^k dan razen «oboi. nedelj ^ in praznikov ^ daily except Saturday«, Sundays md Holiday. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Uredniški tn upravniàkt prostori» 'iti57 South Lawndala Ava. Office of Publication: 3657 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4904 O^rEAB XXXIX Cena liata Ja $84» January la. im. at tbm______ A* <* Oooaraaa of March S. ISIS, CHICAGO 23. ILL« PONDELJEK. 19. MAJA (MAY 19). 1947 Subecriptlon $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 97 Acceptance far matllnf at special rate of postage provided tor In aectlon 1103. Act of Oct », 191T, authorized on June 4. 1919 ¡vin razkril sklenitev lovora z Ameriko JMružitev okupacijskih con v Nemčiji. Brit-zunanji minister zvrnil krivdo za kritično jvilsko situacijo na Nemce Dr: eni u iBdon. 17. maja. — Zuna-ninister Ernest Bevin je iz-parlamentu, da je bil ji dogovor med reprezen-Vehke Britanije in Ame-na konferenci v Berlinu, ki lOgočil uspešne funkcije v britsko-ameriški okupa-coni. Naglasil je, da je ivor velike važnosti. Jevinovega govora je raz-t da sta ameriški general s D. Clay in britski gene-Brian Robertson premagala potežkoč. Omenil je tri dogovora. Te so: mejitev stroškov za finance nemškega uvoza suro-materiala. aški vladi Velike Britani-Amerike sta uveljavili bo, ki daje delno oblast kim ekonomskim agentu-šestih pokrajinah, ki so okupacijo britskih in ame-čet. in Robertson sta se v na-sporazumela o funkcijah lih agentur. rebno je razkritje drugih , da bo javnost informi-o vseh detajlih načrta, v svojem govoru v par-tu ni omenil britskega ma glede stabilizacije tega denarstva in ne na-glede socializacije nem-industrij. Izjavil je le, da ka in premogovna in-ija ne bosta vrnjeni biv-astnikom in da bo odloči-o podržavljenju padla po- vin je govoril poldrugo u-parlamentu in se dotaknil konference zunanjih ministrov Domače vesti v bolnišnici Chicago. — John Škerjanc, član društva 1 SNPJ in oče mrs. Žefran, je v bolnišnici St. Anthony, kjer se je moral podvreči operaciji. Nov grob v Pennl Braddock, Pa.—Za tuberkulozo je 13. maja umrla Frances M. Polifko, stara 26 let in hči družine Kosher. Njen oče je štirih velesil v Moskvi. Pove- umrl 25- aprila, kakor je bilo eriški governer tvaril Nemce Vojaške čete bodo itirale nemire lin. 17. maja. — Dr. James «vman, ameriški vojaški ner v provinci Hesse, je "A «varilo nemškemu ljud-»premljano z grožnjo, da oni, ki bi provocirali ne-,n izgrede zaradi pomanj-ž>vil, podvrženi smrtni Dt'jal je tudi, da bodo **e okupacijske čete mo-ran lenuhi med Nemci ne dobili živil. L K' v Provinci Hesse ne * " K(,l Mewman. "Trpeli Vlažne propagande v . 'rot' «'»rneriški vo-Slehrna oseba ali ' se upirale, k-^.vane. Vodilni Ustreljeni. Opo-' ' na dejstvo, da ' < vlada nima ' v zadevi na-v Nemčija J ' 1 1 katero Jo jer.a zadeva. 1 ' v zgodovini ni • 4 nasičevala k, / 'va. To naj si '<''i>omni. Za-a. '' »dejo, da ne v ' ' oviranjem • vojaške lili vil svarilo P" izbruhu 'J v britski Hftv na meti k in nemi " ijtiki coni. dal ni ničesar novega, toda Rusije ni kritiziral. Sledil ni a-merišk^mu državnemu tajniku Marshallu, ki je v svojem poročilu po povratku v Washington iz Moskve obdolžil Sovjetsko unijo odgovornosti ca polom konference. Bevin je izrazil upanje, da bo prihodnja konferenca zunanjih ministrov, ki bo v Londonu v prihodnjem novembru, izravnala razlike med zapadnimi silami in Rusijo. Dejal je, da bo londonska konferenca morda najvažnejša v zgodovini sveta. V svojem govoru je Bevin obdolžil Nemce odgovornosti za kritično živilsko situacijo v britsko - ameriški okupacijski coni. Dejal je, da nemški kmetje pošiljajo pridelke na črna tržišča in da se ne zmenijo za bedo svojih rojakov v mestih in industrijskih središčih. Zapretil je, da bodo brit-ske čete uprizarjale navale na nemške kmetije in iskale živila, za eno pa bodo uradniki vojaške vlade storili korake za zatrt je črnih tržišč. "Nemško ljudstvo," je rekel Bevin, "bo moralo prispevati svoj delež k ekonomskemu o-krevanju in zvišanju življen-skega standarda. Živilaka situacija je resna in nobenega izgleda ni, da se bo izboljšala v bližnji bodočnosti. Vzelo bo več let za zgraditev nove Nemčije." Pogajanja med Ameriko in Jugoslavijo Washington, D. C., 17. maja. — Državni department je naznanil, da je Jugoslavija pripravljena za pogajanja glede izravnave računa za blago, katerega je dobila od Amerike na podlagi posojilno-najemninske-ga zakona. Vrednost blaga znaša $32,000,000. Pogajanja se bodo pričela prihodnji teden. Naznanilo dostavlja, da bodo storjeni tudi koraki za dosego sporazuma o jugoslovanskem premoženju v Ameriki, katero je ameriška vlada "zamrznila," in ameriškem premoženju v Jugoslaviji. že poročano. Zapušča mater, brata in moža, ki se nahaja v sanatoriju. Bila je članica društva 300 SNPJ. Naj ae sglaslta Cleveland. — Anton Glad in Mary Schafer, ki sta živela v Kansas Cityju, Mo., imata pri Philipu Zele, 1457 Clearaire rd., Cleveland 10, Ohio, važne vesti iz Zagreba. Naj mu pišeta. Is Clevelanda . Cleveland—Po ikratki bolezni je v Euclidu umrla Leopolda Oshaben, stara 57 let, doma iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu, v Ameriki 34 let, članica SŽZ in Progresivnih Slovenk. Tukaj zapušča moža, štiri sinove, tri vnuke in več drugih sorodnikov, v Pittsburghu sestro Jennie Prince, v starem kraju pa dva brata.—V bolnišnici je umrla Josephine Levar, stara 52 let, doma iz Dolenjega Jezera pri Cerknici, v Ameriki 24 let. V starem kraju zapušča brata in dve sestri.—Dalje je umrl v bolnišnici John Valich, star 54 let, doma od Sv. Križa pri Ajdovščini, v Ameriki 36 let, član društva 135 SNPJ. Živel je na fcapadni strani mesta, kjer zapušča ženo, dva sinova in hčer, v starem kraju pa brata. —Frank in. Mary BratuŠ, ki sta šla leta 1924 z družino v stari kraj, v rojstno vas Štor je pri Trstu, ki se zdaj nahaja v coni A, sta se zadnje dni vrnila v Ameriko k sinu Charlesu, ki vodi gostilno v Windsorju, O. Tam živi tudi njuna poročena hči Mary Vidmar, sin Joseph pa v Euclidu. — Pri družini John Arko so se oglasile rojenice in pustile drugorojenko. — V Col-linwoodu sta se poročila John Kump ml. in Mary Kocin. Delavci naj osvoje protivojni program Detroit, Mich., 17. maja. — Henry A. Wallace, bivši podpredsednik Združenih držav, je na shodu v tem mestu apeliral na organizirane delavce naj prevzamejo vodstvo programa in kampanje za odpravo vojne. Program naj bi uključeval splošno razorožitev in mednarodno kontrolo atomske energije. okrajna veleporota obtožila bivša rudniška uradnika pospešitev dovoza ameriških živil v nemčijo Situacija v ruski okupacijski coni za- . dovoljiva PREPREČENJE STAVK IN NE-MIROV Berlin. 17. maja. — Uradniki britske vojaške vlade so naznanili, da bo skoro 50 parnikov dovažalo ameriška živila ' in druge potrebščine v Nemčijo, kjer milijoni ljudi stradajo. Parniki bodo ta mesec'pripeljali 392,000 ton živil v nemške luke. Živila bodo uključevala pšenico, koruzo, ječmen, oves in moko, da se ublaži kritična živilska situacija v britsko-ameriški okupacijski coni. Nemške uradne in privatne organizacije sponzorirajo potovanja ljudi iz mest in industrijskih središč v podeželske kraje, v katerih ni pomanjkanje akutno. Polkovnik Hugh B. Heser, načelnik živilske in poljedelske divizije v ameriški vojaški vladi, je priznal, da ljudje v nemških mestfh stradajo. "Morali smo ponovno znižati odmerke živil," je dejal. "Na svetu ni dovolj živil za nasiče-vanje nemških milijonov. A-koprav bi imeli denar na razpolago, ne bi mogli kupovati ži vil. Nemčijo je zajela resna živilska kriza." V Berlin dospela poročila iz ruske okupacijske cone omenjajo, da je živilska situacija v tej coni zadovoljiva. Sovjetske avtoritete so v zadnjih tednih zvišale odmerke živil delavskim družinam. General Brian Robertson, pomožni governer britske vojaške vlade, se je sestal s svojimi svetovalci po povratku v Berlin iz Londona, kjer Je imel razgovore z zunanjim ministrom Bevi-nom in drugimi člani Attleeje-ve vlade o načrtih glede ublažitve bede med Nemci v britsko-ameriški okupacijski coni. On se je pritožil, ker nemški uradniki ne vršijo dolžnosti in nočejo prevzeti odgovornosti za kritično živilsko situacijo. Edina svetla točka v situaciji Je sklenitev dogovora med a-meriškimi vojaškimi avtoritetami in voditelji nemških strokovnih unij na Bavarskem. Voditelji so se obvezali, da bodo storili vse za preprečenje stavk, nemirov in demonstracij na podlagi zagotovila ameriških avtoritet, da bodo zvišale odmerke kruha in drugih živil. < Springfield, 111.. 17. maja. — Veleporota okraja Washingtons je obtožila Roberta M. Me-dilla, bivšega direktorja državnega rudniškega departmenta, in Roberta Weira, pomožnega direktorja, v zvezi z eksplozijo, ki se je pripetila v premogovniku Centralia Coal Co. 25. marca in zahtevala življenja 111 rudarjev. Wilbert J. Hohlt, državni pravdnik, je potrdil akcijo veleporote. Obtožnica očita Medlilu in Weiru zanemarjenje dolžnosti, ker nista enforsirala provizij državnih zakonov glede zaščite zdravja in življenja rudarjev. Preiskava je namreč ugotovila, da je bil premogovnik poln prahu, da ae je vnel in povzročil eksplozijo. Medill in Weir sta položila poroštvo $1.500 vsak. Oba bosta zaslišana pred okrožnim sodnikom R. W. Griffithom pri hodnjo sredo. Ce bosta na obravnavi spoznana za kriva, bosta obsojena v zapor in plačitev denarne karnl. Driscoll O. Scanlan. državni rudniški nadzornik, je pred člani posebnega državnega odbora, ki je vodil preiskavo vzrokov eksplozije v premogovniku Centralia Coal Co., izjavil, da Je opozoril Medilla, da so rudarji, upoeleni v tem premogovniku, izpostsvljeni nevarnosti. Svetoval Je zaprtje premogovnika, toda Medill je nasvet ignoriral. Premogovnik, v katerem se je pripetila eksplozija, je kupila Pea body Coal Co., katere glavni stan je v Chicagu. Sklenitev kupčije Je naznanil Stuy-vesant Peabodv, predsednik kompanije. On je dejal, da bo obrat v premogovniku obnovljen v teku 60 dni. Člani državnega preiskovalnega odbora so se izrekli za odpravo državnega rudniškegi depart menta s štirimi proti trem glasovom. Department naj bi nasledila komisija treh članov, toda samo dva bi smela biti pripadnika ene politične stranke Termin komisije naj bi trajal šest let Murray zavrnil ponudbo ADF Obsodba protidelav-skih načrtov WaaMngton. D. C.. 17. maja. — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je naznanil zavrnitev po-, nudbe in predloga voditeljev Ameriške delavske federacije za enotnost delavcev, "ker bi ustvarila delavsko gibanje z zastarelimi pojmi in vrednotami." Murray je naglasil, "da CIO je za enotno delavsko gibanje, ki pa mora biti močno, pogumno in dalekovidno. Delo /.a dosego tega cilja se bo nadaljevalo. Cilj ne bo dosežen, ako se ne bomo držali fundamentalnih načel unionizma, katera predstavlja CIO."* Murray je izrazil svoje mnenje v poročilu o podajanjih glede združitve CIO in ADF, ki so se vršila v prvih dneh tega meseca v Washingtonu. Poročilo so odobrili vsi člani eksekutiv-nega odbora CIO in bilo je dostavljeno vsem unijam CIO. "Voditelji ADF so zavzeli neodločno stališče glede jurisdik-cijskih stavk," je rekel Murray. "To stališče se ne more zagovarjati v moralnem, socialnem in ekonomskem oziru. Njihov predlog je bil le, naj unije CIO vstopijo v Ameriško delavsko federacijo." Prej je Murray obsodil proti-delavske zakonske načrte, ki so pred kongresom. Dejal je, da so odprto povabilo- delodajalcem, naj začnejo znlžavatl mezde. "Kongres je v bistvu obves. til ameriško ljudstvo, da se mora prilagoditi krizam," je svojem govoru obsodil tudi George Meany,' tajnlk-blagaj nik ADF. Dejal Je, da je na men teh uničenje delavskih or ganizacij v Ameriki. Zastoj med rudarsko unijo in operatorji zlomljen Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe se pričela. Lewis revidiral stališče Kongresni odsek odobril pomožni program Washington, D. C., 17. maju. — Člani skupnega kongresnega odseka so odobrili program, ki določa potroši tev vsote $350,-000,000 za ublažitev bede v evropskih državah, ki so naklonjene Ameriki. One, ki spadajo v takozvani sovjetski blok, ne bodo dobile pomoči. Gotovo je, da bo program sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Velika Britanija je le velesila London, 17. maja. — Zunanji minister Etnest Bevin je dejal v parlamentu, "da se Velika Britanija še vedno smatra za velesilo. Britske vlada in ljudstvo nista in ne bosta razglasila bankrotaBevin Je podal to izjavo v teku debate o britski zunanji politiki. On je tu dl naglasil. da britske čete ne bodo r»dpoklicane it. dežel Srednjega v/hoda. Mellett zanikal obdoliitev filmskega igralca Washington, D. C., 17. majj. — Lowell Mellett, bivši urad nik v uradu za vojne informa cije, je zanikal obdolžitev film skega igralca Roberta Taylorja, da ga je on prisilil v prevzetje vloge v filmu "Song of Russia " Dejsl je, da je obdolžitev beda sta. Taylor je izrekel obdolži tev pred člani kongresnega od seka, ki vodi preiskavo neam« riških aktivnosti. J ' W*shlngtoti D. C.. 17. maja. — Zastoj, ki je nastal med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede vprašanje kolektivnega pogajanja za premogovno industrijo kot celoto, jo bil zlomljen, ko je John L. Lewi*>, predsednik unije, revidiral svoje stališče. Izrekel ae je za pogajanja glede sklenitve pogodbe z operatorji, ki predstavlja jo 75 odstotkov industrije mehkega premoga. Pogajanja so se pričela v Washingtonu. Namen je sklenitev pogodbe in preprečenje rudarske stavke po 30. juniju, ko bo morala federalna vlada vrniti premogovnike privatnim lastnikom. Zasegla jih je pred enim letom in s tem končala splošno stavko rudarjev na polju mehkega premoga. Treba bo izvršiti veliko delo v teku pogajanj, da se odvrne savka po 30. juniju, ko bo veljavnost sedanje pogodbe med unijo in federalno vlado potek- Napadi na železnice v Palestini Dva britska vojaika častnika ubita Jerusalem, Peieetlna, 17, maja. — Člani židovske podtalrie grupe so izvršili napade na že leznlce, ubili dva britska čast-niks, tri pa ranili. Železniški promet v severni Palestini je bil ustavljen po napadih. Teroristi bo uprizorili Šest napadov na železniške vlake v zadnjih 24 urah in razdejali progo v več krajih. Bombe, katere so položili teroristi, so poškodovale tri mostove v bližini Hajfe in Hade-re. Dve bombi sta eksplodirali na železniški progi med Jaffo in Lyddo. Mine so bile najdene na železniški progi v bližini Jeruzalema. Besednik židovske agenture v Jeruzalemu Je pozdravil govor Andreja A. Gromika, ruskega delegata, pred člani sve ta Združenih narodov v New Yorku. Gromiko je predlagal razkosanje Palestine na dve državi — židovsko in arabsko. Besednik je dejal, da Je Gromiko priznal zgodovinsko povezanost Židov s Palestino in podprl teinjc židovskih' organizacij. C i , Ha. Lewis in drugi uradniki rudarske unije so se sestali v Washingtonu z odborom operatorjev iz severnih in zapadnih držav in reprezentanti Jeklarskih kompanij, ki posedujejo premogovnike v nekaterih južnih državah. Pričakuje se, da bo Lewis skušal izsiliti sklenitev boljše pogodbe nego je sedanja s fedo ralno vlado. Federalna sodišča so odločila, da se mora rudarska uniju držati te pogodbe, dokler bodo premogovniki pod vladno kontrolo. Lewis bo zahteval skrajšanje delovnih ur brez znižanja plače in zvišanje rudarskega blaglnjskega sklada. V slučaju dosege sporazuma med unijo in operatorji bo še obstojala možnost oklica stsvk v West Virginiji, Virginiji, Kcntuckyju in nekaterih drugih južnih državah. Organizacija operatorjev lz Južnih držav je izjavila, da je proti pogajanju na splošni podlagi in pozvala Lowlsa, naj se pogaja s njo glede sklenitve separatne pogodbe. Ali se bo Lewis odzval pozivu, ni znano. izredno zasedanje skupščine združenih narodov zaključeno New York, 17. maja. — Izredno zasedanje genitalne skupščine Združenih narodov, ki je bilo sklicano v svrho razprave o palestinskem problemu, je bilo zaključeno. Trajalo Je tri tedne. Sprejet )e bil predlog glede ustanovitve posebnega odbora za študijo palestinskega proble ma Člani odbore ao dobili navodila, naj na bazi rezultata sestavijo poročilo in ga pred-lože s priporočili skupščini, ko se bo sestala na rednem zasedanju v prihodnjem septembru. je prevladovalo mnenje, da Je bilo začetno delo uspešno. V odboru m) reprezentanti o najetih držav — Avstralije, Ka-nade, švedske, Uolandije, Ju* goslavije, Cehoalovuklje, Peruja, Guatemale, Urugvaja, Irana In Indije. Člani odbora se bodo sestali na prvi seji maja. Nekaj tednov pozneje bodo odpotovali v Paleatino. Od odbora zavisi odločitev glede preiskave jx>ložaja brez-domskih Židov v taboriščih za razseljene osebe v Kvropl. Ti bi radi od|>olovall v Paleatino, Tajništvo organizacije Zdru- ženih narodov bo dalo odboru . Glasovanja o predlogu so se dokumente In ponrflle o prej-vzdržali repiezenUnti petih a- šnjih študijah palestinskega rabskih dežel, Turčije In Af- problema Pied /aključenjem gbanislama To Je bil proteat 1 zasedanja skupščine je bila so kei navodila članom odbora ni glasno sprejeta resolucija v so omenjala vprašanja neod- j imenu Združenih nanidov z a-visnoati Palestine Kljub temu pefom za ustanovitev miru in •o ee reprezentanti arabski» toda v Palestini. FeeolucIJo je M omehčali. Med delegati! predložila norveška delegacija Ostra debata na seji sveta Kosanovič napadel grško monarhistič-no vlado Lake Succeaa, N. Y.. 17. maja. — Delegata Amerike ln Rusije sta Izmenjala pikra besede v teku ostre debate o vprašanju, ali je imela preiskovalna komisija Združenih narodov, ki Je bila poslana v balkanske države, pravico do podelitve oblasti podrejeni grupi, ki je ostsls v v Grčiji. Debata se je vršila nn seji varnostnega svbts. Delegati Jugoslavije, Grčijo, Bolgarije in Albanije, držav, ki niso representlrane v svetu, so dobili (Mivabilo za udeleiitev dlsku/ij. Kavsanje je sledilo, ko je Sava Kosanovič, Jugoslovanski delegat in poslanik v Washingtonu, začel napadati grško monarhistično vlado, katero |x>dpii a Amerika. Ameri škl delegat Herschel Johnson io besedni praski dovolil Kosanoviču končsnjo Izjave. Kosanovič Je dejal, da Je varnostni svet ki šil načela čar-terja Združenih narodov, ko je IH apr ila pooblastil preiskovalno komisijo, naj pusti podrejeno grupo v balkanskih državah. Svet ni Imel pravice do podelitve oblasti tej grupi po odhodu članov preiskovalne komisije iz teh držav. A, PROSVITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina »a Združene dri eve (isven Chicaga) in Kanado M-00 n« leto »4.00 ta pol leta, 12.00 ta ¿etri leta; aa Chicago in okolico Cook Co.. »»30 aa celo leto. »4-7» sa pol let«; aa i®o«em»tvo »11.00. Subscription raiea: for the United Stales (aycapt Chicago) and r-tnr1tr §8.00 per year. Chicago a ad Cook County MM par year, foreign countries »11.00 per year Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nanaročeni.i člankov sa ne vračajo. Rokopis» literarne vsebine (¿rtiče, povesti, drama, pasmi itd.) se vrnejo poiiljalelju le v slučaju, če Je priložil poštnino. Advertising rates on agreement. Manuscripts of communication, sod unsolicited articles wUl not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, atc~ wUl be returned to sender only when accompanied by self-addresaed and stamped envelope. Naslov na vsa. kar imm stik s listom: PROSVETA 26S7 • 59 So. Lawndale Ave« Chicago 23. Illinois Wallace in čikaški shod PONDELJEK I9m„ $la&ovji naMTL noMÏbiti Ko so pristaši in tudi nekateri kritiki Trumanove doktrine" pred nekaj tedni planili na Henryja Wallacea in ga hoteli raz trgati kot lovski pes zajca, ker se je v Angliji in drugih deželah zapadne Evrope drznil kritizirati to pogubonosno politiko, smo na tem mestu izrazili željo, da bi Wallace po svojem povratku napravil govorniško turo Sirom dežele proti reakciji. Takrat smo imeli zelo malo upanja, da se to zgodi. Toda istega mnenja kot mi so bili oči vidno tudi ljudje okrog New Republlce in voditelji nedavno ustanovljene organizacije Progresivnih ameriških državljanov, ki zdaj sponsorira Wallaceve shode. Kot je čitateljem že znano, se je eden teh shodov vršil zadnjo sredo v Chicagu. Kdor se je udeležil tega shoda v Stadionu, ga ne bij kmalu pozabil, kajti bil je impozanten, lahko bi rekli tudi veličasten. In tega shoda se je udeležilo okrog 21,000 ljudi, čez tisoč pa se jih je moralo vrniti, ker ni bilo zanje več prostora. Vsi ti ljudje so plačali precej visoko vstopnino—od 60c do $2.40— in poleg tega pri kolekti še prispevali okrog $20,000. V Stadionu je bilo že precej političnih shodov, demokratskih in republikanskih, toda ljudje so zdaj prvič napolnili veliko areno in plačali visoko vstopnino, da slišijo političnega govornika v osebi Henryja Wallacea. Bill so to večinoma tovarniški delavci in nižji srednji sloj Iz vrst inteligence in profesionistov. Za današnjo politično sterilnost dežele, posebno pa za vodilne politike obeh starih strank, to ni brez pomena. Ako bi bil na vseh Wallace-vih shodih enak odziv in take demonstracije proti reakcionarnemu valu, ki je porodil tudi Trumanovo doktrino, bi gospode v Washingtonu začelo precej skrbeti. * Kar nas je zanimalo v zvezi s tem shodom, ni bil toliko Wallacev govor, dasi je bil sam na sebi poln dinamita in zdravega jedra. Bolj nas je zanimalo to, kakšen bo odziv s strani Čikažanov, kako b<>do poslušalci reagirali in da-li bo opaziti kakšno novo politično sapo. ki bi imela cilj—organiziranje nove, progreaivne politične stranke. O prvih dveh vprašanjih ni nobenega govora. Odziv je bil sijajen. Napolniti Chicago Studium za političen shod namreč nI noben ¿pas, in posebno ob precej visoki vstopnini. Kaj takega se do zadnje srede v resnici še nikomur ni posrečilo. Zdaj pa se je kljub temu, da v čikaških dnevnikih ni bilo skoraj nobene reklame, oz» toma zelo malo. Očlvidno pa je bila živahna kampanja med oni» mi unijami CIO, ki so več ali manj pod komunističnim vplivom--par teh unij Je tudi prispevalo po tisoč dolarjev, nekaj drugih pa manjše vsote. (Izmed navzočih bi se mogoče dva do tri tisoč oseb udeležilo večjega komunističnega shoda, Za najmanj 15,000 ostalih pa Je Wallace hajbrže dovolj "radikalen".) Za opazovalca je bilo tudi zelo značilno polltično-čustveno re agiranje množice, ki je večkrat prešla v ekstazo in je bilo videti, da je pripravljena drveti za Wullacem kakor Je drvela za Roose-voltom v dneh, ko Je bil "new deal" na višku svoje dinsmike. Razlika je morda v tem, da je bilu ta množica videti politično bolj ztela kot v Rooseveltovl dobi, kajti pri vsakem namigu o potrebi ustanovitve nove liberalne ali progresivne masne stranke Je prešla množica v ekstazo. "We want Wallace in 1948 . . . Wallace in 1948 .." Jc donelo v mogočnem ritmu po dvortnl. To se je več krut jtonovilo. Ta množica, ki v veliki veČini, najbrže R.VOO'i ni bila komuni stična niti pod komunističnim vplivom, vendar pa simpatična do Sovjetske Rusije, je na tem shodu pokazala, da bi se z navdušenjem oklenila nove politične, delavsko usmerjene stranke. O tem ni bilo na shodu In po shodu nobenega dvoma. Po shodu se je sicer slišal komentar, "da Je nova stranka že ustanovljena," kar pa v resnici ne odgovarja realnosti. Edini sklep, ki je upravičen na |x»dlagt opazovanja lega shoda, Je tu, da Je politična situacija \ deželi zrela do ^»polnosti za ustanovitev nove strank* Vsaj pa zelo naglo dozoreva. Pregled pomožnega dela Progresivnih Slovenk od maja 1944 do decembra 1946 I. Cleveland, O. — V petek, 13. maja, se je vršila letna konie-tenca Progresivnih Slovenk v Društvenem domu v Euclidu, O, pod oskrbo krožka št. 3. V istem prostoru na majski konferenci smo si Progresivne Slovenke začrtale naše pomožno ali relifno delo in z njim nadaljevale nepretrgoma do 30. julija 1946. Ker smo apelirale na Slovence po vsej Ameriki za prispevke za umbulančni sklad in za zdravniške potrebščine, si štejem v dolžnost, da kot predsednica relifne-ga odseka naše organizacije podam podrobno poročilo dela naših članic, ki je rodilo sledeče uspehe: Ambulanta! sklad Naša organizacija je zbrala »kupaj od 1. julija 1944 do 11. decembra istega leta $8,403.10, v takozvani ambulančni sklad. Od tega denarja smo poslale $7,500 direktno na WRFSSA, nakar smo dodale še $96.90 ter poslale eel tisoč za isto organizacijo skozi SANS za nakup ambulance. zdravniških instrumentov in drugih potrebščin. Tedaj so v stari domovini najbolj potrebovali zdravniške instrumente, zato smo jih poslali. Kakor hitro pa so potrebovali ambulanco in smo jo bili v stanu nabaviti, smo ;|o poslali. Meseca julija 1946 je Ameriški odbor za jugoslovanski relif izdal pooblastilo za na-kup nove bolniške ambulance. $3,281. Bilo je meseca marca 1946, ko smo izročile to vsoto mr. Kuhlu, tajniku SANSa, da naj odpošlje ta denar skazi SANS na Ameriški odbor za jugoslovanski relief (ACYK) za nakup otroške hrane in obleke. Kasneje smo poslale še ček za $81 v isti namen. 'Ker veni o, da boste gotovo radi čitali natančen seznam, kako je imenovani odbor (ACYR) potrošil ta denar, vam prinašamo tu seznam kupljenega blaga, ki je bilo določeno izključno za Slovenski rdeči križ: Cod Liver Oil (ribje olje>—90 galonov $189, Dextri Maltose— 1,120 funtov—$420, Pablum—1 long ' ton—$547.80, Powdered whole milk—2,310 funtov— $947.10, Ascorbic Acid—100,000 tablets— $202, otroških overalls —40 ducatov—$460, otroških hlačk—40 ducatov $130, otroških polo srajc—40 ducatov—170, o-troških nogavic, 50% volnenih— 10 ducatov—$35, otroških čevljev—70 parov—$185.50. Skupno znese vse to $3,286.40, ali $5.40 več kot smo me poslale. V tej zvezi boste opazili, na kar vas opozarjamo, da je bil popolnoma ves poslani denar porabljen za nakup potrebščin, in da se ni porabilo niti en cent za upravne ali druge stroške. Vse zgoraj navedeno blsgo je bilo odposlano v Jugoslavijo na ladji S. S. Skagway Victory. Meseca septembra 1946 je bil sprejet ka-blogram od Jugoslovanskega rdečega križa v Beigradu, potrjujoč, da je ladja, noseča našo pošiljatev, dospela. Kablogram je sledeč: "S.. S. Skagway arrived with goofls Trieste—stop I)a-li pride do ustanovitve nove stranke v bližnji bodočnosti, na primer /a prihodnje predsedniške volitve, kar pomeni, da bi ae morala stranka ustanoviti najpozneje do prihodnje pomladi, je od visno od raznih faktorjev. Na eni strani je veliko odvisno oc Wallacaa, ki je dunes sigurno najbolj dinsmična osebnost in najbolj vpliven opozicionalec proti "Trumanovi doktrini," sploh prot v sej vladni politiki, notranji in zunanji in republikunsko-dem ► kiul»ki k'Milteijl v kongresu, ki s«- je fuktično zlila v eno strunko. Drugič je veliko odvisno, kuj stori organizacija Progresivnih ameriških diiavljanov, kakor tudi ali mogoče še največ, kaj atorl otganixirano delavstvo, predvsem unijskt voditelji. J R Thomas, l podpredsednik avtne unije CIO. je na tem shodu najbrže izrazil mišljenje milijonov organiziranih delavcev, ko je dejal, ako kon vie» sprejme drakoničr.o antidelavsko postavo, a katero bodo unije tuk-> rekoe zadavljene—lahko stopnjems. toda sigurno—in ako piedsednik Truman p<»dplše ta zakon, tedaj delavstvu ne b<» pre ostajalo dtugeg« kot da al ustanovi svojo stranko Tegs sicer ni rekel dtriktno, marveč Indlrektno, toda mnotlea ga Je razumela in mu mogočno pritrdila. Enako je storila pri Wallaceu, ko Jo i/t uri! sllčne misli. On je rekel, sko demokratsks stranka ne "po-Main« liberalna," tedaj bodo liberalno misleči volilcl prisiljeni, da m ustvarijo lastno politično sredstvo, to je novo stranko. Kar te tiče demokratake stranke, je sigurno to. da nI nobenih izgledov. da se bo prelevila Iz Savla v Pavla. Tudi če bi se hotela liberalizirati, bi bilo to le na površju, v »lepilne namene. Truman se sicer skuša odevatl s to mssko. to je Jsše obs konjička. Os za« krije svojo popolno udinjsnje temni reskcljl, sem pa tam skoči tudi na psevdo-liberalnega konjička, toda v drugI sapi Je ie ropet na konju reakcije. To Je pokazal posebno prt pt»dplsu zakona, k! je razveljavil in prepovedal U»Jbe za plačo od "portala do portale,"* kakor tudi še marsikaj drugega. O tem se še pogovorimo. Stala je $2,350 in jc bila odpo-sluna v Jugoslavijo s sledečim, napisom: "Dar borcem v domovini od Progresivnih Slovenk v Ameriki." Odposlana jc bila z ladjo S. S Honduras Victory, ki je odplulu proti Trstu meseca novembra 1946 z naročilom, naj jo Jugoslovanski rdeči križ izroči Slovenskemu rdečemu križu Meseca februarju 1947 smo prejeli obvestilo, du je ladja dospela v Trst. Kakor hitro pa bomo prejeli obvestilo, da so ambulanco v domovini prejeli, bomo o tem obvestili našo splošno javnost. Predno jc Ameriški odbor za jugoslovanski relif kupil ambulanco, je bilo posvetovanje z mr. Joseph« »m Zavertmkom in mias Anno Traven. Ob tej priliki se sahvaljujemo imenovanemu od boru. kakor tudi Ann Traven in J. Zavertniku. prav tuko Pro-sveli za sodelovanje pri našem relifnem delu. Sklad sa deco — ' Baby Shower" Dne 11 dec. 1944 smo sklenile izvoliti relifni odlntr, čigar naloga je bila zbirati obleko, hrano, obutev In gotovino za kritje strošknv čiščenja blaga ter sploh voditi pomožno delo med nami. Potem je bilo dec IM.V ko smo sklenile prirediti takozvani "Baby Shew et" za jugoslovanska otroke V ta »klad smo /brale —Thanka. Donators—«top—Ju-g oslu v Red Croas 10127." (Torej, ladja Skagway dospela v Trat. Zahvalite se darovalcem. Jugoslovanski rdeči križ.) Zbiranje obleke, obutve, hrana Itd. Od meseca nov. 1944 do mese ca maja 1946 smo zbrale, očistU le, zakrpale, zapokale in odposlale v Jugoslavijo skozi odbor ACYR okrog 36,000 funtov obutve, hrune in obleke, katero je o-cenll imenovani odbor no $18,-602 O tem blagu, obleki itd. vemo, da je bilo razdeljeno širom Jugoslavije skozi Rdeči križ, o čemur nam pričajo številna pisma, ki so jih pisali prejemniki Mm* go ljudi je prispevalo v denarju mesto v ponošeni obleki. Teh prispevkov je bilo precej, kar se je porabilo za kritje stroškov čiščenja in odpošiljatve Kakor boste rarvidell iz končnih številk, je vzelo čiščenje, od-poAiljatev (shipment) Itd precejšnjo vsoto denarja, zato smo se obrnile na Ameriški odbor za jugoslovanski relief (ACYR), da plačajo ekspreane stroške, kar so ugodili, kar Je vzelo precej' šnje bieme z naših ram t Slehernemu darovalcu in da-rovalkl tekom te oblačilne kampanje izrekamo našo iskreno zahvalo! Posebno zahvalo pa naj prejmejo tajniki in oskrbniki treh slovenskih narodnih domov, kakor tudi direktoriji, ker so dali dovoljenje, da smo rabile domove kot postojanke za vse naše relifne delo. Zahvalo naj prejemejo tudi mrs. Traven v Npwburghu, mrs. Cecelia Brodnik in mrs. Mirtich v West Parku, ki so rabile svoje domove kot postojanke v njihovih naselbinah za pobiranje ponošene obleke. Zahvaljujemo se našim pridnim članicam, ker brez njihovih pridnih rok in požrtvovalnosti ne bi mogle doseči tako lepe uspehe. (Konec prihodnjič) Za relifni odbor Progresivnih Slovenk: Joele Zakrajaek, predsednica Cecilia &ubelj, blagajnica Joyce Gorshe. pom. blagaj. «MM^mmmmrnm Pismo iz Francije m. Moselle, Francija. — Ko so Američani napravili napad na Stiring, je padlo tudi veliko Francozov. Prav te dni obhajamo dvelet-nico osvoboditve izpod nemške okupacije. Kakor hitro so odš& Nemci, so prevzeli Francozi civilno upravo do stare meje. Po malem so nam pričeli dovažati živež in druge potrebščine. Nadejali smo si boljših razmer, a ni vse tako kot smo pričakovali in v marsičem še vedno nismo na jasnem. Nagnali so nas na delo in na tisoče jih je bilo zaposlenih pri čiščenju in pokrivanju streh. Ker nismo i-meli opeke, smo zakrpali kar z deskami. Naj omenim, da so šolo odkrili in opeko znesli na cerkev. Gospod župnik so tako hoteli in podložni so jim pomagali. Cerkev mora biti prva pod streho, da se bo na suhem čim prej udrihalo čez rdečkarje in vse, kar ne trobi v rog MRP. Naš rudnik je bil zalit z vodo 28 m visoko. Rudniške naprave in centrala je bila vsa uničena od granat in avijonskih bomb. Vse je bilo treba popraviti in preurediti in po enem letu so spravili vso vodo iz rudnika in začeli obratovati z delom pod zemljo. Nemci so vso pokrajino nase-jali z minami in tako so se dogajale težke nesreče dan na dan. Odstranili so nad 40,000 vsakovrstnih min v okolici Forbach-Stiring-Spihern-Schenlk. Na tisoče nemških ujetnikov je vsak dan preiskavalo vsako ped zemlje, vzllc temu pa se je vedno dogodila kakšna nesreča. Dela je sedaj vse povsod dovolj. Rudniki obratujejo in pravijo, da imajo v načrtu otvoritev šestih novih v Mosellu. Po mnogih krajih zidajo nove delavske kolonije, po večini pa postavljajo lesene barake, katerim pravijo, da so ameriškega modela. Letos bo prišlo nad sto tisoč svežih delavcev iz drugih držav, največ iz Italije. Odpuščeni bodo vsi nemiki ujetniki, ki jih je nad pol milijona v Franciji. Samo v rudnikih jih dela okrog 60,000. Govori se, da je čez sto tisoč nemških ujetnikov podpisalo, da ostanejo še naprej na delu v Franciji. Baje bodo prišle sem tudi njihove družine in da bodo imele iste pravice kot drugi tujezemski delavci. Tukaj se tudi govori in piše. da je v Avstriji in Nemčiji 140,-000 beguncev, med njimi od 10 do 15 tisoč Jugoslovanov, kateri so pobegnili pred partizani. Te begunce bi rada Frsncija sprejela za delo, temu pa nasprotujejo komunisti in drugi levičarji, češ, da fašistov ne potrebujemo v Franciji. Tu aedaj živimo prilično— preveč Učen menda ni nihče, a tudi ne preveč sit. Kdor more. si pomsga sam: obdelava avoj vrt. redi kure in kakšnega prašička. da je potem kaj zabele, v nasprotnem slučaju pa mora biti zadovoljen i margarlnom. Ameriške masti nismo videli že tri mesece, francoske ps še sploh ne po vojni. Tudi mssls ln olja je malo, mesa pa Imamo dovolj. Svinjskega mesa dobimo sedaj brez kart In «tane 300 fr. 1 kg Ne vem kakšne prašiče koljejo. FioreUo LaGuardia, bivši new-yoraki župan in diraktor UNRRA. aa Je lotil tudi reelitet-nih intereeov. ki delujejo na vse načine sa odpravo kontrole renta. Po njih Je udaril po radiu. da nimajo nič špeha ne masti. Menda z živih prašičev oderejo maščobo in jo prodajajo boga-tincem po 600 fr. 1 kg. Črni trg ali borza je še vedno velika rana za Francijo. Crnobomjance sicer strogo kaznujejo, pa vzjic temu nič ne pomaga. Ker smo samo par kilometrov od nemške meje, prihajajo k nam mnogi nemški otroci in stare ženice in prosijo kruha. Sicer je prestop meje prepovedan, a se za to dosti ne zmenijo. Nekaj časa so jih policisti lovili in jim vse pobrali, nato pa segnali čez mejo, sedaj pa jih ne nadleguje preveč. Nekateri so res veliki siromaki. V tej okolici je zaposlenih ja-ko veliko nemških ujetnikov in se jim ne godi slabo. Veliko jih pobegne čez mejo, a mnogim se ponesreči. Tudi smrt marsika terega doleti, ko streljajo za nji mi. Vse padle vojake so izkopali iz grobov po poljih in gozdovih in jih pokopali na skupna pokopališča. Ameriške žrtve so speljali v St. Avold. Tam jih počiva zelo veliko. Lansko leto je šlo domov v domovino mnogo tukajšnjih Slovencev. Mnogi sedaj pišejo nazaj pohvalna pisma, radi tega se jih je odločilo še več, ki bodo odšli domov prihodnjo leto. Letos v jeseni pa bo šel v Jugoslavijo izletniški vlak in so že popisovali osebe, ki žele iti v Jugoslavijo na obisk. Prijavilo se jih je veliko, kajti vsakdo si želi po dolgem in hudem času videti svojce. Jaz sem bolan že 18 mesecev. Zbolel sem na pljučah od prahu v rudniku. Po šestih mesecih plačevanja še nisem dobil niti franka podpore iz bolniške blagajne, čeravno imam dva šol-skoobvezna troka. Na zadnjem pregledu z X-žarki so ugotovili, da sem stoodstotni invalid. Pravijo, da mi bodo skupaj plačali za nazaj, kakor hitro bo vse u-rejeno, seve, ne pripoznajo, da mi je sedaj težko Živeti brez frankov. Sreča je, da imam sina, ki hodi na delo in nas vse skupaj preživlja. Sedaj pa zaključujem moje dolgo pismo in prav lepo pozdravljam vse ameriške rojake. Moj naslov je: Urbanja Vincent, rue Croix 5, Stiring-Wendel. Moselle, France. (Konec.) Vincent Urbanja. Nekaj za šalo, nekaj za res Brooghton. Pa. — Citala sem dopis Georges Belinca, v katerem je opisal neko bogato družino v fari Pilštajn pri Kozjem Naj tudi jaz opišem na kratko zgodbo o nekemu posetniku na Trški gori. fara Pilštajn. Imenovanemu posetniku Je u mrla žena ln mož je zelo žaloval zanjo. Posetnik je imel tudi nekaj prihrankov. Nekega dne pa ga je k sebi poklical župnik in mu dejal: "Janez, tvoja žena je umrla ln sedaj strašno trpi v vicah Neka) bo treba storiti, da jo rešimo strašnega trpljenj». Plačaj za svete maše skoti vse še. poi leto in potem bo rešen, trpljenja." Pripor^ f stane vsaka maša 10 kron.' Čez leto dm pa ¿upnik no poklice posestnika Jan« Pove, da je njegovi ¿eni eno roko iz vie, zdaj p* ^ ba dajati še za maše da ii drugo roko. In naivni kL zopet plačal za maše. Enak bilo naslednje leto. župn, dejal, da je treba resni Vs mi mašami še eno nogo ki v vicah, nakar je mož'odg, ril, da nima več denarja, zat naj dajo pokojnici v nebesih leseno nogo. Na koncu pa naj omenim bo Slovenski klub priredil 24. maja. Igrala bo izvrstni, ba "Air Liners". Vabimo posebno pa vdovce, kateri i devet fantov. Plesali bomo, se bo vse kadilo. Odbor ji sedaj pridno na delu, tako di vsem dobro postregel. Anna Grobi Gospodinjski klub se zahvaljuje Springfleld. 111.-Članice spodinjskega odseka Slo ven ga delavskega doma se priv po zahvaljujemo vsem po« kom naše spomladanske vet ce, katera se je vršila 26. a[ v Slovenskem delavskem do Lepa hvala domačim po« kom kot zunanjim, slednj Taylorvilla, Witta, Virdna, burna in Lincolna. Z vašo i ležbo ste pomagali, da se je i klubova blagajna zopet mal pomogla. Hvala tudi J. Gorškovi ga ki je tako lepo igrala ve valčke in poskočne polke, d je vse vrtelo—staro in ml Občinstvo je bilo res zadovo v vseh ozirih. Vse članice kluba so bile | pridno na delu, in sicer Anti Church, Dane Kmet, Ana 0 Julia Krmel, mrs. Filipič, I Goršek, Josie Močnik in po sana. Priznanje tudi Franku Ki žarju, ki je podaril $5 v klul blagajne, obenem pa je tudi ničar SDD. Pripomniti mol če bi imeli več takih posn« valcev, bi se dom kmalu opo gel. Tudi vremenski bogovi sol bili naklonjeni. Deževalo je teden, a na dan naše veselici je pričelo sijati sonce, kakoi bi se z njim domenili. Naj še omenim, da smo znovali delavski praznik maj dne 4. maja v SDD. redil ga je klub št. 47 JSZ. I di na tej priredbi smo se i imenitno zabavali in obujali I mine iz preteklosti. Zapeli! tudi nekaj lepih pesmi v ^ Prvemu majniku, delavsltf prazniku. Tudi to pot naq igrala Gorškova godba polke in vesele valčke, tako smo se prav veselo vrteli ij bavali s prijtelji. Hvala. ^ za tvojo naklonjenost in razmah zadružništva v Jugoslaviji Je pokazal naj-»apehe tudi v Zagrebu, * delovalo drmlej 60 samo-nabavno-prodajnih za-"a bi b lo delovanje na-• prodajnega zadružnega y* ' boljše, je pnšlo do 1 (iu/ je) vseh teh zadrug «"gantsko zadružno 12 KULTURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA Kulturna konvencija med čehoslovasko • in Jugoslavijo Za dobo 5 let je bila podpisana konvencija o kulturnem sodelovanju Jugoslavije in Čeho-slovaške republike zaradi pospeševanja in olajševanja prijateljskega sodelovanja na znanstvenem, šolskem, umetniškem, prosvetnem in fizično-kulturnem področju med obema državama. Izmenjavali bomo med seboj trajne razstave, knjižnice, čitalnice in arhive namenjene Študiju in raznim strokam, medsebojno bomo izmenjavali tudi raziskovalce, profesorje, učitelje, prosvetne delavce, študente, dijake, umetnike in predstavnike ostalih kulturnih poklicev in strok. Jugoslavija in Čehoslovaška gradita danes novo družbo. Vse izkušnje, ki si jih pridobijo delovni ljudje v eni ali drugi državi v izgrajevanju bodisi v državni upravi, bodisi v gospodarstvu, si bomo izmenjavali, da bo od tega korist čim večja. ♦ Turneja pevskega zbora Korošcev po Sloveniji Pevski zbor slovenske Koroške je na svojih koncertih po Sloveniji izvajal bogat spored. V I. delu koncerta so bile partizanske in koroške narodne pesmi: H^j, tovariši! Na juriš!, Od Urala do Triglava, N'mav čez izaro, Jaz sem en buren pavr, Mam to mline pod kvan-cam, Oj te mlinar, Pojdem v Škufče. V II. delu narodne pesmi: V Šmihelu eno kajžco mam, Tam, kjer teče bistra Žila, Čej so tiste stezice, Je na Dravci maglica, Pojdam u Rute, Sem se rajtal ženiti, Hej brigade! Svobodna Slovenija. Pevski zbor slovenske Koroške je sestavljen iz pevskih društev, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi za slovensko Koroško. Zbor šteje 88 članov. V Kranju, Ljubljani, Tržiču, Trbovljah, Postojni, Črnomlju, Novem mestu, Celju, Mariboru, Ptuju in Guštanju, kjer je zbor nastopil, so vse slovenske poli tične, ženske, mladinske in delavsko - stokovne organizacije manifestirale neomajno voljo vse svobodne Slovenije po pri ključitvi slovenske Koroške k Jugoslaviji. Gostovanja čeških umetnikov v Ljubljani. Koncem aprila sta gostovala v Operi Marija Budi kova in Edvard Haken, oba čla na praškega Narodnega divadla v vlogah Marinke in Kecala popularne Smetanove "Prodane neveste". Oba gosta sta dosegla lep uspeh in sta bila sprejeta 2 iskrenim navdušenjem. • Kultureno-proavetno takmova nje Je napovedalo Celje vsem o krajem bivšega celjskega okrožja. Na ta način bo še bolj po-življeno kulturno-prosvetno delovanje delovnega ljudstva. "Mlklova Zal«" ▼ Postojni, ki jo je vprizoril dramski odsek Prosvetnega sveta •'Postojna", je dala novo vzpodbudo vsem, ki se zanimajo z« to vejo kulturnega udejstvovanja ter bilo istočasno topla manifestacija za koroške rojake. "Miklovo Zalo" vprizar-jajo tudi druga dramska društva v Sloveniji, tako v Guštanju in dr. • Anton Cerar-Danlalo —• umrl. Dne 23. aprila 1947 je umrl najstarejši slovenski igralec v sta rosti 89 let Anton Cerar-Danilo. Bil je visoko delaven in je igral že v narodno probudnih "Čitalnicah", pri Deželnem gledališču v Ljubljani leta 1892, na raznih domačih odrih, po Primorski in v Trstu. Poleg Antona Verov-ška, Ignacija Borštnika je Anton Cerar-Danielo, ta zaslužni komedijant, režiser in igralec —- pionir slovenske gledališko umetnosti. Glasovi o novi, prerojeni Jugoslaviji Čehoslovaškl državni tajnik dr. Klementla je izjavil o vlogi Jugoslavije, da je naša država miroljubna država, ki vlaga o-gromne napore, da se stvarno zagotovi mir. "Mislim, da lahko rečem, da vse slovanske države iskreno izpolnjujejo mirovno poslanstvo. Jugoslavija, Čehoslovaška in druge slovanske države so se zavzele za izgraditev miru. Vse slovanske države imajo na- PROSVtTA___ iz zgodovine koroškega trga Prime? ponemčevalne politike v koroškem obmejnem trgu Janko Gatnlk Nemški imp?rialisti so vršili svojo ponemčevalno politiko na Koroškem prav značilno sistematično. Kot primer take politike vzemimo Guštanj, znani trg v Mežiški dolini, ki je posebno zanimiv, ker je do konca prve svetovne vojne politično pripadal bivši habsburški vojvodini Koroški, med obemu vojnama kraljevini Jugoslaviji, sedaj pa se na- haja v novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Guštanju daje značaj indu atrijskega trga jeklarna. Usta novitelji in do prve svetovne vojne izključni lastniki te tovarne so bili nemški fevdalci, grofje Thurni. Ti nemški lastniki so uvedli v svoje podjetje nemški občevalrp jezik. Na vodilna mesu so grofje nameščali uradnike, ki so odkrito vršili po navodilih nemškega Nacionalrata, nemško nacionalno ponemčevalno politiko. Poleg nemškega ravnatelja in nemških prokuri-stov (Marischler, Gory, Lorbe-rau) so nameščali na mesta mojstrov Nemce ali pa mane slovenske narodne odpadnike. Tako je Guštanj zaradi rabe in vsiljevanja nemškega obcevalnega jezika in nemoralnega vzgajanja predne sisteme socijalnega Življenja in so znale mobilizirati vse duhovne in materijalne sile za izgraditev svojih držav." \ 'jubljanake P*ke zadruge ljubi jsnsk V( lari t» ne V zadi «evljarski zadru-16« čevljarjev, /adrugi na raz-ije. materijal z »družni delav-> l/oki so lani "v čevljev, o-nad 45000 no-ravl. 11 u g a polaga 'no delo in se Uit socijalnem 'tveni zadrugi blaga za 3.000. Hrčko-Banovi-a sploh niso poznali drugega sladkorja kot javorjevega S si rupom ali javorjevo medico pa so polivali razne vrste ponvični-ke, fpaneakes), kar je v Ameriki le danes popularna jed za zajtrk aH malo južino. Prvi priseljenci so na vrtali javore 8 sekiro, dan<*s pa se rabi izboljšan način, ki varuje drevesno deblo, toda še vedno je treba 32 ga Ionov soka za 11 funtov sirupa ali pa za 8 funtov sladkorja^-FLIS Iz sejnih zapisnikov guštanj ikega krajevnega Šolskega iveta sklh skrbi bolj prepuščali šolski je razvidno, da je posegala nem Ško-lmperialiatlčna ponemČeval- na politika jeklarne tudi v šolo, kot domaČi vzgoji, pa se pri vsem tem ti starši niso zavedali, komu in kakšnim nemoralnim kjer naj bi se ponemčill ln v j namenom so prepustili vzgojo nemško nacionalnem duhu vzgo svojih mladih sinov in hčera. Logika Profesor tolmači: "Moč presoje Ja toliko večja, kolikor imamo fosforja v glavi. Čo Je tako, potem bi najinteligentnejše bi- la . . . Dijak: "Vžigalice!" 'Na mojam delu Jaz* lahko vidim kako velika je Mkalka trgovina s poštnimi naročili. Vank dun vidim v |*ta oddajnem polt-nam pasu mnogo rsr.lienih vrat izdelkov, ki se odpošiljajo na v«e kraje dežele. J ur vem, «Ij ljudje, ki narofajo od naie firma, dob« hitro poatreibo zato, ker Je ti ansportaci ja iz U'gn megla najboljša na svetu, NuA nkuportnl department ne produ-ja samo tej detoll, ampak tudi V difele kot bo Kitajsks, Indiju in a Ta pregjedovalec zavojev je eden Irmrd tAl,000 ljudi, ki so uslulbenl v «tirih glavnih ¿i-kuAkjh pofttno nantfllskih dru/huh. Hkupi^ek teh «tirih dru#b je v letu 1040 rnulul malo manj kot dve milijardi dolarjev. Ismed «eatih nujve/^jlh ro«tno-po«)ljalnih dru«h v d*#«ll. «n «tiri ns)v«-<*|e, I so dognale, du je Chirugo idculen 70 njihovo trgovanje. Pollno-narolilske trgovin« »<• je raMa v Thlrs go leta 1872 Kombinacij« stiutelke lege tega meat« in najboljše po4||juln<- poaluge na svetu so rn«tno porn«gale rarvoju leau ogromneg« trgov«, nja, V ohaegu &00 milj #1 vi vrni kot ene tretjinu amerilkih kup/evalcev in 30 odstotkov «meiiAkih tovurnllkih družb Ta ogromni ti g se luhko dose le po rtsku, felernirah In ceatuh I/ Chi<*«g« . , , "aredlSZ« deleje rturo^llu po polti, kakor tudi tovarniški i/delki ic tega območja, dosetejo avoj cilj hitro, kut po «pe«ii)e velikansko Zik««ko fH«rnio traku tudi pt«vlj«njr Izdelkov v vse kiaje de/ele Orullsa Commonwealth TAi«on slufl Chirsgu in ime veliko km upanje v liorio^nost teg« me« ta je eden irmvd serije ogluaov, ki se pnoblejn po vsej defell v interesu industiijakea« r$rvo)a teg« ozemlju •Ime n« /uhtevo. r»f m»rt n/tf«e>M, im»M»«U ttllk lit T» kfcliOklAl. ISIOKMATION.DI PAKI MI N I U, /*< Wi Iktrtft w«e (iM««» ». ithm*» tikM* S AH*-!* 1*1) te dolgo T« oglat COMMONWEALTH EDISON COMPANY » i.....Piv. TITA PONDEUEK, (Nadaljevanj«) Ranjenci pijejo vodo. Kar dobre volje so, ko vidijo in čutijo, kako smo jim zvesti. Le tovariš s strelom v trebuh, se ne gane. Popolnoma se je umiril. Prosi me za cigareto. Tiho, predano, s poslednjimi močmi. Toda še preden jo z roko prinese do ust, mu roka nenadoma zastane, potem mu omahne nazaj k telesu, nekaj mu zagrči v grlu. Oba z zdravnikom se hkrati skloniva nad njega. "Naprej, tovariši, naprej! Mene ne bo treba več nositi ..." ^ Toda nesli smo ga seboj še vso noč. Nosili smo mrtvega tovariša. Preveč samotno je tu pri požganem mlinu. Lepši grob mu bomo na- šli! ' Ko se vrne izvidnica, krenemo dalje. Hitimo kolikor moremo. Skoraj tri ure smo počivali. Hitimo, hitimo, vsak čas bo jutro, mi moramo pa še v temi čez cesto! Vzpenjamo se v hrib. Na obrazu čutim hladno božanje. Snežiti je pričelo. , Pod nami je cesta. Zakasnili smo se. Ze se obeša svetloba dneva po vejah, sneg se usip-lje močneje in močneje. Daleč na ovinku ceste vidimo zasedo naših, ki varujejo prehod. Klecamo pod težo. Cesta je prazna, nikjer ni čutiti sovražnika, vse je tiho, prava bela zimska tišina vsenaokoli. Komisar Janez jezdi vzdolž kolone in priganja, prosi in poveljuje, roti: "Naprej, naprej, tecite! Samo še tod, pa smo na varnem!" In vse smo jih prenesli. Ko se že vzpenjamo na samo golo sleme skoz pravcati snežni metež in nas loči od grebena še morda samo dvajset metrov, zažvižga pošastno ostro po zraku, kakor da bi bil kdo za nami vrgel jekleno zanko. 'Topovske granate!" Nihče ne ve, od kod streljajo po nas. Toda samo še nekaj metrov, pa nam granate ne morejo več škoditi. Zdaj vse žvižgajo visoko preko nas in lete kdo ve kam ... Potem smo v globokem gozdu pod Korinjem in smo rešeni. Sest in trideset ur smo bili na nogah. Sest in trideset ur nismo ničesar zaužili. Popadamo na tla in pri priči zaspimo v snegu, ki nas počasi pokriva z belimi rjuhami. Tovarišica Vera se nagne k staremu oartizanu, ki je nosil njena nosila pri vzglavju. Zdaj spi in še vedno drži za kolec nosil. Prav nalah-ko ga pomoža po kosmatem licu. "Zmagali bomo!" vzklikne na vse grlo, veselje jo zajame, ko vidi kako nas stiska še bolj druži. Komisar Janez se nasloni na štor porekane bukve. Sneg mu pada na ramen, nekje v bližini kriči šoja. Skrbi, ki je včeraj ležala v njegovih očeh, ni več. Gleda po nosačih, ki so zaspali ob ranjencih in se blaženo nasmehne v to neizbrisno sliko tovarištva. "Zmagali bomo!" zešepeče vase, vstane in gre pregledat taborišče. • e s KOKOS Po petih dneh neprestanega beganja po mokrih hostah, umikajoč se nemškim divizijam, ki so se razlile po vseh naših ceatah Irtpoteh, smo pritavali premočeni, prezebli, ožuljeni in lačni sredi noči do vrha Uove gore. Hodili smo po temi skozi goščave po samotnih stezah, za- pletali smo se v korenine, zaletavali v kamenje, hodili smo po mokrih njivah, udirali smo «e v blato in smo se sleplo prepuščali volji, ki nas je gonila kar naprej in kar naprej in kamorkoli, samo da se izognemo smrti, ki nas je na-skako^ala vsepovsod. Včeraj smo taborili nekje nad Korinjskimi hostami, pa so iznenade zagrmele mine v bližini. Nato smo hodili vso noč brez počitka in smo se v zori znašli na nekakšni planoti, obdani z gozdovi. Lep pripraven prostor za taborjenje, skrit, daleč proč od vsake ceste. Raztovorill smo mule, zakurili ogenj in iskali vode. Pa smo dognali, da smo prav tam, odkoder smo sinoči šli na varno. Vodil nas je vodič, ki se je zaklinjal, da pozna z zavezanimi očmi daleč naokrog to vsako stezo. Kajpak smo spet natovorili kotle na inulo in spet drugam. Nocoj se nam je zatrdilo, da bomo prenočevali pod streho in da se tamkaj že kuha južina. Sedimo na parobku ob cesti, da se premakne vsa Cankarjeva naprej, v vas. Za temnimi, deževnimi oblaki tava luna, svetlo je le toliko, da> vidimo obrise postav hiteti mimo nas, obrise pušk, mitraljezov, minometov. Tovariši so nekateri čez glavo pokriti s šotorko, ker je mraz. Molče hodijo mimo nas, sopihajo, pot drži v klanec, mastna je in spolzka. Ogovarjamo jih kar tako na slepo, znance in prijatelje imamo v Cankarjevi. Kolona pa je dolga, nekaj sto mož! Zebe nas, ker sedimo na zemlji, ki je mQkra, pa spet nam je dobro, ker tako počiVamo od dolgega, utrudljivega pohoda. "Haj, Jože, ali si, ali nisi?" Molk. Najbrže ni pravi, ali pa ne sliši, kajti spali že nismo nekaj noči. "Janez . . .? Janez Vrtačnik . . .?" "Kdo me kliče?" "Glej ga, lastnega brata ne pozna več! Kaj je s Francetom?" vprašuje nekdo skozi temo. "Nič ne vem. Včeraj je še bil z nami. Sinoči smo padli v zasedo, pa se jih je nekaj razbe- žalo ..." Molk. Na vse nas leže odgovor težko in mučno. Kdo ve res, kako je z njim? Mer so ga Nemci ujeli? Zdaj enkrat mora tod mimo priti moj mlajši sin. Sedim na zemlji, moj starejši, ki je poleg mene, prav tako bolšči v temo in išče brata. Vsi se iščemo. Tovariši in tovarišice, prijatelji in znanci, očetje in sinovi, bratje in sestre, bratranci in nečaki . . . Ena sama, velika družina smo. Od vseh strani smo zbrani. Preklinjamo temo, kolnemo nad koreninami, prepiramo se z blatom, z dežjem in snegom . . . srce pa je čisto in neskaljeno. Vsak se zaveda, da je pot dolga, borba težka, rane hude, smrt bridka . . . nekje pa se vendarle vse to konča. Drugače ne more biti. Nihče ni omagal z duhom./ Telo je slabo, eh da, mladi in stari smo v koloni, zdravi in bolni, celi in pohabljeni. Prav vsi smo se zbrali na ta pohod. Kje v zgodovini je še njemu enak? Smehljam se ob tej miili in čudovitna moč me nosi, da nisem ne utrujen, ne zaspan, ne siten. Majhen, neznaten, neopa-žen del tega pohoda sem! Zato tudi smrt ni tako bridka, če poseže v nas. Samo kakor silna voda. Vrži skalo vanjo, pa se razdeli, toda se spet zalije v tok in teče naprej, naprej. Tako je v naših vrstah. Naše vrste se nikoli, nikoli več ne pretrgajo. ' (Dalje prihodnjič.) pounda, bomo izstavili 300 do 400 rdečih izkaznic. Isti večer, torej 14. 5. je bila ob 19h 14. s«Ja; tega dne smo jih torej imeli ker tri. General Adems nem priobči število zdravih pripedhikov tistih narodnih skupin, ki še prebivajo v com-poundu: 6,820 Poljakov 2,097 Rusov 2,441 Jugoslovanov 1,279 čehoslpvakov > 1,094 lUJijanov 079 Nemcetf ' 226 Litvancev 530 raznih a lzvzeiij vaKisiu Leti Avstrijci in Ti »i r * ci, da je zdravih Dahavska kronika po osvoboditvi Piše ZDENKO KNEZ (Nadaljevanj«) Poročnik Kosenbloom gre v smislu sovjetskega predloga k telefonu in izzove generalovo odločitev, da odide jutri zjutraj 1,000 Rusov, sestave ostalih transportov pa bodo pozneje določili bodisi naši sklepi, bodisi povelja, če bo to neizogibno. Polkovnik Joyce je izjavil, da bodo evakinranci kot prvi repatriua-ni. Kuči pove, da gre za velike nodobne in dobro urejene vojašnice, ki so neprimerno pri* jetnej&e bivališče kakor pa je Dachau. Porotnik Kosenbloom izrazi neuradno—t izrecno pripomb*». naj to ne pride v zapisnik—naj bi bila druga narodna skupina, ki na) bi sledila za Rust. jugoslovanska kajti veliki brat in mali hi at naj bi bila sku-i mi j (-"The bi« brother and the hfnall ime should br together"). Juianič izjavi na iMMUiavi »poročil poročnika Kown bloom in in Kučija, da je popravljen pristati na evakuacijo Jugonlova-nov, da bi pa popi rje le lad videl novo hivališc-e. nakar bo dal obvezno izjavo. Mihajlov pa izjavi, da n<»če nič«*ttai videti, ker ima polno zaupanje do ameri* ik.h oblaatev. Zdaj, ko mi obla-stva «»dloc.la kljub vacm števil n m ¡n tehtnim rarlogom. ki jih je na\edel pioti evakuaciji Rusov. da bodo baš Kuai premeščeni, tlak ne more ntceaer izbirati ki- Uieizkuiati; zaradi tega nima ficjfled novih btvaUv ze njego- vo narodno skupino nobenega kimala.—V komisijo za pregled delegiralo predstavnike Poljakov, Jugoslovanov in Italijanov. 13. aoja je bila istega 14. S. ob I lih pn generalu Adam mi in polkovniku Joyce-u. Poročnik Rosenbloom na» naj poprej neznani / obema oficirjema. Polkovnik na* pozdravi in prosi generala, naj povzame besedo. General Adama nam pravi: Moja naloga je, da vah Kpravim domov. Izvršitev te naloge je zapleten problem. Izdelali smo načrt, čigar izvršitev zahteva vaše lojalno sodelovanje. Jutri namerja-mo pričeti s tranaporti v eaeaov-*ke vojašnice severno «»d Mun-chena; od tukai so oddaljene 20 km. 2ivljenskt |K>goji no tam boljši kakor tu. Iz teh vojašnic se b<>fctc vrnili na svoje domove -Mimo od tam; iz Dachaua sploh ne morete domov. Najkrajša in hkrati edirta pot domov drži torej akozi te vojašni ce Tam bomo rarpoirciil» inter-n iance po nerodnih skupinah, i čimer bo Olajšano sporazumeva nje Posvetovali ne borno a pred atavniki poeameznth natodnih skupin. S prihodom v novo b vališče prične karantena. Te«a vem ne rečem kar tja v en dan marveč na podstavi ram-sljivil zdravniških mišljenj M dnevni rok, ki ga budetr tam prebili utegne preprei ti epidemijo veš« Ukini dfžvli. 'L val.ro od- borom se želim sestajati dvakrat do trikrat na teden. Evakuirali bomo samo zdrave ljudi. Evakuacija naj bi( se vršile po odstotnem ključu, teko da bodo vsi enakomerno pritegnjeni. Razgovor med generalom in VVirtzom, ki sledi za tem, osveti vprašanje karantene: tieto karanteno, ki bi jo sicer prebili po svojem povratku v domovino, bomo opravili v novem domovanju, oz. v zunanjem taborišču. Nato lahko gremo naravnost na svoje domove, namesto v novo karanteno.—Popovič se zahvali generalu v imenu Jugoslovanov za tisto, kar nam je povedal. Izmed vseh možnih metod se mu zdi ta, ki jo jo izbral general Adamu, najboljša; Popovič misli, da Je popolna. Po opravljani seji pridrži polkovnik Jovce še predstavnike tistih narodnih skupin, ki so se že prcnelile v zunanji del tebo-rišča. Graja obnašanje Miche leta in Francozov in zagrozi, da jih bo vse skupaj preselil nezsj v compound, če se ne poboljša Jo. Francon kar naprej silijo v ameriško bolnico in ni Jim mo goče dopovedati, da Je to prepovedano. Straie dobe nalog, da streljalo na tiste, ki ne ubogajo. O tistem, kar počenjajo Fra neon. bo moral poročati generalu Ma< 14>atu —Vojašnice, ki b«»do apre)ele 1ove, da se zdravstvene razmere naglo boljšajo, in da je pega vice zaradi smotrnih ukrepov ameriških oblastev takorekoč konec. Splošni zdravstveni položaj je znatno boljši, le hrana je za bolnike in oslabele neprimerna. V ameriški bolnici je doslej oddano 3,285 bolnikov. Nadaljni razgovor obravnava zmanjšanje o-brokov hrane. Juranič poda nazorno sliko o tem, kako pičla je postala hrana. Masetkin ugotovi, da so v compoundu preostali prav za prav le še Poljaki. Mal-czewski poroča o novi smotrnejši ureditvi propustnic. Za stanovalce compounda je zdaj do 21h odprt Wild Park, kar je dosegel poročnik Rosenbloom. Hault sporoči, da nemški vojrfi ujetniki delajo odslej tudi v pralnici in v krojačnici. (Doslej so namreč le čistili tiste prosto- NA PRODAJ-V STARE KRAJU kmetija v Zagradcu pri Stični, venija. s velikim gozdom. 01 posestva 32 akrov. Gozd t« 1< takoj proda. Idealna prilik« onaga, ki sa namerava vrniti ? ro domovino. Za nadaljne U macije sa «glasile pri: Fri Ruiiar, 15942 Whilcomb. C le ti 10. Ohio. ZASTOPNIKI LISI PROSVETE so vsi društveni tajniki la tsjnlc ¿lani. ki Jih društva izvolijo \ Maši nastavljeni lokalni la p valni saslopnlki aa določan« oh Bar bo rich, sa Mil vsi Wis. in okolico. Anion Jankovlch. sa Clsvsl Ohio in okolico. Frank Klun is Chizholma. M sa Chisholm ln okolico. Frank Cvetan is TIra Hill Pi vso srednjo-vnhodno Panne. Anton Zornlk Is HerminU. Pi vso aapadno Pennsylvanijo. Poleg vsah teh pa lahko vsak ali naročnik sam pošlje svojo si nino direktno listu PROSVETA 2(57 80. Lawndale Ave.. Chics* ********* proletarec J« v boju sa pravic« delavcev 42 Ut. NAROČITE SI GAI Stan« sa c«lo l«to $3. sa pol l«ta $1.75. .........sa tri m«s«c« $1. STE 81f AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1947, i« naročili? Stan« $1.50. Z« v stari kraj $1.8$. V zalogi imamo tudi Adamičevo ter rasno druge angleško knjige. In p« VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po mik. Naslovi proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnia časnike, knjige, koledarje, letake itd 1 slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ DK TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrsti Pišite po informacije ne naslov: snpj printery 2857-59 S. Lawndalo Avenue • • Chicago 23, Illluoi TEL. ROCKWELL 4904 bweœmm naročite si dnevnik prosvek Po sklopu U. rodno konvencijo se lahko naroči na list Prosvaiol prti taja odon. dva. tri. štiri ali pot članov Is ono drulln« k sni os* nt ni. Llal Protvata stana sa vso enako, sa člana aU načlans »8 co ono lotno naročnino. Kar pa člani ša plačajo pri aaasmsntu ll JJM tednik, so Jim to prišteje k naročnini. ToroJ sodaj ni ""ki* rm da Jo Ust predrag sa člane 8MPJ. Liat Prosvate }a vaša Jasmina 1 gotovo Jo v vsaki drušinl nokdo. ki bi rad čltal Ust vsak