Pastirja in veverica.
Dra pastirja ugledata sredi gozda na drevesu veverico, katero mislita ujeti in si. jo speči v južinico. Zdaj reče jeden izmej njiju: jaz je grem lovit, a ti idi derv nabirat ter ognja kurit. Odpravita se vsak svojim potem. 6n, ki je veverico lovil, plezal je in se pehal po drevji za njo, a zaman. Vendar jo nap6sled zgrabi za rep, ali v tem hipu se veja pod njim učesne ter on pade z drevesa, spusti veverico, in se toli potiije, da mu kri iz nosa in ust priteče. Za dolgo tovariša s kervavim obrazom čakajoč naposled zaspi ondukaj.
Ko tovariš derv prinese, jame ga uže od daleč zmerjati: kervav si; vi-dim surovo si požerl! Ali nijsi mogel počakati, da bi jo bila spekla in vkupej snedla? Zdaj si se tudi še potuhnil! — Kervavec se predrami in pove svojo nesrečo.   Zdaj ukreneta vselej najpoprej veverico ujeti ter potem derv iskati
in kuriti.                                                                                           Sim. Punčah.