Leto XX! Ljubljana, sobota 4« decembra 194> Preis — Cena L UpravmStvo u|ubljana, Puccinijeva ulica 5. Tel ef im fe. M-22. 31-23. 31-24_ ip^-ram, joueiek; Ljubljana, Pnccinijeva ulica > - leleton it. 31-22 do 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Lzkiiučn? jastopstvo za oglase a Italije in ino7em«rvo f Pi S. A., MILANO Hacum o tuD. lansko pokra uno pri po&no-čekovoera cavodo k. 17.749 za ostale kraje Itali- wtiir Con ti Cort. Post. No 11-3118 Isba)a ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—, n inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lil 36.50. Uredniitvo i Ljubljana. Puccinijeva ulica It. 5. — Telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ce ne vračajo. 53 Abschissse bel TerrorangrISS auf Berlin Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe an der Ostfront — Wirkungs-voller deutscher Nachtangrlff auf Bari An der siiditalienischen Front log auf anseren Stellungen im Westabschnitt wah-rend des ganzen Tages starkes Artillerie-feuer. Im Ostabsehnitt fiihrte der Feind zahlreiehe starke Angriffe, die in erbitterten Kampf en unter AbriegeSung tirtlicher Einbriiche aufgefangen vvurden. tJber der gesamten Front herrschte leb-ftafte beiderseitige Fiiegertatigkedt. Bei zanireichen Angriffen britiseh-nordame-rikanischer Fliegerkrafte wurden sechzehn ieindliche Flugzeuge abgeschossen. ln der Nacht zum 8. Dezember griffen starKe deutsche Kampffliegerverbande den feindlichen Versorgungsstiitzpunkt Bari in Apulien an und verursachten curcli Bombentreffer im Hafengebiet naeh-haltige Zerstorungen, Nach bisher vorlie-genden unvollstandigen Meldungen wur-aen zwei Fraehter versenkt. Zwei andere, mit Treibsfcoff oder Munition beladene Schiffe explod3erten nach Bombentreffern. Zahlreiehe vveitere Fraehter erlitten erheb-liche Besehadigungen. Starke britische Bomberverbande unter-nahmen in der vergangenen Nacht einen neuen Terrorangriff auf die Reichshaupt-stadt. Die schlaeartiar elnsetzende L.uft-verteidigung fiigte dem Feinde erhebHche Verluste zu. 53 der feindlichen Bomber vnmlen abgeschossen. In VVestdeutechland entstanden durch Bombemviirfe einzelner Storflugzeuge kei-ne nennenswerten Schaden. Aius dem Fiihrerhanptquartier, 3. Dez. (DNB.) Das Obeikommando der Wehr-macht. gibt bekannt: Infolge der anhaltend starken Regenti! k' e liessen die Kiimpfe im Siiden der Ostfront gestern an Heftdgkeit nach. Nur in der Einbnichsstelle siidwestlich Kre-mentschug und im Ranm von Tscherkas-s.v herrschte lebhafte Kampftatigkeit. Es vvurden 26 Sovvjetpanzer abgeschossen. Lm Mittelabschnitt war der Druck des Feindes gegen unsere Stellungen im Raum von fiomel schv&cher. In den zahen und erbitterten Almehrkampfen der vergangenen Tage haben hier die Ma5n-friinkische 4. PanzerdivisJon unter Generalleutnant von Saucken und die bayrische 296. Intan-teriedivision unter Generalleutnant Kull-mer bei schwierigsten Kampfverhaltnissen alle Durchbruchsversuche der Sowjets vereitelt. Westlich Smolensk setzten die Sowjets ihre Aneriffe fasst ohne Unterbrechung fort und warfen neue Verbande ln den Kampf. In harten. aber erfolgreichen Kampfen wtirden die Angriffe von 31 immer vvieder anrennenden feindlichen *$chiitzendivls3onen und von starken Pan-zerverbanden blutlg aberesehlagen. Siidvvestlich und vvestlich Newel mach-tedo 7x>trebne, da se doseže kapitulacija Japonske«. V Berlinu označujejo komunike o pogajanjih v Kairu med Rooseveltom, Churchillom in Cankajškcm kot grotesko. Govori o brezpogojni kapitulaciji Japonske, medtem ko niti voiaški, niti gesoodarski položaj ne dovoljujeta takega čirokouste-nja. Gre, izjavljajo nadalje, samo za reklamni trik. S tem bi radi odvrnili prijatelje Amerike in Angliie od dejstva, da je pac:fiško piodjetje doživelo neuspeh. Ne more bit; nobeneea dvoma, da pomeni navzočnost čankajška v aKiru in sprejetje njegovih zahtev, samo dejstvo, da stoji Ouno-kinška Kitaiska pred političnim, vojaškim in gospodarskim zlomom. Iz nujnih vzrokov mora nadalje tudi Rooseveit predložiti ameriški javnosti kakršen koli uspeh, če hoče naraščaiočo onoziciio v i Zedinienih državah pomiriti in če noče ! nasto-oit; popolnoma brez unanja pri pri- i hodnj;h predsedniških volitvah. V Berlinu tudi poudariaio. da ie smešno upanje, da bi mosrel ta komunike napraviti na sile trojnega pakta kakršen koli vtis. Da Stalin ni bi! navzoč pri tem prvem dejanju konference na Bližnjem j vznodu. re da tolmačiti s tem. da se ne misli vmešavati v vprašanja, ki se tičelo Japonske, in da, je pustil svoje tovariše, naj' te stvari urede med seboj. Prvo dejanje velike cte*ve blisSa ženeva, 3. dec. DNB. Prvo dejanje velike komed;je bluffa v živčn* vo-'ni sovrož-nikov proti Nemčiji in njenim zaveznikom je končano. Njegov rezultat je kairski komunike, k! je bil izdan na sestanku Roo-sevelta, Churchilla in Cangkajška pred njihovimi r" zeovori s Stalinom. Vsebina komunikeja^ ki označuje zaključek kor.-v renče med Rooseveltom. Cang-kajškom, Cherch:llom ter njihovimi vojaškimi in diplomatskimi sodelavci, odgovarja domnevam- ki jih je o tem že prej izražal sovražni t'sk N" jprej ugotavlja, da je >več vojaških misij doseglo popoln sporazum o nadaljnjih vojaških operacijah proti Japonski«, onferenčm mogotci b; rad5 pozabili na svoje poraze in bi hoteli dati okvir sliki svojega bluffa, k; ga morajo uporabljat: kot nadomestilo za vojaške m politične uspehe, ki bi jih vs< trije tako nujne rabili. Svetu prisojajo preceišn"'o stopnjo naivnosti in neumnost', ako objavljajo v Kairu, da so obdani z največjim zborom voja§kih in poetičnih šefov 'zdela^ li načrt za zmago na Pacifiku. Odkod jemljejo pogum, da govore o zmagi, res ne moremo razumeti. Razen, če ga ne črpajo iz obupa. N treba imeti nikakega daru jasnovidnosti. da bi vedeli, kaj je bilo ozadje kairske konference, čangkajšek stoji pred pretečim vojaškim in gospodarskim zlomom čungkirgške K;tajske. On lahko nudi le še ljudi, ki pa so brez obleke in opreme popolnoma neuporabni za bojevanje. Brez dvoma sta Cang-ka;'šek in njegova soproga zelo podrobno pojasnila širokoustnežema Churchillu in Rooseveltu, v kako obupnem položaju je čungkingška vlada in sta z vsem poudarkom zahtevala pomoč, brez katere ne bi mogla več dalje voditi boja za britansko plutokracijo in dolarskj imperializem. Roosevelt skuša za vsako ceno prepreč ti zlom čungk nga, ker dobro ve, da bi kaj takega pomenilo zanj največji vojaški in politični poraz, ki ga že vsled svoje volilne kampanje ne sme dož'veti. Komunike je torej bluf, s katerim hoče Roosevelt prikriti ameriškemu narodu resničen položaj in si z nj'm pridobiti gesla za bodoče voltve. V svoji zaslepljenosti pa se izpostavljajo ti trije posmehu vsega sveta, če govore v trenutku, ko so v nevarnosti, da se jim bo zruš;la vsa pacifiška strategija, o zahtevi »brezpogojne kapitulacije Japonske«, ki jim bo odgovorila le z zaničljivm zasme-hom. Enako smešno zveni, če jezični junaki v Kairu v trenutku, ko so se vzhodnoazijski narodi združili pod vodstvom Japonske v - novem redu vzhodnoazijskega prostora, ki jim je prinesel t s ko zaželeno svobodo in samostojnost, objavljajo kot svoj olj »osvoboditev vzhdnoazijsikih pokrajin«. Razdajajo nekaj, česar sploh nimajo, toda saj Angloameričsnom sploh ni za »svobodo naredov«. Za čim streme, nam najbolj pojasnjuje komentar Reuterjevega strokovnjaka za vprašanja Dal"'nega vzhoda, ki preiskuje pacifiški prostor le glede na zaklade, ki jih vsebuje, in ki prihaja do zaključka- da je tamkaj »praktično vzeto vsega, kar rabi kak narod v vojni ali v miru, več ko dovolj«. Skrbe jih torej surovine, kovine, premog, petrolej, kavčuk, bombaž, riž, svila m vse druge stvari, ki se dobe v pokrajinah Daljnega vzhoda. Tako zvana »osvoboditev narodov« je le okorna agitacijska fraza- glede katere pa v sovražnem taboru nikdar ne pridejo v zadrego. Narod' Daljnega vzhoda se bodo lepo zahvalili za svobodo, ki jim jo obljublja britanski in dolarski imperjalizem, zl^st' še, ko vidijo, kako pred vrat Kitajske stragajo in umirajo v bedi milijoni Indricev pod brtansko nadoblastjo. Preteklih stoletij, ki j:h je v Vzhodni Aziji označevalo le najpodlejše izkoriščanje Britancev in Američanov, ni mogoče izbrisati z nekaj hinavskimi besedami. Na tako etiko današnji svet več ne reagira. Nesmiselnost kairskih zahtev si lahko razložimo le na en sam možen način, če jih namreč smatramo kot izraz popolnega obupa. Nerea&si načrti s Korejo Stockholm, 3. dec. DNB. Britanska poročevalska agencija je opremila kairski komunike z obširnim komentarjem. Čeprav komunike sam izrecno izjavlja, da ne streme zavezniki po nikakih ozemeljskih osvojitvah in to še prav posebno poudarja, vzbuja vendar pozornost, da obstojajo glede vprašanja bodoče usode polotoka Koreje, kot si jo je zamislila kairska izjava, razne nejasnosti. Reuterjev komentator ugotavlja, da je pridržek v komunikeju glede Koreje pomemben in se obširno bavi s tem gospodarsko in geopolitično pomembnim polotokom. Meni, ,la bo Koreja potrebovala dalj časa zaščite ter da bo šele postopno lahko prešla k lastni vladi. Kitajska ne bo mogla biti varuh, ker je jasno izjavila, da si ne zeli - ponovno pridobiti svoje nekdanje suverenosti. Zaradi tega bo korejsko vprašanje po vojni eden izmed najtežjih problemov na Daljnjem vzhodu. Iz teh previdnih izjav izhaja,^ da si nameravajo zavezniki, ki Čangkajšku. mesto da bi mu dejansko pomagali, raje obljubljajo prirastek novih ozemelj, pridržati Korejo kot kontrolno postajo zo Daljnji vzhod Nastane vprašanje, kakšno bo sovjetsko stališče k temu načrtu, ki je enako nerealen kot vsi ostali nameni, stisniti Japonsko na najožje otoške ozem- 5> letal sestreljenih pri terorističnem napadu na Berlin Uspešni nemSki protinapadi na vzhodnem bojišču — Učinkovit nemški nočni napad na Bari Fiihrerjev glavni stan, 3. dec- DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih ali javlja: Zaradi stalnih močnih nalivov je popustila silovitost bojev na jugu vzhodnega bojišča. Le v vdornem prostoru južnoza-padno od Kremenčuga In na področju pri Cerkasih so bili živahni boji. 26 sovjetskih oklopnikov je bilo sestreljenih. V srednjem odseku je postal sovražnikov pritisk proti našim postojankam pri Gom-lu slabši. V žilavih in ogorčenih obrambnih bojih preteklih dni sta na tem odseku četrta nemško-frankovska oklopna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika von Sauckna in 296 bavarska pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Kullmerja kljub zelo težkim prilikam na bojišču preprečili v»e sovjetske poizkuse prodorov. Zapadno od Smolenska so Sovjeti brez prestanka nadaljevali s svojimi napadi *®r so vrgli v boj nove sile. V hudih, toda uspešnih bojih so bili krvavo odbiti napadi 31 vedno znova navaljujočih sovražnih strelskih divizij in močnih oklopnišklh oddelkov. Južnozapadno in zapadno od Nevela »o lastni napadi kljub žilavemu sovražnikovemu odporu nadalje napredovali. Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo 0 nikakih pomembnejših dogodkih. Na Jož noitailjanskem bojišču so bile še postojanke na zapadnem odseku ves dan pod močnim topniškim ognjem. Na vzhodnem odseka je Izvršil sovražnik številne močne napade, ld so bili prestreženi v srditih bojih, v katerih so bil| zajezeni krajevni vdori. Nad vsem bojiščem je vladala živahna delavnost letalstva, pri številnih napadih britansko-severnoaraeriških letalskih sil je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal. V noči na S. december so napadle močne jate nemških bojnih letal sovražno oskrbovalno opor&če Bari v ApuMji Z bombami so povzročile v pristaniški četrti trajna razdejanja. Po dosedaj dospelih nepopolnih vesteh sta bili potopljeni dve tovorni ladč. Dve drugi ladji, natovorjeni s pogonskimi sredstvi ali z municijo, sta zaradi bombnih zadetkov eksplodirali. Številne nadaljnje ladje so bile občutno poškodovane. Močne britanske bombnifike skunsne so Izvršile v pretekli no« nov terorističen napad na državno prestolnico. Protiletalska obramba, ki ie nastopila bl«;kavito, je zadala sovražniku velike iLiruhe. Sestreljenih Je bilo 53 sovražnih bombnikov. V zapadni Nemč'ji ni zaradr bomb. ki so jih vrgla posamezna motilna letala, nastala nikaka pomembna škoda. Fanatična nemška volja boriti se do zmage, je sedaj še trša Japonski zunanji minister Ribbentropu ob priliki terorist enih napadov na Berlin Berlin, 2. dec. DNB. Po poročilu o terorističnih angleških napadih na glavno mesto Reicha je poslal japonski zunanji minister Mamoru šigenicu državnemu ministru za zunanje zadeve von Ribbentropu naslednjo brzojavko: »Pravkar sem prejel strahotno poročilo o terorističnem napadu na Berlin. Ob tej priliki izražam globoko obžalovanje za to sramotno dejanje in za žrtve, istočasno pa izražam Vaši Ekscelencl svoje čvrsto prepričanje, da bo ta dogodek še ojačil in okrepil borbenost in voljo do zmage nemškega naroda.« Državni minister je odgovoril: »Odkritosrčno se Vam zahvaljujem za Vašo brzojavko, v kateri izražate svoje ogorčenje nad podlim bombnim napadom angleško-ameriških letalcev na stanovanjske okraje glavnega mesta, in za Vaše besede sožalja za človeške žrtve, ki so pn tem nastale. Naj bo Vaša Ekscelenca prepričana, da ni to bombardiranje brez-brambnih žen in otrok v Nemčiji povzročilo nič drugega, kakor globoko sovraštvo nasprati morilcem. Povzročilo je, da je fanatična volja nemškega naroda in njegova odločnost, boievati se tako dolgo, da bodo sovražniki končno premagani in da bodo krivci teh zločinov kaznovani, postala še bolj trdna.« Položaj Madžarske je določen s pripadnostjo k trojnemu paktu »Madžar ne bo kapituliral!« Budimpešta, 1. dec. DNB. Pred madžarsk -mi poslanci je izjavil bivši mnistrski pred-sedn k Imredy med drugim tudi naslednje: Ce je pred letom veljalo, da je ta vojna tudi vojna Madžarske, potem velja ta beseda še prav posebno danes. V taboru sovražnikov se je tehtnica moči premaknila v korist Sovjetske zveze — v korst največjega sovražnika samodločevanja vseh narodov kajti cilj Moskve je bil in ostane poplno boljštvizira-nje Evrope. Imredv je nadalje dejal, da ee mora Madžarska za mnogo zahvaliti nemški pomoči. Od anglosaške zmage nima Madžarska ničesar dobrega pričakovati. Kdor nevarnosti ne prenese, je poudarjal govornik, ta kapitulira pred nevarnostjo, Madžar pa ne bo kapituliral! V ! boju za obstanek, ki ga vodi tudi Madžarska, i je njen prostor na strani njenih zaveznikov. ' Kdor hoče čuvati svoje meje. ta mora stremeti za tem. da dela to čim dalie od mej svoje dežele. Zunanja politika Madžarske je določena z geografskim poožajem in kulturno skupnostjo z Evropo, in sicer v smislu politike bivšega min strske<»a predsednika Gombosa. V tej zunanji politiki je označeno stališče Madžarske s pripadnostjo k paktu treh vele-! siL Pomanjkanje premoga v Angliji St°ckholm, 1. dec. DNB. Reuter poroča, da se bo po izjavi ministra za goriva m energijo majorja Lloyda Georga angleška vlada ukvarjala po možnosti z načrti za odstranitev pomanjkanja premoga. Lloyd George je dejal, da znaša sedaj proizvodnja 200.000 ton manj na teden kakor ob koncu leta 1942. To je pripisati zmanjšanju delovne zmožnosti. Od julija naprej je izgubila dežela zaradi stavk nad pol milijona ton premoga Stavke, ki bi izbruhnile sedaj, bi spravile v nevarnost ves vojni napor in bj napravile vprašanje proizvodnje zadostne količine premoga za kurjavo za prebivalstvo še bolj pereče. ProtiSrancoske demonstracije v Siriji Stockholm, 2. dec. DNB. Protifrancoske demonstracije v Damasku vedno bolj naraščajo, poroča »Dagsposten« iz Ankare. Na nekem množičnem zborovanju so v s.edo zahtevah, naj se sirijska vlada z vsemi silami zavzame za popolno narodno svobodo Sirije. Sprejet je bil sklep, v katerem so pozvali vlalo, naj izvrši svoje ukrepe, še preden se bo vrnil general Catroux iz Al-žira. Sirski ministrski predsednik je imel ob koncu zborovanj? pomenljiv govor, nakar se je množica mimo razš'a. Pravijo, da je večina sirijske vlade za to, da bi se postavil Catroux ob povratku v Damask pred izvršeno dejstvo. lje. Boljševiki z ustanovitvijo obvladujočega položaja zapadni h zaveznikov v sredini vzhodnoazijskega prostora najbrže ne bodo zadovoljni. Nikoli! Tokio, 3. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB). Prevzetna izjava, ki so jo izdali Roosevelt, Churchill in Čangkajšek s svojim spremstvom v Kairu, ima oo mnenju dobro poučenih krogov v Tokiju, kakor poroča »Domei«, svoj vzrok predvsem v zaskrbljeni želji, pomiriti Cangkajška, ki vedno bolj izgublja podlago za svoj nesmiselni odpor proti Japoncem. Dejstvo, da sta pristala Roosevelt in Churchill na konferenco s Čangkajškom, je le nov dokaz za njihovo zaskrbljenost glede nove japonske politike na Kitajskem in glede dramatičnega dviga Vzhodne Azije na podlagi medsebojne enakopravnosti, da bi se omogočila njena osvoboditev izpod stoletnega anglo-ameriškega izkoriščanja in zatiranja. Kairsko izjavo lahko smatramo le za slabo šalo. O tem, kako so Anglo-ameri-čani »askrbljeni nam dokazuje njihov namen obdržati Cangkajška na vsak način v svojem taboru Nobenega avoma ni oa je imela konferenca v Kairu samo in edine le ta cilj. Dobro poučeni krogi poudarjajo nadalje, da se Vzhodna Azija ne glede na to kaj bodo storili Anglo-američani, nikoli ne bo vrnila pod njihovo staro imperijalstično nadoblast Ogromna bojna moč Japonske, ki ima za seboj strnjene vse ostale vzhod-noazjiske narode, bo branila Veliko vzhodno Azijo proti vsem anglo-ameriškim poizkusom ponovne osvojitve. Zanimivo in zabavno je dejstvo, da sta Churchill in Roosevelt popolnoma pozabila omeniti brezobzirno imperialistično gospodstvo. ki sta ga izvajali njuni državi zadnja stoletja v bivših pokrajinah in kolonijah. Vse to je nov dokaz za način anglo-ameriškega mišljenja, ki je ali preotročji ali pa že preveč zastarelo. Ce bo Čangkajšek nasedel temu anglo-ameriškemu bluffu in če bo še nadalje izdajal Vzhodno Azijo, ga bodo njegovi rojaki brezpogojno odstranili še prej, preden ga bodo pustili njegovi tako zvani anglo-ameriški zavezniki na cedilu. Nekoliko neiskreno je vsekakor anglosaško zavzemanje za Kitajsko. Čangkajšek je moral doprinesti že toliko žrtev, da smatrata Anglija in Amerika za potrebno, da ga nekoliko potolažita. Zato sta mu obljubili obsežna ozemlja, ki niso niti kitajska niti anglosaška last in ki jih bo treba šele osvojiti Prav nič pa ne kaže da bi se to zaveznikom posrečilo. V ostalem je značilno za Anglijo, da nagraja Kitajce samo z japonskimi koščki, niti najmanj pa ne pomišlja na to, da bi Kitajsko razveselila z vrnitvijo Hongkonga in Weihajweja ki sta bila nekoč «u$i del kitajskega državnega ozemlja. Tudi to pot plačujejo Angleži nagrade iz tujega žepa. Hude oldopniške izgube Sovjetov Berlin, 3. dec. DNB. V velikem Dnjeprovem loku je bilo pred postojankami nekega nemškega armadnega zbora v dobi od 26. do 30. novembra uničenih 95 sovjetskih oklopnikov. Sovjeti so torej plačali majhne vdore, ki so bili takoj zajezeni, z izgubo skoraj [ilovice tankov, ki tvorijo sestav oklopniškega zbora Tudi na drugih mestih so izgubili sovražniki .številne bojne vozove, ne da bi s svojimi strnjenimi napadi dosegli kake uspehe. Južno od Dnje-propetrovska je sestrelila četa oklopniških lovcev nekega frankovsko-sudetsko-nemškega grenadirskega polka pred nekaj dnevi svoj stoti sovražni oklopnik ter je še istega dne 2*rišala število svojih sestrelitev na 102. Neka nadaljnja četa oklopniških lovcev, ki je imela pri obrambnih bojih v bližini Gomla prav posebne zasluge, je od 15. do 19. novembra uničila 23 težkih sovjetskih oklopnikov, en udarni top in nek oklopni izvidniški voz. Ponovni teroristični napad na Turin Rim, 2. dec. DNB. Včeraj so anglosaški letalci ponovno težko napadli Turin. V velikem številu so bile odvržene rušilne in zažigalne bombe različnih kalibrov. Posebno težko škodo so utrpeli gosto obljudeni predmestni deli, v katerih prebiva po večini delavstvo. Tudi v notranjosti mesta je bila povzročena velika škoda. Iz Genove pa poročajo, da so sovražna bombna letala včeraj preletela mesto v smeri proti mestu Sestri (Levant), ki je bilo težko bombardirano. £ Osem sovražnih letal sestreljenih nad severno Italijo Berlin, 3. dec. DNB. V opoldanskih urah 1. decembra so napadli nemški Messer-fchmittovi lovci iru-črv> jato severoameri-šk>h bojnih in lovskih letai, ki je priletela preko Ligurska obale nad gerniu Italijo. Nekako v višin' 8.C00 m je nalecela jata nemških lovcev na skupino 20 do 25 dvomotornih '.oveev tipa Ligh+ning. Vkljub številčni premoči sovražnih sil so se vrgii nemški lovci med sovražne stroje ki so leteli v raznih višinah. V zagrizenih bciih ki so se vršili pri popolnoma jasnem dnevu, so sestreli i nemški lovci brez lastnih izgub po dosedaj dospelih vesteh 7 sovražnih letfal. Neko nad istim področjem lc-teče sovražno letalo pa je sestrelilo nemško lovsko letalo tipa Rotte ter se je s +em število nad severno Italijo uničenih sovražnih letal zvišalo na osem. Najboljši ameriški podmor-niški poveljnik izginil Madrid, 2. dec. DNB. EFE poroča iz Wa-shingtona, da je admiraliteta USA objavila, da se ni vrnil podmorniški poveljnik pomorski poročnik Dudley Morton s svojo podmornico »Wahod« in da ga smatrajo za pogrešanega Morton je veljal za prvaka podmorniškega orožja, ker je baje potopil 19 japonskih ladij. BoSjševiška gotjssflja z moskovskim patrijarhzm Beograd, 2. dec. DNB. Vsa boljševiška goljufija z prejšnjim metropolitom in sedanjim sovjetskim patrijarhom je končno razkrinkana. »Novo Vreme« objavlja pismo umrlega metropolita Antonija, bivšega vrhovnega poglavarja ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu, naslovljeno na Sergija. To pismo odkriva že desetletno pripadnost Sergija k boljševizmu. Ta je že 1. 1933 poskušal razpustiti rusko cerkev v inozemstvu, katere sedež je bil v Sremskih Kar-lovcih, ker je brezbožni sovjetski oblasti zelo mnogo škodovala zaradi svojega odkritega nasprotovanja Pismo, ki je bilo pisano L 1933. zahteva izpustitev vseh cerkvenih knezov in resnično svobodo cerkve. Nadalje zahteva, da se lahko vrnejo vsi ruski duhovniki, ki so pobegnili, in da jih GPU v tem primeru ne bo preganjala. Antonij ponavlja odločbe ruskega cerkvenega zbora v inozemstvu iz L 1927, na katerem je bilo sklenjeno, da se prekine vsaka zveza z moskovsko cerkveno oblastjo in da se imenovanje metropolita Sergija za vrhovnega poglavarja ruske cerkve kot nezakovnito ne prizna. Sergij da to pismo ni odgovoriL Namesto posnoči Indiji samo pomilovanje Buenos Aires, 2. dec. DNB. UNRRA je zaključ-la svej prvi nastop po mnogin sc-j:h odborov i i pododborov, komisij in delegatov. Značilno je za to Rooseveltovo ustvaritev, da je zaključila svoje zasedanje s pozivom na denarne borze držav, ki so članice UNRRA. Angleški delegat, polkovnik Llewell'n je pozval zastopane narode, da naj svojo članarino čim prej plačajo, kar je glavno za Žida Lehmana in njegove pajdaše. Vse drugo, kar je tvorilo snov posvetovanja UNRRA, je samo propagandna megla. Zastopniki ibero-ameri-kanskih držav niso prav n'č prikrivali, da gledajo na delo in cilje UNRRA z zelo mešanimi občutki. Kaj pa lako pričakujeo narodi od tega »odbora za pomoč in obnovo«, ki se imenuje UNRRA, pa je razvidno najlepše iz govora državnega podtajnika v zunanjem minstrstvu USA, ki je 'mel za gladujočo Indijo samo nekaj pomilujočih besed. To je vse. kar namerava UNRRA za Indijo storiti. Indijci pa od Achonsovih fraz ne bodo sit". Zagotovilo, da je nesreča lakote »nesreča«, ki »prinaša indijskemu prebivalstvu najgloblje sočutje«, je samo potrdilo, da bo Trvdija tudi še vnaprej izročena britanski diktaturi lakote. Vesti Iz vsega sveta Madrid, 2. deG DNB. Ekuadorski finančni minister je izjavil, kot poročajo iz Quita, da mora opustiti zaplembo nemških zdravil, ki se še nahajajo v deželi. Za deželo so namreč neobhodno potrebna in nenadomestljiva. TE USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGLI! Javna i©^r©deln©st Stfujna potreba udeležbe fxs s^delovatija stoikov Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da je zasebno delo na karitativnem polju koristno in dalekosožno. aa pa ne more zajeti vseh denarnih virov, kakor tudi ne trajno zadostiti izrednim pogrebom vojnega časa. V urejeneiših ra: merah ie bila preskrba našega ljudstva kolikor toliko zadovoljiva. Kljub neenaki razdelitvi dobrin in kljub težkim posledicam gospodarske krize pred sedanjo vonjo za delavce in nameščence . ter ostale socialne in gosoodarsko šibke sloje, &o bili primeri resnične bede. oziroma večjega pomanjkanja med Slovenci ra/:me;oma redki. Zaradi tega je mogla zasebna dobrodelnost notorn raznih karita-tivnih zvez in društev, — ob vsaj delnem javnem skrbstvu občin, banovine in države. — zadostiti najnujnejšim potrebam. V nekaterih primerih priz-deti c-.icer niso bili deležni posebnega urejeneaa skrbstva odnosno podpore niso zadoščale, v glavnem pa lahko trdimo, da je bila preskrba kljub nedostetkom urejena in zadovoljiva. Voini čas je naložil slovenskim krajem posebne naloge. V začetku je skrb za pomoči potrebne prevzela zasebna pebuda. Zelo uspešno je bilo udejstvovanje dobrodelnih društev, zlasti stanovske vzajemne pomoči. Pozneje pa so pokrajinske oblasti zaradi posebnih razlosov posegle v to zadevo in ustanovile Pokrajinski podporni zavod, ki naj bi združil javno in zasebno dobrodelnost pod enotnim vodstvom. S to zamislijo so bili preskrbljeni naši pokrajini nekateri novi javni podporni viri. Obenem je bila omejena domača pobuda, dočim je enih na škodo dugih. Enotno vodstvo naj bi omogočalo smotrnejšo medsebojno razdelitev področja in pravičnejše ter uspešnejše razdeljevanje podpor. Temu načelu naj ustreza bodoča sestava upravnega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda. Pokrajinski podporni zavod je v zadnjih dveh letih izdal za izredno preskrbo pomoči potrebnih (brezposelnih, beguncev, družin internirancev itd.) Iir: okraj I. 1942. 1. 1943. Ljubljana mesto . . 4.050.000 4,194.075 Ljubliana okolica . . 467.998 1,146.686 Logatec...... 106.096 175.105 Novo mesto .... 378.024 953.685 Črnomelj..... 178.952 221.253 Kočevje...... 170 894 273.925 Iz tega sledi, da so izdatki v letu 1942 znašali 5,361.72: v letu 1943. pa 6,964.729 lir. Pričakovati je, da bodo potrebe v prihodnjem letu. zlasti v zimskih mesecih, znatno večje. Treba bo najti še več sredstev. Samo za običajno skrbstvo po dosedanjih smernicah bo po vsej verjetnosti potrebnih okro? 10 milijonov lir. K temu je prišteti še izredne izdatke v zimskih mesecih, povzročene po sedanjem izjemnem stanju v pokrajini. Vseh teh sredstev ne bo mogoče zbrati samo iz javnih virov, temveč bo potrebna soudeležba zasebnikov, ki na' prispevajo v okviru letošnje Zimske pomoči. V prihodnjem letu bodo morale prispevati primerne zneske za redno preskrbo razne javne ustanove v pokrajini. V tem Zvišanfe dnevnega ctoka kruha • za mladino od 9. do 18, leta in delavce Šivamo vodstvo celotne dobrodelnosti iz- | osmi bp zlasti važno ^sodelovanje Borze ostalo Pokrajinski nodnorni zafod se ni I dela. Blagajne za družinske doklade, Po-niti trudil, da bi z večjim in učinkovite;- \ kolHnrke^a zaveda in drugihustanov, žim uveljavljanjem združil vsa javna in zasebna prizadevanja na tem področju. Omejil se je zgolj na razdeljevanje javnih sredstev, prepuščajoč zasebnikom večjo ali manjšo pobudo ob istočasnem oviranju vsakega obširnejšega in smotrnejšega skrbstva za vojne žrtve in podobno. Birokra-tičnost zavoda samega je onemogočila izvedbo prvotne zamisli o združitvi javne in zasebne dobrodelnosti. Glede n.a to se je v zadnji dobi uveljavijo naziranje. cla je potrebna preosnova Pokrajinskega podpornega zavoda. Odpadli so namreč oziri, ki niso dopuščali večjega razmaha zasebni dobrodelnosti. Potrebno je bilo obenem nadomestiti nekatere denarne vire ter najti drugačne možnosti za uspešno nadaljevanje te vrste javne preskrbe. Zavod naj bi postal središče dobrodelnosti v pokrajini pri upoštevanju zasebnih pobud na tem polju. Karitativnim društvom naj bi se zagotovila popolna svoboda glede zbiranja sredstev in kroga podpirancev. Preprečilo naj bi se večkratno podpiranje Občine bodo morale prav tako obremeniti do skrajnosti svoie proračune. Zavedati se moramo, da Pokrajinska uprava ne bo moffla nositi vseh bremen in da ie treba oritegniti tudi vse druge činitelje brez po-mi-lekov fiskalnega značaja. Tako zbrana sredstva naj omogočijo vsaj • nrinumejšo preskrbo pomoči potrebnih oseb. Pokrajinski podnerni zavod nai bi v tem okviru vzdrževal javno kuhinjo v Ljubljani (za 500 do 600 osebi Nadalje naj bi ta sredstva služila za preskrbo povratnikom in nribežnikov. kakor tudi za nabavo oblačilnih predmetov, plačilo najemnin in podobno. Samo na ta način bo mogoče zadostiti zahtevam časa in priskočiti na pomoč prebivalcem te pokrajine, katerih stvarne potrebe ne dopuščajo nobenega dvoma o upravičenosti vabila javnosti in javnim ustanovam k sodelovanju pri zbiranju gmotnih sredstev. DR. BRANKO ALUJEVlC, predsednik Zveze delojemalcev. komunističnih tolp na Berlin, 2. dec. DNB. Nemške čete so zadnje dni v bojih proti komunitičnim tolpam ni Balk nu doseglegarpet pomembne uspehe Skupine band tov so imele najtežje izgube in so bile po večini uničene. Pri čiščenju v severni Cmi gori so nemški grenadirji in lovci našteli 475 mrtvih komunistov in so ujeli 333 handite. Poleg tega so zaplenili 43 tankov, 13 metalcev min, 2 gorska topova, 35 strojnih pušk in 127 glav tovorne živine. Neki drug nemški bojni oddelek, ki se je boril v Bosni, je naštel pri nekem očiščevalnem podjetju 350 mrtvih komunistov. Kot pa sledi iz poročil prebivalstva in izpovedi ujetnikov, je celotno število sovražnih izgub še občutno višje. Tudi v Sloveniji so bile komunistične tolpe občutno prizadete. Na nekem mestu je bilo naštetih 251 mrtvih bandštov. Tudi tu so resnične izgube komunistov veliko večje. Očiščevanje dalmatinskih otokov ravno tal?:o dobro napreduje Te dni je bilo po nemških četah zasedenih več otokov v prostoru okoli Zadra. Letalstvo je pri tem potopilo štiri sovražne motorne jadrnice. Napihnjeni uspehi komunistov, ki so bili prepričani, da so az badoljevskimi izdajalci temeljito opomogli in ojačiii, se razblinjajo v nič kakor mehurčki iz milnice. Ne bo dolgo, da od vseh »osvojitev« in »zmag«, ki so jih komunisti na vsa usta razglašali po svetu, ne bo ostalo niti sledu. Ta razvoj je popolnoma priroden in se ne da zadržati. Badoljevski izdajalci so samo za bežesn trenutek omogočili zmagoslavje komunizma, ki se sedaj pod udarci nemške vojske seseda v lastni nemoči Ogromne izgube, ki so jih v teh borbah pretrpele ban-ditske čete, napovedujejo skorajšen konec tako zvanih osvobodilnih tolp. Kmmm$t®m m njihovim potitagačetn 1® OBSM5 in Citatelji se bodo morda še spominjali, da je bi pr: znanem čučeniu. ki je bilo izvedeno v Ljubljani konec lanskega leta. prijet tudi bivši ban in minister inž. Dušan Sernec. Nešteto intervencij se je takrat pojavilo zanj. Njegovi znanci so opozarjali na njegova v soka leta. na njegovo prostost in na položaje, k. jih ie bil zavzemal, pri tem pa na vse načine dokazovali in prisegali, da je nedolžen, da ni pristaš OF n še manj prstaš komunistov ter da z njimi ne le n:ma nobene zveze, temveč njihovo postopanje celo obsoja. Inž. Semec jc bil potem res izpuščtn. Potuhnil se je in se držal kolikor mogoče v ozudju, tako da so mnogi r«& verjeli, da ni prstaš OF. Znano ie. da se je kmalu izkazala resn ca V septembrskih dneh je kljub temu, da sc je že celo generaejo štel med poklicne politike, tudi nn pokazal tako politično nezrelost da je naivno računal s hitro bližajočim se koncem vojne in z možnostjo kommrstienega zav'adr.nja pri nas Ne i-iede na svojo starost, na katero so se nekaj mesecev pGprtj 6 tako vnemo skl cevali on in njegovi prijatelji, je nabaši! nahrbtnike in kovčege ter jo potegnil iz LiuMisne Kiraki nato. ob smrti svojega so-mišl:cnJ:a dr Antena Breclja je smatral za umestno, da se je oglus"! in razkrinkal tudi javno Prizna' je, da je že ves čas čian ple-numa OF in da se je redno udeleževal njego-vih sej Inž. Sernec •io na ta na-čin javni postavil na laž ne le seb» samega, temveč tudd ves krog svojih prijateljev, ki »o bili takrat ob novem letu Intervenirali in celo jamčili zanj. Sedaj pa je prišel »a dan dokvment. ki kaže v šs bo'j odvratni luči njegov značaj ter znova razkriva brezmejni cinizem komunistov lin dmg od 1 dec. dalje 75 trr. celotni dnevr; obrek kruh-- 325 st: za delavce pri h dp"h na navadno žvll nakaznico 150 ?rr. na dodit naka^co 200 rt povečanip od 1. dec dnUe 75 rav!čenci bodo prelPll rovi dodatpk na sledeči način: M rr>lad'na od 9 do 18. leta v mpstu LjuhHani za ves mespp december naenkrat 2 32^ k? kruha a1' 1 kg moke prot: Izročitvi "dr^Tka St ^V« dodatne živilske nakaznice GMc za mesec december; b) mladini od 9 do 18 let" v ostavh oskrbovalnih občinah ki ni nrelpia dodatne nakaznice GMc bo izdal pr'stoinl občinski .preskrb^valni urad za ves me^ec december naenkrat 1 922 kg enotne moke z nak^z lom«; c) razne vrste delavcev, ki so v posesti dodatne živilske nakaznice >SD I«. »SD I, n« al' »SD T. n, III« za mesec december 'zelenkasti podtonl lahko nabavijo kruh za ves mesec naerkr-t ali pa sproti vsakodnevno proti 'zr^čtvi ustreznega štpvila odrezkov, označenih s »SD I«. Tem odrez-kom se namreč s 1. decembrom zviša •vrednost od sedanjih 100 g na 175 g; ponavljamo. da ho Z", vsak tak cdrezek priznal Prevod 175 g kruha, čeprav Je na njem natisnjeno 100 g. Upravičenci, ki so moria že oddali odrezke <>SD I« .n nabavili z njimi le 100 g ki uhr. so upravičen dokup-ti še r zV.ho dnevno 75 g kr-iba ali odgovarjaicčo količ no moke nr trgovcu ali peku. pr: katerem so na te odrezke nabavili kruh aH moko. Pri nakupu enotne moke name=to kruha ve'ja sledeOe razmerje: 75 g k—aha cdgcvorj 62 g enotne moke; 175 fr kruha odg-varja 144 6 g enotne moke; 275 e kruha odgovarja 227 3 g enotne mekp 375 g kruha odgovarja 310 g enotne moke Na celomes?ftno rtefrmbrsko dad^tn^ živilsko nakaznico: SDI prip- -a 5 42"1 k? kruha al1 4 483 k? enotnp make; SD I. II pr pada 8 525 k«r kruha ali 7 046 ka enotne moke. SDI II. III pr'pada 11625 kg kruha ali 8 327 kg enotne moke. To povečanje 'e b'lo možno ker je ve-likonemška držav- dala na razpolago potrebno količino žita. Obvestila Olajšan! nakuo kromoi^fa Krompir na Zrezke 4 5 n 6 živ iske nakaznice za nabavo krompirja prodaj" o tuli sleieči trgovci: Rozman Anica (Svetega Petra cesta), Marolt Karel (Trnovo 1 Blaž r Vladimir (Moste), Zorman Andrej (Celovška cesta). Lurder Bors (Rcž-na dol na), Rozman Ange^ (Kodeljevo). Leben Maks (Poljanska cesta) in Rahne Ivan (Moste). Opczorilo! Opozarjamo p. n konzumente. da je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil rSlada«, Ljubljana - Moste, stavil v premet šnatle z napisom »Pravi Franekov dodatek kavi« po Vs» kg. katere pa ne vsebujejo našega izdelka Te Škatle se razlikujejo od naših originalnih škatei samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši or glnalm škatli je namreč mlinček ten neme dre bsrve torej tstfe temno-modre barve kot sta dva trakova in površina, na kater se nahaia ime »Franck* na sprednji strani škatle dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet £ptivš k Ana. lastnica vinoteča., Bohoi-ičeva 14, 500 lir; Blažič Marica, gostilničarka, Kolodvorska 6, 2.000 iiir; Meiicinc Aniela, ti govki, Pred Škofijo 16, 200 lir; Kvas Tomaž, trgovec, Ravnikarejva 5, 300 lir; Biezov.i»ek Neža, trgovka, St:ai trg 19, 300 lir; Der. felj Marija, bdvša trgovka, šlcrabčeva 35, 50 lir; Fabjan Alojzij, gostilničar, Tavčarjeva 4, 4.000 lir; Vest č Marjan, gostilničar, Miklošičeva 4, 3.000 lir; Rohnnjin Milena, poslovodkinja, Sv. Petra cesta 28, 5.000 lir; Dimnik Janez, gostilničar, Stu-dencc 5, spis predan okraj, glava, stvu v Ljubljani; Skrbeč Silvester, brivski pom., Jorška 30, 200 lir; Ro.leš Štefan, merar. mojster, Tržaška 88, 4.000 lir; Kuhar Av-rust, gostilničar, Vevče št. 49, spis predan okraj. gLavarstvu v Ljugljani; Pečalt Nor-bert, poslovodja, Mestni trg 2, 200 lii-; Lo-zič MUjenko. gostilničar, Gledališka št. 2, 1.000 lir; Soukal Jerenim, sin trafikantinje. Pred Škofijo 12, 200 lir; Braz Vojko, trgovec, Puharejva ulica , 2.000 lir; Šuštar Fr., trgovec, Gosposvetska c. 84, 500 lir; Glavnik Marjan, trgovec, Gosposvetska cesta, 500 lir; Mavrič Zorita, uradnica, Kapiteljska 3, pO lir; Erzin Metka, trgovka, Kar-lovška 14, 500 lir; Accetto Jožica, služkinja, I^ampretova 9, 1.000 lir; Grablovec Doroteja, branjevka, Kladezna 11, 1.000 lir; Kiopčič Antonija, branjevka, Koieajalca ul. -8, 1.000 Ur; Pavlin Marija, branjevka, Jeranova 4, 1.000 lir; Mohar M;uaja, služkinja, Ki-akov3ka 27, 1.000 lir; Jurečič Amalija, stanin-arka, GaJuacvo nabrežje, 300 lir; Lemež Viktorija, starinarka, Ga-iusovo nabrežje 7, 300 lir; Jamnik Uršula, starinarka, Stari trg 10, 300 iir; D.ame Alojzija, starin^riia, Galusovo nab:ež;e 29, 300 lir; Kolar Pavla, U-govka, Stari trg št. 16, 300 lii-; Miler Ivanka, zasetnea, Breg št. 2, 1.000 lir; Hcčevau Alojz, trgovec, Ulica 3. maja 9, 3.000 lir; Brenkvar Ivana, gostilničarka, Cest.t na Loko 28 200 lir; Robič Franc, gostilničar, Blei-\veisova cesta, 3.000 lir; Zupančič Franja, tr-afikantinja, Dolonjsl«1. cesta 14, 5.000 lir; Rosenwirth Karol, gos iiničar, Bleivvels.v/a cesta 12, 5.000 lir; Velkavrh Terezija, gostilničarka, židovska stez«. 4, 2.000 lir; Zmazek Ivanka, gostilničarka, VVolfova ulica 10, 5000 lir; Marolt Ivan, gostilničar, Viaovdanska 24, 5.000 lir; Cešnovar Marija, lastnica bufeta. Celovška c. 85. 2 000 lir; Pleško Hubert, poslovolja, Drendltova 12, 5.000 lir; Zupan Julij, vele trgovec, Franko-panska 5, 5.000 lir. Zaradi nabave večje količine m^)a bre« dovoljenja Prevoda; Makovee Liicu, priv. uradnica, Pokopališka 2, 300 lii- in zaplemba blaga; Pavičevič Vera, pletilja. Rožna dolina, Cesta XIX-4, 300 lir tn zaplemba blaga; Schmidt Franc, mesar, pomočnik, za Rakovnikom, 500 lir in zaplemba blaga; AmlolSek Ana, gostilničarka. Bleiweisova cesta 13, 500 lir ln zaplemba blaga; Ger-bec Maks, mes, mojstei-, Ze.ljar-3ka ul. 8, 1.000 lir in zaplemba blaga; Godec Jože, mes. pomočnik, Lati jska cesta 53, 1.000 lir im zaplemba blaga; Rossman Martin, mesar, Ilirska ul. 20, 4.000 lir ln zaplemba blaga; Zaje Franc, mesar, Potočnikova ulica 8. 1.000 lir in zaplemba blaga; Avbelj Jože. mesar, Trnovski pristan 24, 1.000 Ur globe, vsem je bilo blago zaplenjeno in p i j videni ao blii diž. tožilstvu. Zaradi nakupa pra&iča bre^ dovoljenja Prevoda: Tavčar FraJic, se j. na., i< ja.-ska 13, 500 lir gl^be tn zapiern. a oh-ga; Jere Jcieia, zas^^nica, Doien.&ka c s a 28, 500 iii-; Herfoii-t Franc, žeiezn-čai', Zaio&ta cesta 161, 200 lir globe. Zuradi neopravičenega prejema živilskih nakaza c: M-uužič Viijkj, go^tii.iicar, Tr-iovslci prisL-n 4, 1.000 lu1; Kiec Kaiol, že-lezrucai', Vodmatska 15, 1.000 lii gobe, obema je bik) blago zaplenjeno. Zaradi p/cd^je blaga p j neauohreni ceni: Kailovše«. SLjuiLsdav, zakupnik, Kn fij -va ul. 8, 100 lir; ZeLnka Einuiik, poslovodja, Celovšlta 34, 500 lir; Dovč Ivan, go ti n -čai-, Viiiiarjeva 43, 5-000 Lr gobe in 30 coii zatvontev lo-caia; RaJuJov^c Iv n, gj-. stiiničar, Sv. Petra cesta 25, 5.000 lir globe in 30 dni zatvorilev lokala; Meaiča Franc trgovec, Canltarjeva nab ežje 5, 5.000 iir globe in 10 dni zatvoritev lokala. Zaradi nabave življ. pot^-ebše-n m črni borzi: Mikok Antonija, gosp. po .u n ca Cest v Rožno dolino 18, 30 lii- g.obe in zaplemba blaga. Ker so odklanjali pr<>dajo cigaret in jih kupic.1.: Cenir Anton.ja, Uaa-.ati^ij-, Zaioška cesta; 2^xjcc M.njana, tra^ikanti-nja, Poljanska cesta 11; Prasni kar Metka, trafikantinja, Bieiweisova cesta 20; ii.uA.u-Marija, ti-af kantin ja, Sv. Petra cesta 50; Valenta Frančuka, trafikant m ja, KO;o-dvoral^i 41; Mrzlikar Avgust, trafikant, Tavčai jeva 4; Hiti Franc, u-aliakr.t; Juvar. Ivanlia, traiilcantinja, Zalošiia 6; Goli- Fr., trafiltaninja, Ceikvena ulica 1; Kranjc Ana, trafikantinja, Opekarska 10; SuL>:c Paiiaga, trailkantinja. Levstikova 15 — vsi so bili prijavljeni upravi tobačne tovarne v kaznovanje. Zaradi oddaje krulia na p°dež*»Iske ž'v. nakaznice: Novak Ivan, pek. moj štor, Sv*. Petra cesta 76, 1.000 lir globe. Zaradi pOimmjkljve W»tav« f l-ri"-: Jeglič Franc, ravnatelj, Srnaitinaka 28, 200 lir globe. Zaradi izdelave ponarejene cikorije in kavinega suro<,uta: Sedlar Ivan, tovarnar, Beethovnova 14, 500 lir globe in odstop di-ž. tožilstvu. Zaradi prodaje v svojstvu gresta brOr dov°l>-nja: Miaerit De^deivj, pojlovdj \ Baragova ul. 9, 2.000 LLr glebe. Ker so bdi brez predp.sia.aega maksimalnega cenika in so zaračunavali po preiira-nir cenah: Trtnik Mirico, brivec, Poljanska c. 54, 200 lir; Strgar Jože, brivski mojster, Miklošičeva 17, 200 lir; Preitor Metod, brivski pomočnilc, Cesta Ariele Rea 10, 200 lir; PliveriC Mate, brivski mojster, Prešernova 54, 200 lir; Navinšek Emil, brivski moster, Selenbui-gova ul. 3, 200 lir; KliS Franc, brivski mojster, Rudnik 48, 200 lir; Kastelic Jože, brivski mojster, Bloivveisova cesta 6, 200 lir; Bizovičar Franc, brivski mojster, Pokljukarjeva 14, 200 lir; Bevčič Jože, brivski mojster, Smartinska "csta 18, 200 lir; Kralj Štefan, brivski mojster, Ciril Metodova 55, 200 lir globe. Zaradi postrežbe go-tov s pečenko ob prep^veilanih dneh: Tomšič SVava, gostilničarka, Rimska.cesta 4, 3.000 Lr globe. Ker nI oddal Prevodu predpisane količine krompirja: Cerne Ivan. posestnik, Vodnikova 133, 2.000 lir globe. Zaradi zar«<č un i vanja previsokega dobička: KHv^iar Alojz, čevljar, Vošnjakova ul. 4, 500 lir; Kovač Lavoslav, zač. poslovodja, Medvedova 3 , 500 lir: La^ar D -ago, trgovec, Tržaška ccsta 17, 500 lir globe. Zaradi prekrška mak«m*ln cenika ln kopičenja blag«: JareS Ana, trgovlca, Verdijeva 5. prijavljena drž. tež^stvu. Zaradi pro^je krtač po n^od^bronl : Tršan Mirko poslovodja, Kongresni trg 14. 2.000 lir globe. »»«««»«»M»HMMim»Mt««' Naročite w na romane DOBRE KNJIGE! = Nove hrvatske carinarnice. Iz Zagreba poročajo, da je bila po oaredbi h. vaa skega finanjnoga nunistra v ZacLru ustanovljena glavna carinarnica. Poleg tega so bile nove carinarnice prvega razieda ustanovljene v fe.beniku, Ercegonovem in Kotom, v Splitu pa je bi;a ustanovljena glavna carinarnica z ekspozituram; v Orni-šu, Dugemratu, Kvaru in Trogiru. = Zaradi Izredno dobre letine je Rumunija ukinila raeioniranje živil. Že ponovno srno poročali, da je letošnja ietina v Rumuniji prinesla z madimi izjemami rekordni pridelek in bo imela Rumunija zlasti v žitu na razpokigo znatne količine za izvoz. Spričo obilnega pridelka je oipaJla potreba, nadaljnjega racioniranja ž vil. Najprej so ukinili racioniianje mokg in kruha, sedaj pa je bilo ukinj.no še racio. niranje sladkorja in mesa. V gostnskih obratih smejo odslej nuditi g.-stom jedi brez vsakršnih omejitev. P^a-ion r njs pa ostane v veljavi le za čevlje in iz usnja. = V je^en. je manj mleka. Nemikj listi opozarjajo prebivalstvo, da se odjaja v zadnjih tednih mleko z manjših količL.a.i zgolj zaracii sezonskih sprememb pri proizvodnji mleka, ki jih ni mego^e sp. em^ni-ti. Zaradi pok v aii ji vesti mleka ni mog če dižati rezerv in, je na razpolago le mleko, tekoče proizvodnje. Proizvodnja pa se v teku leta znatno spreminja. Te spremembe niso odvisne od števila krav in njihove mlečnosti, temveč so merodajni docela drugi razlogi. Posamezna krava ne daje fkor-ci vse leto enakih količin mleka. V prv.h dveh tednih potem, ko je telila, se dnevno dviga količina, mleka, ki doseže v t.eljern tednu najvišje stanje, potem pa prične polagoma popuščati. Prib.ižno dva mesjca pred naslednjo telitvijo krava ne daje več mleka in je potem »suha« do telitve. Ker je najugodnejši čas za telitev od novembra do februarja, je v jesenskem času največ krav brez mieka. Zato doseže proizvodnja mleka v jeseni najnižje stanje. V isti smeri upliva tudi okokiost, da v jeseni nj več mogoče zeleno krmljenje. P i suhi krmi sa običajno zmanjša mlečnost k av. Socml di pa se proizvodnja mleka pi .ene zopet dvigati. = Braziljska kava. B-azUiia je imela v za dnu h letih hude skrbi. ker ni mog'a vnovčiti svojega pridellca kave. Letos je teh skrbi deloma rešena ker je let n- zelo siabo izpadla. Zato zaenkrat ne bodo, kakor druga leta, uničevali kave. V zadnj h 12 let h je Brazilija uničila (piedvsem uc-kurila) 76.8 milijonov vreč kave, kar ustre. za svetovni potrošnji za tr; leta. Pred vej-no je Brazilija največ kave prodala v Evropo. Izvoz v Evropo pa je sedaj skoro docela prenehal. Ta izpadek, ki predstavlja polovico izvoza kave v normalnih čas;n, ni mogel nadomestit5 dog-rvor z Zedinjeni-mi državami, ki so se zavezale zaenkrat odkupiti 9.3 milijona vreč kave. Ker Zedinjene države zar?di pomanjkanja ladijske tonaže te kol čine ne more;'o prepeljati, so bile prisiljene oikupljeno kavo plačati in vskladiščiti v Braziliji. = Podpisn^-anje n°vesra šved^kegra državnega posojila je zaključeno. Doseglo je 343 milijonov švedskih kron. Poštna uprava je sama prevzela 60 milijonev kron posojila. Računalo se je. da bo nodpi.sovanje doseglo okroglo vsoto 359 milijonov. Stock-holmski »Tidningen« označuje uspeh kot srednjevrsten. čeprav je bi'o tega leta že podpisanih 400 milijonov kron posojila. = Tekoče gorivo »n mazilno olje v g:3-ražah. Ker predstavljajo zalege tekočega gr,riva in mazil nega olja v garažah veliko nevarnost v primeru zračnega napada, opozarjajo nemški listi, da se sme po veljavnih predpisih držati v garožah za vsak avtomobil le ena sama posoda (do 15 1) tekočega goriva ali olja. Posoda pa mora biti vama pred eksplozijo Nadaljnje količine tekočega goriva ali mazilnega olja se morajo shraniti v d'"bro zaprtih posodah na druge mmestu. in sicer tako, da znaša zaloga za vsako vozilo največ 50 kg. Za izvajanje teh predpisov so odgovorni tudi lastniki garaž, ki morajo prostore sami nadzirati. Ce se najemnik garaže ne drži predpisov, se kršitev predpisa l^hko ^matra kot razlog za odTvpd. ' = Ostre švicarske omejitve ra poiT^šnjo električnega toka. Zaradi izredno nizkega stanja, rek in jezer, kakršno že n?kaj desetletij ni bilo zabeležno, je otežkočena oskrba Švice z električnim tokom, ker se Švica oskrbuje pre i vsem s tokom iz hidro-centrale. Zato j** švicarski zvezni svet Izdal strogp omejitve za potrošnje električnega toka. Česna razsveljava se mora zmanjšati za najmanj 50° 'ft, razsvetljava izložb ln reklamnih napisov mora biti brezpogojno ugasnjena ob 20.30. Uporaba električnega t/ka za segrevanje sob je docela prepovedana. Električni bojerji za toplo vodo v kopalnicah se smejo uporabiti samo ob sobotah in nedeljah Za skupra gospodinjstva (bolnišnice zavodi, hoteli itd ) je predpisana količma električnega toka, ki se fljne potrošiti. BITE USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGU! Narava v &ecsmbru Zima je pred vrati. Kakšno ho letošnje zimsko vreme, še ni mogoče povedati. Vzhodni vetrov- prinašajo navadno padec temperature. Ljudski pregovor veli, da kaže december, če pade v njem dosti snega, na obilno žitno letino prihodnjega ie-ta. Meščani pa si že iz zdravstvenih razloge.'/ želimo suhega vremena bolj nego padavin Megleno vreme povzroča mnoge I* ehladne bolezni. zlast. če ga spremljajo od časa do časa padavine. V decembru se dan skrči v teku prvih treh tednov zs kak'h 20 minut. Sončnj vzhod pa kaže šele proti koncu meseca jedva zaznavno spremembo. V sobete 4. decembra praznuje god sv. Barbara zaščitnica rudarjev Ponekod vlada za to priliko navada, da prinesejo ljudje domov češnjeve in brezove vejice ter jih pr stavijo v posodo z vodo. če se na vejicah do božiča razvijejo popki, kaže to v naslednjem letu na dobro letino. Ponekod vlada običaj, da vsak član družine prinese domov takšno vejico ter opazuje njeno brst, iz katere sklepa tudi na svojo več ali manj srečno prihodnost. Ptičjega petia zdaj več ne slišimo, pač pti čvrče in čivkajo okrog hiš poredneži vrabci, ki se jim tu pa tam pridruži tudi kakšna sinica ali ptica podobne vrste. Posebno kadar zapade sneg. silijo ti pernati prijatelji človeka v bližino hiš. kjer upajo najti kakšno zrnce hrane. Vse misli so prve dni decembra usmerjene k Miklavžu, ko je ta praznik za nami, pa k božiču. Proti koncu meseca se bo začel daljšati tudi dan in svetlobe bo potem od Novega leta dalje vsak dan več. ZA DAN SVETE BARBARE je pomemben naslednji koroški običaj: Zunaj v na videz umrli naravi naberejo nekaj lepih vrbovib vejic al tudi iz sadonosnika nekaj lepih vršičkov sadnega drevja, najrajši češnje, in jih postavijo v vodo. da bi do božiča pognali novo zelenje ali cvetje. S tem je poudarjen značaj tega praznika kot dneva mladega zelenja, mladega božiča T sta sia pa. ki ga da. to je sveta Barbara. Ko vejice ozelenijo, ko se na češnjevih vejicah pokažejo cvetovi, je veliko veselje v družini, ker to pomeni, da bc leto rodovitno Posoda znevim zelenjem in cvetjem na božičn m;zi je njen najpomembneje-' okras. Ta prelepi običaj je vreden, da ga oživimo tudi v mestu. Veselje ;n začudenje otrok bo veliko jn že zaradi tega bomo to storili. V tem času se sadno drevje mora že tako ob reza ti in veje bo dovolj za drevesce §vete Barbare. Na Koroškem ima vsak družinski č'an svojo vej:co in pričakovanje je veliko, čigava vejica bo prej vzcvetela m kako. Posoda z vejicami pa na: stoji na kakem toplem kraju, da nam nova smbol;čna brst ne izostane, ne po krivdi svete Barbare, ampak po naši * Petdeset let vojaški zdravnik. V Celovcu živeči zlravnik glavnega stana dr. Hans Richter je pred kratkim obhajati 50-letnico svojega vojaškega slufbovania. Mož sf je narodil kot sin dninarja v vzhcdnih Sude-tih. V mladih letih je moral doma pasti koze tn krave, pozneje je za majhno nagrado pobiral keglje, k4 so jih kegljači poliraii s kroglami. Potem je prišel v gim-naziio v Tropa vi. Po maturi es je odpravil peš križem štajerske, kjer je obeska] +udi pisatelja Petra Roseggerja. Z njegovim posredovanjem je dobil službo prefekta v nekem vzgajolišču. Potem je napravil prvi medicinski rigoroz ter šel kot vojaški štipendist ni dunajsko hniverjo, kjer je dovršil štullje in bil promoviran za doktorja. Kot vojaški zdravnik je dosegel naivečjo sLopnjo. ki je v tem poklicu mogoča. Postal je generalštabni zdravnik v bivši avstro-ogrski armadi. Napisal je več medicinskih knjig za ljudstvo in si je a tem otekel zasluge tudi za splošno zdravstvo. * Ruretina za ranjence. V nekem dunajskem lazaretu SS orožja so bili boimki minuli teiien prijetno presenečeni, ko sr- izvedeli, da se pečejo zanje purani. Ko so opoldne delili meso aa ranjence, je prejel vsak bolnik polovico lepo dišečega pečenega purana. Dunajski listi poročajo, da se na Dunaju ne streže s kuretino samo pripadnikom SS orožja, ki leže v bolni šni. cah. marveč bolnikom na splošno. Kuretina za bolnike v bolnišnicah se deli pacientom že od 20. oktobra po posebnem razporedu, in sicer prejme vsak bolnik ali ranjer.ee na mesec pol kg žive teže takšnega mesa. Doslej so bolnikom že dvakrat postregli s perutnino, predvidoma pa bodo pacienti deležni takšnega mesa še tretjič in četrtič. Kuretino zbirajo po kmetih, kjer v ta namen večinoma prostovoljno prispevajo purane, kokoši, peteline in kopune. * Smrt Odlikovaiica s hrastovim listom. V 'etalski borbi je padel podpolkovnik dr ISrnest Kupfer, ki je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. V več kakor 600 poletih je vodil strmoglavce k velikim uspehom. * Lov na voikove v kirgiški stepi je nevarna, toda zanimiva reč. Tembolj zani miva pa je, ker nam o njej pripoveduje naš rojak. Po doživljanjih g. Srečka La pajneta. uglednega trgovca iz Ljubljan je iov na volkove in življenje v kirgiški stepi opisal dr Janko Lokar. čigar pero j? posebno zaslovelo ob nedavno izišli knjigi »Gozdovi in reke vabijo« Opis lova na volkove bo objavljen z izvirnimi slikami v »Razgledniku Jutra«. Naglo poteka ča: prijavljanja za ta naš veliki obzornik, ki bo veljal v prednaročilu samo 28 lir, poznejša cena na knjižnem trgu pa bo znatno višja. Zato priporočamo, da se še danes priglasite! Prispevajte za Zimsko gstneš J>r< k r u kj z naj- debelejšimi erkamj opozarjajo prebivalstvo na geslo Zimske pomoči. Pisarna Zimske pomoči je v Puccinijevi ulici 9/1. soba št. 1. Tja pošiljajte dopise in darila. Kristusove besede: Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli' je /bral pre/hlent general Rupnik za geslo vse akcije za Zimsko pomoč in jc z njo povedal vse. Pošiljajte za Zimsko pomoč! Štev. ček. računa; 16.580. Prva obramba sSisertafflfe na praviti fakulteti Ljubljana. 3. dec. Včerajšnje dopoldne ima majhen zgodovinski pomen za našo pravno znanost Prvič si je doktorand de facto pridobi' doktorat prava no predpisih nove uredbe o pravn h fakultetah Po tej uredb iz leta lr'38. imeli namreč dotedanji diplomiram iuristi dve možnosti za dosego doktorske časti. Opravili sc r.hko še tr. rigoroz t ali pa so se že vpisal' v doktorsk tečaj, napravili ustni izp't. sestavili d sertacijo ii) io obran li Večina jih je izbrala prvo možnost. nekater pa so se hoteli pogiob ti v določeno snov in so se poslužil' druge V pct:h letih veljavnosti te uredbe je včeraj predložil prvi doktorand svojo tezo. B>! je to g Serg j Schaupp. ki si je izbral temo: »Rehab litacija v kazenskem pravu s po«bnim oziram na naše pravo.« Ozračje, v katerem se je je pričel izpit, ie bilo slovesno Poleg g. dekana kot prcdsedn:ka sta sedela gg poročevalca. pr sostvovali pa so izpitu še drugi gg. profesorji. Zelo mnogo je bilo zainteresiranih poslušalcev Izpit je pričel g. dekan s kratkim nagovorom v katerem je poudaril važnost trenutka, nato pa čestital g. kandidatu kot prvemu, k je za počel nov, pr nas doslej neznan način dosege akademskega naslova Prav tako ga je po^dra vil prvi referent g. prof A. Maklecov, ki je nato podal splošno oceno deia Nekako ene uro je po;asnieval g. kandidat svoja mnenja in cdgovarial nu vprašanja gospodov eksaminaterjev Bilo jc za vsakogar zelo zanimivo :n poučno, saj je problem rehabilitacije prav dandanašnji čas zelo aktualen Ko bo ;zšla tskana izdaja dela bo g. Schaupp tudi de jure — potem ko bo :zročil dekanatu sto izvodov knjige — dosegel doktorski naslcv. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke! u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju je za vedno zapustila svojce ga. Terezija Fočevarjeva, rojena Zaje. Za ni- žahriejo sinova Janez in France, hčerke Micka, Pepca, Slavi ca in Angela ter drugo sorou- j stvo. K večnemu počitku bodo rajnko ! spremili v soboto cb 14. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dctrpel je železniški uradnik v pokoju g. Franc Legan. Zapušča ženo Marijo rojeno černač in hčerko Olgo. Na zadnji poti bodo pokojnikove zemske ostanke spremili v nedeljo ob pol 16. z dema žalosti, Satnerjeva ulica 136 na viško pokopališče. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sežalje! u— Sprejem obrtnikov v želeri^ko službo. Kurilnica Ljubljana sprejme takoj večje število izučenih obrtnikov (s nomoč. izpričevalom) kovinske stroke: ključavničarje, mehanike, kovače, kotlaije. stru- Ljubljanski javnosti Z dežele je pr bežalo v Ljubljsno ln ne katere druge večje kraje veliko števuo be-jur ev. Pokrajinski podporni zavod ln druge dtbrode.ne ustanove pomagajo beguncem s tem, da jim oskrbujejo brezplačno hrano, stanovanje in po možnost; tud obleko. V javnih kuhinjah, kjer ms jo begunci hrano, pa primanjkuje za to potrebna kuhinjske posode ln pribora, poseo--o žlic. Velika potreba je posebno za lončke po 1 liter do poldrag liter vseb ne. S remi lončk: namreč pr hajajo begunci v kuhinje po hrano iz skupnih stanovanj Po deželi je velike število druž n, ki sc j m komurust: izropali popolnoma vse, tudi pribor ir kuhinjsko pesodo, tako so ti reveži v silni zadregi! Za vse te bedne se bo po Ljubljani pn-red la zbirka pribora — posebno ti c — in kuhinjske posode v imenu Pokrajinskega podpornega zavoda. Nabirko bodo organiziral; čiar.i in član ce Vincencijev:h in Ek ??.hetnih ki nferenc ter druge za to pooblaščene osebnosti. Vsak nabiralec posode in pribora bo -me) s seboj ,,'itimae jo pristojnega župnega ur: da ali Škofijske dobrodelne pisarne. Nabiralcem, ki nimajo tozadevne legitimacije, naj se uosod:. ne izroča! Vse družine- ki količkaj morejo pogrešati kaj od svoje kuhinjske posode ali pribora, prav lepo prosimo, da po možnosti kaj darujejo v ta namen! garje in instalaterje. Reflektantl naj sc z-glasijo v kurilnici —administracija, soba št. 14 u— Društvo stanovanjskih najemnikov sporoča, da sprejema stranke samo ob sobotah od 16. do 17. ure popoldne v prostorih Združenja javnih uslužbencev, Wol-feva ul. 10/H Vse člane prosimo, da čim prej poravnajo stanarino za tekoče leto. -,.— Slovensko planinsko društvo ima svoje nove društvene prostore v prvem nadstrop u v Ul ci 3. maja št. 5, nad $>Foto Ho"nnsky«. Uradne ure ob delavnkih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah le predpoldne. u— Parastos za pokoj duSe Branka K. K&stiča se bo vršil v nedeljo, 5. t. m- ob 11.15 v pravoslavni parohijski cerkvi sv. Cir la in Metcda. Predsednik pravoslavne cerkvene obč ne vabi vse člane, da s svojo udeležbo počaste spomin plemenitega pokoj n ka in zslužnega člana ter dolgoletnega funkcionarja v raznih cerkveoo-občtaskih orpan zac jah in cdlborih u— Pouk na I. moSkj realni gimnaziji Ljubljani se bo nadaljeval v ponedeljek dne 6. decembra cb 13 v prostorih II. moške real. gimn. na Rakovniku. Ta dan naj pridejo v šolo vsi prvo- in drugošolci m 3 a in 3 b. V torek 7. dec. prično s poukom 3 ede in vsi četrto in petošolci. V četrtek 9. dec. pa vsi šesto-, sedmo- ln os-moš-lci Za vse razrede bo pouk prvi dan pa že razglašenem ponedelikovem urniku, j Pričete k pouka vedno ob 13, konec ob .17 Ravnateljstvo. u— Di ?aki-inje »rednjlh ln višjih gol. ki nimajo predavanj, najuspešneje izkoristijo prosti čas s posečanjem tečajev strokovnih predmetov Knjigovodstvo, stenografija, strojepisje, trgovska matematika trgovlnstvo, trgovska korespondenca in tuji jeziki. Izbira predmotov po želji. Praktična izobrazba za bodočnost za vsakega. Vpisovanje dnevno — prosr>ekti na razpolasro Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2,11. D — Do 20 decembra iz'de II. del doktor Kotnikovega Učbenika za angleški je-zik (slovirca). Prednaročn'kom bo cena znižana na 30 lir. Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici 3 u— Opozorilo! Dilakom-Jnjam vseh šol, posebno enim, kj nimajo rednega pouka, svetujemo, da se vp!šeio k naš'm specialnim instrukcijam. Nemoteno pripravljamo vsakega za vse predmete in jezike. Posebni tečaji matematike. Oddelek za privatiste. Ločene skupme po razredih — posebne učilnice. Prospekt' na razpolaero. Specialne strokovne InHrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2,11. u— N aii v na j>ere*a, tioijša. 1 "bro rhra njena kupuje po najvišji dnovnj ceni tvrlkn n-p.trr.ovr ulica 44 u— Zahtevajte Anii'i.m tablete proti glavobolu, nevralgijs hripi, influenc:. dis-menoreil tn revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. u— Teran, rebulo, pri^aio domačo vipavsko kapljico toči gostilna «"I#rvžin€. u— Važno za v*akog®r sedaj ln v bodofie ]e znanje strojepisja, stenografije, knj.go-vodstva, korespondence, jelkov itd. Temeljit pouk za praktično trgovsko-gospodirsko udejstvovanje v zasebnih ali javnln jra^ih-pisarnah Novi tečaj' — dnevni Ln .'ečerni — pr čno 6 decembra. Izbira predmetov po želji. Uftnina zmerna. Vpisovanje taevno. Informacije in prospekte daje: Tr-;ov«ke učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo-n trimesečni tečaji — dnevni ln večerni fvčno 6 deeembra Največja moderna strojepsnica: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pouk dopoldne, popoldne aii zvečer po želji obiskovalcev. Praktično znanje, vsakomur koristno. Uč-n na zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpolago brezplačni novi prospekt. Posebn: tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco itd. Izbira predmetov po želji Informacije: Trgovsko učlHSče »Christofov uCnl zavoda, Domobranska 15. u— N akna a no vpi*ovaflje v trgovsko učiiššče »Christofov učni zavod«; Ljubljana, Domobranska 15 za Enoletni trgovski iečaj s pravico javnosti in Višj- trgovski teč j <*e vrš: naknadno še vsak dan za one dijake-inje. ki zaradi izrednih pril'k doslej še niso mogli obiskovati šole. Na razpolago brezp nčni prospekt. — Ravrateljstvo. u— AKademičarkc-ki, uporabite- presti čas za vsestransko praktično trgovsk«*-gt>-spodarsko izobrazbo. Predmeti: strojepisje stenografija, knjigovodstvo, korespondenca, jeziki jtd. vsakomur koristno služi-;'o v zasebnem ali javnem pokI'cu. — Novi tečaji pr čno 6. decembra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmsrna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Na Miklavžev večer, v nedeljo 17. uri, zaključi akad. «1 kar MT«an P'l-bc.rfisk razstavo svojih del v galeriji Ober-snel, Gosposvetska c. 3. u— Miklavže vanje športnega kiulta Viča se bo vršilo v meščanski šoli na Viču v nedeljo ob pol 16. uri za mladino. Vhod z dvorišča Za odrasle bo miklavževanje pri Mahniču ob 18. uri. Darila se sprejemajo cd 11 dalje. u— Ljubi Mlk%ivž. lepo prosim prlr.esl ml najnovejšo slikanico s »Police za. male« (6. zvezek): D. Gorinšek »ZJiH-a tičlta«, ki je pravkar izšla v knjigarni TtoJtovne zadruge. u— Za Miklavža je Izdala knjigarna Tiskovne zadrugo kot 6. zvezek »Police za male« Danila Gorinška »Zlato tjčko«, ki jo je opremil z originalnimi risbami M. Bambič. Mladina bo okusne izdaje zelo vesela. u— Za Miklavža dve novi slikanici: Nosan in Zalka, Ennček ln Bunkica. Mladinska založba, Stari trg 30. u— PodjK>rurmu društvu za gluhonemo mlad'no so darovale v počastitev spomina blaeopokojne ge. Cizolj-Allescheve sošolke njene hčerke Nane znesek 120 lir. Mladim dobretnicam gluhonemih sirot prisrčna hvala! u— Nesreče Konj se je splašil 53!etnemu posestnku Ivanu Šerjaku iz Črne vas:; mož je padel z voza ter si pri tem ziom 1 levo nogo-Slamoreznica je noškodovala prste na levici 41-letnemu pla je padla in si z!om'la desnico 591etna lastnica miekarne Jožefa Rajntr ;eva iz Ljub'iane. 521etna žena delavca Ana Slam če"fl iz Ljubljane je padla n s>: zlomila levico 4ta. 4 dec.. ob 16.: Netopir. Opereta. Red Sobota. Nt-ielja, 5. dec., ob 16.: Sneguročka. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 6. decembra: Zaprto. * J. Strauss: »Netopir«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Eisenstein — M. Sanein, Rozallnda — Mlcjnikova, Adela — Ribičeva, Alfred — čuden, Orlovski — Dre-novcc, Frank — Janko. Falke — B. Sanein. 2aba — Zupan. Režiser — Frelih, dirigent — S. Hubad. RAD?® LJUBLJANA SOBOTA, 4. DECEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.00 — 12.30; Opoidam^ki koncert. 12.30—12 45: Poročila v nemščni in slovenščini. 12.45— 14.00: Koncert za razvedrilo. Igra Radi ski arkestcT, voli dirigent Drago Mario š :a-nee. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00 — 17.15: Poročilo, v nemščini in slove ščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45— 18.00: Gospodinjsko predavan j3. 19 03— 19.30: fantje na vasi pojo. 19.20—19.40: Poročila v slovenščini. 19.40—19.45: »Na kaj misliti ?« — predava g. Narte Ve-l!konia. 1945—20.00: Napoved sporeda za naslednji dan. — Sledi mala medierra. 20.00—20 10: PoroCila v nemščini. 2010 — 21.40: Pisan sobotni večer. 21.40—2':.00: Prenos vojaške oddaje iz Beograda. 22 00— 22.10: PoročUa v nemščini. 22.10—22 30: Glasba za lahko noč. je čas, da naročite „Razg!e&illc Jutra" za znižano cesso 28 £ir. — Obsegal te> blizu strani velike cMi^e, nad leo raznovrstnih prispevkov in mnogo izbrani & — Nobena družina ga nc bo mogla pogrešati — Uporabite naročilnico ssa 4* strani. Vodnikova pratlka 1944 Pojavljajo se ko'edarji in pratike — cd tistih majhnih ljudskih ki spominjajo na našo 6taro pratikar« črtica »Mož. ki je plačeval dolgove« — Dr Anton Urbane nadaljuje svoio razprrvo »Uvod v zavarovalstvo« V tem delu razpravlja o pozi varovanju v okviru življenjskega zavarova nja — Janko Čolnar odp-n »Pogled v so dobno športno letalstvo«, znani sadjarski Ftro-kovnjak A. § k u 1 j nas poučuje »Kako in kdaj :epimo« (s slikam), avtOT »Tiskarstva«, tisk. ravnatelj Miroslav A m bi ©žic pa jc prispeval članek »V'ški tiskarske tehnike« z vpogledom v nove pr dob tve in izpopolnitve sodobne »črne umetnosti« Ilustr rani članek bo •nareikemu razbistri! pojme o tej izredno razširjeni Danog: današnje »pap mate« civilizaci-ie Pratiko zaključujejo uganke Tako Vodn kova pratika bidi z novo knjigo varuje svoja lepa pratika rs.1: a izročla Še kopica novih knjig Prihajajo iz tiskarn nove in sveže; včaff sc zdi. da dihajo v nas z vonjem tiskarskega črnila ki sc še ni moglo do kraja pG&ušti. Prinr.šajo nam v teb težkih, zamračeriih časih blagove^t neugnano snujočega duha. ki se zaveda. da je sam življenjska sila in da n* more in nc sme molčati in mirovat niti v dneh heroičnega boja za novo prihodnjost nahoda. obenem pa pričajo o neumernem delu naših tiskarsk h in drugih dclavnic. o skrbeh tisoče v naših ljud za vsakdanji kruh. ki g3 posvečuje samo pošteno m vestno dek>. Knjige naše domače knjige' Sprejemam* jih kot tradicionalne znanilke tn klavževTi in božičnih dni. ko je knj ga eno najpomembnejših in najlepših daril, če je izbrana z okusom in če prinaša darovancu radost odkritja in plemenitega duševnega už:tka Izmed knjig. k< čakajo na miz* literarnega kron sta da jih pcaebej prikaže m oceni, navajamo danes še nekatere Predv&en. so to •zvimi slovenski romani Dularjev roman •Krka umira« (v založbi J Žužka), eden najobsežnejših izvirnih proznih spisov kar jih ie izšlo pr nas v zadnrh etih: dalje Ivana M a t i č i č a opev slovenske matere jn kmečke grude »Petrinka* (Vodn:kova ciružha) Jn Vinka B e I i č i č a »Molitev na gori«, delo mla- dega pisatelja ki ga je navd hn la rodna Bela Kraj na. Nadalje je preu nami nova knjiga ,.o?cth Tomažiča »Pohorske bajke« (Slo venčeva knjižnica) z 'lastracijami J Berane-ka. spis. kj vabi s svojo folklor stično noto in s svojimi odmevi iz sive davnine. — Izmed prevodom je vredno posebne pozorroet: drugo, popravljeno izdanje slovečega romana mojstra francoske romantike Victorja Hugoja »Notredamika cerkev v Parzu« v prevodu dr Janka Tavzesa Že dejstvo, da je ta prevod doživel drugo zdanje — v našem prevodnem slovstvu dokaj redek pojav — bi bilo najboljše priporočilo delu. ki je prebile- preizkušnjo več ko sto let in ie kljub tej starosti ostalo vedno znova prebiran in preva-jan roman, eden izmed biserov francoskega siovstva Knjiga* je opremljena z mnog m sodobnimi ilustracijami. — Med poučnimi knjigami. ki so izšle v zadnjem času zasluži posebno uvaževanje izobraženih bralcev delo znanega etnografa dr Franca K o t n k a »Slovenske starosvetnosti Nekaj zapiskov, orisov in razprav* (založba »Svet«), V nji je zbranih večje števlo člankov m študij tz naše stare materialne, občestvene in duševne kulture. prav kakor nekatere zwmivosti iz ljudske medicine So to pogledi v davno življenje. mišljenje in verovanje naših prednikov. Tud" z ilustrativne strani je knj ga zanimiva. — Ljudska knjigama je izdala v zajetni knjigi na 376 straneh življenjepis slovenskega mi-sicnarja Knobleharja delo dr Franca Jakliče (»Apostolski provikar Ignacij Knoble-har in nfesovi misfonski sodelavci v Osrednji Afriki«), Cela po*i'svja te knjige vodijo bralca v daljne afriške pokrajine in ga seznanjajo z njih primdo in življenjem ondotnega ljudstva v časih, ko ie ta dolei^c- rojak prižigal med afriškimi primitivc luč Krstusove veret Knjiga je primerno ilustrirana. USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGU! s ? v a r Naša slavlfenca Slovenski spoit bi v teh letih praznoval že razne pomembne jubileje in zato ni čudno, če se zdaj pa zdaj tudi njegovi prvi poborniki in pionirji srečujejo s samim očakom Abrahamom. Danes je med takimi na vrsti eden izmed redkih, ki si ni belil glave in žrtvoval neštetih uric in vsega samega sebe za oni preklican-; nogomet, temveč je vse svoje neugnane sile v korist športa posvetil našemu kolesarstvu. Med redkimi, ki so poleg naših znanih kolesarskih veteranov žrtvovali mnogo za procvit kolesarskega športa, je bil do zadnjega naš slovljenec Fran Maver, ta čas strojni stavec v »Narodni tiskarni«. Zadnjič sem ga za hip ustavil pari živahnem drdranju njegovega »Linolypa« in pomenila sva se na hitro takole: — Aii jih boste res dosegli 50? — To mislite, menda res ni več daleč!. 5. decembra slavim rojstni dan. — Hotel sem poizvedeti, kako ste to napravili tako naglo! — Meni se tudi dozdeva tako. Toda vse to niti važno ni. — Toda zaradi športa je pa le vredno besede. — če je zaradi njega, sem na uslugo. In za kolesarstvo še posebej. Kolesarstvo me je »prijelo« že kot dečka — dolgo- sem se mučil, preden sem se tudi sam dokopal do takega čudnega vozila — iz delov, ki sem jih nanesel iz vseh vetrov. Ko sem se s to čudno pripravo kot 14 letni šolar vozil v 6 km oddaljeno šolo v Trst, so mestni fantički žvižgali za menc-j, toda jaz sem se le vozil s kolesom. Polagoma me je veselje do kolesa prevzelo vsega in že sem se začel navduševati za imena kakor so bila takrat: Rusjan, Meniga, Gregi, Ogrin, Rebolj in druga. če sem le kje zagledal skupino kolesarjev, sem že hitel in požiral prah za njimi. Seveda sena zmerom znova omagal in se vračal izmučen domov. Slednjič pa sem se le uvrstil med dirkače, in sicer prvič s startom in ciljem na Opčinah (na 15 km), kjer sem bil med dvanajstimi prvi. Prvi uspeh ni bil zadnji; šel sem še večkrat in nikoli nisem bil najslabši. še večj; vzpon mi i?e preprečila prva svetovna vojna, ki m kmalu vrgla daleč v tui: svet. kjer s^-m pneživel sedem dolgih let. Seveda tudi ta čas nisem bil brez kolesa. Prevozil sem mnogo kilometrov, predvsem na dirkališčih, pa tudi v KINO UNION Telefon 22-21 Duhovita in zabavna komedija o ljubezni in zakonu SOmOCA Napisala Thea v. Harbou po oderskih komadih »Soproga« in »Zaljubljen v štiri ženske« Jenny Jugo, Willy Fritsch, Viktor Staal, HJlde v. Stolz i. t. d. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 eni cestnih dirk na 50 km sem med 80 močnimi tekmeci zasedel prvo mesto. Po 1. 1922., ko sem se spet vrnil v domovino. sem se kajpa spet oklenil svojega ljubljenega športa. S podvojenimi silami pe sem se lotil dela, predvsem organiza-, cijskega, šele 1. 1929., ko me je pot zanesla v Ljubljano. Tu sem našel šele pravo torišče, tu šele sem lahko zastavil svoje sile v vseh smereh. Pri propagandi, pri j ustanavljanju društva in gradnji dirka-i lišča, pri organizaciji krožnih dirk na cestah, pri zbiranju in usmerjanju mladih vozačev in tega še več. Hermes in kolesarske podzvcze so bile moj drugi dom . .« Tako na kratko z njim! Kdor je kdaj obiskal kolesarske prireditve, bo vedel, da g. Mavra ni manjkalo nikjer, še bolj pa i velja to za športne novinarje. Kadar je odpovedalo vse, takrat je bil na mestu naš jubilant; kadar že nihče ni vedel kaj na-, pisati o kolesarstvu se je oglas;l naš neumorni Maver in imeli smo članke in poročila — po naročilu. Tako je torej kolesaril, organiziral in tudi s peresom propagiral to športno panogo, vselej in povsod z lepimi uspehi. In kolikor ga poznamo, zaradi današnjega slavja ne bo postal drugačen, temveč bo še prijel za delo, ko bo treba. Kakor slišimo, mu prijatelji iz športnih vrst pripravljajo za srečanje z Abrahamom še prav posebno presenečenje. Njihovim željam in čestitkam se pridružujemo tudi mi! + čudno naključje je naneslo, da z enim dnevom razlike praznujeta 50 letnico rojstva kar dva zastopnika iste športne panoge, ki niti ni imela največ izvajajočlh v našem spo-rtnem življenju. Drugi slavljenec iz kolesarskih vrst, Albin šiškovič je tudi primorski rojak, in sicer se je rodil 6. decembra 1893 v Herpeljah pri Trstu. Kot skoraj pravi Tržačan se je že v mladih let:h z velikim navdušenjem oprijel kolesarstva, kjer se je dvignil v vrste najboljših, saj je njegovo ime obeleževalo večletno zgodovino našega kolesarstva. Pred prvo svetovno vojno je vozil za tržaško društvo »Balkan«, -n NI v 1. 1911—1913 klubski prvak. Razen tega s- je 1. 1912 priboril tudi naslov prvaka Primorja na dirki iz Trsta v Pod grud in nazaj. Prav tako v letih pred IG? 4 je sodeloval tudi na znanih dirkah iz Ljubljane v Trst in zavzel na dveh najvažnejših najboljše mesto. Po 1. 1919 se je seveda takoj spet javil na številnih kclosarsk"h prireditvah kot eden najboljših in najnevarnejših za mnoge mlajše tekmece. Sta-| rejša, športna generacija se bo gotovo še j spominjala prav šiškoviča, ki je v vsaki j dirki postavil celega moža in vztrajal v najneugodnejših okoliščinah zmerom do j zadnjega. Kakor slišimo, je šiškovič zadnji čas bolezen priklenila na posteljo in se ta čas zdravi že nad mesec dni v splošni bolnišnici v Ljublajni. Ko mu v 'naenu njegovih športnih prijateljev čestitamo za ta življenjski jubilej, mu obenem ln predvsem želimo, da bi se čimprej vrnil čil in zdrav med nje in svojce. PRIPELJITE OTROKE S SEBOJ! Naše občinstvo si je že dolgo želelo tak film, film za staro in mlado, film prav za vse, film poln življenja in zabave, film, v katerem ima glavno vlogo mah 5-ietni PETERČEK in znani priljubljeni Joe Stoeckel. — Sodelujejo: Elise Aulinger, Gabriele Reismueller, Albert Janschek in drugi. Režija: Joe Stoeckel. Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17. Ob nedeljah in praznikih: ob 10.15, 13.30. 15.30 in 17.30. — Predprodaja vstopnic. KINO MATICA Telefon 22-41 Anna Dammann in Paul Hartmann v filmu najlepše vsebine! — življenjska pot slavne pianistke in podeželskega zdravnika — Film čustev, mladosti, glasbe in plemenitosti. TOVARIŠICA V POLETJU V ostalih vlogah: Viktorija v. Balasko, Gustav Knut in Josefine Dora Predstave ob 15. in 17.30 uri Ob nedeljah ob 10., 13.30. 15.30 in 17.30 § V itekaf vrstah Pred kratkim je bil objavljen oficielni seznam nemških poklicnih boksarskih prvakov, katerih pregled je redkokdaj sestavljen tako natančno in podrobno kakor to pot in ga zato ponatiskujemo v celoti. Nemški prvaki v posameznih kategorijah profesionalnih boksarjev so trenutno naslednji: V mušji teži Hans Sehiffers ol 1. 1939 (poklicni boksar od leta 1937), v bantamu Herman Remscheid od 1. 1949 (1935), v peresni teži Ernst VVeiss od L 1940 (1934), v lahki teži Kari Blaho od 1. 1938 (1929), v vvelterju Gustav Eder od 1. 1930 (1928), v srednji teži Jupp BesSel-rciann od 1. 1934 (1930), v poltežki teži Rihard Vogt od 1. 1941 (1938), v težki teži VVaiter Neusel od 1. 1942 (1930). Italijanski narodni olimpijski odbor, ali kratko označen kot CDIVI, je zopet začel delovati, in sicer z začasnim sedežem v Bane tkali. Novi izredni komisar vrhovne spoitne organizacije v Italiji bo napel "se sile, da se čimprej obnovi redno športno življenje. Posebno važen bo za obnovo spornega delovanja ukrep, po katerem bodri lahko člani prejšnjih iruštev, ki so oili med tem razpuščeiia, po volji pristop li k r.o-c ustanovljenim športnim združbam Prve dni tega meseca bo po vseh italijanskih krajih objavljen poseben poziv športnikom, v katerem bodo obrazložene nove smernice za gojitev telesne vzgoie po Italiji. V novem tekmovanju za nogometno prvenstvo Zagreba, ki velja obenem tudi kot tekmovanje za naslov hrvatskega državnega prvaka, za katerega bodo prišla v poštev Štiri najboljša zagrebška moštva, so bili že zabeleženi prvi izidi. V p. vem kolu je Gradjanaki s 7:1 visoko porazil Viktorijo, prav tako'neoporečna pa je bila tudi zmaga Haškove enajsto, ice nad Li-čaninom. Lansld prvak Concoriia je mogel samo tesno z 1:0 odpraviti enajstorico Za-gorca, medtem ko je Ferraria slavila nepričakovano zrrago nad dozdaj dobiimi Železničarji Madžar 'ii amaterski boksarji so se po hudem porazu, ki so ga doživeli pri prvem nastopu v španskem Madridu, nek liko popravili pri ponovnem startu v Bilbau, kjer so z 10:6 zmagali na.i izbranim moštvom severne Španije. Med temi Španci seveda ni bilo nobenega zastopnika španske državne reprezentance. Beograjska vojaška enajstorlca, ki je zadnjo nedeljo utrpela precej izdaten poraz na igrišču v Budimpešti, bo v nedeljo 12. t. m. ponovno gostovala izven Beograda, in sicer proti vojaški sestavi Slovaške v Bratislavi. Slovaška vojska ima v tej panogi nekaj zelo dobrih predstavnikov. tako da naloga be^grajslcih vojakov tudi to pot ne bo nič manj kočljiva, kakor je bila v madžarski prestolnici. aH oglasi ZBIRKO ZNAMK Jugoslavije M. M. 1000.— prodam. Ogled dnevno od 10 do 12 Frankopanska 21, II. nadstr. Prekupčevalci izključeni. 22085-6 KAMINE, marmornate, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22012-C PISALNI STROJ, ▼eliki »Underwood«, prodam. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra. 21970-6 VOZIČEK ZA PUNČKO (igrača) prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22016-6 KLAV. HARMONIKA, domska, z 80 basi, ur: »Glashutte« in različne igrače za otroke naprodaj Cesta na Rožnik 29. 22004 -i MODERNE SPALNICE in kuhinjske oprave prodaja mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31. 22000-6 DAMSKO KOLO. športno, moderne oblike, skoraj novo, podim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2191?-« ŠIVALNI STROJ or ginaj »Singer« central j. Bobom* prodam.. Naslov v ogl. odd- Jut-: a. 21894-6 GLEDALIŠČE lutkovno in razu« igrače, poceni prodam. Naslov v ogl, odd- Jut-a. 219606 WELLS: Svetovna zgodovina (polusnje), — Dickens: David Copper-lield (platno), prodam. Naslov v ogl. odd. Juta. 22007-6 BLAGO ZA PLAŠČ damsko. predvojno, odlično ter za moški Sun-ski suknjič, ne proda. — Vprašati Rimska oeett 9-11, vrata 16. 22005-6 MIKLAVŽEVO DARILO so primerni čistokrvn šplci in fotsterijei ji • mladiči. 3 meseoe stari. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22003« GRAMOFON s pioččami in 2 para ženskih čevljev (drap Jesen ske 39 in modre 37, eim-ske, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21961-f MOŠKO SUKNJO črno, iz finega predvoj nega biaga, ugodno prodam. Vodovodna 15-1. 21965-f ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, pro dam po zelo ugodni ceni Salendrova 6-III. Seme 22048-* KRZNENO JOPICO m perzijsko p:eproge prodam. Trgovina Umet nost, Kolodvorska 30. 220456 ZAPRAVL-IVČEK nov, osi na olje, v najboljšem stanju, prodi Ivan Knez. Viška c 13 32044-6 MOTORNO KOLO 200 cm2 »N. S. U.« v naj boljšem stanju (skoraj novo) ugodno predam. Naslov p-i »Fototehni-ka« Tyrševa 15. 22076« 2 PRSTANA s pravimi biiljanti in zapestnico prodam. Naslov v ogl. očki Jutra. 22066-6 HIŠNO URO v »Zenit« prodam. Našlo* v ogl. odid. Jutra. 22039 6 Službo dobi SLUŽKINJO, pošteno in snažno, ki zna tudi kuhati, takoj sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21947-la HLAPEC k 1 konju, pošten, dobi stalno službo hrano, stanovanje in boljšo plačo. Kje, pove Vacik, Zaloška cesta 15. 22071-la BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Fanči Jenko, Frančiškanska 10. 21993-la VA-JENKO ( sprejmem takoj za frizerski salon »Fanči«, Kongresni trg & 21997-44 ^Zaslužek KONSERVATORISTKA poučuje klavir in klavirsko harmoniko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«. 21999-3 Naročite bogato opremljeno knjigo Jutra! »Razglednike vam prinese tisto, česar vsi želite: .leposlovja in pouka, znanja in zabave. Nekateri odlični slovenski pisatelji so prispevali izvirne spise. Nato se vrstijo nekateri prevodi biserov svetovne literature. Obširen je razgled po širokem svetu z mnogimi njegovimi političnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi vprašanji. Tisku, mostu kulture, je posvečenih več zanimivih člankov. Na široko se nam razodevajo mnoge skrivnosti prirode, vsemirja, živalstva, zdravstva. Mnogo je zabavnega in poučnega drobiža, na svoj račun pa pridejo tudi vsi ugankarji, ki si za zimske večere žele križank in raznih zanjk. Obilo je izbranih slik. Prav gotovo pri nas še ni bilo Zbor- nika, ki bi se predstavil najširšemu občinstvu s tako izbrano in pestro vsebino. »Razglednik«, ki so ga priredili uredniki »Jutra«, bo izšel v prvi polovici tega meseca. Obsegal bo okrog 300 strani velikega formata (21X30 cm), kljub temu pa bo veljal v prednaročbi samo 2 3 lir. V kasnejši prodaji bo cena seveda višja. Zato vabimo vse, da se v naprej priglasijo kot kupci knjige. Za naročbo naj uporabijo spodnjo naročilnico. Vsak naj jo točno izpolni, prečrta na njej, kar mu ne ustreza, nato pa izreže in pošlje ali odda v upravi »•Jutra« v Narodni tiskarni. Upravi „Jutra" L J U B L J A N Puccinijeva 5 MISI, PODGANE !n ščurke janetijiv pokonča te s stropom. kf ga lobite v drogeriji Kune. irdovska nI. L 31560-5 ŠIVALNE STROJE z dolgim in okroglim čolničke-m proda trgovina »OGLED«, Mestni trg 3 (vhod sliozi vežo). 21930-6 VEČJO IZBIRO dobro ohranjenega pohištva ugodno naprodaj v trgovini »Ogled« Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 21929 6 RADIO 5 + 1, dobro ohranjen, ugodno prodam. Sv. Pe-t a n. 95 ali Jegl čeva 10, D nter 21905-6 LEPO SPALNICO temno — ln kuhinjsko opravo, krem emajiirano, proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. — Na ogled v skladišču v Ljubljani, Eieiwelsova cesta št. 47, poleg kavarne Majcen. 21772-6 MERKLIN ST. 1 naprodaj. Šmartinska c. 9. 22066-6 KLAV. HARMONIKE vseh velikosti (Škandali in druge), prodam. Ogled od 16—18 dnevno. S. Karlovšek Knafljeva 8. 21986-6 PRODAM: S kg puh-perja, moško obleko, predvojno blago, plašč, visoke otroške čevlje št. 36. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21982-6 KLAV. HARMONiKO, odličen instrument na 60 basov, ugodno prodam. — Rimska 20/1, srednja vrata, med 13 in 14. uro. 22033-6 DAMSKE ŠKORNJE št. 40, črne, malo rabljene, moške gojzerice št. 45, uo-' ve, najboliša izdelava, pro-i ciam ugodno. Naslov v ogl. i odd. Jutra. 22037-6 OTOMANO prodam za 1000 lir. Na-stov v ogl. odd. Jutra. 21971-6 Naročam knjigo »Jutrov j-RAZGLEDNIH« po znižani ceni 28 lir. Plačam jo — takoj ob naročbi — takoj ob prejemu. Knjiga naj se mi dostavi na dom po donašalcu — po pošti. Knjigo dvignem sam v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda«. dne 194 Podpis Ime in poklic: Točen naslov: 2 KAPNI. 2 RJUHI in 2 blazini, še p av dobro tlago, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 22058 6 Kupim V h t, S1EKLENICE stalno kupuje m plača najboljše iMetalia« Gosposvetska 16, nasprot: Delavskega doma. 21873 7 POLICE, lesene, skladiščne, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Police«. 21934-7 VOZIČEK ZA PUNČKO (igračo), dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21979-7 ZNAMKE, tudi posamezne partije, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Znamke«. 22084-7 ZAPESTNO URO domsko (crom ali nikelj). manjše oblike, kupim. Hribar, Malgajevs 2. 21964-7 HARMONIKO za začetnika in damsko kolo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 58« 21958 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne letnike oz.roma mesečnike, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ljub. Zvon«. 22066.7 LOKALE večje, suhe. svetle, za mirno obrt ali industrijo, oddam 1. Jan. 194). Dosedaj uporabljani za tekstilno (ndust: ijo in barvarno. Naslov v ogl. .T^tra 21923-17 GOSTILNO , ali vinotoč vzamem tako; !v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«. 22063-17 PEKARNO dam v najem v Ljubljani. Ponudbe na opi. odd. Jutra pod -,Pe"tarna« 21893-17 OPREMLJENO SOBO za dve osebi, v novi hiši za Bežigradom, oddam takoj. Ogled od 10 do 14. Naslov v ogi. odd 21943-23 OPREMLJENO SOBO, sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21938-23 isi-REMLJENO SOBICO oddam boljšemu, mirnemu gospodu. Slom kova 15-1. desno. 21956 23 OPREMLJENO SOBO takoj oddan, gospodični. Rožna dohna 19-1. 22061 23 SORO s souporabo kopalnice, v ccntru mesta takoj oddam. Nas'o v v oglas, oddelku »Jutra« 22023-23 PRAZNO SOBO S posebnim vhodom, po možnosti bolj v središču, išče Ciril Pokorn, trg. so-trudnik, Bieiweisova 28. 21987-23a SOBO S HRANO katero preskrbi sam, išče dijak obrtne šole. Nasiov v ogl. odd. Jutra pod »Takoj 51«. 21951 23a f Dotrpel je moj dragi mož, oče, sin, brat, svak in stric, gospod železniški uradnik v pokoju Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v nedeljo, dne 5. decembra ob ^4. uri lz doma žalosti na Viču, Sattnerjeva ulica 136 na viško pokopališče. Ljubljana, dne 3. decembra 1943. žalujoča žena MARIJA roj. CERNAČ in hčerka OLGA ter ostalo sorodstvo al i DEL NJIVE ob Malem grabnu, blizu Opekarske ceste, primerno za hišico ali weekend, pro-dim za 24.000 do 50.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22064-20 JEDILNE BUČE dobiti v M., .st ovi ulici Št. 10. 21914-37 KRMILNO PESO dobite v Maistrovi ulici št 10. 21306-37 POHIŠTVO jzdeiuiemo po naročilu ter izvršujemo vsa popravila. Josip Zomer, Breg 14. 21977-37 GOJZERICE št. 35 zamenjam za št. 37. Cesta ru Rožnik 5. 21969 37 OSEBNO IZKAZN CO na ime St-ukelj Manja in dovoljenje za prehod ijlok^ sem Izgubila. Po štenega najditelja pro sisn, naj isto vrne na po liciji v šški. 21957-37 DENARNICO z legitimac-jo na ime Schildenleld Zlato, sem izgubil. Pošten najditelj naj jo vrne nn naslov. Denar naj obdrži kot na-grado. 21952 37 Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa Hcče^ar Terezija roj. Zaje Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 4. t. m. ob 2. uri popoldne z 2al — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 6. decembra 1943 ob 8. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Ljubljana, Medvode, šmarješke Toplice, Male Poljane, Loffingen Baden, dne 3. decembra 1943. žalujoči: JANEZ, MICKA, PEPCA, FRANC, SLAVICA, ANGELA, otroci; IVAN KOPER, ing. VLADIMIR ČERNE, IVAN ŠARC, zetje in ostalo sorodstvo I !>