni župnik kanonik g. dr. Tomaž K) i-n a r imenovan za mestnega svetovalca. Takoj sem hitel z novico v drugo nadstropje stare korarske hiše da čestitam simpatičnemu gospodu. Verjeti ni hotel, ali odpraviti me vendar nI mogel, ker sem na mizi zagledal šopek nageljev, ki me je spomnil na sv. Tomaža in god stolnega župnika. Potem sva pa takoj pričela. Stolna župnija sv. Nikolaja Je" najmanjša v Ljubljani, čeprav Je po sredini mesta največ visokih hii. Ali kaj pomaga, če so vse napolnjene, nekatere celo do podstrešja s trgovinami m s skladišči da ni prostora za druge prebivalce. Rodilo se je v vsem letu doma le 7 otrok, ▼ bolnici je pa fara pridobila 11 župljanov. Vsi so bili seveda rojeni živi tn le eno samo dete je pozneje umrlo. V prav nobenem razmerju z nizkim Številom rojstev pa ni šestkrat večje Število porok v denklavžu. V stolnici se je namreč poročilo 42 parov, vendar pa moramo pomisliti, da je bilo 24 parov od drugod. Čeprav se Ljubljančani prav radi poročijo na Brezjah ali na Bledu, vendar si je ta luksuz dovolil le po en par na Bledu in na Brezjah. 2enlni ln neveste so bili v letih, ki so odmerjena za vstop v zakonski stan. Solidni smo v centru mesta in le enemu 60-letniku se je posrečilo Se najti 40-letno družico, najmlajša nevesta pa Je bila stara 16 let. Tudi mrličev Je bilo v tej župniji vse leto le 23, pač so pa tudi v bolnici umrli trije, tako da so senklavski zvonovi zvonili 26 pokojnikom. Največ Jih je pobrala ostarelost in pa kap, malo manj gosposka arterioskleroza, na tuberKUlozi pa so umrli le en domačin in dva tujca. Zločinske smrti v centru mesta ni bilo nobene. Pač pa se je en nesrečnež obesil, eden je skočil pod vlak m eden je utonil. Med najstarejšimi pokojniki Je bila 87 let stara kuharica Ana Krulc, ki Je vsa svoja leta zvesto služila Schifferjevi družini na Mestnem trgu. Kakor se red k o zgodi, pa ta stara ljubljanska družina ni pozabila svoje stare služabnice. Stregli so ji kakor bi spadala k družini in ji priredili najlepši pogreb. Sploh so v tej fari umirali po veliki večini ljudje visoke starosti in lahko rečemo, da je naše mesto kljub starim poslopjem v centru mesta prav zdravo, saj od 5. julija do 7. septembra v tej župniji ni nihče umrl. G. župnik in kanonik dr. Klinar Je svoje župnije vesel. Ne toži o razbrzdanem življenju, niti o boleznih in epidemijah ter posveča ves svoj kratko odmerjeni prosti Čas delu na humanitarnem polju, ki se mu bo v novi funkciji občinskega svetovalca gotovo Se razširil delokrog, želimo mu mnogo uspeha. Pravo sliko Ljubljane nam pa kažejo Številke frančiškanske župnije Razdeljena je namreč na center mesta ■ starim zidov jem in na periferijo z vilami premožnih slojev in hišicami delavcev, tako da to župnijo lahko primerjamo s celotno Ljubljano. Čeprav je župnija največja v Ljubljani, vendar je bilo v cerkvi Marijinega oznanjenja le 41 krstov, nekaj več župljauov te župnije je bilo pa rojenih v ženski bolnici. Tudi tu so otroci zdravi, zakaj vsi 30 prišli živi na svet in niti eden Se ni umrl. Frančiškanska cerkev Se vedno slovi po svojih porokah. Sem prihajajo oni; ki žeJe na skrivaj zlesti v zakonski jarem, pa tudi tisti, ki mislijo, da brez vseh luči r;a lustrih in tepiha po stopnicah ne bo držala zvestoba. G. župnik pater dr. Gvidon Ran t pa misli, da so v njegovi cerkvi tudi zato poroke tako pogoste, ker je najbližja h kolodvoru. Ce se namreč z dežele pripelje sramežljiv par, skoči v voz tn smukne pri zadnjih vratih v kapelico — pa je narejeno. Kljub vsem tem povodom pa je vendar število porok v frančiškanski cerkvi rekordno, saj je bilo letos celih 325 porok. Pri takem številu je seveda J,udi raznovrstnost poročencev bolj bogata kakor v drugih ljubljanskih cerkvah. Najstarejši ženin je bil rojen 1. 1856. a vzela ga Je devica, stara 51 let. So pač zlasti na deželi, pa tudi manj premožni ljudje po mestih taki, da si radi preskrbijo že v poznih letih postrežbo za starost. Kdor gleda imena poročencev, ki sc bili rojeni pred letom 1869., — to takih je bilo letos 6, — bo videl, da so ti pari skoraj vsi z dežele ali pa doseljenci v mesto Zanimiv pa Je tudi par. kjer je ženin star sele 18 let in je vzel 28 let staro vdovo. On je sin premožne hiše z dežele ona pa 'epa bajtarica. Roman je jasen in jasno je tudi. zakaj se nista poročila v svoji domači fari Cvetko Golar bi zopet takoj kaj pisal! Umrlo jih je v frančiškanski fari 57. Tudi po večini zaradi ostarelosti. kapi in arterioskleroze. 6 par na jetiki Eden je utonil, 1 nesrečnež se je zastrupil, 1 skočil pod vlak. 2 sta se obesila, neka služkinja se je zastrupila s plinom, neki mestni uradnik se je ustrelil, utonil pa je mladi Miloš Turk. V letoSnji račun pa spadajo tudi Se lanskega leta dnevi po božiču, ko so umrli 3 in se je 29 decembra obesil zaradi živčne bolezni neki profesor Tudi ta velika župnija je zdrava, a kar se tiče morale, je ne smemo soditi po tem da m bilo nezakonskih otrok. Vendar pa kljub temu lahko rečemo, da je tudi ta slika Ljubljane zadovoljiva, Pod xmovskim zvonom se jih je vse leto rodilo 68. Nezakonskih Je tudi to prav malo to le v barakah jih se kupujejo. čeS. saj jih bo občina redila. Se daleč so barakarji od bele kuge, saj je samo ena mati poslala h krstu že četrtega nezakonskega otroka. Da so Trnovci, Bar-jani in Krakovci zdravi, dokazuje tudi to. da med vsemi otroci ni bilo niti enega mrtvorojenega. Otroci so pa zdravi zlasti zadnja leta, saj je včasi umrla ena tretjina za ie-tiko, sedaj pa le redko kateri. Največ jih je h krstu prinesla imenitna Lucija z Barja, namreč natanko polovico vseh mladih f a rano v. Na Barju je pač dosti vode in luž in možakarji so stari ribiči, pa jih love kar za Spas. Porok je bilo v cerkvi sv. Janeza Krst-nika 76 in lahko rečemo, da so se zvazali samo srečni pari, saj je samo ena prišla že čez tri mesece v župniSče tožit, da jo je dedec hotel ponoči z nožem in ga je morala dati aretirati. Prošnjo za takojšnjo ločitev so ji pa v zupniSču morali odbiti. Trnovska fara Je gotovo najbolj zdrava v mestu. Saj jih je izmed 46 umrlih doseglo 11, torej nad eno četrtino, čez SO tet. Trnovci to Krakovci se ponašajo na svoje zdravje in trdijo, da se imajo za starost zahvaliti samo svojemu slavnemu ki-slemu zelju, ki tako regulira prebavo, Kakor najimenitnejši doktor. Se mnogo boljše je pristno trnovsko zeljo za zdravje, ampak naši someščani izpod zvona sv. Janeza so svojo delikateso tudi pričeli prodajati po apotekarskih cenah. Zdravi so res, saj ni nihče umrl na jetiki in Se obesil se je samo en revež. Drugi pa mro na ostarelosti in kapi. ki se primeri v vsaki liši z izdatno to dobro kuhinjo, čeprav *^o K rakovem in Trnovem nimajo globokih kleti. Nad vse prijetna je soba, kjer opravlja svoje uradne posle šentjakobski župnik duhovni svetnik g. Barle Vsa soba je v cvetlicah, zidovi so polni ptičkov, po omarah stoje porcelanasti levi in slom, lučka brli pred jaslicami, v akvariju plešejo ribice, na steni visi mala krmilni ca. ki se iz nje krmijo umetni mali ptički, pod njo pa valilnica, kjer prepevajo tudi umetni pevci. Na najvišjem mestu pa piska mlad pastirček svojim krotkim ovci o am. Pravi dom ljubitelja prirode in človeka dobrega srca. Tak je torej dom župnika, najbolj meščanske ljubljanske župnije. Stara je ta župnija m vedno so v njej živeli zadovoljno življenje v blagostanju mirni »purgerji«. Da se ni mnogo iz-premenila stara Ljubljana na tej strani, nam kažejo že Številke, ki jih je z največjo uslužnostjo naglo izračunal g. duhovni svetnik. Rojstev je bilo 36, večji del Sentjakob-čanov pa je rojenih v bolnici. Saj je bilo v časih pred vojno, ko matere še niso hodile v žensko bolnico, rojenih vsako leto po 180 do 190. Mrtvorojenega ni bilo nobenega in samo en otrok ni legitimen, seveda pa tudi to nizko število m znamenje idealne morale. Tudi porok je bilo v cerkvi sv. Jakoba le 74 Med poročenci ni ln-teresantnejSih razlik v starosti, niti po stanu, pač pa je stari mestni revež Martin umrl tik pred poroko, čeprav so mu na rotovžu obljubili, da mu kupijo >kovter« za zakonsko posteljo. Starčka je pobrala nevesta smrt, a njegova reva zapuščena še danes tarna nad hudomušno usodo, ki jo je pripravila ob magistratno podporo. V Ljubljani je namreč dosti reve že v, ki smatrajo mestno podporo za penzijon ln se zato Ženijo, da lahko preskrbe simpatično jim revo. Pogrebov Je bilo v Šentjakobski fari 48. Največ jih je umrlo zaradi ostarelosti. saj jih je bilo 8 starih čez 80 let. Najstarejša med njimi Je bila pa Merharjeva Urša, ki je zagledala luč sveta že 1. 1837. Leta 1842. je bil rojen pokojni učitelj Franc Klinar, leta 1844. sta bila rojena Neža Potokarjeva in Marija Kodranova, i. 1846. pa vsej Ljubljani znana gospa Senekovi-čeva. Tudi nesreč je bilo malo v tej zadovoljni župniji. Res je ubila elektrika nekega fanta in je mestni sluga Pere utonil pri Radomljah, zato pa ni bilo med sent-jakobčani nobenega samomorilca. Čeprav drugače tako zdrava župnija, je vendar je-tika pokosila nekega mladega bogoslov-ca na Rakovniku in pa dr. Leskovca, Se preden je nastopil prakso po medicinskih študijah, ki je vse absolviral z odliko. Prav mnogo pa je v moderni dobi srčne hibe. zlasti pri mlajših. Hitro žive in nervozno, zato ta razburjeni rod ne bo dočakal starosti. Ljubljana je zelo zdrava, saj je snažna in ima zdravo vodo in ko bodo odpravljene posledice življenja v barakah, kjer so rojem najšibkejši otroci, se bo starost gc-tovo tudi zvišala. Sicer pa je šentjakobski gospod župnik preštudiral vse hise svoje fare in dognal, da v mestih že *-etji oJ družine navadno izumre. Ce bi torej ^e bilo doseljencev z dežele, bi Ljubljana kaj kmalu opešala,, saj so v šentjakobski župniji pr* vseh hišah že v drugem rodu skoraj sami novi gospodarji. Šentpt »eterski fari se pravi, da je kmečka Prastara je in celo vojvoda Bernard Koroški Je bil pred 700 leti njen zaščitnik, kar je ovekovečil tudi na svojem denarju Bila je ogromna župnija ln Se danes sega do pod Golovca ln na Posavje. Nova Velika LJubljana, al se Siri v nJem o območje, bo tudi njo morala v kratkem razdeliti na več župnij. Kar Je šentipeterske župnije v mestu, je solidno meščansko obrtniška, vaški njen dej se pa z vsakim dnem hitreje izpreminja v izrazito delavsko predmestje Blizu '•erkve sv Petra so tudi bolnice, kjer »e adravljo bolniki velike«;« dela banovine Vplivi vseh teh sestavin župnije se jasno vidni na številkah knjig, k1 Jih vod4 z vsem razumevanjem poučnega pomena statistike župnik g. duhovni svetnik Petrič. V rojstni knjigi je zabeleženih 204 kr- stov, ki jih je 77 iz mesta, 127 pa iz okolice. Do l. 1923 je bilo okroglo po 450 krstov na leto. sedaj jih je pa manj kot polovica zaradi ženske bolnice. Torej kljub kmečkih domov isto razmerje kakor v me stu, ker večdna delavskih mater rodi v bolnici. Nezakonskih otrok ni skoraj nič navzlic delavskemu prebivalstvu, ki je pa v tem delu Ljubljane solidno tn se le izjemoma zanaša na podporo občine Prole-raraki del župnije spada namreč k občini Moste. Le redko se rodi kako mrtvo dete, a Se to seveda v bolnici, pač je bil pa krščen otrok, ki je bil star že 12 let, a Se ta ni bi! župljan. Porok je bilo pa prav mnogo, namreč 223, a tudi na Breatfe Je Slo 22 parov. 6 parov pa drugam, kakor na Bled tn celo na Trsat, pa tudj v Šiško itd. Vsi pari so bili normalne starosti, le en ženin si je v svojem 77 letu preskrbe! nevesto, ki je videla že 53 pom*adL Čeprav vodi splošna bolni!ca svojo mrtvaško knjigo, vendar je v župniji umrlo 231 oseb ln sicer v mestu 146. zunaj pa 85 oseb. Med mestnimi mrtveci so všteti tudi starčki iz Mestnega zavetišča v Jap-ljevi ulici In iz Leonišča, ki so pa po večini tujci. Dokler ni bolnica vodila svojJh knjig. Je bHo v župniji po 500 mrličev letno. Pod 10 letom je umrlo 41 otrr>k. med 10 in 60 letom je bilo le 86 mrličev, od 60 do 93 let so pa* dosegle 104 osebe. Mestno zavetišče zelo vpliva, vendar Je pa tudi ta žunnija silno čvrstega zdravja Letos so šentpeters.ki zvonovi zvonili najstarejšemu ljubljanskemu mrliču, 93 letni gospe Dolenčevi z Vodmatskega trga Ogromen del Sentpeterčanov sta pobrali ostarelost in kap, k! sta si tako blizu, prd vseh drugih boleznih, ki jth naštejemo, pa moramo misliti na Leon išče Ln zato na tujce. Ostarelost jih je pobrala 50, jetika 23 (delavski del Ljubljane!), kap ln pljučnica 21, rak 18 (Leouišče!). srčna hiba 14, božjast 11 (otroci!), naduha 6 (Mestno zavetišče!), bolezni na jetrih 5, vodenica 4, sle pič 3, delirij fen angina po 2, sladkorna bolezen, davfca ta griža pa le po eno osebo. Ce pomislimo na težko življenje siromašnih družin, tudi U nesrečnih smrti za to veliko župnijo ni mnogo, pri tem pa moramo pomisliti, da Je vseh 5 utopljencev prinesla voda, 2 sta skočila pod vlak, ker vodita kar 2 (progi »kozi župnijo, enega Je ubila elektrika ta zapisano je tudi dvoje zastrupljenj. Tudi med temi nesrečneži so pacijenti Leoni&Ča. Vsak dan se bolj kaže. da bo veliko župnijo treba razdeliti, ker se prebivalstvo tako oaglo množi. Predno bo sezidana po ! Plečnikovem regulacijskem načrtu cerkev j v svetokriskeim okraju, bo treba odpreti cerkev nekje v okraju ev. Krištofa. Po j mislih cerkvenih krogov bi bilo najpri-praivtneje adaptirati v provizorno cerkev veliko poslopje municijskega skladišča, ker se itak ta skladišča preselijo z Ljubljanskega polja. Odločno so pa odločujoči cerkvena krogi proti prezidavi in povečanju cer krve sv. Krištofa. Na drugem prostoru žumrfte se prebivalstvo bodoče Velike Ljubljane vedno bolj gosti okrog š-roartlna, ki se kmalu sklenejo z njim Tomačevo, Jarše, Obrije In Hrast je. -šraartin se naglo širi ob cesti proti Ljubljani, a tudi Jarše rapidno ra sto, zato bo Smartin kmalu rabil svojo župno cerkev. V Mostah Je cerkev sicer že sklenjena stvar, čeprav Imajo tam za vsakdanjo potrebo cerkev karmeličank In salezijansko kapelo na Kodelijevem, župna cerkev sv. Petra je pa tudi popolnoma blizu. Najlažje bi bilo ustanoviti malo a zaokroženo novo župnijo te Hradeckega vasi, Kodelijevega in Sterpanje vasi v stepa njrf vasi sami, kjer sta že prostorna cer kev in pokopališče ter je potrebno le še župnišče. Potreba nove župnije pa se kaže tudi že v vaseh Bizovik. Spodnji in Zgornji Hrušici in na Fužinah, ki zadnje sedaj spadajo še pod Devico Marijo v polju Naj primernejše M bilo, če bi zidali cerkev v Spodnji Hrušici, kjer je tudsi že šola Tako je mišljenje razsodnih mož, ki gledajo v prihodnjost in so vneti za Veliko Ljubljano. Nikdo naj ne misli, da smo pozabili na naše pravoslavne In evangelske meščane, na Šiško ln Vič, na bolnico in vojaštvo, a za danes naj bo dosti! „Slovenski Narod" v novem letu »Slovenski Narod« stopa kot najstarejši slovenski dnevnik že v svoje 64. leto in je vsak dan krepkejši in boli razsir'en. Kakor ie naročnik Slo venske^ra Naroda v slavnih časih narodnega preporoda pomenil zavednega narodnjaka, tako nas list tudi še sedaj zastopa le napredno misel in se bori za koristi svobodne jug:osfoveiiske države. Tej tradiciji in načelom bo nas li-t zvest tudi v prihodnjem letn. Vendar so pa velike tradicije le ueporušliiv temelj, na katerega Slovenski Narod« z vsemi svojimi neizčrpnimi silami pomaga zidati mogočno stavbo našega napredka na vseh poljih. Vedno je sodoben in zastopa ideje modernega svetovnega razvoja, da nas ne prehiti čas. Spoštovanje in zaupanje do »Slovenskega Naroda« je tako glouofeo vkorenhijeno v našem ljudstvu, da mu ni treba bučne reklame. Vsakdo namreč ve. da se bo nas list tudi v novem letu trudil nuditi vse. kar ie potrebnega in koristnega preprostemu človeku in inteligentii. Kakor doslej, se bo tudi v prihodnjem letu zavzemal za zatirane in z vsemi svojimi močmi lajšal bedo ter pomagal od usode zapostavljenim. »Slovenski Narod« bomo seveda izpopolnili, vendar pa navzlic temu ostane še vedno NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK, ker bo tudi v prihodnjem letu stal na mesec LE 12 DIN, cene malih oglasov, ki z njimi hočemo pomagati zlasti malim ljudem, in tekst iih oglasov smo pa relo ZNIŽALI, čeprav so bili oglasi v »Slovenskem Narodu« vedno najcenejši med vsemi drugimi dnevniki. Že sedaj so se oglasi v »Slovenskem Naroda« pomnožili, ker so trgovci spoznali njih velik uspeh, preverjeni smo pa, da bodo trgovci v novem letu v tem EDINEM POPOLDANSKEM listu, ki ga čitajo vsi sloji, oglašali še bolj pogosto, saj jim oglasi v našem listu prineso najsigurnejši dobiček. Srečno in veselo novo leto! »SLOVENSKI NARODc tvornica cikorije Ifc ^ ■--Lg-.---IJa.^HM REDILin K*W/1 V časa epidemije. — Upam, gospod doktor, da mi bo-i ste malo izpregledali — prvi sem obo-* lel in od mene se je okužil ves okraj. Davčne dolžnosti potnikov in agentov Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po Členu 42., II. skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din. (CA. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih.) Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v znesku 500 Din. (Člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Ce se potujoči agent ali trgovski potnik ne more Izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni izsnos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omenj. zakona). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v členu 148., točka IL 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti ln trgovski potniki, ki niso Izključno v službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. Ustanove trgovca Antona Kolenca v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šolsko leto 1930 1931 Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko* lenca razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1930/1931: /. Splošna določila. 1. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni po» trebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domači* ni iz gornjegrajskega sreza, sicer pa Slo* venci sploh, ne glede na spol. Z Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah m po stanju do* hodkov iz glavničine imovine višino posa« rnezn h naklonitev tn osebe št pendistov. //. Posebne določbe glede ustanove za dU jake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom viso* kih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij i. dr. ne gler* na to, ali so t tuzemstvu ali v ino* zemstvu. ///. Posebne določbe glede ustanove za di* jake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovinskih šoi. meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodni* kom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šo* lah izven Celja, IV. Predpisi glede prošenj. 1. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, sdvokata v Celju, do dne 30. januarja 1931. Z Prošnjam je treba priložiti zadnje iz* pr čevalo o izpitu, kolokvijih ud., pri pro* silcih, ki se sklicujejo na sorv»dstvo aii sva^vo z rapu*tTtikonn ali na to. da so do* ma z gorojegrajskega sreza, pa rudi 'istine s katerimi dokažejo te svoje trd tve (krst* ni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega aH občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter j h posvedočiti z uradno listino (ubožntm spričevalom) o premoženjskih razmerah. Ta mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilčevih in njegovih starišev, pri uradnikih torej nave Ibo skupne in kategorične plače. evenrue'nei!a privatnega premoženja ali drug h dohod* kov, število otrok, pri posestnikih obseg posestva razpredeljeno po njivah, travni* kih, gozdovih itd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okolšč ne. ki so važne za presojo imovinskega stanja, V bodoče se bodo vpoštevale le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in katerim so priloženi izkazi in listine ▼ smislu gornjih zahtev. Vse druge prošnje se bodo brez obravnavanja zavrgle. Vpoštevajo se samo p smene prošnje: osebna intervencija je brezpogojno izklju* če na. 3. Prosilci, ki že vživajo kakšno ustanovo, podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje ali hrano bodisi pri sorodnikih, bod si v kakšnem kolegiju, zavodu ali domu, itd., mo* rajo to v prošnji navesti in natančno raz* ložiti obseg podpore, odnosno dajatev in eventualnega plačila za te dajatve; predlo* žit. morajo tudi listine, ki služijo kot do* kazilo za te navedbe. 5. Prošnje je napisati na celo polo. V vsa« ki prošnji je treba navesti naslov, na ka» terega naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo b ti zadostno irankirane. I Anton teranl I Včeraj dopoldne je po precej dolgi in mučni za v ratni bolezni umrl g. Anton F e r a n t, eden najagilnejših in najbolj znanih ljubljanskih vrtnarjev. Pokojni se je izučil vrtnarske obrti pri svojem stricu na Primorskem, ki je imel tam največjo vrtnarijo. Ko je bil izućen, je odšel na Dunaj, kjer se je preživljal z majhno štipendijo in se še naprej izobraževal v vrtnarski umetnosti. Izpopolnil se je tako, da je bil sprejet med dvorne vrtnarje na Dunaju, kar je bilo za mladega Feranta vsekakor veliko priznanje. Dunajski dvorni vrt je bil, kakor znano, eden najlepših in .najbolj negovanih v Evropi. Na Dunaju je ostal več let ,nato se je pa vrnil v LJubljano, kjer je stopil v službo mestne vrtnarije in je bil adjunkt pod vodstvom pokojnega Hejnica. V mestni službi je ostal štiri leta, potem se je pa osamosvojil in začel lastno vrtnarijo na vrtu bivše >cu-krarne« na Poljanskem nasipu. Pokojni Ferant je bil nedvomno eden najbolj izobraženih in inteligentnih ljubljanskih vrtnarjev. Obvladal je več jezikov, govoril je gladko slovenski, nemški, italijanski, francoski in češki. Bil je tudi izvrsten organizator, njegova in pokojnega Korzike ml. zasluga je bila, da je prišlo do ustanovitve udruženja jugoslovenskih vrtnarjev. Vse življenje je bil pokojni marljiv in delaven kakor čebela, delal in skrbel je vestno za svojo številno rodbino in ni klonil, čeprav mu usoda nI bila naklonjena. Bil je mož velikega strokovnega znanja, izredne energije, prijazen v občevanju z ljudmi in je kot tak užival povsod nedeljene simpatije. Umrl je v najlepši moški dobi. za njim žalujejo verna mu družica gospa Leopoldina in 7 nepreskrbljenih otrok. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 1. januarja ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Bodi pokoj-nerru ohranjen časten spomin, njegovi rodbin* naše iskreno so žal je! Silvestrova noč Ljubliattskega Zvona1 v vseh -prostorih hotela „Bellevue" Zelo bogat spored — Ples t 8tev. 296 SLOVENSKI NARODc, dne 31 decembra 1930 Stran 9 Umor in morilci Griše Rasputina Sledovi na mostu čez Nevo — Kompromitlrajoči brzojavki — Carjev odlok o morilcih. Zadnji mak minieter pel"31 je Aleksej Vasiljev je napisal zanimivo knjigo >Ruska tajna policija«, iz katere posnemamo glavne podatke o umoru in izšle« ditvi morilcev zloglasnega Ras* putina. Vest, da je Rasputin brez sledu izginil, se je razširila po Petrogradu že dopoldne 17. decembra 1916. Seveda ni bilo nobenega dokaza, da je Rasputin mrtev, kajti oblasti njegovega trupla niso mogle najti. Popoldne je pa nastal odločilni preokret. Okrog 1. so našli delavci sledove krvi na ogTaji Petrovskega mostu m takoj so obvestili policijo. Prispel je šef okrajne policije, ki je našel na mostu mlako krvi in kučmo. Kučmo so od- Orisa Rasputin nesfi na Rasputinov dom, kjer so na straži stoječi agenti tajne policije takoj spoznali, da je Rasputinova. Naša naloga je bila, pripoveduje Aleksej Vasi-Ijev, preiskati zamrznjeni del Neve. V ta namen sem naročil pristaniškemu nradu, naj pošlje nekaj potapljačev. In tem se je res kmalu posrečilo najti Ra-sputinovo truplo. Roke in noge je imel zvezane, čez prsa je imel zavezano vrv, na telesu je zijalo več ran. Obvestili smo Protopopova, ki je takoj hitel z žalostno vestjo k carici. Carica se je zelo razburila in izrazila je željo, da bi Rasputina pokopali v parku Carskega Sela. Pogreb je bil 21. decembra ob navzočnosti carja in carice Ze 17. decembra je carica pozvala kneza Jusupova, naj se opraviči pred njo in ji pojasni, kaj se je zgodilo usodne noči v njegovi palači. In Jusupov se je carici gladko zlagal. Napisal ji je pismo, glaseče se: »Carska Visokost! Hitim izpolniti povelje Vaše Visokosti in sporočiti Vam, kaj se je pripetilo snoči v mojem domu. Moja želja je odvrniti od sebe ob-dolžitev, ki so mi jo naprtili. Priredil sem družabni večer v svojem novem stanovanju in povabil nanj nekaj prijateljev, dam in velikega kneza Dimitrija Pavloviča. Okrog polnoči mi je telefoniral Grigorij Jefimovič (Rasputin), češ, naj grem ž njim k ciganom. Obotavljal sem se, češ, da imam goste in vprašal sem ga, odkod mi telefonira. »Preveč hočeš vedeti«, se je glasil odgovor in telefoniranje je bilo končano. To je vse, kar sem slišal usodne noči o Grigoriju Jefimoviću. Po tem pogovoru sem se vrnil h gostom in jim povedal, da mi je telefoniral Rasputin. To je dalo mojim prijateljem povod za strupene zbadljivke, kajti Vaše Veličanstvo gotovo ve, da ime Grigorija Jefimoviča v izvestnih krogih m priljubljeno. Večina gostov je odšla okrog treh, jaz sem pa krenil z velikim knezom in dvema damama v kabinet, da bi se poslovil od njih. Kar se mi je zazdelo, da je počil v bližini strel Poklical sem slugo in mu velel pogledati, kaj se je zgodilo. Kmalu se je vrnil, rekoč: »Pravijo, da se je nekdo ustrelil. Nihče pa ne ve, kdo in kje je streljal.« Potem sem odšel na dvorišče in vprašal hišnika in policaja, kdo je streljal. Hišnik je odgovoril, da je pil v svoji sobici Čaj, policaj je pa slišal strel, toda kdo in kje je streljal, m vedel. Vrnil sem se in dal poklicati policaja, ta čas sem pa telefoniral Dimitriju Pavjo viču in ga vprašal, če je streljal on. Odgovoril mi je, da je ustrelil večkrat za psom, ko je odhajal od mene. Poklical sem slugo in odšel z nfrm na dvorišče, kjer sva res našla pri ograji ustreljenega mojega psa. Naslednjega dne, to je davi, sem pa izvedel, da je Grigorij Jefimović izginil in da spravljajo ta dogodek v zvezo z mojo gostijo. Povedali so ml tudi, da so me videli ponoči pri Rasputinu in da sem baje nekam odšel z njim. To je gola laž, kajti vso noč sem bil doma. Končno so mi tudi povedali, da je Rasputin nekomu pravil, da pojde danes ali jutrt k frtni. da se seznani z njo. To utegne biti res, kajti ko sem ga zadnjič videl, me je prosil, naj ga predstavim svoji žani. Zagotavljam Vaše Veličanstvo, da ne morem najti primernih besedi, s Katerimi bi povedal, kako globoko me je pretresel ta dogodek In kako strašne se mi zde obdolžitve. naperjene proti meni. Ostajam Vašemu Veličanstvu globoko udani Felix.« Carica ni takoj odgovorila na to pismo in tudi kn°za Jusupova ni hotela sprejeti v avdijenci. Šele čez nekaj dm. ko je bilo že vse pojasnjeno, je odgovorila knezu takole: »Nihče nima pravice moriji. Vem. da peče marsikoga vest. Ni bil samo Dimitrii Pavlovič zapleten v to afero. Vaše pismo me je presenetilo.« Vedoč, kako globoko je zadel carico umor udanega ji Rasputina, sem bil tem bolj presenečen nad odmevom umora v izvestnih krogih. Frakcija levih struj je triumiirala in morilčevo dejanje so odobravali visoko stoječi gospodje Naša cenzura mi je predložila že 18. decembra dve brzojavki, na katerih je bila podpisana carjeva sestra, velika kneginja Elizabeta. Prva brzojavka je bila namenjene velikemu knezu Dimitriju Pavloviču in pisana je bila v angleščini: »Baš včeraj sem se vrnila iz Saratova, kjer sem prebila teden dni. Molila sem za vse vas. Bog naj pomaga Felixu po njegovem patrijotič-nem činu. EliFzabeta.« Druga brzojavka v francoskem jeziku je bila namenjena materi kneza Jusupova, bivajoči takrat na Krimu. Glasila se je: »Moje vroče molitve veljajo vam vsem za pa-triotični čin vašega dragega sina. Bog naj ga čuva! Elizabeta.« Velika kneginja torej ni tajila svojega prepričanja, da je knez Jusupov pravi morilec Rasputina in da odobrava umor kot patriotični čin. Cez nekaj tednov je cenzura zadržala tudi anonimno pismo, poslano knezu Jusupovu iz niž-nje - novgorodske gubernije, v katerem slavi pisec umor Rasputina kot delo osvobojenja Plemeniti in pogumni ljudje«, je bilo rečeno v pismu, »so si že davno prizadevali postaviti se v bran temnim silam. V dumi se je govorilo o tem in carja so neprestano prosili, naj krene s kfrve poti na pravo in naj ne pozabi prisege, ki jo je položil domovini. Nikolaj pa ni poslušal teh glasov, temveč je ostal z zahrbtnimi dvornimi priliznjen-ci v škodo domovine na usodni poti. Tedaj so osvoboditelji Rusije spoznali, da so vse prošnje zaman m da je car gluh za vsako pametno besedo. Zato so krenili na drugo pot. Kar je ljudstvo pričakovalo, se je zgodilo. Rana je odprta, izčiščena. Cir je odrezan. Grisa je mrtev, ostalo je samo njegovo smrdljivo truplo. Rasputinova hči Marija Velike može, ki so storili ta junaški čin, nazivajo po krivem morilce. Po krivem pravim, kajti to so svetniki, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Gorje Nikolaju, če bi se drznil seči po življenju in svobodi teh mož! Ljudstvo bi se dvignilo kot en mož m storilo bi s carjem isto. kar je storilo s polkovnikom Mjasojedovim. Glas ljudstva«. Preiskavo v zadevi Rasputina sem ustavil in izročil vse akte pravosodnemu ministrstvu v nadaljnje postopanje. Puriškevič se je odpeljal že 17. decembra zjutraj na bojišče in s tem je zvalil vso odgovornost na svoje tovariše. Jusupov se je še vedno izmikal s pravljico o ustreljenem psu, ki jo je pripovedoval tudi komandantu mesta Balko-vu in pravosodnemu ministru Makaro-vu. Ko je hotel slednjega prepričati, da je izgovoril Puriškevič usodne besede vpričo policaja v pijanosti, mu je minister odgovoril, da Puriškevič ne pije alkoholnih pijač. Potem je Jusupov prosil, naj mu dovo!i odpotovati iz Pet-rograda na Krim k svoji ženi, kar mu je Makarov tudi dovolil. Ko je pa carica izvedela, da namerava knez odpotovati, mu je prepovedala, dokler se ne vrne car, ki je bil takrat na bojišču. Ko se je car vrnil, je izdal povelje, da veliki knez Dimitrij Pavlovič ne sme zapustiti svoje palače. Na carjevo povelje je ministrski predsednik Trepov zaslišal kneza Jusupova, toda tudi njemu se ni posrečilo spraviti iz kneza priznanja. Kmalu je car odredil, naj se umakne Jusupov na svoje posestvo v kurski guberniji. Velikega kneza Dimitrija Pavloviča so poslali v štab armade na kavkaško fronto. Nekateri veliki knezi so pisali carju pismo, v katerem so ga prosili, naj Dimitrija Pavloviča ne kaznuje strogo, ker je pomagal samo odstraniti osovraženega škodljivca Car je pa napisal na rob pisma, da ni nikomur dovoljeno nekaznovano moriti. In tako je bilo carjevo povelje izpolnjeno. Pod oficirsko stražo sta morala veliki knez Dimitrij Pavlovič in knez Jusupov še iste noči zapustiti Petro-grad. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz J ose love ^renoiee« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskovanji. »Franz Josefo-va voda« se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah. A. Panzini: Romantična zaljubljenca — Kaj res ni v parku druge klopice razen te tu? — je vprašal mladenič ves ogorčen pred njim sedeče črnolaso do kle._ Že tri vejere zapored vas vidim tu. Clo^e* res ne more najti dovolj sa motnega kraja. Dopoldne so tu pestunje z otročički in nerad bi ;m prestrašil z revolverskim strelom. Popoldne pa čepi, c tu vi! — Pa vendar niste samomorilni kandidai? — Seveda sem. Kaj ste članica društva za zaLiranje samomorov? — Ne, toda tudi jaz bi 'ada končala svoje življenje. Vidite tam oni žeiezni nestvor na cesti? Skočit' hočem poa njegov ka*-ieniti valjar, da ^e doslovno razmesart. _ Fuj, to bi bila grda smrt! _ Ce nisem nediskretna. zakaj ste pa sklenili končati si življenje? _ Ah — že moje ime je nesrečno, ime mi je Fortunat in sem virtuoz na flavto. Zdaj so pa nad flavto zmagali drugi, glasnejši instrumenti. Živim v bedi in pomanjkanju, stanujem v podstrešni sobici velike hiše; moja sobica je ozka in temna ko grob. Živim tako zapuščen, da sem sklenil preseliti se raje na oni svet. Toda povejte rm, zakaj vam ne ugaja na svetu? Mlada ste in lepa, morda vas čaka v življenju sreča ... — Tudi moje ime je nekam nesrečno. Pri krstu so mi dali ime Beata, po poklicu sem slikarica tihožitij, ki so prišla zdaj iz mode. Nikogar nimam na svetu, prosjačiti ali moledovati okrog tujih ljudi pa ne morem, ker sem pre-ponosna. Med njunim kramljanjem se je stemnilo. Mladenič je nekaj časa molčal, potem je pa dejal: — Gospodična Beata, kaj če bi šla malo na izprehod? Klopice so tu povsod zasedene, park je poln zaljubljencev, samo midva sediva tu ločeno, kar vzbuja splošno pozornost. Vstala sta torej in krenila po razsvetljenih ulicah, ne da bi vedela kam. Parni stroj je bil za tisti dan že dosopel in ob njem je stal voz, kakršne imajo potujoči komedijanti. V njem je stanoval strojnik. Fant in dekle sta se nehote usta- vila pri vozu in pogledala skozi razsvetljeno okence vanj. Strojnikova žena je bas" kuhala večerjo. V vozu je bila pečica, mizica, dva stola in postelja za zaveso. Glej, kako udoben kotiček! Nekaj časa sta molče stala in gledala v voz, potem sta se pa diskretno oddaljila. Fortunat je izpregovoril prvi: — Gospodična Beata, zaupati vam moram nekaj vsakdanjega — da sem namreč lačen. Kaj ko bi zavila v skromno gostlino, kamor hodijo obedovat zidarji in ljudje brez doma? — Tudi jaz sem mislila na to. Vstopila sta torej v najbližjo krčmo, krčmarica je primaknila k njima mizico in položila nanjo kos slanine in hlebec kruha. Fortunat je naročil porcijo sira in salame, za priboljšek pa pol litra vina-Ko sta že jedla, sta se plaho spogledala In Fortunat je dejal tiho: — Jaz sem sklenil živeti, gospodična Beata. in sicer zavoljo vas. Kako pa vi? — Tudi jaz ne mislim več na smrt. odkar sva se ustavila tam pri strojniko-vem vozu. Človeku zadostuje za srečo vsak, tudi najmanjši kotiček. Ne, m nam treba posebno mnogo. Če imamo na svetu človeka, ki ga ljubimo. Koliko smete tehtati? Teža normalno razvitega človeka mora točno odgovarjati njegovi višini. Marsikaterega človeka zanima vprašanje, koliko sme odnosno mora tehtati glede na svojo postavo, da ne bo ne predebel, ne presuh. To je dobro vedeti, da se zna človek ravnati pri prehrani, telovadbi, sportu, hoji itd., kajti vi- šina in teža telesa morata biti v pravilnem razmerju, da je človek zdrav in da mu ne more vsaka bolezen do živega. V naslednjem navajamo moralno težo oblečenih in obritih moških po starostnih skupinah: Leta cm 15—19 20—24 25—29 30—34 33-^39 40—14 45—49 50—34 55—60 150 56.5 59 61 63 643 653 66 66 66 151 57 59.5 61.5 63.5 65 66 663 663 663 152 57.5 60 62 64 653 663 67 67 67 153 58 60.5 62.5 64 653 663 673 673 673 154 58.5 61 63 64.5 66 67 68 66 68 155 59 61 63 64.5 66 67 68 68 68 156 59.5 61.5 63.5 65 663 673 683 683 683 157 60 62 64 65.5 67 68 69 69 69 158 60.5 62.5 64.5 66 673 683 693 693 693 159 61 63 65 66-5 6S 69 70 70 70 160 62 64 66 67.5 69 70 71 71 71 161 62.5 64.5 66.5 68 693 703 71.5 713 713 162 63 65 67 683 70 71 72 723 72.5 163 64 66 68 693 703 713 723 73 73 164 64.5 66.5 68.5 70 713 723 733 74 74 165 65 67 69.5 71 72 73 74 743 74.5 166 65.5 67.5 70 713 73 74 74.5 75 75 167 66.5 68.5 71 723 73.5 743 753 76 76 168 67 69 71.5 73 743 753 76 763 76.5 169 67.5 70 72.5 74 75 76 77 773 773 170 68.5 71 73 743 76 77 78 78.5 78.5 171 69 71.5 74 75.5 77 78 79 793 793 172 70 72.5 75 763 77 79 SO 80.5 80.5 173 70.5 73 75.5 773 79 80 81 813 813 174 71.5 74 76.5 783 80 81 82 823 82.5 175 72.5 75 77 79 81 82 83 83.5 833 176 73 75.5 78 80 82 83 84 843 843 177 74 76.5 78.5 81 83 84 85 853 853 178 74.5 77 79.5 82 84 85 86 86.5 863 179 75.5 78 80.5 83 85 86 87 873 873 ISO 77 79.5 81.5 84 86 873 883 89 89 181 87 S0.5 S23 S5 87 S8.5 89.5 90 90 182 89 81.5 83.5 86 88 893 90.5 91 91 183 80 82.5 85 S73 893 91 92 923 923 184 81 83.5 86 883 903 92 93 93.5 933 185 82.5 S5 87.5 90 92 933 943 95 95 2enske morajo meriti svojo višino brez peta in odšteti od navedene teže moških pri starosti 20 do 45 let in viši- ni 150 do 175 cm 2.5 do 3 kg, pri starosti do 20 in nad 45 let 1 do 13 kg, pri višini nad 176 cm pa 33 do 4 kg. Newyork Pri letošnjem štetju so našteli v Ne\vyorku, v tem modernem Babilonu, 6,981.927 prebivalcev. Težko si je misliti mesto, v katerem živi skoraj polovica tohko ljudi, kakor v naši državi. V Newyorku je nad 2 milijona tujcev. Italijanov je v njem več kakor v Rimu, Nemcev več kakor v Bremenu, Ircev več kakor v Dublinu. Desetina vseh Židov na svetu prebiva v Newyorku. Newyork ima več telefonov kakor London, Pariz, Berlin in Leningrad skupaj. Newyork ima pet največjih mostov sveta. Newyork ima 1500 cerkva in dva tisoč gledališč in kinematografov, ki so večer za večerom do zadnjega kotička zasedeni. Vsakih 52 sekund prispe v Newyork en vlak. Vsak dan pripeljejo parniki v pristanšče do 300.000 tujcev. Vsako šesto minuto se rodi en otrok, vsako 10. minuto se odpre nova trgovina, vsako 13. minuto se sklene en zakon in vsako 51. minuto se izroči prometu nova stavba. Iz teh podatkov si človek lahko ustvari vsaj približno sliko tega ogromnega mesta. Kaj, ko bi srečali komet ? Odkritje kometa je vzbujalo v sred* njem veku grozo. Predstava konca sve* ta je bila in je deloma še zdaj tako tesno združena s kometom, da se zla* sti priprostim ljudem kar lasje jezijo na glavi, ko ga zagledajo. V solnčnem sistemu, kjer vlada vzoren red in kjer izpolnjujejo stalnice in kometi never* jetno vestno povelja, dana jim kdove kje in kdaj, predstavljajo kometi raz* posajene fantiče, ki počenjajo, kar in kakor hočejo. Kometi potujejo po vse* mirju liki pijani šoferji. Kaj bi bilo, ko bi se tak vsemirni pijanec nekega le* pega dne zaletel v našo zemljo! Da, vprašati se moramo povsem resno, kaj bi se zgodilo, če bi naša zemlja na svoji strogo začrtani poti nenadoma srečala komet? Morda se malo pomirite, če pove* mo, da so se kometi že opetovano obregnili ob našo zemljo; zadnji nas je povohal letos 30. maja. Seveda pri tem nekoliko pretiravamo, kajti jedro ko* meta je bilo oddaljeno od naše zemlje 8.450.000 km, toda kdor je že bil kdaj na izprehodu po vsemirju, bo pač pri* znal, da je ta razdalja malenkostna Ni pa nobene ovire, da bi ne nastali pra* vi karamboli, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. Tako vsaj trdi g. Baldet v »Lee tu res pour tous«. Dve možnosti sta: bodisi da se dotakne zemlje rep kometa, obstoječ iz vročih strupenih plinov, ali pa jedro samo. Rep kometa se je že opetovano do* taknil naše zemlje, pa se ni zgodilo nič hudega. Struoeni plini so namreč tako redki, da nikomur ne škodujejo Nji* hov ogliikov kisik bi nam zasmradil ozračje komaj več, nego kolikor ga pu* ščajo po ulicah za seboj avtomobili in druga pljuča pridobitev industriiske ci-vilizaciie. Ce bi pa udarila naša zem= Ija ob jedro, bi bilo to enako srečanie s trdim meteorjem s premerom neko^ liko hektometrov, k! bi priletel na našo zemljo s hitrostjo 12 do 72 km uro. Ljudem, prebivaiočim na razdalji nekaj deset kilometrov okros kraja, kjer bi nastal karambol, bi bilo s tem močno pospešeno vprašanje, kakšno bo vreme jutri, toda sveta bi še ne bilo konec. Verjetnost takega karambola je neznatna, izključena pa ni. V najslab* šem primeru bi torej nastala samo lo* kalna katastrofa, če bi srečali komet. 14 milijonov za en vagon Ko je plača! neki kalifornijski last* nik zlatega rudnika za opremo lastne« ga železniškega vagona 10.000 funtov, so ga proglasili za zapravljivca. Zdaj pa plačujejo ameriški magnati za last* ne vagone še mnogo več, pa jim nihče ne zameri. Vagoni, iz katerih so se* stavljeni evropski kraljevski vlaki, so opremljeni siromašno v primeri z oni* mi, ki jih imajo ameriški bogataši. Najdražji in najrazkošneje opremljen je vagon zakoncev Donahue iz New Yorka. Veljal je 50.000 funtov p,: v na* šem denarju okrog 14 milijono* Din. Oprema najdražjega železniškega vagona na svetu se vsa leskeče v zlatu. Kovinski deli, lestenci, kljuke, ure, pi* pe v kopalnici itd., vse je iz čistega zlata. Kad je srebrna. V steno salona so vdelane tri pepelnice in vsaka je veljala 150 funtov. Mnogo je v vagonu tudi slonokoščenih predmetov. Zavese so iz najdragocenejše tkanine, tla so pogrnjena s krasnimi perzijskimi pre* progami. Omarica za najfinejše cigare je opremljena celo s posebno napravo tako, da ostanejo cigare vedno primer* no vlažne. Vagon je dvakrat daljši od ameriškega PuJlmana. Razen razkošne* ga stanovanja za bogata zakonca je v njem moderno opremljena kuhinja, sa= Ion in spalnica za kuharja, stražnika in nosača, ki potujejo z milijarderjem. V vseh sobah je telefon. Kar se tiče dragega potovanja z vlakom, je dosegel rekord jekleni kralj iz Pittsburga Phlipps, ki se je peljal z lastnim vlakom na Florido. Naročil jc posebno lokomotivo in v treh vagonih je peljal s seboj ponije. Potovanje ie trajalo dva dni in dve noči in veljalo je 2450 funtov. Najboljše, aaftrajnejše. zato najcenejše! Pred sodiščem Sodnik: Kaj pa ste po poklicu? — Trgovec. — Kako to, saj so vas zasačili pri prosjačenju? — To je vendar moj poklic, gospod sodnik. Pri zdravniku — Gospod doktor, zatrjevali ste mU da rešite mojega moža vseh bolečin, zdaj pa je mrtev. — No, mar ga kaj boli? / / Strnu 10 >SLOVENSKl NARO D«, dne 31. decembra 1930 štev. 295 ^ C G. Korria- 18 Roman. < Tu je srečala moža v oguljenem žametastem jopiču; na skali je imel pritrjeno platno in slikal je morje. Klobuk je imel zmečkan in potisnjen globoko na oči. Zaslišal je škripanje peska za seboj, obrnil se je in Zelda je zagledala pred seboj Mihaela Kirka. Nekaj časa sta se presenečeno gledala in že je bil tu njegov dobrodušni smehljaj in njegov obraz se je raztegnil kakor vedno, kadar jo je srečal. — Hallc! Ze.dino srce je močno utripalo, potem je pa za hip prenehalo biti. — .Mihael! — Težko je požirala slino, grlo je bilo stisnjeno. — Odkod pa prihajaš? — Izza onihle skal. — Vsa kri ji je udarila v glavo. — A ti? — Malo slikal sem. — Pokaži no, kaj si naslikal... Ah, kako lepo... Zelo mi je všeč. — Oba sta se bala, da bi ne nastala tišina. — Kako pa prideš sem? Saj je od mesta do sem tri milje. Vprašanja — vprašanja; njeno močno utripajoče srce ni hotelo ničesar slišati. Veter je pihal, morje je bnčalo. bilo je težko razumeti poedine besede. — Pridi doH k meni, — je predlagal Mihael. — Spodaj se bo bolje slišalo. — Ne morem, ker moram takoj nazaj. — Ni smela nadafjevati. Bežati, pod kakršnokoli pretvezo... Saj to je bila blaznost___ — Zelda____ — No? — Kaj se je pa zgodilo s teboj. Saj si bila izginila, kakor da si se pogrez-nila v zemljo. — Pripoveduj mi raje o sebi. Ali stanujeta z materjo še vedno v isti hiši? — Seveda. Pr'hodnje leto hoče od- potovati mati z menoj v Pariz. Mučna tišina. Stopil je korak proti nj?; čutila sta bližino drug drugega, njune roke so se dotaknile, kri je silila obema v glavo. — Cuj, Zelda... — je začel v zadregi. — No? — Hrepenel sem po tebi. — ReS? — Si kdaj mislila name? — Ali si ti kdaj mislil name? — Kako moreš sploh vprašati? — No, saj nisem mogla vedeti. — Kaj so pa napravili s teboj? — Stric me je hotel zapreti, zagrozil mi je. da me pošlje v poboljševaJ-riico. — Ni mogoče! — Seveda je, jaz pa nisem hotela In sem splezala po lestvi doli... — Po najini stari lestvi? — Da — in zbežala sem. — Kam pa? — Oh, k prijateljici, ki sem jo pozna.a še iz šole. — In kaj potem? — Ah, poklic imam, v shižbi sem. Toda pripoveduj kaj o sebi. — Pri meni ni mnogo novega. Hodim še vedno na akademijo, kakor poprej. Pogosto mislim na stare čase. — Res? — Veš, Zelda, v mojem srcu ni nobena zavzela tvojega mesta. Pogledala ga je in bilo ji je, kakor da se ji zdaj zdaj zavrti v glavi. — O. saj rudi tvojega mesta ni nihče zavzel, — je zašepetala; — tu že ne, — je pripomnila in pritisnila roko na srce. Dolgo sta si zrla v oči. Počasi, kakor da ju žene neznana sila. ju je vleklo skupaj. Krepko sta se objela in njune ustnice so se srečale. — Dušica, dušica, dušica, — je šepetal. — Ljubček moj, — je zašepetala v odgovor in zatrepetala. — Cuj, Zelda, ljubim te, čuj, Zelda — ljubim te, srček inoj. — O, Mihael, Mihael! — je zajeclja-la m ga strastno poljubila. — Ne mo- rem te znova izgubiti, ne morem, ne morem. Gledal jo je in ves njegov obraz se je skril v srečne gubice« — Pridi, poročiva se in pobegneva, pobegneva od vsega, kar ovira najino srečo. — Da, le hitro se poročiva, — Ali bi ne mogel dobit: službe pri kakšnem listu, .Mihael? — Morda; prosim pač lahko, to me nič ne stane. — Naj se zgodi karkoli. Mihael, nobena sila na svetu naju ne sme več ločiti. — Ne. ostat; morava skupaj ... Ah. Zelda! Dražestno dekle! Poročiva se skrivaj, potem pa poveva moji materi, da sva mož in žena. Objemi in poljubi. Strast je plamtela med njima liki ogenj. — Kje pa stanuješ, Zelda? Pa menda vendar ne tu pri morju? — Ne, ne, s prijateljicami sem tu. Nazaj moram, — je odgovorila otožno. — Ah. ne! Rad'ntr h*:lc?» - Tonp Poljak cr-C »3TXXKf70r*TX-*jjt rt tir rt**, rjt^r strokovno podjetje za splošno radiotehniko LJUBLJANA. Aleksandrova cesta 5 >*Ađa1i o£la&i< Vsako beseda SO pitr- Plačo se laHkti tudi m tnamkaJk. Za odgovor znamko t - Na vprašanja brem crramk* nm ndem-rrrtnmn - Na1*r*aruMi otfto* * - Usnja te suknjiče globoko pod ceno prodaja tudi na obroke. — Prijave na upravo t Slov. Naroda* pod šifro »Nizka cena«. 315S MOTOK 7.50 Ks. dobro ohranjen, na izmenični tok. po nizki ceni prodam radi naba\-e večjega. — PojBJ*nila daje: Vintar, Spodnji Brnik pri Cerkljah. 321S PRIMA AJDOVO KAŠO suho, v vrečah od 50 kg franko po Din 5.50 nudi — Heinrich, Čakovec. 3217 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v uopravilo vse glasbene inst.-t-»lente. — JANO, UIBLIANA. Bohoričeva 9. Premožen samec srednjih tet, nepokvarjen, pri-kupljiv, stalna služba, penzija, mesečni dohodki 50O0 Din. cženi primerno damo, najraje deželanko. — Obširno neano-nimno na upravo »Slovenskega Naroda« pod * Harmonija ustvarja srečo«. 3213 -• i.\v, 'i_\*-> ':_•£>* '-"-C ':' C""1 EPCS --^ 531*3" ELEGANTNE OBLEKE izdeluje modni atelje F. Pre-melč, Ljubljana, Dunajska 29. Brzo likanje, popravila, najso-lidnejše cene. 3215 Ženitna ponudba Državni uradnik. 33 let star, rimokatolik; z dobro plačo, lepim stanovanjem in posestvom, želi znanja zaradi ženi tve. Ne išče dote nego milo. zvesto družico in dobro gospodinjo. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro >Idealen zakon 545« na upravo :r»Slov. Naroda*. 31S1 ZA SLOVENIJO glavno zastopstvo In skladišče kolosalnega, dobrega novega predmeta! Prednost onemu, ki ms v I«jurtl.iHnj »okaje in da jamstvo. — Jugoslovenska izložba, Zagreb, Zrinjevac 15. 3216 STALNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK velika izbira okvirjev in sprejme vsa rezbarska in pozlatar-ska dela A. KOS BHHBHBHHHHHHHBBB 3BHHE g Srečno in veselo novo leto želi BJ Dvorska knjižnica f£J LJUBLJANA Borštnikov trg 1 P'PiPiPiPiPiPiPip;ciCiPiCiPip Operna Ljubljana, Gledališka ulica št. a Prvovrstna izborna kuhinja, dnevne dobave iz Hrvatske. Purani, piščanci, pripravljeno na razne načine. Cene zelo zmerne. Vina vse najboljše kvalitete, cene samo od Din 10.— do Din 12.—. Črnina kne, posebna letošnja specijaliteta po Din 11.—, čez ulico Din 10.—. Prošek stari črni in beli iz suhega grozdja, posebna buteljčna kvaliteta, steklenica % 1 samo Din 22.—. DANES V VELIKI MNOŽINI ŠAMPANJEC STARI »ROYAL«, reklamna cena za steklenico samo Din 60.—. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ozir. gostom (Srce/; 3van pleskar, ličar in soboslikar LJUBLJANA, Dunajska cesta 15 ter gostilničar v Stopanji vasi »Na Planlrjn«. Priložnostni nakup Rokavice Nogavice Ljubljana, Mestni nasproti magistrata. trg 25. 3093 zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloee znižane cene! j J ' 'HIMIN i MHIUillll IM 11 i Hi i M (1111 Ml M 11 li I i 11111 i hJ 111 It 1111IIM11U HHIIIK HI H11II11 Hl WIU1U111U Ul 11111111II11 i 11 l^^U^M^^^^^^^^hi^^^m^^^^^^M »in .» IO-- do IHn §00*- Modroci Din 330*- KajboliSa in nttfsoIldneiSa izdelava — Cene solidne Xndi »amo in želi srečno in veselo novo leto Kari Sitar Ljubljana Wolfova ulica 1«, dvorišče Krajevne zastopnike za propagiranje prodaje dr2. obveznic na odplačilo na obroke IŠČEMO po vseh večjih krajih vse države. Ponudbe na Publicltas, Z a grob, Ilica 9, pod št. 25166 Premog, drva, koks prodaja »ILIHIJA« d. z o. z., LJubljana, Dunajska c. 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2593 HALO! HALO! POZOR POZOR! Obupane i Ali imate skrbi, ali bojazen? Vam prinaša pri poškodbah in iz-izostanku mesečnega perila ze mnogo let preizkušen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporočen, zanesljivo učinkujoč pomoček Prof. dr. Rvttiha »EKOSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din HH>. za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. ZAJAMČENO NEŠKODLJIVO! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo Diskretna pošiljatev po pošti. ORDIN. H \ VELKOVA L A BO RA TOR Praha-Nusle, Božetechova nI. 10. Pošt. sehranka č. 17. C. S. R. — Pišite, prosim, razločno! V Jugosla\dji je pisma na nas frankiratl s 3 Din Sir in med vseh vrst knpite po najnižjih cenah pri Tulii ZUPAN. Lfubljana. Sv. Pet-a c. 35 DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE! Srečno in veselo novo leto vsem naročnikom Alojzij Lombar modni salon z gospode ln damo LJUBLJANA VH Celovška cesta 53 : aznanilo. Naznanjam vsem cenj. obiskovalcem vinotoča, da otvorim s 1. januarjem 1931 na novega leta dan svoj lastni vinotoč v Streliški ulici št. 10. Zagotavljam, da bom točila prvovrstno belo in rumeno ljutomersko vino liter 16.— Din, rdeče, dolenjski cviček, | iz dobro znane Gadove peči liter 14.— Din ter belo in črno dalmatinsko vino liter 12.— Din. Obiskovalci bodo postrežem z najboljšimi mrzlimi jedili iz lastne kuhinje. Srečno in veselo novo leto želi ter se priporoča za prijazen obisk FRANČIŠKA JERE S t renska a lica 10. to VVALLET ENPRESS, Ljubljana, Stari trg štev. 19 Plesna sezija — plesalec mora izgledati kot gentleman. Ce opaziš na obleki madež, da se trga, da potrebuje likalnik, hitro pošlji na gornji naslov — pa zopet stojiš v plesni dvorani kot »kavalir«. Mesečni abonma 4 kratno likanje, čiščenje z dostavitvijo Din 100.—, — 4 kratno likanje Din 50.—. Pri odraslih in otrocih je FICOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidovf kadar so v zvezi s slabo orebavo. — TI-GOL, se dobiva v vsahi lekarni, razpošilja pa izdelovalec — Apoteha Dr. Semelič* Dubrovnik 2 60. • 1 steklenice s noštnino 105, 8 steklenic t4S* 1 steklenica 40 Din. arfćno novo leto *eli ceni. nnroetilUom nash splošno /S/eporstr renooa 7 vodovodne I n * t » U H I f ln krit) 1 s m n o - cementnih »treh OGLEDALA vseh vrst vel kosti in oblk BKIHE\A IN !\ K II K U- H K X A STlili I, A vseh vrst — zr-Cbloo, ledenasto, marmurnatj steklo i. t. d priporoča KRISTAL," d. d. tovarne ogledal in brušenega stekla Centrala: Maribor, Koroška cesta št. 32. Telefon int. 2132 — Podružnica: Liubiiana Vil. Medvedova cesta št. 38. Telefon int. 3075 — Podrobni ca Split. Zrinjska ulica broj 6. Telefon int 3b8 Edino čisto domače podjetje Franc Jager tapetnlfttvs LJTTSLJAN'A, Sv. Petra m. T9 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrat, modroce, otomane, žimo, zložljive po-Vajraodernejfis oblika! atelje, patentne divane i. t. d. Prostor sa posteljnino. | Oarantlnuts komatmkrlja! I &tehei*niQ grofice nasu ottjo cenjetfemu ©fcct #19tx>t*, do fe c 1 r o r i / lastno delavnico sfovfcettcjo in nohlst*>ene£*M nlesŠcarst&a in iic€Mrsto€* 17 0Gon*ensice$c* t#J*c* ttft9 Cel« 3+?T9 Cer me $e terdfia fSrffffCfC - tfteh£1**11 & (Am tet fPwiKCi me pripereca cenjenim naro£n*Gem i so moiIo';m;c Mofi^ctt/ctiosf in finm meti areetto in ■ve«e/e noro #««0 493* / ! Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: Srečno ln veselo novo leto želi i J. Hlebš družba z o. z. pleskarstvo In «*oboslikar*»tvo LJUBLJANA Sv. Petra cesta 33 ♦ t » t t Kolodvorska restauracija u Houem mestu !i3l3SQE!L,E!aa!DEIEIEI(3QElEElE3& pij Srečno ln veselo novo leto Želj £sj Cj IVAN PEIIDAN nasledniki H C3 LJUBLJANA [3 _Q I SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim ♦ cenjenim gostom i Hotel, restavracija Trst — Kočevje i obenem KINO RADIO : Lastnika ŠTEFANIJA in IVO 8ULEK. I Srečno novo leto t želi vsem cenj. odjemalcem in naročnikom ♦ I elektro meh. poJ;et;e — elektro teh. podjetje L;nbMana Domžale ♦ t Gosposvetska c. 16 Ljubljanska cesta 59 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *■ -> SREČNO IN VESELO NOVO LETO i A.&E. SKABERNE LJUBLJANA SAJOVIC IVAN splošno ln ortoped, čevljarstvo LTTJBLJANA TorjaSkf trg 4 Srečno Jerneju< LJUBLJANA, Sv. Petra e. 85 TTRK JOSIP ključavničarstvo — kovaiUo TOPLICE-ZA GORJE ■ R. JAPELJ A DRFG Splošno slikarstvo *n pleskarstvo TPBOVIJE Andlovic Josip splošno mizarstvo* eleforožama Škofjiea pri L nbtjant Poceni ln vendar najboljSa |e SEVER JEVA OTOMANA ■ 82 peresi v sedežu to 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 670.— do 830.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najbolji] materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 Kisu imi o ran lini srodaj« po najugodnejših cenah samo oa debeio Prem og tumači na nožem«« ca domaČa kuna v« in udustnftsks svrb* Kovaški premog £5 KA U Q Bvarntftkl plav V m S Carski m plinaM Brikete Prometni lavod za premog d.d v Ljubljani Miklošičeva cesta tiev. l&A Geco patrone z nemškim *Rothweilskim< 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnje* z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, im^ vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar. Ljubljana, Koneresni trg stev. 8. i ■ ■■>!■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ irfifiiiiiiip ■■■■■■■ m p H H KJJ □ 0 vsem cenj. naročnikom, prijateljem in znancem H ^ MODNI ATELJE H □ .<5\c diplomiran krojač g ^ LJUBLJANA Tržaška c 29 " ojlijji q[X3DaaaanouLiiJULOJLiLx^^ Franjo Malis I SREČNO NOVO LETO želi \-sem cenjenim odjemalcem flli I. PREAC. manufaktura fll| MARIBOR Glavni trg 13 • o Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom PETER ŽITNIK spIoSno kleparstvo in inštalacija strelovodov LJUBLJANA Ambrožev trg telefon 31—i6 Srečno novo leto želi | vsem svojim cenjenim odjemalcem ^ A. PINTAR I trgovina n tpeoerij*»kim in kolonijalnim blagom LJUBLJANA Gosposvetska cesta 14 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Sokolov JoSko LJUBLJANA Pred Škofijo 18 | i Srečno m veselo novo leto žel! vsem svojim cenjenim gostom MARTIN BUJAS lastnik vinotoča LJUBLJANA Prešernova ulica 5 [I i Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto Obenem se priporočam za nadaljnjo naklonjenost, zagotavljajoč Vas točne in solidne postrežbe FRAN JUVAN, valjčni mlin Sr. Gameljne p. M. Vid nad Ljubljano. SAVEL KALIA TRGOVINA S SUROVI311 KOžAJIl LJUBLJANA ! i t i SREČNO NOVO LETO želi vsem obiskovalcem »Šmarjeških toplic64 pri Novem mestu in se še nadalje priporoča UPRAVA ŠMARJEŠKIH TOPLIC. yi «> K K o X O ii K O \ O S li A TOVAR PREJ F. PEXCA 1 JI ItLJAVA 37 »SLOVENSKI KARO D«. .......♦>»> TRG« FRAN BABIC LJubljana, Dolenjska e. 2 j ItttttttttfSStttttttSSSttSSSS MIROSLAV BIVIC knjigoveznica, kartonaža in galanterija j; LJubljana, Sv. Petra e» T tttsttttttssss ;««ttttttttttss< ANTON BRECELJ cevi jar LJubljana, Gajeva uHca 2 mttitttttsssssttttttsssttts i; i, IN H. BRECELNIK ;; mesar Spodnja Slika 25 ^IMIMIMIMM.....MIMMir * DROGERIJA »A DRU A« LJubljana, Selenburgova 1 itttttttti »s—m ANT. in FRANC AN2IC mesarija in gostilna Hradeckega vas 636 Šolski drevored, stojnica lttSS< Itttttttsss i ; LJubljana, Dunajska c 20 ;: Ljubljana, Selenburgova mL !: Ljobljana, PogačarJev trg 3 ^ !! 4 * * 1 • ♦ ___________ < >_______,___._ BRECELJNIK LOVRO čevljarski mojster, popravljanje galoS in snežnih čevljev LJubljana, Vidovdanska 2 ottttttttttssssssssssssss j; JOSIP BRESKVAR čevljarska obrt F. F AJDI G A SIN zaloga pohištva, mizarska delavnica Ljubljana, Sv. Petra e. IV Ustanovljeno leta 1879 f ItttMttt »11111»« OLGA FATUR Modni salon Ljobljana, Stari trg 11/a isttttssssstttmssttstttttt : LJubljana VII, LEO IN T. FELBER špecerijska in delikatesna trgovina Ljnbljana VH, PodmlHča-kova ni. 11 »ttttttttttttttttttttittttttt: O. Fettieb-Frankhei česalni salon Ljubljana, ttttsssssssi trg 19 3 soosoosass ENGRLB. FRANCUETT1 rriseur za dame ln gospode ■IIMMMIMMHIurgova 6 - < > < 3 >HWIM ANGELA GORŠE trgovina z čevlji Ljnbljana, Stari trg 15 »sststi »fttttttt; * ANT. LN M. GREGORC mesarija stojnica Šolski drevored ljnbljana, Skofja nL 19 j Ljobljana, Poljanska e> 81 GABRIJEL BREZNIK trgovina z delikatesami Ljnbljana, Sv. Jakoba trg in Florjanska ulica FRANJO GRABJEC fotograflčnl umetniški zavod Ljobljana, Miklošičeva 6 ;H»MIMMIMHMI»MMI D. CASERMAN krojaški mojster Ljobljana, Rettc-Mui nova (Sv. Martina) cesta 9 sases;;«ttsttsss> >........ssssss.....sss......ss; ;#.......ssssssssss CEHOJUG d. z a. z. komisijska družba Ljobljana, Miklošičeva 17 istttitsssssssssssisstittiti ALOJZIJ CEŠEK LJ ubijana, Šolski drevored LUD. CER NE juvelir. trgovec z urami ter zapriseženi cenilec KAJO DELI C zlatar ; LJobljaaa, Vidovdanska e. 2 ;; Ljubljana, istttttttsssss< EMIL DOĐRIC otroške igrače in galanterija LJobljaaa, Frescracva oL »iisttttitiistttsssssssssttss;; ELI 31J EBER krznar In izdelovalec čepic Ljnbljana, Kongresni trg 7 sssssssssttsstssssssssstttsttttstsssssssi ittsssssssssssi iStitti ItSSSSSSStl Gost. »PRI PERLESU« (pri Jerici) ANT. in JER. 2ICKAR LJubljana, PieSemova 9 tstttttti GOSTILNA RA2EM LJobljaaa »ittttlttttilllttMMIlttttti GOSTILNA TRATNIK ljnbljana, Sv. Petra e, 95 MARIJA HITTI trgovina s kurivom i' Ljubljana, VVolfova oL S LJobljaaa, Ahaeljeva 19 f..........sss.....s..........»t is........................i J Angeloslav Hrastnik trgovec ♦♦♦♦ ; >.....MiMIMIMIi issssst J. BRIBAR krojač mL Ljobljana, Ahaeljeva 19 istts»sssMtiiSSStMttMiMil IVAN JAX IN SIN tovarniška zaloga Šivalnih. pisalnih ta pletllnib strojev ter koles Ljnbljana. Gosposvetaka 2 ttttttttttst SSSSSSStl ANTON KAJFE2 Miklošičeva e. 14 - ISittl A. K A SSI G ca In izdelovanje čepic tttttttttttttttf »tlttttttMtti MMM......IIMMMII' »s—sass 9t IVAN K LESNIK trgovina z meSanim blagom j! -j^^ - Rette-Murnova \ (Martinova) cesta St» 11 * 141, LJubljana I! sssstttt;;ssssstsistttsisssstssttttti AL. in MAR. KOCJAN j{ < > Ljobljana, Šolski drevored j| JOSIP KAŠTELI C Ljobljana, Vodnikov trg 4 : ANT. in ALOJZ. KEBER \ ISSSSS1 NIKO KOMAN brivski salon EMIL MORE sodavičar Telefon 3452 ANTON NOVAK gostilničar in trgovec Ste panja vas ••••••t;>tsststtsssssstttssstttsstttstt;;...... Marija in Franc Novljan mesarija |! LJubljana, Poljanska e, IS j; LJubljana, Šolski drevored jj Ljobljana, Cankarjevo n. 9 \\ KOZINA ANTON matematično - mehanična delavnica Ljobljana. Bohoričeva « Ljobljana. Smartinska 8 LJnMjana. Dunajska c, 9 > »S»SSS< IG. KESSLER manufakturna trgovina »Pri Janezu« KAMRIC I. delikatesna trgovina ta sajtrkovalmca e. 18 i IttSSStl F ANI KACI C gostilna »Pri raci« tsttsttsttti itSSSSl M. KE8E trgovsko vrtnarstvo, prodaja zelenjave in cvetlic Ljobljana. Linhartova 5 sssssssssssssissssstittittttts .ttttttttttttttssttttitstttttmtttttti SIMON KUMANEK LJiibljan a, Selenborgova S 4 > it ST. KOSTANJEC brivski salon ljobljana* Gradišče 7 ttssttttssttsssssssstttstsss« KOLINSKA CIKORIJA LJobljaaa isssssttiisssststsssssitftttt FRANC KRASKOVIC trgovina »II.......MMIMI T. NOVOTNT slaščičarna in posredovalnica JOSIP PUH dobava in pokladanje parKetov Ljubljana IMMMMMIMIMIHMM» ANTONIJA PUGELJ trafika S! LJubljana, Miklošičeva r. 34 JOSIP REDEK ključavničarski mojster »IMMIMi Ivan Perdan nasledniki Ljubljana IOOS4 IM.........' JAKOB in ANA PETRIC mesarija LJubljana, SolskS drevored Ljubljana, Sv. Petra c 85 *«04 »O* DR. O. PICCOLI lekarna LJubljana, Stari trg 22 LJubljana, Dunajska cesta Stecno ln vebeCo novo Četo )SSS9S OOSS^SrSSSSSS oss^p* iS ■ £vun fl. CLdctmič ^^^■j ftftP&GM i€9*S9990«Os6o 09*0419*990 j Hluhtjana, Sv. (Petra cesta st ffissfraiiitss t sllopjlicp, (Dmtw*lw9§mte*B ssHieo StC GCmljcM Ptiro esrsTfo 33 ittttf itttssssststtssstttstsssi »SSSSI issttttttsssssssttssssttst IVAN KREC modno kro jastvo c 9 S»4 IIIMMII IVAN KRIZNAR I LJobljaaa, • j ljobljana, Realjeva c 1 j j LJobljaaa, TrzaSka STEFICA KR2E trgovina s kurivom in vrhniško opeko 12: JANKO KVAS kro jastvo za dama ta gospode Wotfova OL t/l i; Ljobljana, Sv KAVARNA » PREŠEREN < Karal Polajnar, kavarnar ittttttttti \ KAVARNA V05PERNIK j iiiMMiiiiiHMiiiminum LAMPIC ALOJZIJ krznar in usdelovatelj čepic JOS. LEV ANIC veletrgovina vina VH, Lepodvorska 14 tstsstttttsttttssttt MR. M. LEUSTEK lekarnar Brata Eben naslednllrl Martine Cer ne & Co. I družba z o. z. — pleskarstvo, ličarstvo in črkoslikarstvo Ljubljana, VoSnJakova 8 ittsssssttttttttttsssssststtt itttttSSSStf s< Pekarna IVAN PISKAR Ljobljana, Dunajska »sstttsssssu ;; iStttti J«ttitttttsttttttss< MATE.I PLIVERIO brivec »Hotel Slon« Ljubljana, Dunajska cesta j j tsssstststttttsttt.......***** I; I. POGAČNIK trgovina s kurivom || Ljobljana, Bohoričeva oL 5 j j IVAN POGAČNIK Foto-atelje Ljobljana, Aleksandrova c. »sss......................**** POGAČNIK MATKO Knjigoveznica ln gaL delavnica LJubljana, Kongresni trg 12 j; 1.....ttttstttttttssss« FRAN MEDICA gostilna in trgovina 4 SSSSSSSS gtSSSSSSSSi i > IVAN LUPSB modna, manufakturna In galanterijska trgovina Karlo vika e, 99 j; LJobljaaa, Rimska cesta 18 ZOFIJA MAHNI C modni salon e, 8 5 1...............1 ANTON MANCINI foto-ateljs (Podružnica Jesenice, Gor.) »tttttssssssstttttttttssssstt I* MARCHIOTTI trgovina s usnjem TEREZIJA MARINKO \ trgovina z mešanim blagom ] 2 :; Ljnbljana. Prisojna ..........itinnitttt.....stMSSsstsssti BL 7 ISSSSI so^aosa.........................* STANKO MEDEN krojaški salon ME2NARCIC JOSIP pekari ja LJobljaaa, Trtaika e, 4 ta Poljanska cesta 41 JANKO POGAČNIK fotomaterijal LJubljana, Tavčarjeva 4 ANA MIHOLIC vinotoč, gostilna ta kavarna »Central« TRAFIKA MLAKAR ljobljana. Paviljon Realjeva IVAN MOLK knjigoveznica Ljnbljana, Cankarjeva n. 18 ' Josipina ia sin J. Podkov mesarija LJubljana, Sv. Petra c 7 (hotel Lloyd) TRAFIKA POGAČNIK LJubljana, Dunajska e. 12 ........HIM........ PRISTOU & BRICELJ Specijalni artistični atelje za črkoslikarstvo Ljubljana Realjeva 4 Sv. Petra 89 HIMIMMIMMMMMI........ TRAFIKA PR A PR OTNIK Ljnbljana, Prešernova 54 .......ssttsssssss.....I ssees.................tttust* K. PUČNIK krojaški mojster Ljubljana. Tavčarjeva 8 sssittsssutttttttttttisstssstti MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina Ljubljana, Sv. Petra c 26 < Ivan in Uršula Rozman čevljar Ljubljana, Rožna unca 8 L ROZMAN izdelovanje ln eksport pristnih kranjskih klobas 1 »osesoos SLAVKO RUS Ljubljana, Dunajska c 9 IMMMMMtMMMMM.....I HINKO SEVAR Antikvarlat-knjigarna Ljobljana, StlSkl dvorec nasproti Šentjakobske Sole IMMMIIIIII*« SEVER mesarija Ljubljana Trnovska ul 2-Jurčlčev trg 1 »ItllltSllttISt «1..........i»> EDVARD SEVER zlatar Ljubljana, Gosposka uL 4 !| TRAFIKA SEVER Ljubljana, Selenborgova 1 so* >SSSSSI IVAN SIMONCIC trgovina z mešanim blagom Stika »tttsssssssssstSv4 ».....^ Tvrdka Siesel & drug Ljobljana, Dunajska c 81 : mniii»f»iniiif>iin>ii'; i JOSIP SLUGA tapet.nl k in dekorater Ljubljana, Sv. Petra c 5 i ANA SKUBIC-KRECIC trgovina z mešanim blagom LJubljana, Flor janska 80 ;.....' >SSSSSSSSS»SSS»»»»»»#' MATKO SOKOLIĆ ml. trgovina z mešanim blagom Ljubljana Hrenova ulica 19 (žabjek) o......i eesoi t ANT. STA CUL Ljubljana ; ;sssttssssttsssssttttssstttt) FRANC STARIC čevljar Ljobljana, Ulica na O rod l >St,OVENSKT NAHOD«, dne 81 deombra Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: I IVAN in F ANI STRITAR kavarna »Stritar« Ljubljana, Vldovdanska 1 >»#»•< FRAN J A S TRI TIH aladćičarna Ljubljana, Pred Škofijo S JERNEJ ŠINKOVEC brivski LJubljana, Mestni trg; IS >IMMMMMMMMM \ ' FRAN ŠKAFAR mizarstvo s parno aHo Ljubljana, Rimska 16 AL. TRINK strojno mizarstvo IJnbljana, Linhartova 8 FRANČIŠKA TROHA trgovina z meSanim blagom Prvo Jugoslovensko izdelovanje dro2 (kvasa) Marija Volk-Košmerl Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 — Telefon 3312 ALFONS ZARNLK modno čevljarstvo Ljubljana, Gajeva nHca FRANC WOLFING urar Kodeljevo, Za Ljubljanico 81 I Ljubljana, Gosposvetaka e.12 t i JANKO ZEVNIK mesarija SlSka - Ljubljana IVAN 2ELEZNIKAR manufakturna trgovina Ljubljana, Marijin trg S •»•«»»«♦•»»»»»♦»»••♦♦♦♦♦•»••' Frane in Marija Živec gostilna ln zidarska obrt Ljubljana, Rimska cesta t LUD. ŠTRUKELJ epecijaltu atelje za ćrkoslikarstvo LJubljana, Sublčeva ulica 3 | M. TER SAN modni salon LJubljana, Sv. Petra C 7 Hotel Lloyd ANA 8 U H ADO B NEK ;; trgovina z mešanim blagom < in trafika $ Ljnbljana, Poljanska e. 70 • ANTON 8KERJANC MARIJA URBAS nasl. (I pristne kranjske klobase ALOJZIJ VRABEC splošno kleparstvo Ljubljana, Šolski drevored j; Ljubljana. Komenskega uL 16 ♦ « Telefon 2865 | Ljubljane, Sv. Petra nasip 4; IVAN ZORKO splošno ključavničarstvo G25sce - LijabtjkuBa Modni atelje za gospode AND. ZNIDAR Ljubljana, V rebri 11 FRANo TREBI 19AK modna krojačnica LJubljana, Gosposvetska c 6 (na dvorišču) f H. SUTTNEB * Ljubljana, Prešernova uL 4 1 EDVARD 8KOFEK rgovina z urami, zlatnino in optiko LJubljana, Mestni trg 8 | Foto-ateljs ANTON URSIC LJubljana, Frančiškanska uL 10 (poleg hotela Slon) FRANJO ZAJC mlajši frizer za gospode ln dame LJubljana, Prazakova uL 18 Alojzij & M. Zorman trgovina LJubljana, Stari trg 82 Upravnik »Slovenskega Naroda« vsem ceni. naročnikom in Antikvariat, HINKO ŠE V AR Ljubljana, Stari trg 84 VIKTOR SOBER trgovina s Špecerijskim In mešanim blagom t s i JOS. VODNIKA dediči tovarna kisa FRANJO ZAJC brivec Ljnbljana, Sv. Jakoba trg Ljubljana VIL Celovška c42 i; Ljnbljana, Dunajska e, 12 HERMAN ZUPAN galanterijska knjigoveznica gasilne potrebščine Ljubljana, Krekova uL 4 inserentom IVAN ARBI pekari Ja LJTTBLJANA Zvezdarska ulica 4 MARIJA TIULLER (pri Bergantu) Ljubljana Trnovo, Cerkvena ulica 8 MARIJA URBANOG kovaš t vo LJUBLJANA Hrenova ulica Stev. 19 T. ŠTRUKELJ delikatesna trgovina in zajtrkovainica IGNAC VEHAR sploSno mizarstvo Knjigoveznica, kartonazna ln galanterijska delavnica t MATIJA SIFRER j l4ohH^ Vegova ulica S t ^g«^ zldovaka ulica 8 | LJubljana, GradaSka nL 12 g i Ivan in Ivanka Zamljen f čevljarski mojster LJubljana, GradlSče 4 FRANJO 2ABJEK brivec Gostilna Rastohar ln trgovina ♦ OSVALD PENGOV t LJubljana, Cerkvena uL 1 | LJUBLJANA, Karlovska c 19 Gostilna »Pri Lozarjo« TONČKA HOČEVAR gostiln i carka LJUBLJANA, Rožna uL 15 Higlenična pralnica in sve tlo li kalni ca FR. ŠIMENC Ljnbljana, Kolodvorska nL 8 Kemično snaženje oblek FRANC 8TULAR čevljarski mojster Ljubljana, Flortjanska 8 th VILHAR * urar In trgovec z zlatnino \; in srebrnlno ANTON ZAJEC mesar II PACLI A* LJubljana, Sv. Petra e, 88 \\ Vlč-GUnce ln Vodnikov trg J! I NARODNA KNJIGARNA X družba s o, z* I LJUBLJANA Stritarjeva al. 2 i i FRANC REPIC »odarsko podjetje LJUBLJANA konfekcijska trgov na Srečno fn veselo novo leto \ Zeti Andrej Mmir j parna pekarna I L J U BLJHH H i I \ Bohorl6eva tzL »t. I I Ljubljano, Stari trg t.......1....................' t Sreča« novo leto o cenj. odjemalcem in znancem j j KONFEKCIJA 1 1 K. Derenda I LJUBLJANA Srečno novo leto želi konfekcijska In manufukturna trgovina LJIBLJI^A ososooso« tfnton Ob!ak li . c. ,. ,o i . II FranjO in | * kovaSki mojster * Sv. Petra cesta £9 \\ Srečno ln veselo novo leto !! a n2A41 KPaoastv I I Želi vsem naročnikom, rnse- \\ AsllCIl RT sTi H | LJUBLJANA rentom in čitateljem ttosti Ina ia \\ ArM,. ua m „ rtu «- Kttitrkovainic* I Ahacijeva cesta 15 Englibh i tor C elovska c 34 || m.....♦»♦»»»+»♦»♦»♦»»♦♦»♦»»»♦» tLJoMJana, Knafljeva X trgsvlst a muko. Si* 2 tom in detel, pridelki Veselo In srečno novo feto Veselo In srečno novo * t leto želita I < \ Zaloga in zastopstvo mlina: Trapi a k os; aa mosta nn. Btnialaka U ( pre|e llfirzl I drug) \ Sv. Petra c. 38 se. makni | v t Anton in Marija ; Sreftno ln veselo nove leto teli tvrdka | Josip Marn splošno pleskarstva ia slikarstvo Ljubljana Donat-k« cesta Siev. 8 •M e m trti t #• sj i > mnimii s Srečno in veielo z • r r novo leto t » teli vsem tvo itn ceni. odjemalcem Andrej Marcan mesarija j Dorava t »»»s............see.....ssoosom specijdlna S Klobi (PT*EJE trgoui h gos iioa SP- ŠIŠksa Knezova al. 19 w «► ^ _T. r II mesar in gostilni čar J SREČNO NOVO LETO slpeceickim | Srečno in veselo novo | ffiV ffftft 0Š@W?2IS :i n koionijolnim I i«to želita svoiim :enj. i w ww - ;; . SvLPe,l cn35 i Pfe» in Katf Štcrk | V». "". »r I voo«e«ow m l «j. Mirko Bosatal 1 ^' ~~1J- psss i : izdelovanje in pro laia : trgovina - pj$tnih totn;skih klobas i: J POK) !i - M i Veselo in srečno novo leto želi tAsivel&o^a eeata St. IS TVORNICA SADNiH SOKOV, esenc i. t. d. I*| obl faiia Ivan ^ »eteiKova aiiea j j Xlip5affM«%I«* | ^ «« ; I.T0MSIC Kersnikova ul. štev. 3 Ljubljana t :! modna trgouina | «oioauorska nt zs | SV.P£TUL3B |i O. M. V l>OLJU Jj Albina čevljarstvo ana - Šiška i! stasa cerkva MMMM< izdelovalnica perla ! Ljubljana i| LJUBLJANA ž r* ... t tf^osals^Asfrs it t* I »0109 staro cerkva j; e^ » ^ | J J J la#SJ&lf or»0 f Ljub Jana Stan trg 14 f j ciovska <»sta stev 62 i| qbadi*6E la/t*. | pouanska-cesta 91 | aVe«i ./5«,/»,«, i| 11........MMlttttTSSeSaS................^""TTTTtltl.......» €ci»čai* * pekanja Poljanska c. 25 1 Mirko Ho&lrnifk \ ključavničarstvo ; - i BvtogRnična Venlnica t Ljubljana Frankopanska ulica 26 Telefon 34-77 L0VR0 ROZMAN tel j u čavničar 1 ri izdelov. tehtnic Ljnbltana Pred Pruianii Stev. & IpiHTOH JEDE] S gostilna in ulnotoč T. EGER Ljubljana i Su. Petra c. Z | D. I IZDELOVALNICA KLAVIRJEV GREGORICEVA 5 PIMSKA CESTA 2 t h Ssk Ida hnte4?s 1 staube^DJetJE Verna* «. dn# sniCf>Mnhr« 1930. i Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: I Tovarna bučnega olja I I. HOCI1MCLLER X Maribor, Taborska nI. 7 1 Telefon 23-39 4♦♦♦»♦»»»»»»»♦♦♦♦»»«»»»»»♦•••♦♦ ♦ Fr. Bernhardov sin: Ime ji tel j I GUSTAV BERNHARD ♦ ♦ Maribor, Aleksandrova c 17 tMMMMM»M»»M..........MIMMIMM $ •••»•••••••••••••••< I JERMAUŠNIK JOŽEF t brivski salon X X 3Iaribor, Aleksandrova 4S KAROL PREIS JUSTIN GUSTINCIC mehanična delavnica, trgovina s šivalnimi in pisalnimi stroji Maribor, Tattenbachova uL 14 »»♦oosososoososososooooossoos•;; Ivan in Helena Kvas klobučar — modistinja Maribor, Aleksandrova e. 33 IVAN MAHAJNC kavarna in restavracija Kavarna »Promenada« Maribor, Glavni trg 9 Krčevina, Tomšičev drevored;; ♦ .X......«MM«.....♦»»»»♦♦♦>♦ J M+ • #•« *##•*•»♦•• • »#• I •••••••••»••»♦*«•••*• f «•***« M* *»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ HOTEL OREIj I Franc Žemljic Maribor *•••»••»•••••••••••••• mmmm>; ; ANTON PAS modna trgovina JULIUS GRIPPA trgovina s delikatesaml 5 zaloga pohištva in preprog * modna trpovi na I to vinom $ i i; $ Maribor, Gosposka ollca 20 <► Maribor, Slovenska nL 4 t Maribor, Slovenska oL S Z t »♦......♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦♦»»»♦♦»»»♦ *.........»eeeee^eeeeee......es i.....».........~ ANDREJ HALBWIDL * hotel »Stara pivarnac j Iuon Krovos i KARI. ROBAUS peka™ _^ ji trsova KConiale in *e,eza i I v^^^^.. jj j; o porcelanasto, karoenitaato <► Maribor ♦ t ♦ Maribor, Jurčičeva al. 7 X Maribor, KoroSka 24 r ♦ x♦♦♦»♦»♦•♦»»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»»♦»»«o•»••»•••••»••••••••••♦•••••••»»»»»••»»•»♦•»•»»♦»»»»♦»»•»•»•i ♦ <► || I Srečno In veselo novo leto :: želi I MARIBOR !| ■ • X Aleksandrova c. et. 13 \\ ♦ J Usnjate torbice vseh vrst, j * X gamaše, nahrbtniki, opreme ! \ i jI j I za konje, gonilni jermeni, kov- j j S čegi za vzorce in potnike. j j (Ml /91 1*3 0 B O I ♦♦♦»♦♦»♦♦•♦»•»♦♦♦••••••♦•••••» %♦••••••••#••••••••••»•»>••«••;t ••••••••••••••.....■ IDI modna manufaktura j MARIBOR I Glavni trg štev. 9. L felix Skrabl || mannjoktnnia trgovina i; MARIJA SIEBER Speč. trgovina z rokavicami in stezniki Maribor, Glavni trg 14 ♦••••••••••••••••»•»••»•♦»•••< LUDO VIK VLAHOVIC mesar in gostilničar Maribor >•••••••••••••»»•••••••••••»»» ilMMMMIMUMMMIMK STERNAD JOSIP puškar JOSIP CIUHA gradbeno podjetje TRBOVLJE »•»•»•>• t •#♦»♦»•••••••••••••••••••••••« < >*•••••••♦••••••••••••••••••••# J! RUD. KALLE mehanik pisarn, strojev Maribor, Slovenska nL 28 Celje, Slomškov trg 1 i JOŠKO GOLOB brivski salon za dame in gospode w ' ORMOŽ o CENTRALA Drajrntin Carić vdova puSkama Maribor, Slovenska nL 18 se••»»•••••••>•••••••>•••••••» BLAŽ JERICEK trgovec RAJHKNBTJRG o••«••••••••••••♦••••••»•»»•••• BRANC NEDOG modna trgovina JOSIP KAUČTO «"FV PTUJ s«o«oooao«ooaooosoosoooa«ooos i ALBERT VICEL S trgovina s kuhinjsko poso- i do (hišnimi potrebščinami, in stekleno robo) % Maribor, Gosposka ulica 5 jj •*•••••»»»••.....»......!! •••♦»•••»♦»•»•»•••§••»••••••»• § čevljarski mojster,trgo- | slaščičarna vina z lastnimi Izdelki \\ M |j (M) A K 0 B ® nariDor f 5Iovenska ullca 5 Aleksandrova cesta 30 I i. Aleksandrova 40 JosioSulič IEMAHILIEI FRANC SERSEN veletrgovina LJUTOMER ZADRUŽNA ELEKTRARNA V ORMOŽU zadruga z omejeno zavezo PLETARNA r. z. z o. Tm PTUJ ••••••••»••••••»»♦••»»••••••M«»«•♦••••••••••♦•• LJUDEVIT GABRU AN izdelovatelj ključavničarskih del In Štedilnikov PTUJ Cankarjeva oL IS t PTUJSKA TISKARNA r. z. z o. z. PTUJ i»»»i>M>i>»mm»t»»n..... FRANC KRAVTNA trgovina z lesom, stavbnim materijalom In gostilna pri sejmišču PTUJ Ormoška cesta •»•••••••••••••••••••••••••••i MAKS WEISSENSTEIN mesar, prekajevalnlca, gostilničar in trgovina z mesnimi izdelki W PTUJ »•♦•»•••••••»••••»••»»•••»»••< R« M* MATZ kavarna In restavracija »Evropa« — avto taksa PTUJ Florjanski trg JOŠKO SAGADIN strojno mizarstvo z« pohištvo in stavbe. Izdelovanje posteljnih vzmeti PTUJ Vrazov trg 2 »••••+»♦♦••••»• IGNAC V A UDA o mnetno in trgovsko vrtnar- j> mesar in gostilničar stvo • MAKS ZABUKOSEK modna krojačnica Celje, Cankarjeva nL 2 »♦..... FRANC LAJOVIC tovarna pletenin in trikotaže | Litija <>>Mi>•••»••»•••»•••♦•••»••»••••• *•••♦•••••••••• »mm MttM»M«> ALEKSANDER RAJH krojač BUDINA pri Ptuju PTUJ Ormoška cesta ; jEoos.........................ji............♦..............se« A. Platzer I BcVa^acil" JU. Plaic Maribor trgnvlna * paplrleai kntl* # £-<• veznica, kanon* Za. mod. o časopisi. Eninea koledarjev, ra a p r o d a}a HMMMtMMM •••• Maribor Gosposka ulica St. 3 sosos• •••••••^^•••••••••••••••M M •••••••• OKI MiSid® INI ©TO IET® Maribor Gosposka ulica 11 f ♦♦»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»»♦»♦♦♦»♦♦♦♦»»♦♦»»»♦»»»»»•»»>»»»»»»»>< I H.J.Turod t veletrgovina i _ MARIBOR;; Lekarna pr! MARIJI POMAGAJ f Maribor Aleksandrova cesta 7 i! *M^mmmišmntm ei 1 j j .SLOVEMSKECA NA63CDA** II 66 RUDOLF PERIC tvornica različnih blčevnl- $ kov v lastni hiši KoroSka 3 trs;« Osladni savod In uprava ča> »o,»• »o v HALLEft 2 ANE RADEČE Franc Urban mesar io prekajevalec Ptul Maribor, Grajski trg Zastopnik ..Slov. Naroda" * ' 4 t KAVARNA i„JADRAN" t pri kolodvora Maribor Aleksandrova cesta St. 36 <• «v9#tteM (Srett cts5 trgovina z žeieznino, za.oga orožja in mun cije Na drobno! Na dtbelo! t L i lastn k Albin Pr stemik ticovlna r»iinl«> rl|p. plelo* nin, vezenin, urubnnrti tn i ara« i Na dahelol Na drpbnol ? Ultiribur Aleksantlrova c 19 i Si KOS £ trgovina z južnim In domačim sadjem Ust zelenjavo MARIBOR Verrinjska oBca 8 ; FRANC KORMANN galanterija, pletenine, Igrače ln drobnlno na veliko in drobno MARIBOR Srečno novo leto Seli vsem cenjenim gostom „Union" I« M. Dolničar Flvovarniška restavracija Srečno ln veselo novo leto! t MM !! i; Aleksandrova cesta št. 3 i MARIBOR Dolček l in Marini Gosposka ntlca 27 ! IVAN TACE K ml. ! prva celjska parna barvarija ln kemična čistilnica, plisiranje ln likanje, Skroberija perila CELJE Gosposka ulica 21 | liii>»»>Ma>il>t<»».............»........a» Gosposka U&ca št. S ; Srečno novo leto teli tvrdka Srečno In veselo novo leto Solita Tomo in Ivanka Majer restavracija gL kolodvor MARIBOR AUG. tLAHTIC raapecavanje amerikanskin mineraloljnih produktov In kemikalij. — Benzinska črpalka. 1 MARIBOR Telefon 2066 Grajski trg 1 o Telefon 2066 \\ Okrajna posojilnica v Ormožu i registrov zadruga a neomejeno zavezo »oooosooaooi sasoos•>>•>>>»••••••> Janko in Ana Dermota trgovina s zlatnino, kolesi ln gramofoni, ploščami — klobuki In strojno pletenje LITIJA MMM.....Mi >♦.....' Modni salon za damske klobuke OLGA SITAR 1 LITIJA (Slovenija) i ••••••••••••»»»<•>»>»•< I ; j j I Srečno novo leto *eli vsem cenjenim gostom J MIHAEL KOKOT KAVARNA »EVROPA« MARIBOR Aleksandrova cesta (nasproti glavnega kolodvora) ter so cenjenemu občinstvu za nadaljnjo naklonjenost priporoča. ]| MARIBOR Toči se pravi plkarski rizling. Dnevno koncert. Solidna Obisk se znancem in tujcem priporoča. mesnih Izdelkov ANTON TAVČAR Jurčičeva ulica ; \\ »••••••••ti »••••••o Ivan cvnuL — ptuj lufakturaa trgovina lOOSOS!■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••>••••< MMIM* »MMMMIIMIMMMMMMMMMMMMMII Gradbeno podjetje Marko Stnhec >•••»•••••••••••>••( ORMOŽ j jI FRANKO CERAR posestnik, gostilničar In LITIJA >t»t»»»SSt>M••••••••••••••••••••••••••»>••••>•>••>•>•• »»•♦»♦♦♦»»♦♦»♦♦♦»»i tint -t»s,-»#>»».»»»a i t ........•••••••••>•••>••••••>•......•>•••••••>•••••■>■ : »rečno 1931: j| Krejrar sifc Fajdi^a j koae. olektro - tnotalaolfoko pnd|et|e Kamnik :: IHIMIMIMMMMMMMHMMIIMMI...........M«» Atelje za mnetno knjlguveStvo MIHO VAHTAR Izdelovanje okvirjev Gosposka ulica 37 i.......mmmmm..........»..............isaoai OO v# >>••••••••••••••<<•.................<♦♦♦»♦♦♦»» I! Srečno In veselo novo leto žeB vsem svojim cenjenim odjemalcem P« J. KLEFISCH Izvoz jaje Ptus ;! i i ....................................................M ssnnnnnnnnl Knnnnnnnnl 9999 Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: i MARTIN ROZMAN LJUBLJANA Šolski drevored •»•*••«•••••••* Srečno novo leto želi svojim obiskovalcem Hotel ln restauracija „Lloyd" J. BUČAR LJUBLJANA Sv. Petra cesta « »soeeoosooososooosoosoeoi »»•••»>»••••> MMMIMI......1»......M Havliček Fran konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Sv. Petra c 5 Hotel Soča, dvorišče, telef. št. 3421 !! f Srečno novo leto želi vsem svojir- cen j. gostom Restavracifa Ravarski dvor MAKU A PETK1C LJUBLJANA Dunajska cesta 31 >»»•< O Srečno novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem Franc in Angela Lavtižar mesarija in gostilna * LJUBLJANA Sv. Petra c 83 Slnger šivalni strofi d. d. podružnica za Slovenijo LJUBLJANA Zavod za snaženje oken in stanovanj Viktor Trapečar Selenburgova 1 Z Z LJUBLJANA Pod t umom 8 Srečno novo leto želita odjemalcem ir gortom IVAN in ELZA RAHNE trgovin ■ in gostilna SELO-MOSTE pri Ljubljani ooeosoeoosooeoosooe Mtooooeoootoosooo* IVAN BERNIK izdelovat«!j lesenih rolet za okna ln žaluzlj : LJUBLJANA Linharto\a ulica 16 »oeooooo—e—o—oj Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Franc Siamič, mesnica LJUBLJANA Gosposvetska c. 6 Albert Špeletič sobno slikarstvo S LJUBLJANSKA Emonska 25 - JVC RE^f IC trgovina i Zgornja Šiška štev. 10 Alojzija Legat speeerija-delikatese in vlnotoC LJUBLJANA Slomškova ulica 13 I STEGU IN DRUG t komanditna družba za strojno in elektr. industrijo f LJUBLJANA Gledališka al. 3 (Pokoj, zavod) DRAGOTIN STRUCELJ carinski posrednik LJUBLJANA Dunajska c. 33 Srečno novo leto F. & E. Remžgar slikarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA Kolodvorska nI. 18 Telefon 5t. 3430 IMM.......i »eootoosooooso« Srečno in veselo novo leto želi IVAN LUZNAR ključavničarski mojster LJUBLJANA Poljanska c. 69 soooetooosoosooso «-»♦♦♦»♦♦»«*»•»•••••««»<••••••♦♦»•»♦••»♦»»»»•»••••♦♦♦»• t Srečno in veselo novo leto ] \ želim svojim cenj. odjemalcem in naročnikom ter se zahvaljujem in priporočam še nadalje ANTON STIRN trgovina z vinom LJUBLJANA VII Podmilšakova nI. 4. IVAN SLOKAN stavbeno podjetje LJUBLJANA Kolezljska ulica 7 | iMtlMIMMMMMMIMMIl leosoeosoosoosooocoooos »♦»»♦»»#»•»•»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦»•»♦♦•♦♦♦»♦#»••••••»•»♦< Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem \\ OSVALD PENGOV pri RASTOHARJU J; Gostilna in trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in materijelnim blagom, stavbeni material j; LJUBLJANA Kar lovska c 19 t poleg mostu) £ ♦♦♦»»»♦♦•»»••♦•»•»•»»♦»•••••••»»♦»»♦♦♦♦♦»»♦»»»»»»»♦♦♦» h>OOSOOOOOOSOO< Ljubljanski oblačilni bazar LJUBLJANA Mestni trg 6 \\ Srečno in veselo novo leto želi in se nad>fje priporoča pekarija Josip Starič LJUBLJANA Slomškova nL 14 j t Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem <► in znancem želi srečno novo leto parfumerija STRMOL1 t LJUBLJANA Pod Trančo št. 1 t * SO€00#OOSOOSOOOOSOO< »osooos•••••••♦•••» >0€Ooeooosoo«osooeo»oo» >»»»< Srečno in veselo novo leto! Ivan in Ana Perme mesarija v Trnovem aoosoosoeosoat i»M zaloga vrhniške opeke in prodaja drv In premoga LJUBLJANA Trnovska nI. št. 1 Avgust Pavle tapetnik in dekorater LJUBLJANA Z 1 ANTON LEGAT delikatesa, specerija in zajtrkovalnica MH»MMM»MMMMOMMMMM>>MMMeosoosoo» Srečno in veselo novo leto t želita vsem svojim cenjenim odjemalcem i Ant. in Ana Podboršek i! mesarija »♦M«MMM I! LJUBUANA Srečno novo leto želita Brunčič & Rebernik pleskarja m ličarja Kolodvorska nI. 23 KOOSOOS ••»»♦♦♦« »4>4>»»»»4l Franc Palme agentura in komisija LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR j; 'MMMM<( »••K«>t«H4Hm»»MM«»»4i»M«MI*M>»»»»«»MMMM«>*««4M Srečno nouo leto žel* avofim ceni. odjemalcem in se priporoča še u nadalje CESKUTI & ZAJC Ljubljana, Stari trg št. 3 Srečno in veselo novo leto Ver. dvorni dobavitelj I Anton Verbič i II deli Ve« tesa in specerija Ljubljana, Stritarjeva ul i! 3TAVSE90O OM IUIMSTIMO M0£AB88WO uubljaima SLOMŠKOVA al 16. KOLODVORSKA ul. 8 želi vsem svojim cen en m odjemalcem in prijateljem j; srecnii in veselo novo leto j ta ti val u o: se za dose-dame obilo i a upa me. Franc Dolinar parna pekarna bi slaščicama LJUBLJANA Poljanska cesta 19 FRANC LO VŠE mesarija Tržaška c. 5 — PogaČarjev trg Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: Srečne ln veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem P. Rape, Domžale kroja&tvo ter se za nadaljno naklonjenost priporoča ♦ + Veselo ln srečno novo leto želi TONE JANEZIC trgovina s čevlji KAMNIK Srečno novo leto želi IVAN MI H EV C trgovina s usnjeni in nakup koz divjačine VRHNIKA ......M«.......................! i Srečno in veselo novo leto želi Restavracija KENDA KAMNIK Srečno in veselo novo !eto želi A. Praprotnlkf Domžale trgovina šivalnih strojev, koles, motorjev in '<> Z gramofonov Srečno novo leto želi ILRO PETKOVI« brivski in damt*kl salon DOM2ALE Srečno in veselo novo leto Zeli TONE KNAFLIČ tovarna usnja — specialni izdelek podplati KAMNIK Kari Leshovic trgovina z mešanim blagom VRHNIKA Srečno novo leto želi Josipina Koprivnikar gostima Hočevar VRHNIKA štev. 16 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in prijatelj^™ trgovina JOSIP SENICA DOMŽALE r vrvvrvvvvwwm * ■ SREČNO 1931 želi in se zahvaljuje gospodom in Z damam Z i Srečno novo Seto želi Vinko Muller, Domžale trgovina z vinom Srečno novo leto želi ANTON TRĆEK Gostilna Stara Sranga DRENOVI GRIC PRI VRHNIKI X X ALOJZIJ KEK brivec — VRHNIKA Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Matija Zupančič pekarna DOL. LOGATEC St. 31 ŽGANJARNA in GOSTILNA Ivan Cevne VRHNIKA ŠT. 95 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem Z MARTIN MALI, Domžale avto-, duco ličan je in splo&no tapetništvo Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Slohar Milka, Domžale gostima ter se za cenj. obisk najlopleje priporoča i »♦»»»•»»♦••♦»•»»»»•♦»♦••••o»»•••»»•» Srečno novo leto želita A. in I. Seligar Hotel — Restavracija kolodvor VRHNIKA Srečno novo leto želi IVAN FURLAN lesna trgovina in parna zaga LOGATEC ♦ ♦ Srečno in veselo novo leto želi Pavel Dolencf Domžale pekari ja i Srečno novo leto želi tvrdka Anton Skok, Domžale parna žaga, feona trgovina in floktrarna ter se cenjenemu občinstvu priporoča Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Ernest Zupan, Rakek ključavničarstvo ter se tudi za nadalje priporoča Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Jožef Modic čevljarstvo RAKEK I ♦ 1 ♦ ♦ ♦ i i Srečno novo leto želi Fran Flerin, Domžale ki obučarstvo i Srečno novo leto želi s. PECNIK trgovina z mešanim blagom t X ST02ICE Jezica pri Ltuhliani j Srečno in veselo novo leto t želi vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem Z J. MENART f I trgovec ♦ I DOMŽALE I i podružnica Krašnja | Srečno novo leto želi Ludovik Sevar vd. špedicija RAKEK Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem Josip Marija Polak brlvnica RAKEK, nasproti kolodvora Srečno in veselo novo leto želi JOSIP ADAMIČ marna DOMŽALE Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom in prijateljem MARIJA IGLIC gostih liearka DOLENJI LOGATEC Srečno in veselo novo leto želi : vsem cenjenim naročnikom X FRANC PIRC f gostilna bi krojastvo ' RAKEK \ ter se cenjenemu občinstvu priporoča Z Srečno in veselo novo leto želi Alojzija Srdar brivski salon za dame in gospode KAMNIK Srečno novo leto želi Z vsem cenjenim odjemalcem, naročnikom, prija- £ teljem in znancem j Anton Stanovnik l I splošno kroja&tvo — VRHNIKA I Srečno in veselo novo leto želi f Ljubil« kreditna banka | Podružnica Rakek Srečno in veselo novo leto želi Vilko Cerar, Kamnik urar Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tem potom tudi najvljudneje zahvaljuje za naklonjenost, zagotavljajoč, da bo tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke IVAN KURALT valjčni mlin DOMŽALE Srečno in veselo novo leto Želi Franc Rremšak, Kamnik trafikant Srečno novo leto želi Avgust PaSkulin pekovski mojster VRHNIKA 110 RAKEK Srečno in veselo novo leto o ♦ Z želi vsem svojim prijateljem in odjemalcem j Anton Muller vinski trgovec in gostilničar STOR - DOMŽALE KAMNIK Srečno in veselo novo !°to želi PERO SATLER trgovina šivalnih strojev * M a js t rova ul. 3 £ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem AVGUST KOGOJ ' avto-mehauična delavnica VRHNIKA Srečno in veselo novo leto želi Z vsem svojim cenjenim odjemalcem ANDREJ GRČAR RAKEK 43 ter se za nadalje priporoča Srečno in veselo novo leto želi Karol Komer, Kamnik trgovec in gostilničar GRABEN št. 9 in 10 Srečno novo leto vsem gostom in prijateljem FRANC DOM*ENC gostilni* »Man t na« VRHNIKA štev. 33 ♦ ♦ 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom FRANC OSET restavracija DOMŽALE <► ter se cenj. občinstvu najtopleje priporoča — o Sobe za tujce vedno na razpolago — Solidne cene Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom in odjemalcem Franc in Cilka Rrenčič gostilna in domača žganjarna — VRHNIKA X ter se za nadaljnjo naklonjenost priporočata. | Z Srečno in veselo novo leto želi l vsem svojim cenjenim gostom in tujcem ♦ HOTEL KRAMAR DOLENJI LOGATEC Srečno in veselo novo leto Selita vsem cenjenim gostom Matevž in Milka Pinter najemnika gostilne pri »Grogu« 1 KAMNIK GRAREN Srečno in veselo novo leto želi i: M. ANTIČEVIČ veletrgovina z vinom in lesom DOLENJI LOGATEC Srečno in veselo novo leto želi : vsem cenjenim odjemalcem Ludvik Demšar mesarija RAKEK ter se za nadaljno naklonjenost priporoča novo lelo vsem odjemalcem ^ in prijateljem želi * .Opekarna JELOVSEK Vrhnika I__________________L_................................... >8LOVBN6KI KAKO D<, <8ne SI. decembra 1930. Srečno noVo leto želijo svojim odjemalcem: Zahvaljujeva, se cenj. Hamam in gospodom 3 dosedanje zaupanje, želiva vsem srečno in veselo novo leto to se priporočava na daljni naklonjenosti i Aleks. Gfud ml. Aleks. Gjud st. | j hgXJVLSA1fA vrt Damski česuln) salon Brivski česalni salon SA4A KOVAČ ž trgovina s mešanim blagom, delikatesa In vinotoč t <> < i 11 iMIMHMill Celovška c. 85 Je£f. trgovina žeJeznine, LlUBLinnrl, Star! trg 11 Zaloga la remscheldaklh £ag. sollngenstcega orodja itd. £ The Re* Ca. — Ideal EriUa LJUBLJANA Gradišče 10 — Telefon 226S zeli vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo lelo! Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA „CEŠNOVAR" LJUBLJANA Dolenjska cesi ► SIMON 1 < i KUNCIC < 4 > ; LJUBLJANA > • 4 Sv. Petra cesta 45 ; 4 i i Srečno novo leto! čemaiar & drag, Ljubljana umetniški zavod za litografijo Igriška ulica štev. 6 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem TVRDKA A« VERBAJS LJUBLJANA Gosposvetska c 10 Veselo novo leto! Stanko Kezele splošno kleparstvo in vodovodni instalater LJUBLJANA Bohoričeva uL 3 Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. oajemalcem J. KURILJ modni salon za gospode LJUBLJANA Turjaški trg št. 1 ♦ Srečno in veselo novo leto želita vsem cenjenim X gostom I Josip in Ela Carl X Narodna kavarna i i i i Srečno in veselo novo leto želita svojim cenj. obiskovalcem in odjemalcem Jakob in Malči Zalaznik kavarna, slaščičarna in pekarija i Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim naročnikom BLAŽ JANČAR stavbeni, pohištveni pleskar in slikar LJUBLJANA Breg štev. 6 Srečno novo leto želi IVAN GJUD brivski salon LJUBLJANA Stari trg 30 | I Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem < j delikatesna trgovina I. BUZZOLINI <; zaloga sira, salam in sardin, tu- in Inozemskih j ► LJUBLJANA likerjev Lingerjeva uL 1 3 j Veselo in srečno novo leto 1931 želi REZI ZALAZNIK gostilna »stev. 6« : LJUBLJANA Dunajska cesta | i Srečno novo leto želi I TEODOR KORN ♦ kleparstvo in vodovodne instalacije t LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8 [[ Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom Zofi Tortii žensko krojaštvo LJUBLJANA, Holzapfljeva nI. 17 (nova vila) G. Besednik in drug trgovina in industrija protez, kirurgičnih instrn- < ► men tov, ortoped, aparatov, banda i in obvezilne J j robe {5 LJUBLJANA Prešernova uL 5 \\ —o i..................»........... »•»•»»»••••••••••••»•MMtMMf •••••••••••••••>!•» M Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem Leopold Zupančič posestnik in gostilničar LJUBLJANA Ahaci jeva e, 15 ♦»»♦»»»»»»•»♦••»»»♦♦♦♦»♦♦♦•»»»»»»♦♦♦»♦»♦♦♦»»»«»»«««««♦ ♦ LJUBLJANA t M« KOVAČI6 p Dunajska cesta 84 i i Slaščičarna l. Eržen t LJUBLJANA Kongresni trg * (nasproti »Zvezde«) ♦ Seli vsem svojim cenj. odjemalcem t srečno novo leto Srečno novo leto želita Helena in Ignac Banho p. d. »pkj topolavcu« X ljubljana, Kette-Mumova c 3 (Martinova c) :...................................... Srečno novo leto SE želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem V> in znancem ter se priporoča v nadalje tvrdka Ign. iargi — „Pri nizki ceni44 LJUBLJANA Sv. Petra cesta I Srečno In veselo novo leto žeH Kos Fran mL I Zastopstvo K. M. Sonda, tvornica čokolade, Beo- Srečno novo leto vsem svojim cenj. naročnikom, prijateljem in znancem želi FRAN ERJAVEC 1 Srečno novo leto! Barbić & Rađonič veletrgovina vina t grad in Merina d. d., tvornica mila, Kro*evac j | l X nasorot« mestne kopen) J jI paveC in jftgtgd Šimenc i t IIIIIIIHIIIIICIIIIIIIIIIUIIIIHIIMIIIIIIIIIIinUlltlllllll(tlllillltllllllMIIIIII»H))lim Cvetlicama Sr. Petra e. Vrtnarija Sv. Križ. I Cvo^tilnn in trgovina | t LJUBLJANA — Borštnikov trg ob Rimski c sinova m Sptoino G le par* ±tv o 1*9 0C »♦»•»»»♦»»»< Srečno novo iefo želi svojim cenjenim odjemalcem delmška družba HIHOM* PIVOVARNE ,UN!Uh tvornica špirita in kvasa Liublfana 8 s "d 5? ste po/ste lete žeti c eri f enim ocf i mm a I četrt trt tw*goamGir§t pr tjotei/ettt j SreCno In veselo no 70 leto H 31 j I želi cenj. odjrmalcem in se priporoča | I za nadaljno naKlonjenost tvrdka | Kari Prelos trgovina volae, bombaža ii galanterije. Gosposka ulica 1 Židovska ulica - Stari trg I 5REGN0 iN VESELO NOVO LETO 1931 | PLETILNA INDUSTRIJA i MARTIN MAHKOTA 1 SP SlSKA - LJUBLJANA ♦ >MM>l»MMM>MM>»iM........i >»♦»< 1 e (PETEK STEPOe II 4 i rentaravcifa in veletrgovina /. vinom f ittii vsem svo/un cenjerum odjemalcem TELEFON INTERURBAN STEV. 2933 ,.GROM X X i i I Srečno in veselo novo leto 1931 i urinsko-posredniški n spetilcijsk: biro f želi svojim odjemalcem in prijateljem a »m a« LJUBI JANA Kolodvorska u ica «tev. 41 i Medić-Zankl tovarna olja in fit-no/a. lakov in barv d. nfeba a o. a., laatmik FRANJO .Ht;UlĆ f fnbI!an»-j!!lCvVc9e, Jffartbor, Jfovi Sad | dnton Hthpet Ljubljana Slomškova ulica štev. 19 • O prlporoS. i.r Stmli srečno novo leto 9«»••••«••••••»»•»••••>>••»>*aa■■■-■aaa.aaaaao>.aaaaaa..^^^>^>^trTffftJ i i a5pedfCff*/co 11 podjetje III MZf**hif€M*9C9 srečno in veselo novo leto ! X 3 i tftuiie ftt (sovine 4Š» d. ta D9D »SLOVENSKI KARO D«, dne 81 decembra 1930- ilMMIM' Srečno te veselo novo leto feH vsem svojim cenjenim odjemalcem FILIP BIZJAK Selenborgova ulica št. * I i Gostilna pri Faimoitrn teli M. an2ic svojim srečno novo Srečno in veselo novo leto Seli vsem svojim cenj. naročnikom SRŠEN CIRIL anažilec oken ln parke tov Gosposka ulica S ta se nadalje priporoča Srečno ta veselo novo leto žeH vsem svojim p. n. odjema!kam M. Sede] - Strnad modni salon PreSernova ulica 3 Srečno ta veselo novo leto Sen p. n. naročnikom A. Cf E* \\ Srečno ln veselo novo leto 1931 :: T teli Srečno novo leto svojim cenjenim odjemalcem J02E MOKOBEI* Čevljarstvo LJUBLJANA Na mir jo iell tovarniška zaloga usnja L. GERKMAN j j Ljubljana, Cankarjevo nabreZ. 1 j! Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem F. A. KAČAR Sv. Petra cesta 67 >»♦»» Mednarodni trgovsko-krenil t nI Informativni zavod ♦ VERITAS" lastnik VIKTOR BLA2IC LJUBLJANA, Tavčarjeva ul. 2 I ŽeH vsem naročnikom veselo novo leto ! ***** ***** Srečno In veselo novo leto ŽeH vsem cenj. odjemalcem* prijateljem In znancem FRANC DOLIN AR parna pekarna In slaščičarna IS Poljanska 19 — Pred ikoH]o 11 ji it t t ti Srečno novo leto želi zavod srn sw*«»nie oken. stanovanj to A. Dane & MoftU UUBUA" ' Beethovnova uL 9 i i Srečno in veselo novo leto želi f "............. Srečno •♦»♦« žeH trgovina s sseasasasi LJUBLJANA Bežigrad št. 15 ♦ .............■ IVAN BOGATAJ kone. elektrotehnično podjetje i f LJUBLJANA, Kongresni trg 19 poleg nunske cerkve t i i Srečno in veselo novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivana Sterniša trgovina s Čevlji Jurčičev trg 3 J 1 i 1 i i i i i 1 i i 1 iiilitimtlttiHttillttliHtHlliiT Srečno In veselo novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem T S« Karol Jttžnič Sv. Florijana ulica 40 | is ter se tudi za nadalje priporoča o ....< Srečno novo leto Seli vsem cenjenim od1*»malcem Pavel Kreutzer ligothta s ssessssssi blagom in f LJUBLJANA Trnovski pristan 16 $ Srečno in ueselo 1 nouo leto želi Srečno ln veselo novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem B. MUC trgovina s zeieznlno. porcelanom ta steklom Dunajska cesta M | <.sososoaoaosoos••••••■••>.».sss...s.ss.........s...s. Angelo Battelino mestni {[ staubenifc JE || Rljažeua ulica št. 35 Telefon St. 3339 Telefon 2826 Telefon 2826 JOSIP STUPICA Ljubljana, Slomškova ulica št« 6 Trgovina avtomobilov, vozov in konjskih oprem. Ličan Je avtomobilov, koles In strojev po amerikanskom sisteme »DUCO«, ognjeno ličan Je, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh v to itroko »padajočih del po konkurenčnih cenah. AVTOGARAŽA Bencin-olje Bencin-olje GEN. ZASfOfSfVO »PIRELLI« t Srečno novo teto žeH vsem cenjenim odjemalcem stoktrotefcateno podtotte Ivan NI helčič ftjepl pat St. iS, Btorstulko* trs; 1 Tovarna zrcal in brusilnica stekla A. VRHOVO LJubljana. Za Oradom • ft m m fm gaj |§1 §§£ &*o*\no ett ommmto M60O lo€s> / Stresne! hotel umon ¥%2- m m m =2- m ».»..».s....... Srečno tri vesedietje *7t>att ...»»».< ....... FBANC SERBEC terazzo mojster LJubljana, GUnce ix, St. 21 Veselo «n srečno novo leto zeli Franc Iglic krojaški mojster LJubljana, Prazakova uL 10 9QQQQ98Q09 Srečno in ve&eCo novo Četo vsem cenjenim ediemaCcem in prija- teCjem %ei% tvrdka M cvetic ££fU6£janCtf Hengresni trg 15 V.JJELOčNIK i LJUBI JANA SPEL GALANTERIJA in «ANUFAKIURA RESTAVkACUA — Ttrl-fon 2411 1012 — 1931 =— RO NA DOLINA Fr. P. Zajec optik in urar LJubljana, Stari trg it. 9 A. VOLK - LJUBLJANA I VELETRGOVINA ŽiTA IN MLEVSKIH IZDELKOV 1 JOSIP HOPRlVCs mesar LJLBLJANA, ŠOLSKI DRKVOBEU s............•.....................................V111^1^"1' S.................SJMS.........SSSMIMMSSSSSSS......MiSSSOSOSOSOSOSOSOSOSO Krili Sfin brlvee - frizer a gospode In da Dsma|«ka\ ee»ts» I iCL« VSIM B, J P »J t JI A N A SV. PCTMA MAMP 23 maosoCmokom ZEB.O tUlSIPEŠM© NOVOLC?0 i »SLOVENSKI NARODc, dne 81 decembra 19» Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem FRANC VRANICAH brivec skopja loka i i ♦ < ► ter se cenj- občinstvu tudi za nadalje priporoča | Srečno fn veselo novo leto I I. SLAVEC STAVBENO PODJETJE KRANJ MMiMOl......M Srečno ln veselo novo leto žeH . vsem svojim cenjenim odjemalcem Štefan Brodar vino en gros ! i Ormož v £ Telefon mterurnan it, 12 1 ČEVLJARNA 1f ADRIA" Narodni dom CELJE »♦»»»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦»♦»»•♦»»♦»•♦tO I »»i '.......»mo*»i mMil*ll>m>imihi•••••••>••issoosoas ssososososososos»>»••< l»m>jimmm»mi...........i.....»»ommmmm ANTON LEĆNIK prej F. Facchiaffo — urar m draguljar celje Glavni trs 4 | umiiiimii ssoaosoaosossjsssošsosoos ssososs i sososos Srečno ln veselo novo leto zeli vsem svojim cenj- odjemalcem DRAGO CERLINI modna trgovina in industrija kravat celje >aosososo< ***** Glavni trg št. 17, 14 j j O 4 I Fischer O drug il 5 manufakturna trgovina t celje Kralja Petra cesta št. ZZ ± •fm*«** Sfcofja Lolu | j| ,B ve6elo novo fcH MMM>illMMHIIMMIHHMMMIIMmimiMM» Srečno m veselo novo leto zcH vsem svojim cenjenim odjemalcem Anton Savnik f * Skof]a Lota ter se priporoča sa nadaljno naklonjenost 1 Srečno novo leto želi £ vsem cenjenim naročnikom I G. F« SCHNEITER i t r podjetje za zgradbo vodnih turbin I * SKOPJA IXfcA soosoaoosSSOS MtSOSOOSS•>•••••>m •••»•»•»•• ■»•••»•«••• »Mlt>MUIMMIMMM»>HMMMmMMMMMI0MM»> ♦ ♦♦»♦»♦♦......♦»»♦.....»>.....♦♦♦»>.............i M. PIRC trgovina z mantn?. blasjom poleg* zupne cerkve Ustanovljena leta 1863 *v ■- tliftjmn* Kranj Velika zaloga rarlienm tovarniških ostankov po najnižjih cenah Franjo Dolžan galanterijsko in stavbno kleparstvo, koncesljonirani vodovodni instalater celje Za kresljo št. 4 :; Srečno in veselo novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem u Franc Lieber mesar in prekaje valeč »pri Matičku« Kranj '♦♦»♦♦♦><.......♦......>«m»m»»mm......... 4 ► JOSIP F.OJC mehanik : i! celje Prešernova uHca št. 16 ***** J. JELLENZ trgovina a usnjem in sirovimi kozami Srečno novo leto želi Anton Hafner * j ■ restavracija, SKOPJA LOKA, kolivor ' ter se cenjenemu občinstvu priporoO VSEM ODJEMALCEM I SREČNO m VESELO NOVO LETO I ***** ******** ^ Srečno in veselo novo leto vsem Ircem o«n«r sososeos ...........«............ Srečno novo leto ŽeH vsem cenjenim gostoc SJojzij Strehar jj Maribor slovenska, ulica lainik KAVARNE „ANSTORIJA Srečno novo leto želi Ftnii Celge Ključavničarska ulica tvornica usmenih izdelkov kakor dokotenice, aktovke, damske torbice, ki včeg», gornji dtl za čevlje itd. -*~~ Srečno novo leto želi * (Podporno drisJtvo slepih v i*hVpiti vsem podpornim članom in dobrotnikom, se zahvali za prejete podpore ter prosi nadaljnega sočustvovanja do najbednejših slepih. Anton Ploško, predsednik. j; Srečno in vesdb novo leto j! želi vsem svoj'm cenjeni« odjemalcem tvrdka oško Veber tJovina z lesom in mešanim blagom I Škofja Loka | (Kolodvor) Telefon 9 Siečno novo ieto želi elektrotehnično podjetje Celin Fr. Strepi trgovina stekla m porcelana Ce^je IPenče&Cav trgovins z železnico, za oga smodnika, dvokoles, šiva nI stroji, del! za dvokolesa m šivalne stro;e jCjtsfcfffar it* oaseto tfovo leto Seli vaem eenlealm odieaialrem £Z>f*+hlf€Mr»a ====== (Rrei st. 4 parna pekarna 1 o 5 1 - w J j o industrija umetnih cvetic \\\\ (Podeet\T*tefc, Omv. fco«©«M#to j Vsem, ki so potovali J al «e bodo potovali potom na^e pisarne v Amcr ko bodi srečno nouo leto Ce. ge. Jransat a .tique Zastopnik Ivan Kraker Ljubljana Kolodvorska tli« Srečno in reselo novo leto ieli cenj. naročnikom tn odjemalcem Konfekcija — modno krojastvo JO§. KOJIMA, Ljubljana IndaHtrifa perila n a debelo j I (Dommlo in areeno rte t? o loto moli \\ vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ipeoerija in delikatesa na drobno tn debelo. Glavno za* stopstvo za petrolej In bencin Vacuum OLI Comp. d. d. NOVO MESTO 4<>MMMMMMIMMI»MMMMM......MtMM..... 01 Strati Vfj »SLOVENSKI K A HOD«, dne 31. decembra 1930 Stev ->95 I 1 1 3f Sa novo leto nakupite gospodinje vse gospodinjske potrebščine* kuhinjsko posodo, emajlirano ln aluminijasto porcelan, s teki on i no, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise itd. prt B. ŽILIC trgovina z železu ino, porcelanom in steklenino LJUBLJANA« Dunajska c 11, poleg „Figovca" Tudi ima na zalogi: nosilke, cement, vse vrste železa, okovje, stavbeno in pohištveno, vse vrste orodja, sesaljke, kompletne kopalne in straniščne naprave, a češkimi ploščicami, vodovodne in medene cevi; baker, angleški cin, cink Itd. 1773 m M m m al m ^ ivV—lvV-^i'vV- .iv\—iK\—,iv\——^ - ■ » .________r*» Radijska oddajna postaj« LJUBLJANA RADIO kot si ga želite namreč VISOK v kvaliteti ln NIZEK ▼ eenL Naša reklamna prodaja, Id traja od 10. novembra do 80. decembra 1936, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: tektorskih aparatov, kompletnih a vsemi potrebščinami. Id so za poslušanje potrebne, za naplacilo Din 80 ter petkratno meseCno plačilo po Din 45. M elektronskih aparatov, kompletnih antenskim materijalom ter eno slušalko, osemkratno plačilo po Din 75. elektronko, baterijami, naplacilo Din 100 ter 3 elektronskih aparatov »Relnartz«, kompletnih a elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplacilo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180. 4: elektronskih aparatov »Remartsc s visesroftektencuo elektronko s zamreženo anodo ter akumulatorjem 86 ah, ********** baterijo 120 Volt. izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom na naplacilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280. Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vsa) aparati RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA. Miklošičeva 6. MARIBOR, Aleksandrova 4. Mag. st. 47182/ref. L Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah« Uradni list z dne 10. junija 1929. št. 247/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah. Službeni list z dne 23. avgusta 1930. §1. 114/20. se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, ali pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro prt mestnem načel-stvu v posvetovalnici magistratnega poslopja. In sicer: a) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od iz-polnjenga IS. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini; b) vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol. starost m delovno sposobnost, ki plačujejo na leto 100 Din uslužbeniškega davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati, aH plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini. Pod a) in b) navedeni naj v dokaz prinese seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere usiužbeniški davek plačujejo. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbenišTci davek sktrpno, naj predlože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 23. decembra 1930. St. ad 47182/30/ref. 1 Dodatno opozorilo? Odpade: Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačujejo v Ljubljani več nego 100 Din uslužbeniškega davka; ki zglasitev državnih, banovinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in vojaških uslužbencev (vštevši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh veroizpoved o vanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo za javno delo odteguje že pri izplačevanju službenih prejemkov m pokojnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o uslužbeniškem si mestno načelstvo pre-|S skrbi na drug način.) Mestno načelstvo v Liubljani, dne 27. decembra 1930. Dvokolesa. motorji. Šivalni strofi. otroški in igračni vozički, pneumatika. posamezni deli. Velika izbira, najnižje * cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ••Tribuna44 F.B.L* tovarna dvokoles In otroških vozičkov« LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA 8TEV 4 NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih ln kuhinjskih garnitur veze najflneje In najceneje MATEK & MTES. LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj. NAZNANILO Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem OTV O RIL novo delavnico LESOSTRUGARSKE STROKE Huizapfljeva — Zaltikar eva IS Za vsa v to stroko spadajoča naročila se vljudno priporoča Viktor aLovrenčič splošno lesostrugarstvo LJUBLJANA, Zalokarjeva ulica štev. 13 »aulsa I.oi.t3uiUAwa ORIENT frooa3alna DUNAJSKA C. 14 UUBL3ANA eoifOT»oovma •OiNEipcii t vEAovsea PRVOVRSTNI MATER J AL-NIZK £ CENE 11 Od 'oorega najboljše ie le GRITZNER - ADLER šivalni »troj in kolo Elegantna izvedba — najbol;ši maerijal! U R A N I A pUa ni stroj v 3 velikostih Novost! Šivalni stroj kot danska pisalna miza Le pri J0S. PETEL1NC - LJUBLJANA TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke paph g$ o ;*t i/toda}a uptava ,SCovent>& po najvišjih dne/nih cenah in j? t« e d o ; ci za razplod sposobne žive faszane in zajce tvrdka 1 E. VAJ D A, Čakovec (fiediimurje) i Telefon 3, 59, 60, a Podružnica: ZG'ich, Švica e 2 □ k J i 9. t t1 E 9 B C a' E B f e c editni zavod za trgovino in industrijo LJTUIILralAJVA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopin) Obrestovanjevtoz, aakup in prodaja vsakovrstnih vrednotnih papirjev, deviz ln valut borzna naroda, predujmi in krediti vsake vrste, eskoml in inkaso menic ter nakazila v tu* ic Inozemstvo sale • deposita itd. itd. Itd. Brzojavke: Kadit, Ljubljana. — Telefon st. 2040. 2457.1848. Interurban 2706. 2806 <*rejQje Joata atapaaćsaV — Za »Narodno cisterno« Fran Jesereea. — Za opravo trn taseratai dal Usta« Oton Cnristot. Tat f UluoUaoL