118 let www.litija.com predilnica@litija.com MED NEBOM IN ZEMUO Leto 2004 mi -neva brez posebnosti. Vojne na Bližnjem in Daljnem vzhodu, teroristični napadi po vsem svetu in evropske zdrahe so postali del vsakdanjika. Po pričakovanju se je nadaljevala rast kitajskega gospodarstva, kar ogroža delovna mesta povsod po svetu, posebno pa v Evropi. Vrednost dolarja v primerjavi z evrom nezadržno pada in stiska za vrat evropske proizvajalce. Zaradi tega postajajo evropski izdelki zmeraj dražji in konkurenca z dolarskega območja vedno hujša. Lizbonska strategija, ki temelji na uporabi znanja in ki naj bi nas pripeljala v svetovni tehnološki vrh, se je izjalovila. Kitajski znanstveniki so cenejši, marljivejši in bolj motivirani. Evropska industrija bije plat zvona, rešitve pa ne ponudi nihče. V Predilnici Litija smo v letu 2004 delali dobro. Povečali smo proizvodnjo za 1 3 % in tako presegli magično mejo 5000 ton preje. Prodaja je znašala približno 21 milijonov evrov in je za 10 % višja od lanske. Kolikšen bo dobiček, bo znano, ko bo opravljena revizija poslovanja, vsekakor pa bo precej višji kot v lanskem letu, ko je znašal 34 mio sit. Letos smo nadaljevali s tehnološko prenovo proizvodnje. V ta namen smo investirali kar 2,150.000 evrov. Ob tem smo ohranili finančno stabilnost in najvišjo mednarodno boniteto-rating Al. Dodano vrednost na zaposlenega smo povečali za 1 3 % in znaša za ves sistem Predilnice Litija 20.300 evrov, za samo Predilnico pa okrog 22.500 evrov. V okviru industrijskega razvojnega centra IRSPIN, ki ga organizacijsko in strokovno vodimo, smo za 7 slovenskih tekstilnih podjetij pridobili iz evropskih strukturnih skladov sredstva za projekt UVAJANJE INOVACIJ KEMIJSKE INDUSTRIJE V TEKSTILNO INDUSTRIJO SLOVENIJE v višini 690 milijonov tolarjev. Ta sredstva bomo lahko črpali v naslednjih dveh letih, če bomo resnično sposobni razviti razvojno sodelovanje. S tem projektom je bila narejena podlaga za prvi realni industrijski grozd v slovenskem tekstilu. Prihaja leto 2005 in z njim konec vseh omejitev za uvoz tekstila. Kitajci so v zadnjih letih zgradili velikanske moderne tekstilne tovarne, v katerih ob poceni delovni sili in nizkih fiksnih stroških proizvajajo vse za pol cene ali manj. Vse, kar je v tekstilu novega, takoj kopirajo. Evropska tekstilna industrija se z njimi ne more kosati. Nekateri proizvajalci so preselili proizvodnjo v kitajske industrijske cone, drugi pa preprosto zapirajo obrate. Malo je tistih, ki so sprejeli izziv. Mi smo med njimi. Slovenska tekstilna industrija je v velikih težavah. Stečaji in odpuščanja, ki smo jim bili priča letos, se bodo nadaljevali tudi v letu 2005. Z običajnimi industrijskimi strategijami se v tej bitki ne da zmagati, vsaj dotlej ne, dokler ne bodo evropski politiki, birokrati in sindikalni baroni sposobni prodajati svoje ideje tudi Kitajcem. Edina pot, ki vodi k uspehu, je MED NEBOM IN ZEMLJO. Zato sem svojim sodelavcem izdal navodilo: berite pravljice! Z našimi tako imenovanimi nevidnimi prejami smo našli svoje mesto v evropski vojaški industriji. V okviru evropskega programa Eureka vodimo projekt RAINBOVV, kjer skupaj z avstrijskim proizvajalcem vlaken in poljskim znanstvenim inštitutom razvijamo mavrične tkanine in pletenine. GASILEC SAMO je projekt, s katerim iščemo pot med proizvajalce zaščitnih, predvsem negorljivih izdelkov. Zastavili smo projekt ČAROBNA HIŠA. To je hiša, v kateri žimnice ne gorijo, nogavice ne smrdijo, zavese elektronski smog lovijo, škodljivci ven bežijo, rjuhe po pomladi dišijo in v njej vsi mirno spijo. Vsi ti projekti pa presegajo okvire Litije, zato se povezujemo s centri znanja in sklepamo partnerstva širom po svetu. Kot vedno pa ostajamo na realnih tleh. Plan proizvodnje in prodaje za prihodnje leto smo zastavili v istih okvirih, kot so bili doseženi letos. Delavcev ne bomo odpuščali, bo pa potrebno veliko učenja in prilagajanja delovnega časa vseh zaposlenih. Vesti se moramo kot skrbni kmečki gos- podarji: Vsako delo je treba dokončati in orodje pospraviti. Samo če bomo znali ceniti svoje delovno mesto v Predilnici, bo naš obstoj v Litiji imel smisel. Imamo dobre delavce, odlične strokovnjake, imamo jasne cilje, imamo strategije in skupne vrednote. Ce dodamo še znani rek, da je sreča na strani hrabrih, lahko z zaupanjem zremo v prihodnost. Predilniška vretena se bodo še dolgo vrtela. SIRIMO NASE TRZISCE V času, ko pišem ta članek, še s polno paro odpremljamo naročene količine našim kupcem tako, da so podatki za to leto ocenjeni. Vrednost prodaje se je približala 21 milijonov evrov in bo večja za skoraj 1 0 % kot leta 2003. V letošnjem letu smo dosegli v maju rekordno mesečno prodajo 2.200.000 evrov, pa tudi septembrska prodaja je presegla 2.100.000 evrov. Po zagonu v prvi polovici leta, se naši kupci srečujejo še z večjimi težavami na trgu, hitro in v večjem obsegu prihajajočo konkurenco z Daljnega vzhoda ter padcem dolarja, kar zlasti v zadnjem trimesečju neugodno vpliva na našo prodajo. Kje so naši kupci Se vedno nam je najpomembnejši trg Evropska skupnost, kjer dosegamo preko 90 % naše prodaje. V tem letu smo povečali prodajo v Italijo za preko 50 % tako, da delež prodaje naši zahodni sosedi presega 40 %. Več smo prodali tudi v Veliko Britanijo, Portugalsko, države srednje Evrope, za poseben uspeh pa štejemo pridobitev kupcev v Turčiji in Urugvaju, medtem ko na Japonskem dalj od poizkusnih količin nismo prišli. Med novimi državami se na našem seznamu pojavljajo še Danska, Šri Lanka, Romunija in Ukrajina, kjer kot perspektivno ocenjujemo zlasti prodajo na Dansko. Zaradi upadanja tekstila na naših klasičnih trgih ustvarjamo prodajne možnosti na bolj oddaljenih trgih in utrjujemo partnersko sodelovanje na nam že dobro znanih trgih, kjer smo uveljavili ime Predilnica Litija. Kdo so naši kupci Spisek naših kupcev je dolg, saj oskrbujemo blizu 400 kupcev po vsem svetu, vendar 50 % prodaje dosežemo s prodajo manj kot tridesetim kupcem. Med temi so skoraj vsi, razen enega, proizvajalci, kar je pomembno, saj imamo s tem omogočen direkten stik s trgom in smo zato tudi uspešni s prilagajanjem zahtevam trga v razvojnem smislu. Ocenjujemo, da se več kot polovica naših kupcev giblje v srednjem in višjem nivoju, s posebno zahtevnimi in specialnimi prejami pa smo že prisotni v visokem svetu mode ter visoko zahtevnih programih tehničnega in zaščitnega tekstila. Velik del naših kupcev je izvozno orientiranih, mnogi imajo svoja predstavništva in studie v Nev/ Yorku, Hong Kongu in drugje po svetu, nekateri pa so v proces globalizacije vključeni tudi z lastno produkcijo v deželah s cenejšo delovno silo od Poljske, Romunije, Moldavije, Brazilije do Kitajske, itd. Kaj proizvajajo naši kupci Se vedno največ, 57 %, prodamo modnim tkalnicam in pletilnicam, vendar se struktura spreminja v korist proizvajalcev dekorativnega in tehničnega tekstila, kar je tudi naša usmeritev. Tako smo letos povečali delež prodaje dekorativnim tkalnicam iz lanskih 26 % na 35 % in za tehnične namene iz lanskih 5 % na 9 % v tem letu. S tem se približujemo ciljem iz strateškega plana, s katerim smo se odločili za zmanjšanje proizvodnje za modo, kjer so sezonska nihanja največja. Dekorativno blago, izdelano iz naše preje, je prisotno v vseh deželah Evrope, mediteranskih deželah in tudi v Združenih državah Amerike. Z VIDA VUKOVIČ, direktorica marketinga uvajanjem novih negorljivih vlaken, zlasti kane-karona, se nam odpirajo še nove možnosti. Za modo smo letošnje leto naredili velike količine flamme prej za chanell tkanine, v jeansu smo že dolgo močno prisotni, znani pa smo tudi po lanenih mešanicah. Preko naših kupcev so naše preje vključene v kolekcije Diesla, Dolce Gabbane, Žare, Stefanel, Armani in druge. Modni izdelki iz naših prej so dobro zastopani tudi v državah, kamor ne prodajamo neposredno, saj naši partnerji iz zahodne Evrope izvažajo v ZDA, Korejo, Kitajsko, na Japonsko, proizvajalci iz srednje Evrope pa so močno izvozno orientirani na skandinavske trge in vzhodno Evropo. Poleg sodelovanja s tkalnicami smo se letos pričeli prebijati v segment okroglega pletenja z zahtevnimi prejami višjih številk v specialnih mešanicah in tudi že dosegli pozitivne rezultate pri kupcih v Franciji in Italiji. Pomemben prodor smo dosegli na področju tehničnega tekstila, kjer smo v letošnjem letu pridobili kupce v Veliki Britaniji, ki izdeluje filtre za industrijo, kjer so potrebne visoke temperaturne odpornosti kot na primer v termoelektrarnah, cementarnah in podobno, medtem ko smo doslej izdelovali le filtre za živilsko industrijo, kjer so tehnične zahteve manjše. Uniforme, v katere je vgrajena naša preja, pa nosijo tudi vojaki. V letu, ki mineva, smo bili s sodelavci iz trženja in razvoja blizu 300 delovnih dni na poti v tujini, kar pomeni, da smo neupoštevaje poletne dni in proste dneve, skoraj vsak dan bili pri katerem od naših kupcev. Proizvodnji smo dali 3500 nalogov za izdelavo prej, število novih razvojnih predlogov pa presega 370 nalogov in del teh je vključen v kolekcije za prihodnjo sezono oziroma je v tehničnem segmentu na testiranju. Nismo v celoti dosegli načrtovanega, vendar pa je, glede na razmere, ko je tekstil v Evropi v krizi in ko mnogi zmanjšujejo proizvodnjo in zapirajo tovarne, takšno povečanje uspeh, ki smo ga dosegli s širjenjem tržišč in prilagajanjem kupcem, tako s produkti kot s fleksibilnim poslovanjem. Tako navkljub upadanju tekstilne panoge v Evropi in ne da bi podcenjevali težave na trgu, ostajamo optimisti. Prodaja po državah URUGVAJ 2% ŠPANIJA 1% VELIKA BRITANIJA 57= ČEŠKA POLJSKA 37= SLOVENIJA 67= BELGIJA 77= PORTUGALSKA OSTALO 6% ITALIJA 417= NEMČIJA 137= FRANCIJA 147= PLAN POSLOVANJA ZA LETO 2005 Pred enim letom smo ob prikazu plana za leto 2004 prikazali podatke od leta 1999 dalje. Vsakoletna rast je kar sama po sebi narekovala višje cilje tudi za leto 2004. In te smo v letu 2004 skoraj v vseh postavkah dosegli ali pa presegli. no iz prispevkov sodelavcev in iz grafa proizvedenih prej po vrstah. In kje bomo ustvarili prihodke? Skladno s strateškimi usmeritvami se bo zopet povečala prodaja odjemalcem za izdelavo hišnega in tehničnega tekstila, manjša pa je planirana prodaja za modni segment odjemalcev. VERICA ŽLABRAVEC, Prihajajoča sprosti- direktorica eko- tev carinskih in Homskega po- trgovinskih omejitev dračja pri uvozu iz Azije in predvsem iz Kitajske s 1.1.2005 pa je že v zadnjih mesecih leta 2004 povzročila mrtvilo na evropskem trgu, hkrati pa tudi malo manj optimistično postavljeni plan Predilnico Litija za leto 2005. Glede na razmere, v katerih se nahaja tekstilna industrija pa je postavljeni plan optimističen, če ne celo drzen. Tako načrtujemo obseg proizvodnje povečati iz letošnjih cca 5.050 ton proizvedene preje na 5.200 ton preje ali za 3,6 %. Podobno naj bi narasla obseg prodaje in obseg prihodkov od prodaje. To bomo dosegli s povečano vključitvijo novih specialnih prej v proizvodni program in novih strukturnih enojnih prej, kot je razvid- KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE 4142 4000 .33.6.: 2001 2002 2003 2004 2005 proizvodnja po vrstah izdelkov 3.500 3.000 prodaja glede na namen odjemalcev 3000 2500 2000 -C ° 1500 o 1000 500 □ 2003 ■ 2004 ■ plan 2005 hišni tekstil modni tekstil tehnični tekstil Planirano prodajo v obsegu 5.200 ton in v vrednosti 21.800.000 EUR-ov bomo dosegli kar v 23 državah v podobnih deležih, kot je bila dosežena v letu 2004. rast prihodkov od prodaje na zaposlenega 70000 50000 20000 2000 2001 2002 2003 Glede na nove cenovne pritiske, pa moramo za doseganje vsaj takšnega poslovnega izida, kot smo ga dosegli v letu 2004, več aktivnosti nameniti znižanju stroškov. Tudi ti cilji so dodeljeni vsem nosilcem osebnih ciljev za leto 2005. Cilji so seveda vedno postavljeni ob nekih predpostavkah, kot je količinski obseg proizvodnje ob povprečni številki preje. In češete spremenijo, se lahko spremenijo tudi vrednosti ciljev. Tako pomeni plan le usmeritev, rezultati pa se merijo glede na spremembo okoliščin. Kazalci poslovanja po planu za leto 2005 v primerjavi s preteklima letoma: Kot je razvidno, bo narasla bruto dodana vrednost na zaposlenega za 5 %. Število zaposlenih se bo znižalo tudi za 5 %. To ne pomeni načrtnega odpuščanja zaposlenih, temveč so vključene predvidene redne upokojitve, invalidske upokojitve in spo- 2004 plan 2005 Kazalci poslovanja po planu za leto 2005 v primerjavi s preteklima letoma: KAZALCI doseženo leta 2003 ocena za leto 2004 plan za leto 2005 indeks plan 2005/ ocena 2004 ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA PODLAGI DELOVNIH UR 383 372 354 95 BRUTO DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA (v EUR-ih) 17.939 20.274 21.241 105 INVESTICIJE NA ZAPOSLENEGA (v EUR-ih) 4.282 5.877 6.215 106 PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA (v EUR-ih) 52.743 59.537 63.657 107 PRIHODKI NA UPORABUENA SREDSTVA (v procentih) 81 86 85 99 STROŠKI DELA V PRIHODKU (v prcentih) 22,24 20,54 20,00 97 STROŠKI DELA NA ZAPOSLENEGA (v EUR-ih) 12.080 12.660 12.856 102 razumne odpovedi delovnega razmerja. Za 7 % bodo narasli prihodki na zaposlenega, za 6 % investicije na zaposlenega in za 2 % stroški dela na zaposlenega. Vsi kazalci so izračunani iz vrednosti v EUR-ih, kar pomeni, da predstavljajo realno načrtovano rast. Investicije vključujejo poleg investicij v nakup nove opreme in prenovitve fasad na zgradbah tudi investicije v deleže v drugih podjetjih in v nakup novih nepremičnin. V kolikor ne bodo izpolnjeni pogoji za te naložbe, bomo več finančnih sredstev namenili vračilu kreditov. Ob predpostavki realizacije navedenih ciljev, bo poslovni izid tudi v letu 2005 pozitiven. SPECIALNA VLAKNA Ena od naših poti, kako se soočiti z izzivi prihajajočega časa, v prostoru globalnega sveta, je bila naša odločitev izdelovati preje iz specialnih vlaken. Odločitev je zrasla na temelju bogatih izkušenj s proizvajanjem številnih raznovrstnih prej iz mešanic vlaken v preteklosti. Sestavili smo seznam tistih vlaken, ki jim ali pripisujemo bodočnost zaradi njihovih tehničnih lastnosti ali predstavljajo novo dimenzijo v mešanju z drugimi vlakni, ki jih pretežno uporabljamo danes in nudijo raznolikost v svetu mode. Tu so se znašli posebni trendovski dodatki kot so vse vrste svile in kašmirja, različne vrste m ikro vlaken, do novih vlaken, kot sta viskoza Rainbovv in poliester Trevira Bioactiv, od katerih prva zagotavlja posebne učinke pri barvanju in druga z vsebovanimi srebrovimi ioni preprečuje rast bakterij. Seznam specialnih vlaken je dolg in raznovrsten in med drugimi zajema vlakna namenjena filtraciji dimnih plinov v sežigalnicah odpadkov ali v termo elektrarnah, do kovinskih niti in negorljivih vlaken, namenjenih opremljanju hotelov in drugih javnih objektov, kjer je potrebno zadostiti visokim standardom po varnosti ljudi. MARIJA BROVINSKY, nosilka trženja NARAVNA VLAKNA VISKOZA POLIESTER AKRIL POLIPROPILEN POLIAMID Organski bombaž Kationska (Rainbovv) Lov/ piling (Trevira 350, Da-cron 138) Anti bakteriološki (Amicor, Amicor plus) UV stabilen (Asota F15) Visokotrden (PA 6.6 tip 420) Zajčje dlake Mikro (MicroModal) Kationski (DacronCationic) Negoljiv (Kaneca-ron) Antibakteriološki (Asota sanitised) Antistatična (R Statt) Kašmir Visoko trdna (Lyocell /Ten-cell) Carbon (Grisuten C) Oksidiran (karbonska vlakna) Soft (Asota Soft) Antibakterio- loški (X Static) Kuhan lan Negorljiva (Viskoza FR) Anti bakteriološki (Trevira Bioactiv) Kislinsko obstojen (Dolanit) Ramija Mikro (Tergal Micro) UV stabilen (Dralon X250) Konoplja Termo - izolacijska (Cool plus) Druga nova vlakna: POLISULFIDNA VL. POLIVINILKLORIDNA POLIVI NILALKOHOLNA KOVINSKA Termično obstojna (Torcon) Termo izolacijska (Ther-movyl) Vodotopna in nevodotopna (Kuralon) Vlakna in filamenti (Bekinox) V nadaljevanju je prikazana količinska poraba specialnih vlaken v preteklih letih in opazimo kar preko dva-tisoč odstotno povečanje. Od borih 16 ton v letu 2000 do pričakovanih 370 ton v tem letu. V naslednjem letu pa smo si zastavili cilj povečati njihovo uporabo za nadaljnjih 45 %. Zanimivo pri specialnih vlaknih je to, da lahko že majhen delež v sestavi celotne preje ali sukanca vpliva na končne lastnosti, kot to, da nam uporaba le teh omogoča prodajo bolj zahtevnim in specializiranim kupcem. PORABA SPECIALNIH VLAKEN V ČASOVNEM OBDOBJU Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 KOLIČNA v tonah 16,4 56,8 7,8 180 370 540 poraba specialnih vlaken po letih 2000 2001 2002 2003 2004 PLAN 2005 ENOJNE STRUKTURNE PREJE V poslovni strategiji Predilnice Litija je zelo pomembna postavka proizvodnja enojnih strukturnih prej (ESP). Že sam izraz pove, da gre za skupino prej, ki jim s spremembo osnovnih fizikalnih parametrov, ali pa s pomočjo tehnoloških modifikacij predilnih strojev, dodamo neko strukturno značilnost. Te značilnosti postanejo z uporabo najrazličnejših vrst standardnih ter specialnih vlaken še bolj izrazite, to pa je naša najmočnejša konkurenčna prednost pred velikim številom predilnic standardnih prej, s katerimi se srečujemo na evropskem in drugih tržiščih. povečal iz 35 % v letu 2000 na 52 % v letošnjem letu, količinsko pa znaša to povečanje kar 1 30 %, saj se je v tem času tudi skupna proizvodnja enojnih prej povečala iz 3.222 ton v letu 2000 na predvidenih 4.987 ton v letošnjem letu. V letu 2005 smo si zadali cilj izdelati 5.200 ton vseh enojnih prej, od tega 3.120 ton ali 60 % enojnih strukturnih prej. Cilj bomo lahko dosegli na račun dodatnih kapacitet za izdelavo šantung ter multicount in multitvvist prej, s katerimi smo opremili 3 prstančne stroje Zinser RM 351, normalno pa že obratuje kompaktno predilni stroj Zinser RM 351 C3 s 624 vreteni. V primeru večjega povpraševanja po kompaktnih prejah bomo lahko zelo hitro opremili še dodaten stroj s 624 vreteni, ki je že pripravljen za tovrstno rekonstrukcijo. ANDREJ ŠTRITOF, svetovalec uprave PROIZVODNJA ENOJNIH STRUKTURNIH PREJ PO LETU 2000 6.000.000 £ 5.000.000 | 4.000.000 O 3.000.000 S O 2.000.000 £ 1.000.000 o ■ Skupaj ESP ■ ESP+EEP V to skupino uvrščamo naslednje preje: • corespun preje • šantung preje • krep preje • sirospun preje • multicount ter multitvist preje in • kompaktne preje. Kot je razvidno iz spodnje preglednice in grafikona, se je delež strukturnih prej v skupni proizvodnji Za izdelavo sirospun prej imamo trenutno na razpolago 2 prstančna stroja Krušik TB317, v začetku naslednjega leta pa bomo rekonstruirali prstančni stroj Zinser RM 350 s 720 vreteni. Za kakovostnejšo izdelavo krep prej planiramo nabavo enega prstančno-previjalnega stroja z vgrajenim parilnikom za parjenje prstančnih na-vitkov. Takšno parjenje omogoča zelo kakovostno enakomerno parjenje vseh prstančnih navitkov, brez dodatnega transportiranja, kot je to potrebno pri sedanjem načinu izdelave krep prej. STROŠKI ENERGIJE IN INVESTICIJE V LETU 2004 TOMAŽ DAMJAN, vodja splošnega vzdrževanja Konec leta je čas obračunov in prav je, da pogledamo še, kako smo gospodarili z energijo. Leto 2004 je prelomno leto, saj je iraška kriza povzročila vrtoglavo rast cene nafte in zaradi nje tudi vseh ostalih vrst energije. Predilnica je največji porabnik električne energije na tem območju, saj porabimo več energije kot celotna Litija skupaj. V letošnjem letu smo tako porabili nekaj več kot 21.000.000 kWh kar predstavlja 4 % nižjo porabo kot leto poprej. To pomeni, da smo dosegli pomemben napredek pri racionalni uporabi energije, saj smo z manj energije proizvedli za okrog 1 6 % več preje. Pri strošku energije pa se to žal prav nič ne pozna. Tudi letos bodo stroški nekaj višji kot 263.000.000 sit. Po občutni podražitvi lansko leto, se je elektrika tudi letos dražila. Rezultati pa bi bili lahko precej boljši, saj cilja, da bo dejanska poraba energije enaka normativni, nismo dosegli. Vzrokov je več. Delno v ne dovolj točnih normativih porabe energije, ki med letom niso sledili spremembam v tehnologiji, drug važnejši vzrok pa smo mi sami. Se vse prepogosto se dogaja, da mikalniki tečejo v prazno, predilni stroj čaka na snem ali pa da luči gorijo po nepotrebnem tam, kjer ni nikogar. Spodnja slika prikazuje gibanje porabe električne energije iz tedna v teden in doseganje cilja - porabe, ki izhaja iz normativov. Tudi stroški kurilnega olja in mazuta niso zanemarljivi. Letno za parjenje preje in ogrevanje poslovne stavbe porabimo skoraj 40.000 litrov kurilnega olja, za ogrevanje proizvodnih prostorov pa skoraj 400 ton mazuta. Skupaj to poraba električne energije v kWh Obnovljeni poslovni prostori trženja Oddelek predilnice PA2 znese več kot 35.000.000 sit. Kot povedo številke, ti stroški še zdaleč niso majhni in je zato še kako pomembno, kako se obnašamo. Leto 2004 je bilo investicijsko zelo intenzivno. Veliko se je vlagalo v posodobitev tehnologije, znatna sredstva pa smo porabili tudi za urejanje delovnega okolja, obnovo tlakov, pleskanje sten, zamenjavo dotrajane razsvetljave, obnovo garderob, sanitarij in pisarniških prostorov. V tem letu smo tako uspeli v celoti obnovili stavbo trženja. Skupaj so vlaganja v urejanje delovnega okolja znašala več kot 70.000.000 sit. Do začetka jeseni je bila dokončana investicija v predilnici, v oddelku PA 2 kjer obratujejo štirje novi predilno pre-vijalni stroji, primerni za izdelavo visoko zahtevnih prej. Stroji so v celoti Montaža filtra Luwa računalniško vodeni, saj se le z nekaj pritiski na tipke, namesto običajne preje, lahko izdela šan-tung preja ali preja z različnimi zavoji. Eden izmed njih je opremljen s compact napravo, ki omogoča izdelavo prej s posebnimi lastnostmi oziroma prej, ki jih z običajnim postopkom predenja ni možno izdelati. Kot zanimivost naj povem, da je našim tehnologom na njej uspelo izdelati prejo Nm 60 iz mešanice z lanom. Zaradi spremenjenih razmer na trgu temu prilagajamo tudi proizvodnjo. V teku je investicija v nov filter Luwa, za ločeno zbiranje odpadkov z mikalnikov, ki bo omogočil, da bomo na liniji, na kateri smo do sedaj predelovali samo bombaž ali viskozo, predelovali tudi vsa ostala vlakna ali mešanice. Z dograditvijo on-line mešalnika pa bo na tej liniji možna neposredna predelava različnih surovin, brez predhodnega mešanja v mešalnici vlaken. Zaradi zaostrenih razmer na trgu tako obsežnih investicij, kot so se izvajale letos, v naslednjem letu ne načrtujemo, saj smo že skoraj v celoti obnovili tako tehnologijo kot tudi delovne prostore. Usmerili se bomo predvsem k učinkovitejši uporabi tehnologije, ki je že v tovarni in zniževanju stroškov na vseh področjih. Tega cilja pa brez učinkovitega sodelovanja vseh, tako delavcev za stroji, kot vzdrževalcev in vodij, ne bomo dosegli. OBVLADOVANJE PROCESA PROIZVODNJE Sistem nadzora proizvodnje s pomočjo sistemov ARHIMED in CONERPILOT V proizvodnji Predilnice Litija imamo v uvajanju 2 sistema nadzora proizvodnje. Na pred-predilnih in predilnih strojih Zin-ser RM 350 imamo sistem Arhimed, na previjalnih strojih Autoconer AC 338 pa sistem Conerpilot Najprej se moramo vprašati KAJ sploh je to P To je orodje za centralno obvladovanje podatkov proizvodnje, v smislu odkrivanja napak, anomalij delovanja stroja in sledenje nihanju kakovosti preje. Omogočata hiter pregled stanja po strojih in posameznih vretenih. ZAKAJ uvajamo nov sistem in kaj je namen sistema? S pridobljenimi podatki si pomagamo za boljšo preglednost, hitrejšo odzivnost in posledično boljšo organizacijo dela v oddelku. Kar pa nam pripomore tudi k večji produktivnosti. Spremljanje kakovosti preje je tekoče na stroju, zajemanje vzorca merjenja je popolno. Na ta način lahko laboratorijsko analizo preje dopolnimo. Namen sistema je dvig produktivnosti in zboljšanje kakovosti preje. Namenjen je zlasti vodjem izmene, vodjem oddelkov in sodelavcem v razvoju. KAKO? Arhimed Z monitoringom, ki nam ga omogoča Arhimed, zagotavljamo kakovost in obvladujemo proces proizvodnje preko • spremljanja produkcije predpredilnice in predilnice, • spremljanje časa delovanja stroja in izkoristka, • spremljanja zastojnih časov predilnice glede na čas in vzrok. Posledično izboljšanje organizacije dela in tako višja produktivnost, • analize delovnih in zagonskih pretrgov na predenju. Posledično izboljšanje organizacije dela, višja produktivnost, večja produkcija in zvečanje kakovosti preje, • izpis vreten s pretrgi in koliko pretrgi • izpis vreten, ki so izven tolerance obratov in kolikokrat. DARJA SUŠNIK, koordinator razvoja Na spodnji sliki je prikazano stanje za izbran stroj v proizvodnji. Na izpisu so podatki o kvaliteti preje in produkcijski podatki. Na desni strani slike je grafični prikaz časov. Koda vzroka zastoja v sistem Arhimed Analizo zastojev delovanja strojev omogoča sistem kod zastojev. Za posamezne vrste zastojev so določene kode, ki se vnesejo v napravo (T-box) FA-NI. Kodo se mora vnesti TAKOJ ob zastoju stroja, oziroma najkasneje v eni uri. Za nazaj se kode ne morejo vnašati. Koda se lahko spreminja, npr. za 1 zastoj imamo lahko dve ali več kod. V poročilu Arhimed so kode razen po številki ločene tudi barvno, kar omogoča lažji in hitrejši pregled zastojev po strojih. Kode zastojev so: pomanjkanje materiala, pred-preje, pomanjkanje delavcev, menjava partije, mehanska okvara, elektro okvara, redno čiščenje ali vzdrževanje stroja. Conerpilot Sistem Conerpilot nam omogoča hiter pregled stanja na p revijalnih strojih, kot so: katere enote stojijo, koliko je rezov čiščenja, kliko je rdečih luči in koliko časa trajajo, število ponovitev ciklusov, število zagonskih rezov, off standard - katera vretena so izven toleranc nastavitve, katere enote stojijo, izkoristek stroja in kapacitete. Predstavitev izpisa in pomen posameznih postavk Na sliki na naslednji strani je prikazan izpis kvalitete po strojih in partijah. Za posamezno delovno glavo ali za celoten stroj pridobimo podatke kot so: številka delovne enote observation time: čas trajanja izmene red lights. Rrdeča luč na posamezni delovni glavi zasveti, ko stroj trikrat neuspešno izvede neko operacijo, kajti to je znak, da s tisto delovno operacijo nekaj ni v redu, da je potrebna intervencija človeka - delavca ali vzdrževalca. Vzrokov za nastanek rdeče luči je več. Ta podatek je zelo pomemben za vzdrževalce. Potrebno je pogledati oz. najti vzrok nastanka rdeče luči. time off - čas, ko je bilo vreteno izključeno, za off standard se postavijo kriteriji za posamezne napake. Off standard nam pove, katera enota in zakaj je bila ta enota razvrščena v off standard. splice cuts - število rezov splajsov. Ta podatek je pomemben zato, ker nam kaže kakovost preje. Ob porastu števila rezov na celem stroju, lahko sklepamo, da je celotna kakovost preje zanihala, če so rezi splajsov višji samo na posamezni delovni glavi, lahko sklepamo, da je na tisti delovni glavi nekaj neustrezno in moramo to preveriti. time red lights - čas trajanja rdečih luči. Koliko časa je bilo vreteno izven delovanja zaradi Slika prikazuje časovni diagram stanja strojev za izbrano časovno obdobje. Iz časovnega traku za posamezen stroj z barvno različico razberemo, ali je stroj v obratovanju, ali se izvaja snem, ali je zastoj in kakšne vrste zastoj. Vrste zastojev je potrebno vnašati na stroju z ustrezno kodo. rdečih luči in koliko časa je bil reakcijski čas za odpravo rdeče luči. • podatki o izmeni. Možen pa je tudi izpis produkcije po strojih in po partijah. Za posamezno delovno glavo ali za celoten stroj pridobimo podatke kot so: številka delovne enote, izkoristek stroja, produkcija v kilogramih na enoto, število rezov čiščenja (iz tega podatka lahko sklepamo na kakovost preje, na nastavitve ostrine čiščenja), število pretrgov preje, število izdelanih navitkov ter podatke o izmeni. jggconerpilot - Coner-Pitot Vtew Lot Extra$ ? s Vgjm.a 47 9 ddd PCI Sp 16 sp 18 sp 20 sp 21 ffi A-*A Sukahica V 2004-10-04 2004-10-04 2004-10-03 2004-10-02 2004-10-01 2004-10-01 2004-10-01 2004-09-30 2004-09-30 2004-09-30 14:00:00 06:00:00 06:00:00 06:00:00 22:00:00 14:00:00 06:00 00 22 00 00 14.00:00 06 00:00 ViewMachne 17 Wrdngv* |sw*chCab| PackConvj TUxConv| Windng or* | Obieivatlion Ime | RedUghti | SpfceCutsI T me RedSght I mi m-’ m j m 4 ms 1 ra= 0 ra 7 0 0 2004-104 m a 0 0 2004 10C ras 0 2004104 mm 0 2004-104 ran 0 m 12 m 13 0 2 ran 0 0 m 15 0 0 rais 0 Mor>day. October 04.2004,14 25:22 •> ConricclKin is bu$y w*h iesult$ lo« anoth« httmll Monday. 0dober 04.2004.14 25:15 -> Comection is busy vath resufcs la another hst/rtl Monday. Odobei 04.2004.14 19 44 •> Comection i: busy with retiits lot anothei hstmi| DAN ODPRTIH VRAT Že več let ob tovarniškem prazniku 9. septembru, organiziramo dan odprtih vrt. Opažamo, da je vsako leto več obiskovalcev, ki si lahko pod strokovnim vodstvom ogledajo proizvodni del tovarne. Po končanem ogledu smo nekatere izmed njih vprašali, kakšni občutki jih spremljajo. Povedali so nam: Pavla Pavlin, bivša sodelavka: »Zelo sem presenečena. V Predilnici sem delala do leta 1976. Po vseh teh letih sem prvič na obisku. S stroji, ki so danes v proizvodnji in tistim, na katerih sem bila sama predica ni nobene primerjave. Čistoča in red v oddelku sta izredna. Vse poteka tako umirjeno, da sem imela občutek, da predice nimajo nobenega dela.« Vida Zupančič, sorodnica: »Nazadnje sem bila v proizvodnji pred 5 leti, tudi na dnevu odprtih vrat. Ker se govori, da je v tovarni veliko novega, sem si to želela ogledati. Dobila sem izredno lep vtis nad urejenostjo proizvodnje. Res, veliko drugačnih strojev, kot so mi ostali v spominu. Preseneča pa me, ker je med stroji tako malo delavcev, zdi se mi da pol manj, kot pred leti. Avtomatizacija proizvodnje je verjetno naredila svoje.« Ada Medvešek, upokojenka: »Sam proizvodni proces mi je znan, zato sem mu na ogledu lahko sledila. Res imate leto urejeno proizvodnjo, pa moram kljub temu dodati, da upokojenci Predilnice našim bodočim generacijam, torej sedaj zaposlenim, nismo pustili »slabe tovarne«. Hilda Malis, sorodnica: »Predilnica vsekakor pomeni srčiko litijskega gospodarstva, kjer so delali in še delajo moji bližnji sorodniki. Kar sem bila nazadnje pri vas, je opaziti veliko sprememb. Zahtevna tehnologija zahteva tudi bolj izobražen kader. Zaključila bi lahko, da se delavec, kljub VERA BRIC, kadrovik vsej moderni tehnologiji in avtomatizaciji, po opravljenem delu kar dobro »nadela«. Prah in ropot sta še vedno zelo moteča dejavnika.« Danilo Cvetežar, upokojenec: »Vedno se veselim dneva odprtih vrat in se ga udeležim skoraj vsako leto tako, da sledim spremembam v proizvodnji. Glede na to, da sem bližnji sosed tovarne, sem bil včasih zelo zadovoljen, kadar so se stroji ustavili v nedeljo popoldne. Bil je mir in tišina. Sedaj te razlike skoraj ne opazim, saj je hrup v okolici tovarne minimalen, verjetno je to rezultat prizadevanj za zmanjševanje hrupa v okolici tovarne.« Marjan Lindner, občan: »Nimam besed - Predilnica je na vrhuncu tehnologije. Povsod vladata izredna čistoča in red. Vse pohvale celotnemu kolektivu.« Zoran Koprivnikar, bivši sodelavec: »Pred 19 leti sem delal v Predilnici, v oddelku predpredilnice. Veliko je sprememb, mislim pa, da je danes lažje opravljati delo kot pred leti. Bilo je več fizičnih naporov. Avtomatizacija je verjetno na višku, kljub temu pa so še vedno prisotni negativni dejavniki kot so ropot, prah in visoke temperature.« Anton Kovič, občan: »Po poklicu sem sicer tekstilni tehnik, vendar že skoraj 20 let nimam poklicnih stikov s tekstilstvom. Po dolgem času sem si želel ogledati proizvodnjo. Dobil sem izredno pozitiven vtis, lahko rečem, da sem navdušen nad posodobitvijo tehnologije, ki mi je sicer poznana. Spremembe so izredne in prepričan sem, da ste korak pred konkurenco.« Tako prijazno in doživeto pesem je na naslov Predilnice poslala obiskovalka dneva odprtih vrat, gospa Jolanda Kocjančič. Nadvse prijetno presenečeni smo se brez oklevanja odločili, da jo objavimo: DAN ODPRTIH VRAT Na sobotni sončni dan, na obisk sem šla prav k VAM. Pri vratarju se začne: lep sprejem, sok, prijazno srce. Od »konzuma« mimo lip, začutiš tovarniški že utrip. Delavcev tu je štiri sto pet, ki zre v vizijo, v novi svet. Iz hale v halo vodi pot, zbiram vtise in spremljam ropot. Toliko strojev je brez rok! Ali mislijo? Ali delajo brez nog? Dva predilno previjalna stroja, avtomatična in čisto nova, izdelujeta zahtevne preje, a meni misel se vrti hitreje: »Kod bi razum imeli tile stroji!« Pridružili se bodo jim še dvoji. V predpredilnici pričela sem ogled, med snemalke in sukalke usmerila pogled. Milijone vlaken iz bale gre na pot, premika jih na desetine pridnih rok, na tisoče strojnih delov se vrti, da ta v vlakna v prejo spremeni. Želela sem ogleda si močno. HVALA, DA STE OMOGOČILI Ml TO! Iz tega kar ste naredili do sedaj, dograjujete uspeh in svet pohval! Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo, da so se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu. Zahvaljujemo se jim tudi za vse vzpodbudne besede in dobre želje. Se posebna zahvala pa velja gospe Jolandi Kocjančič, ki je svoje občutke in vtise spremenila v pesem. SREČANJE Z »NAJMLAJŠIMI« UPOKOJENCI Novi Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju je pričel veljati 1.1.2000. S sprejemom novega zakona so se bistveno spremenili pogoji upokojevanja. Le delovni invalidi, ki jim je ob uveljavitvi novega zakona manjkalo 5 let in manj do izpolnitve pogojev za upokojitev, so se lahko upokojili še po stari zakonodaji. Kljub temu pa v zadnjih 5 letih beležimo že 79 upokojitev, tako starostnih, predčasnih kot tudi invalidskih. Slednjih je bilo 23. Skupino zadnjih upokojencev, ki so se upokojili od oktobra 2003 do avgusta 2004, je generalni direktor povabil na poslovilno srečanje prav na dan tovarniškega praznika. Ob tej priložnosti se jim je zahvalil za ves trud, ki so ga s svojim delom vložili v obstoj in razvoj tovarne ter jih seznanil z nekaterimi razvojnimi usmeritvami in cilji, ki bodo po njegovi oceni pomembni za nadaljnji razvoj Predilnice. Vsi, brez izjeme so soglašali, da je bilo v zadnjih letih v tovarni izvedenih veliko organizacijskih in predvsem tehnoloških sprememb v smislu boljše in modernejše tehnologije. Ob prijetnem klepetu so nam pripovedovali, kako si do zadnje minute zapolnijo dneve sedaj, ko so upokojeni. Ne, nimajo veliko časa, ker so brezskrbne dni izpolnili z drugimi aktivnostmi kot so sprehodi, izleti, družinska in prijateljska srečanja, varstvo vnukov ter večjo skrbjo za urejenost svojega doma in ne nazadnje imajo nenadoma več časa zase. Njihovi spočiti in nasmejani obrazi so nam bili jasen dokaz, da jim je novi status upokojenca prav lepo pisan na kožo in kot je smeje pripomnil generalni direktor, so se vsi na izg led nekako pomladili. Ob koncu srečanja smo se še fotografirali in si ob slovesu izrekli najboljše želje. Upokojenci so nam zaželeli še veliko poslovnih uspehov, mi pa smo jim seveda zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let. Vera Bric Od leve proti desni: Marija Slapničar, Manja Tesla, direktorica kadrovskega področja, Fatima Nišič, Danica Kuder, Franc Lesjak, generalni direktor, Katarina Berdajs, Jože Sluga, Terezija Pajk, Olga Karlin, Tilka Jerina, Tončka Frelih, Emilija Černe in Fatima Džamastagič. NAŠI UPOKOJENCI Tokrat smo se odločili za skupni obisk vseh naših upokojencev, ki jesen življenja preživljajo v Domu počitka Tišje v Črnem potoku. Poleg predsednika sindikata Franca Cirarja se mi je pridružil še vodja oddelka predpredilnice Franc Boldin. Upokojenci so nas pričakovali, saj smo svoj obisk napovedali. Presenečeni smo bili nad številom le teh. Kar 16 jih je, in sicer: Dana Babič, Jožefa Bizjak, Stanka Brečko, Franc Izlakar, Alojzija Kepa, Vida Koci, Borut Ko motor, Magdalena Požun, Lea Rappl, Marija Rožman, Angela Rožu n, Alojzija Slabe, Frančiška Sluga, Amalija Skoberne, Magdalena Zupan in Ivanka Zupančič. Najstarejša med njimi je v pokoju 40 let, najmanjši pa 8 let. Utrip bližajočega Novega leta začutiš že takoj ob vstopu v dom. Vse je okrašeno, vse lepo urejeno, kot se za veseli december spodobi. Skoraj vsi upokojenci so se zbrali v manjši jedilnici. Po pozdravnem nagovoru njihove nove direktorice Vide Lukač, sem jih pozdravila tudi sama, jim prenesla pozdrave in najboljše želje generalnega direktorja Predilnice ter obrazložila namen našega obiska. Seveda vsi vedo, da Predilec ponovno izhaja in poznana jim je tudi rubrika, v kateri navadno predstavimo enega izmed upokojencev. Pogovor je stekel izredno spontano. Nekateri med njimi so zelo zgovorni, drugi malo manj, toda po videzu sodeč, so bili našega obiska veseli vsi. Se- veda je bila nit pogovora Predilnica in njihovo delo v njej. Uvodoma sem jim predstavila nekaj zanimivejših podatkov o še zaposlenih v tovarni. Ravno na dan obiska se je število zaposlenih v tovarni zmanjšalo pod 400, število upokojencev pa povišalo na 670. Nad tem podatkom so bili izredno presenečeni, presenečeni, da je v tako veliki tovarni zaposlenih sorazmerno malo delavcev. Vodja oddelka jim je nato na kratko povedal nekaj o sami proizvodnji. In kje vse so delali naši upokojenci? V naši družbi so bile tako bivše predice, vlagalke, sukalke, dvoji Ike, delavke v predpredilnici, mikalnici in med nami je bila celo upokojenka, ki je za časa dela v tovarni izdelovala »špago«. Manjkal tudi ni del SINDIKAT - Slovo od poletja upokojencev, ki so delali v režiji, in sicer od upokojene kad rovi ce, do vodje oddelka in administratorke v proizvodnji. V domu se večina počuti izredno dobro. Večkrat so poudarili izredno prijaznost in skrb celotnega osebja doma, za kar se jim še posebno hvaležni in se jim nadvse zahvaljujejo. Aktivnosti, ki se izvajajo v domu, pa so seveda prilagojene zmožnostim in interesom posameznikov. Lahko izdelujejo ročna dela, prepevajo, se rekreirajo, se izkažejo s svojimi kuharskimi sposobnostmi, skrbijo za okrašenost doma v posebnih priložnostih, si medsebojno pomagajo, gledajo televizijo in še in še bi lahko naštevala. Tudi praznovanje posebnih dogodkov jim ni tuje. Praznujejo posebne obletnice, rojstne dneve, praznike. Prednost vsemu pa je vsekakor takojšna zdravniška in strokovna pomoč, če jo seveda potrebujejo. Življenje v domu je lahko zato zelo razgibano in kar je zelo pomembno, jim daje občutek varnosti in topline. Ob slovesu so se nam zahvalili za naš obisk, zaželeli vse dobro našemu kolektivu in nas povabili na njihovo prednovoletno zabavo. Tudi mi jim želimo, da bi jesen življenja živeli tako, kot si sami najbolj želijo. Vera Bric Zadnjo soboto v avgustu smo se trdno namenili, tudi pas turškega poveljnika Age iz 15. stoletja z da se poslovimo od poletja. dragimi kamni. Iz sklopa prve svetovne vojne je na Naš dober namen je bil tudi ogled oprema, obleke in orožje. Iz druge svetovne izvršen. Dan smo začeli z jutra n- vojne pa je tudi veliko uniform in drugih ekspona-jo kavico, na katero nas je povabila sodelavka Fani, ki je imela ta dan še posebno opravičljiv »razlog«. Ko smo se predramili, JANEZ KRALJ, smo se odpeljali v Lo-organizator kev na Krasu. Tam izletov smo si ogledali zaseb- ni vojaški muzej Tabor, katerega lastnik je Srečko Rože. Muzej je tematsko razdeljen po obdobjih: prva svetovna vojna, druga svetovna vojna in skozi čas. V zadnjem tematskem sklopu je prikazana oprema iz časa Ilirskih provinc, obdobje Napoleona od leta 1797 do 1813. V zbirki je precj muzejem L I T I J S K I tov. Vsi eksponati so originalni in še posebno cenjeni, ker so to izredno redki primerki. Muzej je odprt za javnost od leta 1994 in je bil od tedaj odlikovan s 43. plaketami in priznanji. Prejel je tudi priznanje zveze Nato ter šerifovsko zvezdo Floride iz Združenih držav Amerike. Po zelo zanimivem ogledu smo odšli v pršutarno Lokev, kjer smo si ogledali pridelavo pršuta in drugih mesnih dobrot iz Krasa. Sledila je degustacija pršuta z obveznim teranom. Pot nas je nato vodila na Hrvaško v Pineto, na Litijsko plažo, kjer se vedno počutimo kot doma. Tu je vedno kaj novega. Večina bungalovov je lično urejenih, izgled pa kazi pogled na hišico, ki jo je nekdo spremenil v »prvotno stanje«. Dan nam je ob namakanju v morju hitro minil. Ko se je ohladilo, smo imeli večerjo pri Dejanu, kjer smo Abrahamovko Fani presenetili s skromnim darilcem. Za prijetno vzdušje in glasbo je poskrbel Tone Žagar s svojim ansamblom. Naplesali in naskakali smo se in se zadovoljni odpeljali proti domu, trdno prepričani, da ta izlet ni bil zadnji. Slika predilnice (Centa, 1959) "Vsem zaposlenim, upokojencem in delničarjem (Predilnice Litija želim velijo zdravja in osebne sreče v prihajajočem letu 2005. Generalni direktor: Franc Lesjak