Poštnina plačana v eotnvni. ——— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1 —, mesečna naročnina Din 20-—. za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani. Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71. Št. 8. Ljubljana, dne 11. junija 1930. Leto I. (’ena Din 1*— ■'5£T Itopiai se ne vračajo. —■ Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68 Podružnica v Mariboru, Aleksan d rova cesta 5t. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan ska ulica St. 4. Karol II., kralj romunski Nagli razvoj dogodkov po prinčevem povratku - lovi položaj prejšnjega mladoletnega kralja - Madjarske želje in špekulacije o personalni uniji z Romunsko - Razkol med liberalci Bukarešt, 10. junija. Po svečani prisegi pred veliko narodno skupščino je izdal I kralj Karel II. sledeči proglas na narod: »Vsem Romunom! Gnan po svoje domovinski ljubezni sem prišel med svoj narod, da po svojem prizadevanju postanem branitelj svojega naroda. Ko so me pred štirimi leti z nerazumljivi ' sredstvi, ki so bila naperjena proti mojemu dragemu oyetu in meni, odstranili z ljubljene domovine, nisem mislil, da bo moj oče tako hitro umrl. Sedaj, ko sem v Vaši sredi, s srcem ,polnim ljubezni do vseh Romunov, me navdušuje edina misel, da pomagam narodu do blagostanja. V moji duši ni niti sence maščevalnosti proti onim, ki so med mojo odsotnostjo mislili, da morejo razrušiti duševne vezi, ki me vežej z mojim narodom. Sedaj, v težkih trenutkih, ki jih mora prestati narod, apeli ;am najtople,> na sinove dežele, da bi odkritosrčno sodelovali pri razvoju živih sil naroda. Za-1 od vseh, brez ’”i pouličnega mišljenja, vere in jezika, da me uspešno podpirajo, da bo vse naše delo za domovino uspevalo. Karel. Bukarešt, 10. junija. V nedeljo popoldne je bil sprejet v avdijenci predsednik romunske vlade g. Mironescu. O. Mirone^u je izročil v roke novega vladarja demisijo celokupne svoje vlade. Bukarešt, 10. junija. Včc nj ob 11. uri je b!'a otvorjena seja velike narobe skupščine. Najprej sta se sestala senat in po-r' »ns^a zbornica posel.ej. V obeh \orni-cah so bili predlogi vlade, naj se razveljavi zakon od 4. januarja 1926., soglasno sprejeti. Ob 11.30 se je nato sestala velika narodna skupščina. Bivši pravosodni minister Junian, ki je vršil funkcijo predsednika, je predlagal, naj se akt od 4. januarja 1926. razveljavi ter princ Karol proglasi za romunskega kralja. Najprej pa je bilo treba proglasiti princa Karla zopet za prestolonaslednika. Po poslovnem redu se je moral tozadevni predlog odstopiti posebnemu odboru v proučitev. V ta namen je bila velika narodna skupščina za nekaj časa prekinjena. Ko je omenjeni odbor opravil predpisano formalnost, se je seja zopet nadaljevala. Po krajši razpravi, pri kateri so govorniki posameznih strank izjavili, da sprejemajo predlog bivšega ministra Ju-niana, se je vršilo tajno glasovanje, katerega rezultat je bil, da so vsi člani velike narodne skupščine razen enega glasovali za predlog. Princ Karel je bil s 485 glasovi proti enemu proglašen za romunskega kralja. Z istim glasovanjem se je spre;el tudi predlog o ureditvi položaja dosedanjega mladoletnega kralj Mihaela, kateri je proglašen za prestolonaslednika ter bo kot tak nosil naslov »vojvode od Albe Julije«. S tem si ohrani sin novega krrlja tudi pravico do naziva »veličanstvo«. Po glasovanju so prirejali poslaneci kralju, ki bo nosil ime Karel IT., burne ovacije. Popoldne ob 13.30 se je kralj Karel II. pripeljal v častnem spremstvu v skupščino ter položil vladarsko prisego na ustavo. Po prisegi in ko se je poleglo navdušenji*, je imel novi kralj nagovor na poslance, kateri so mu prirejali tudi tem povodom navdušene ovacije. Bukarešt, 10. junija. AA. Vlada je odpoklicala r^-mmskega posla-i’,a v "Parizu Diamandija. Bukarešt, 10. junija, d. Nova romunska vlada bo jutri definitivno sestavliena. Novi kralj Karel je danes konferiral z vodilnimi romunskimi politiki in voditelji strank. Generala Averescu in Presan sta bila imenovana za maršala. Danes so bile razširjene govorice, da ho poverjena sestava nove vlade generalu Presanu. Ta vlada bi imela značaj vojaške diktature. Te vesti so bile povsod zelo skeptično in rezervirano sprejete. Bukarešt, 10. junija, d. Proti proglasitvi Karla za romunskega kralja so v narodni skupščini v nedeljo glasovali le so-cijalni demokratje in to z načelnega republikanskega stališča. V splošnem nimajo socijalisti nikakih večjih pomislekov proti novemu kralju. Razdor v liberalni stranki je gotovo dejstvo. Vodja liberalcev Vintila Bratianu, brat pokojnega velikega romunskega državnika in ustanovitelja liberalne stranke, je še vedno odločen nasprotnik Karla, do-čim nekateri liberalci simpatizirajo ž njim. Sin Vintile Bratiana Jurij je nasprotno naklonjen Karlu ter zagovarja njegovo akcijo. Zaradi načelnih diferenc so mnogi liberalci izstopili iz stranke odnosno so bili iz nje izključeni, tako Jurij Bratjanu. O voditelju liberalne stranke Vintili Bratianu so se raznesle vesti, da je, ko je izvedel, da je Karel proglašen za kralja, poskušal izvršiti samomor, kar pa so pravočasno preprečili. Nacijonalisti-zaranisti so gospodarji položaja. Njih stališče je močno okrepljeno. Bukarešt, 10. junija, d. Razširjene so bile vesti, da bo uvedeno kazensko postopanje proti nekaterim voditeljem liberalne stranke, ki so bili zakrivili svoječasni izgon Karla odnosno njega abdikacijo. Na drugi strani pričakujejo, da bo kralj podpisal dalekosežno politično in vojaško amnestijo. Zanimivo je, da so bili nekateri Karlu prijazni generali in diplomati stavljeni na razpoloženje. Tako je upokojen general Mardarescu, poveljnik romunske vojske med svetovno vojno proti Madjarski ter romunski poslanik v Parizu in bivši zunanji minister Diamandi. Zadnji je stavljen na razpoloženje v prvi vrsti zato, ker je organiziral najstrožjo kontrolo o delovanju in življenju Karla v inozemstvu. Monakovo, 10. junija, d. Kraljica-mati Marija biva v Oberammergau-u. Napram novinarjem se je kraljica izrazila, da ni ničesar vedela o akciji kralja Karla. Odločno je zanikala vesti, da bi bila pobegnila iz Romunske. Še danes ali jutri se vrne nazaj v Bukarešt. Budimpešta, 10. junija, d. Madjarski po litični krogi zasledujejo razvoj dogodkov na Romunskem z naj večjo pozornostjo tei jih živahno komentirajo. Mnogi odlični politiki so podali listom dajlše izjave o novi situaciji na Romunskem, v kolikor vpliva tudi na zunanje-politični položaj Madjar-ske kot sosede Romunske. Grof Apponyi je novinarjem izjavil, da je treba dogodke na Romunskem motriti z rezerviranostjo. Pojavile so se vesti, da je Karel zelo naklonjen Madjarski in da bo napram Madjarski spremenil politični kurz. Treba je počakati, da dogodki sami potrdijo Karlovo prijazno stališče napram Madjarski. Bivši minister dr. Lukacs smatra za neverjetno, da bo kralj Karel usmeril napram Madjar ski prijaznejšo politiko in da bo položaj madjarske narodne manjšine na Scdmogra škem znatno izboljšan. Korespondenčni urad uradno demontira vse danes dopoldne razširjene govorice, da pride do personalne unije med Madjarsk« in Romunsko. Vesti o personalni uniji je najprej razširil angleški i„ ameriški tisk Po teh vesteh so gotovi starejši politiki uvedli^ akcijo, da bi se ustvarila personalna unija med Madjarsko in Romunsko tei da bi bil proglašen kralj Karel v kratken za kralja Madjarske. Po informacijah ko respondenčnega urada so vse te kombina cije neutemeljene in brez vsake podlage Dunaj, 10. junija, d. Kljub uradnim de mentijem madjarske vlade se na Dunaji še vedno vzdržujejo vesti o personalni uniji med Madjarsko in Romunsko. Za ti načrt delujejo močne tajne sile. Obisk ministra Grandija v Varšavi Komunistični izgredi v Avstriji Lilienfeld, 10. junija, z. V Praisenu so komunisti priredili veliko zborovanje. Na zborovanju je prišlo do spopada z orožniki. Komunisti so pobili in vrgli iz dvorane vladnega komisarja dr. Jožefa Allingerja in orožniškega kapetana Windischa. Zastopnika oblasti sta pozvala na pomoč večjo četo orožništva in se vrnila pred zborova-lišče, kjer sta pozvala komuniste, naj se predajo. Komunisti pa so pričeli metati nanje stolice, kozarce in steklenice. Ko je orožništvo zapretilo s puškami, so se komunisti vdali. Bili so aretirani vsi prisotni zborovalci- okrog 300 po številu, ter prepeljani na dvorišče neke tovarne, kjer so bili preiskani. Orožniki so 40 ljudi zadržali v zaporu, ostale pa odpravili na Du-jtaj. Akademija Rdečega križa Beograd, 10. junija, z V nedeljo se je v Beogradu vršila svečana akademija Rdečega križa. To je VIII. akademija, ki se vrši v spomin na poroko Njunih Veličanstev kralja in kraljice. Akademijo je otvoril ob 11. uri predsednik Oblastnega odbora Rdečega križa Marko Leko z govorom, v katerem je naglasil, da se dan Rdečega križa prireja kot spomin na poroko Njunih veličanstev. Vsi udeleženci akademije so ob tem priredili kralju in kraljici spontane manifestacije. Nato je govoroli še general Radulovič o pomenu Rdečega križa o notranjem in mednarodnem življenju. Isti dan je bila prirejena tudi nabiralna akcija za Rdeči , križ. Varšava, 10. junija. A A. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je v spremstvu poslanika Martina Franklina obiskal poljskega ministra za zunanje posle grof Zaleskega. Nato je bil v posetu pri predsedniku republike. Popoldne je s predsednikom poljske republike prisostvoval mednarodnim konjskim dirkam, pri katerih je zmagala italijanska skupina in si osvojila kupo narodov in posebno nagrado predsednika poljske republike. Varšava, 10. junija. AA. Poljska agencija poroča, da je poljski minister za zunanje zadeve grof Zaleski priredil banket na čast italijanskemu ministru Grandiju. Po večerji je bila velika zabava. Med večerjo je grof Zaleski dvignil čašo na zdravje italijanskega naroda in kralja, napredek Italije in zdravje predsednika italijanske vlade Mussolinija in ministra za zun. zadeve Grandija. V svojem govoru je grof Zaleski naglašal veliko radost poljske prestolnice in vse Poljske radi poseta, ki ga je napravil Poljski italijanski minister za zunanje zadeve Grandi. Zatem je grof Zaleski opozoril na tradicijonalne vezi prijateljstva med Poljsko in Italijo. Med Poljsko in Italijo obstoji tesna kulturna sorodnost, ker je Italija mati latinske civilizacije. Zaradi te sorodnosti, je dejal Zaleski, je v obeh državah isti duh in istovetnost pojmovanja nacijonalne plitike, nacijonal-nih zahtev, ki slone na pravičnosti. Oba naroda imata enaka naziranja o političnih vprašanjih, ki je od njih odvisna varnost v Evropi. Ta politika stremi za tem, da se mir v Evropi učvrsti. V svojem odgovoru je italijanski minister za zunanjo zadeve rekel, da prinaša na Poljsko najlepše želje Italije, Mussolinija in fašistične vlade. Zatem je Grandi objavil, da bosta poljsko poslaništvu v Rimu in italijansko v Varša- vi izpremenjeni v veleposlaništvi. Zatem je ugotovil, da predstavljajo medsebojna prjateljska čuvstva v obeh državah močno oporo za vzajemne odnošaje med Italijo in Poljsko. Poljska zavzema med evropskimi narodi zaradi genijalnosti in patrijotične prefinjenosti generala Pilsudskega mesto, ki ji gre. Poljska, je dejal Grandi, je konstitutivni element sporazuma in miru v Evropi. Naposled je Grandi dvignil čašo na zdravje predsednika poljske republike Mošickega, na zdravje generala Pilsud-ke-ga, ministra za zunanje zadeve Zaleskega in napredek Poljske. ♦' ■■■ Velika letalska nesreča v Karlovih varih Karlove Vari, 10. junija, k. Včeraj se je vršil mednarodni aero-meeting Masaryko-ve letalske lige. Ob tej priliki je najboljši češkoslovaški letalec štabni kapetan Mal-kovski okrog 5. ure popoldne padel iz višine 500 metrov in se tako težko ranil, da je kmalu zatem v bolnici izdihnil. V znak žalosti je bil meeting nemudoma prekinjen. Malkovski je v zraku izvedel tri smrtne skoke in se nato začel v spirali spuščati proti zemlji. Izgleda, da ne je spustil prenizko in da se nato ni mogel več z letalom dvignili v zrak. Na tribuni je sedela njegova sorodnica in je, ko se je zgodila nesreča, padla v nezavest. Vprašanje rednih pomorskih zvez z Južno Ameriko Beograd, 10. junija, z. Končno so sklenjene dolgoročne pogodbe med Jugoslovanskim ^Lloy dom ter Oceanio na eni stra ni in državo na drugi strani. Pogodbe so sklenjene za deset let in urejajo vsa vpra šanja glede rednih trgovskih prog med na šimi lukami in med lukami Južne'*Ame rike. Te proge bo vzdrževal Jugosloven-ski Lloyd. Drugo progo, in sicer med na šimi lukami ter med Španijo in Levanto bo vzdrževala Oceania. Razen tega obstoj še redna proga med našimi lukami in met! Kanarskimi otoki. S temi tremi novimi progami dobi naše gospodarstvo krepko možnost, da odda svoje blago na tuja tr žišča. Pričakujejo, da bo ob aktivnem de lovanju našega gospodarstva in v skupno sti z utemeljitelji teh prog zagotovljena tudi rentabilnost teh prog. Z istimi pogod baini sta se obe naši brodarski družbi za vezali, da obnovita svoj plovni park, ir sicer: Jugoslovenski Lloyd poveča tonaž< z nabavo 6 velikih novih prekoocenanskil; parnikov, z 10—14 tisoč tonami nosilnost in z brzino od 10—12 morskih milj. Ocea nia pa nabavi 4 nove ladje z nosilnostji od 3 do 3.500 ton in z brzino 14 morskil milj Ženeva, 10. junija. AA. Izšlo je poročili ravnatelja mednarodnega urada za del' Thomasa za letno skupščino, ki se sestane danes. Poročilo obsega podrobne podatke o delovanju mednarodnega urada za de!‘ v preteklem poslovnem letu. Poročilo pr naša med drugim tudi podatke o organizi ciji socijalnega zavarovanja v Italiji. , / Poročilo Simonove komisije o Indiji Prvi del objavljen - Listi ga smatrajo za najvažnejšo parlamentarno listino Koncentracijska vlada Eno najbolj mučnih poglavij v bivših strankarskih vladah so bile večne vladne krize. Pravzaprav je bila sploh vsaka vlada v vedni krizi, če ne odkriti, pa vsaj latentni. To je šlo že tako daleč, da se pri nas sploh že ni več vladalo, temveč samo križarilo. Kakor morske kače so se vlekle te vladne krize skozi vse naše parlamentarno življenje, da je zaostajalo vse delo in da je vladala povsodi največja negotovost. In ker se je vrhu tega s spremembo vlade menjal tudi uradniški aparat, ni bil noben uradnik gotovo, če ni čez noč izgubil svojega mesta. Mesto da bi uradniki posvetili vse svoje moči uradu, so morali prisluškovati, kako se razvija situacija v Beogradu in paziti, da s spremembo vlade is izgube tudi svoje službe. Nič manj pa ni trpelo od večnih vladnih kriz naše gospodarstvo. Vladna politika se je z vsako vladno spremembo menjala in enkrat so določali smer vladne gospodarske politike uvozniki, drugič pa izvozniki, enkrat so bili merodajni producenti, drugič pa konsumenti. Naravno, da pri takšni negotovosti nd bil mogoč noben napredek našega gospodarstva, saj ni bila mogoča niti pravilna kalkulacija. Zato je naravno, da so se zlasti iz gospodarskih krogov vedno bolj množili glasovi, da treba narediti tem večnim vladnim krizam konec in da ee morajo stranke že enkrat sporazumeti, da se prične resno delo in da se ne zapravlja čas in denar vsled neprestanega krizarenja. Pa vsi ti apeli in najsi so bili še tako podprti z razlogi, so bili zaman, ker se stranke niso hotele in mogle sporazumeti. Zlasti pa so imele malo volje za sporazum stranke, ki so bile na vladi ali ki so upale, da jih prihodnja kriza dvigne na vlado, ter se sploh niso hotele sporazumeti, ker naj bi delile oblast z drugimi. In tako so propadli vsi poskusi za ustvaritev koncentracijske vlade, pa čeprav je bila dostikrat že iz političnih vzrokov koncentracijska vlada dolžnost. Saj ni bila naloga koncentracijske vlade samo ta, da reši državo od večnih kriz, temveč njena naloga je bila predvsem ta, da zbere vse žive sile naroda in da s tem omogoči napredek države na vseh poljih materijelne in duševne kulture. Po razdejanjih, ki ga je zapustila svetovna vojna, je bilo to zbiranje narodnih sil še dvakrat bolj nujno in zlasti še vsled našega mednarodnega položaja, ko smo mogli le s podvojenim delom premagati vse ovire, d nam jih je dan na dan pokladala pred mo-ge dobro organizirana tuja propaganda. Kljub vsem tem težkim nalogam pa ni moglo priti do koncentracijske vlade, dokler so vladale stranke. Strankarski interes ni potreboval koncentracijske vlade, ker so bili splošni interesi šele na drugem mestu. Šele 6. januar je z likvidaoijo strank ustvaril možnost za koncentracijsko vlado in danes ta tudi v resnici obstoja. V sedanji vladi so zastopani vsi kraji, vsa plemena in vse vere Jugoslavije. A ne samo tol V sedanji vladi so tudi voditelji in člani vseh nekdanjih strank, da je sedanja koncentracijska vlada v vsakem pogledu koncentracija vseh narodnih sil. Čeprav pa so v sedanji vladi voditelji in člani vseh bivših strank, pa niso v vladi sot strankarji, temveč le kot izkušeni javni delavci. To pa je ravno naj večja dragocenost sedanje vlade. V sebi je zbrala vse dobrine bivših strank, izločila pa iz sebe vsak strankarski vpliv. Ali z drugimi besedami. Kar je Lilo gradilnega in pozitivnega v strankah, to je danes v vladi, kar pa je bilo razdejalnega in negativnega, to je iz nje izločeno. Dobili smo tako naravnost idealno koncentracijsko vlado, takšno, kakršne smo si vedno želeli, koncentracijsko vlado, ki združuje vse elemente dela, ki pa v svoji sredi ne trpi prepirov. V tem pa je baš največja vrednost sedanje koncentracijske vlade in v tem je tudi nauk za vse nas, kako treba delati, da bomo tudi mi pomagali k splošnemu napredku države. Vsi moramo delovati složno, vsi se moramo po vaseh, trgih in mestih sporazumeti za složno delo, vsak prepir pa izločiti iz naše srede. Koncentraciji v vladi mora slediti koncentracija v narodu in napredek vsega naroda in države se bo pričel v največjem obsegu. Krizarenja je konec in konec mora biti tudi prepirov v narodu. Nova miselnost složnega dela in medsebojnega zaupanja mora zavladati povsodi in srečna doba Jugoslavije se je pričela. » . London, 10. junija. AA. Prvi del poročila Simonove komisije o indijski vladi smatra časopisje za eno najvažnejših parlamentarnih listin, ki je bila objavljena v času sedanje generacije. Komisija bo objavila svoje predloge v drugem delu poročila, ki bo izšlo po 14 dneh. Kako ogromno delo je dovršila komisija, dokazuje najbolj dejstvo, da je priloženih prvemu delu poročila 15 zvezkov spomenic, statistik in pomožnih poročil, ki štejejo 13.000 strani in okrog 12 milijonov besedi. Porčoilo razpravlja o gospodarskih in političnih razmerah ozemlja, ki šteje 1,800.000 štirajških milj s 319 milijoni prebivalcev. V Indiji je 2300 ločenih kast, 7 veroizpovedi in 222 jezikov. Nad 43 milijonov ljudi pripada takozvani višji kasti >ne-dotakljvih«. Komisarji, ki so izdelali poročilo, štejejo 7 mož in so bili izbrani iz vseh treh parlamentamh strank. Skoraj dve leti in pol so žrtvovali ti ljudje Izključno indijskemu problemu in prepotovali po Indiji Beograd, 10. junija. V nedeljo je prišel sokolski dan v prazničnem razpoloženju. Še pred 8. uro zjulraj so se pričeli Beograjčani zbirali po ulicah, po katerih se je moral razviti sprevod sokolske mladi-'. Ob 9’30 so bili vsi pločniki zasedeni po mnogoštevilnem občinstvu. V lem času se je po ulicah okrog »Trga Sla-vije« pričel razvrščati sprevod Sokolov. Pogled na sprevod je bil veličasten. Na čelu so korakali sokolski vaditelji z Gan-glom in Paunkovičem. Srednješolska mladina je bila razvrščena po banovinah in pred vsako skupino je bil napis z znakom banovine in šole. V sprevodu je bilo okrog 10.000 srednješolcih dijakov in dijakinj iz vse države. Občinstvo jih je burno pozdravljalo, še prav posebej pa dijake iz Dravske in Savske banovine. Slovenci so na aplavze publike odgovarjali s sokolskimi zdravo-klici. Posebno simpatične so bile ovacije, ki so veljale dečkom iz Sente, ki so imeli svoj orkester. Popoldne še pred 2. uro se je pričel polniti stadion. V ministrskih ložah so bili predsednik vlade ge-. Zivkovič, ministri Uzunovič, Boža Maksimovič in gen. Hadžič; Starešinstvo Sokola in zletni odbor sta se zbrala v bližini kraljeve lože. Nad kraljevo ložo se je vila standarta, loža sama pa je bila okrašena z zastavami, preprogami in cvetjem. Prireditvi je prisostvovala večina diplomatskih zastopnikov iz raznih držav. Na povelje, ki je bilo izdano po Gigan-tofonu, se je zbralo na vežbališču okrog 10.000 srednješolcev po številu. Ko je bilo telovadišče polno dijaških čet, je sokolsko mladino nagovoril s toplimi besedami prosvetni minister Boža Maksimovič, Njegov govor so dijaki in občinstvo pozdravljali z dolgotrajnim ploskanjem, nakar so se pričele vaje. Prvi so nastopili dijaki nižjih razredov, okrog 3000 po številu. Za njimi so nastopili dijaki in dijakinje višjih razredov. Nato pa je bil nastop skupinskih vaj dijakov in djaknj mešanega učteljišča v Skoplju, ki jih je občinstvo še prav posebej navdušeno pozdravljalo. Nato so sledile proste vaje učencev nižjih razredov, vežbe s traki ruske ženske gimnazije iz Vel. Bečke-reka, katere so bile znova navdušeno pozdravljene. — Posebno zadnja vaja je izzvala frenetične aplavze. Skupina dijakinj je simbolično izražala edinstvo :n bratstvo Slovanov. Na vrhu skupine so plapolale 4 zastave: ruska, jugoslovanska, češkoslovaška in poljska, zvezane s trakovi. Tej točki so sledile posamezne telovadne vaje dijakinj iz nižjih razredov in dijakov iz višjih in nato dijakinj iz višjih razredov. Vse vaje so bile izvršene precizno in so baš radi tega žele toliko aplavzov. Ob 7. uri so bile prireditve zaključen in so se občins!/o in mladi sokoli razšli. 7vcčer sta bili prirejeni ra čast gostom in srednješolcem dve podstavi. V gleda sedanjega časa 20.000 milj in zaslišali nešteto ljudi o vseh straneh indijskega problema. Komisarji so izdelali na temelju svojih izkušenj soglasno poročilo, ki je naravnost čudovito delo. »Times« pravijo, da soglasnost komisarjev dokazuje, da ne bo nobenih nesoglasij v vprašanju bistva problema. Predloge, ki jih bo stavila komisija, bodo lahko izboljšali ali pa odklonili. Na konferenci zastopnikov britske Indije in indijskih držav bo morala biti razprava popolnoma svobodna. Nič ne more zmanjšati, zaključuje list, odgovornosti kraljeve vlade in parlamenta. »Manchester Guardian« poudarja, da rezultat indijskega poročila ne opravičuje mnenja onih, ki mislijo, da je indijski narod nesposoben za samoupravo. »Daily Telegraph« naglaša, da površen pregled dejstev poročila dokazuje, da so zahteve onih, ki hočejo naglo rešitev ustavnega problema v Indiji na temelju samouprave, neizvedljive. »Daily Herald« pravi, da je bilo vprašanje priznanja Indije za samoupravno edi- lišču na Vračaru se je uprizorila Hasana-ginica, v gledališču pri Spomeniku pa Dvoržakova opera Rusalka. Pri obeh predstavah je bilo nabito polno ljudi. Beograd, 10. junija. 1. Včeraj popoldne je tekom predvajanja druge točke programa vsesokolskih vaj krog 5. ure pri-rpel na sladion Nj. Vel. kralj. Njegov prihod : bil nazrcnjen občinstvu in sokol ski mladini z mikrofonom. Godba je into-nira' himno in tr’'.> občir-tvo kot sred nješolci so svo;eqa vla'arja navdušen i pozdravljali. Kralj je veselo odzdravljal in zavzel mesto v kraljevski loži. Sprejel je predstavnike sokola in zletnega odbora, njim na čelu gg. Engelberta Gangla in g. Paunkoviča. Z njima se je dalj časa razgovarjal o sokolskih vprašnjih, nakar so se sokolski vaditelji oprostili. Za njimi so pristopili h kralju ministri, s katerimi se je nekaj časa razgovarjal. Med razgovori si je Nj. Vel. kralj ogledoval vežbe. Dalj časa se je menil s predsednikom vlade generalom Petrom Živkovičem in ministrom ^rez portfelja Uzunovičem. ki sta sedela poleg njega. Med vajemi je Nj. Vel. kralj sprejel v svoji !~2i 10 učencev z zagrebških srednjih šol v spremstvu njihovega profesorja g. Krizmaniča. Ob tej priliki so mu učei-ci izročili dar zagrebške srednješolske mladine za Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Na bronastem kipu je bil vdelan napis: »Njeg. Vis. Petru, starejšim Sokola kraljevine Jugoslavije, zagrebška srednješolska mladina ob priliki I. vsesokoi-skega zleta v Beogradu leta 1930«. Kralj je z vsakim dijakom posebej spregovoril nekaj besed. Ostal je na stadionu do 7 ure. Izleti romunskih avtomobilistov Zagreb, 10. junija, z. Danes dopoldne so si romunski avtomobilisti ogledali Plit-vička jezera in okolico, potem so pa po eni uri popoldne odpotovali preko Slunja in Karlovca v Zagreb. Natančno ob 5. popoldne so dospeli na Savski most. Koderkoli so se vozili jih je prebivalstvo sprejemalo z veličastvenimi manifestacijami ter jih navdušeno, prisrčno in spontano pozdravljalo. V Karlovcu jih je pozdravil mestni načelnik. V Zagrebu jih je pričakovala vojaška godba, motociklisti in mnogo občinstva. Avtomobilisti so dospeli v Zagreb ob 5-30 preko savskega mostu. — Tam jih je pozdravil moto-klub in odposlanec mestnega občinskega odbora. Nato so krenili po Savski cesti, po Iliči in po Zrinjevcu pred hotel Esplanade. Tam jih je sprejela s sviranjem tramvajska godba. Zbranih je bilo več tisoč ljudi, ki so gostom prirejali ovacije. Mestna občina priredi gostom zvečer svečan banket v »Grad-skem podrumu«. Romuni jutri dopoldne zapuste Zagreb nico in položaja dominijona že rešeno. Tež-koče, ki jih je treba premagati, so velike. Anglija ima pravico zahtevati od vseh indijskih politikov, naj ji pomagajo, da se te težkoče premagajo. Ravnotako je pa obvezana, da sama pomaga indijskim voditeljem. »Daily Mail« meni, da prihaja javno mnenje vse bolj do prepričanja, da mora dobiti Indija samoupravo le polagoma in da bi bilo najbolje, ko bi se ustanovile v Indiji zvezne vlade, ki bi stale pod nadzorstvom centralne imperijalne uprave, kakor tudi da bi imela Indija izvoljeni osrednji parlament s popolno zakonodajno močjo. >Daily News Croniclec pravijo, da se ni razvil britski imperij na temelju kake teorije, temveč na postopnem razvoju svobodnih institucij, ki. so se prilagodile iz-preminjajočm se razmeram. Le na ta način bo dosegla Indija svoj cilj. Najprej bodo morali prepričat Indijce, da je potrebno za rešitev njihovega problema veliko trdega in vztrajnega dela in da je pri tem vsako teoretiziranje odveč, Spcrf Proslava lOletnice 8K Svobode. Na Binkošti jp praznoval SR Svoboda desetletnico svojega obstoja. Svoboda je priredila v proslavo jubileja nogometni turnir, na katerem so sodelovali poleg prireditelja: KS Hajduk (Sarajevo), Red Star (Knittelfeld, Avstrija), ASK Primorje, SK Grafika, Olimp (Celje) ia Amater (Trbovlje). Turnir se je odigral v dveh skupinah, dopoldan je igrala nižja skupina, do-čim se je popoldan vršil glavni turnir. V nižji skupini jo zmagala Grafika, v višji pa Hajduk. Oba zmagovalca sta prejela lepi darili v obliki pokala. Prireditev je bila dosti slabo obiskana. Rezultati tekem so bili ti: SK Amater : KS Svoboda res. 5:4 (3:1). SK Grafika : SK Olimp 5:4 (4;1). Svoboda : Red Star 4:2 (2:2). Svoboda Je zasluženo zmagala. Gost Iz štajerske ni zadovoljil v nohenem pogledu. Hajduk : Primorje 4:2 (1:0). Najlepša in najživahnejša tekma turnirja. Hajduk je zasluzeno zmotni Ponedeljek: Olimp : Svoboila ia 3:1 ((1:0). Grafika : Amater 3:2 (3:0). Red Star : Primorje 4:4 (2;1). Igra obeh moštev ni bila na višini. Hajduk : Svoboda 3:2 (2:2). Finalna tekma je potekla jako zanimivo. Zmaga Hajduka je bila povsem zaslužen* In pokal je prejelo vsekakor najboljše moštvo turnirja. SK Ilirija zmaga v binkoštni štafeti. Propagandni štafetni tek skozi Ljubljano za prehodno darilo »Jutra« se je vršil na binkoštni ponedeljek. Tekmovali sta samo po ena štafeta Ilirije in Primorja Za red je skrbel oddelek kolesarskega bataljona, ki je rešil svojo nalogo sijajno. Borba je bila ostra In izredno zanimiva. Zmagala je štafeta Ilirije v postavi Zupančič Neli, Orel, Habič, Rak, Kumer, Schiffrer, Pavšič, Stepišnik v izredno dobrem Času 4 min. 491 sek. Bila je to tretja zaporedna zmaga Ilirije, ki si bo, ako zmaga prihodnje •eto, priborila kip Matije Gubca v trajno posest. Potek tekmovanja je bil zelo dramatičen, od predaje do predaje se je menjavalo vodstvo. V predzadnji predaji je še vodilo Primorje, nato pa sta zadnja tekača Ilirije Pavšič in Stepišnik odločila zmago. Premorje je prispelo na cilj 12 m za Ilirijo v času 4:51-2. Nogomet izven Ljubljane. Bled: Ilirija old bobs : SK Bled 5:3 in 10:1. Zagreb: Ferenczvaros (Budimpešta) : Gradjan-ski 4:2 (4:1). Madžari so kljub šestim rezervam pokazali izredno igro. — Ferenczvaros s Hašk 4:2 (2:2). Beograd: Uipest (Budimpešta) : Jugoslavija 3:2 (2:1) - BS K : Ujpest 5:3 (4:2). Madžarski profesijonalni prvak ni posebno dobro odrezal, bil pa je oslabljen z več rezervami. Jugoslavija je izgubila precej nesrečno, dočim je BSK zasluženo zmagal. Budimpešta: Madžarska : Holandska 6 : 2 (3 : 0) Dunaj: Grashoppers (Curih) : Rapid 4:1 (2:1); Admira : Boldklubben (Kodanj) 4:3 (2:1); Rapid : Boldklubben 3:0 (t:0); Admira : Grashoppers 2:1 (2.1); Polonia (Varšava) : Slovan 3:3 (1:2). Segcdin: Bastya : Sabaria 3:2 Duisburg: SV Duisburg : GA K (Gradec) 3:2. JNS razpustil ZNP. JNS je na svoji izredni seji due 7. t. m. razpustil Zagrebški Nogometni Podsavez in je suspendiral vse člane uprave. Obenem bo proti njim kazensko postopal. Za 29. t. m. je JNS odredil izredno skupščino ZNP. Do tega ter-miua morajo vsi klubi ZNP-a javiti direktno savezu izjavo lojalnosti pod pretnjo brisanja iz članstva in stalnega bojkota. Istočasno je savez zabranil vse prijateljske tekme s klubi ostalih podsavezov in pa internacionalne tekme, o čemer so obveščeni vsi inozemski savezi. Za klube, ki bi med tem javili savezu svojo lojalnost, ta sklep ne velja. Vsesokolski zlet v Beogradu Desettisoč srednješolcev koraka skozi Beograd - Navdušene ovacije Rij- Vel. kralju na stadionn ?vmv$ m mšmsmK i : Predsednik vlaUe gen. Živkovič in podpred sednik min. Uzunovič pri vajah srednješolcev vali svojo neodvisnost, ker so pa Šved medtam /e zasedli njih ozemlje, so moral, pristati na Unijo, ki je bila sklenjena leta 1811. Ta Unija med Švedsko in Norveško j' trajala celih 19 let Na Norveškem je rasi število nasprotnikov Unije in edinole taki nemu nastopanju švedskih kraljev se je bi lo zahvaliti, da med obema državama ž< prej ni prišlo do preloma. Prelom je Li pa neizogiben, ko so Norvežani zahteval lastne konzulate, neodvisne od švedskeg; zunanjega ministrstva. Švedski kralj e hotel dati svoje sankcije tozadevnem) sklepu norveškega stortinga. Nova vlada s< ni mogla sestaviti, nakar je izreklo norve ško narodno predstavništvo svoje mnenje \ tem smislu, da je dežela brez zakoniteg; zastopstva, in je odpovedala do tedaj obsto ječo Unijo tudi v državnopravrnem smislu Švedska je seveda smatrala norveški afron kot izzivanje in je nanj odgovorila z mobi lizacijo armade in mornarice. Končno pa s> se pobotali tako, da so dobili pravico raz dejanja norveških obmejnih trdnjav. Pre< podpisom pogodbe, ki je imela urediti nc ve odnošaje med obema narodoma, se ji vršilo na Norveškem ljudsko glasovanje, f 368.000 proti 184 glasovom je norveški na rod izjavil željo ločitve s Švedsko. Drugo ljudsko glasovanje se je izreklo ■ veliko večino za monarhijo in tako je prin Karl Danski, zet Eduarda VII., kot Ha akon VII. stopil na prestol obnovljen Norveške. S tem datumom pa se je priče nenavadni kulturni razmah, ki mu dajej imena Henrik Ibsen, Bjfirnstjerne Bj8rn son, Kjelland, Jonas, Bernt Lie, Fritj<* Nansen in Amundsen ter Sverdrup jasm obiležje. F. G Celjsko gledališče Petek, 13. junija: »Rigoletto«. Gostovanje ma riborskega gledališča in ge. Tinke Wesel Polla. Ptujsko gledališče Sreda, 11.: »Bobrov kožuh*. Gostovanje mari borskega gledališča. Gostovanje »Soče« v Kranju. Dramska druži na »Soče« iz Ljubljane gostuje pri nas v Na rodnem domu v sredo dne 11. t. m. ob 2030 uri s Strindbergovo dramo v treh dejanjil »Oče«. Igra je že v Tržiču vsestransko uspela zato upamo na popolen uspeh tudi pri nas. Na še občinstvo bo znalo ceniti idealno prizadeva nje odlične ljubljanske družine in bo posetik predstave, polnoštevilno. Jugoslovanski teden so otvorili dne 7. t. ni s Foersterjevim »Gorenjskim slavč kom« in Ipavčevim »Možičkom«. Go renjski slavček je bil prvotno opereta In j‘ škoda, da ni ostalo pri tem. Snov sama je bol operetna, glasba seve tudi. Kot opera je bi Slavček kmalu potreben reparatur in mislim da ga vse skupaj ne bo rešilo. Da je šel v nek sezoni okoli tridesetkrat preko odra, na stvar pač nič ne izpremeni. Cim bolj pa pilijo, ten bolj se vidi skromnost njegovega skeleta. Re šiti ga morejo le prvovrstni pevci, ki jih pa pr nas ni. To se pravi da jih na binkoštno sobot' ni bilo slišati. Ne rečem, da bi se ne bili po trudili — nekateri so se celo preobilno. V n» slovni vlogi je Ribičeva zadovoljevala, tudi Gn stič, Grba in AdleSičeva niso bili slabi, manjš vloge tudi ne, — celota pa vendar ni bila zade voljiva. Zupan kot gost nam je v igri pokaza kopijo Beteta, pevski pa nima mnogo nuditi ji tudi ni nudil. Predstava je bila dokaj dolgoča? na tn površna, publike malo. Kakor je videti tudi stare opere danes ne vlečejo več, Čepra' so svoj čas dosegle rekordno število vprizori tev. Gotovo bi pod operetnim naslovom Slav ček bolj vlekel. Dirigiral je ravnatelj Polič. Ipavčev »Možiček« je bil kot pantomima po dan od članov, v glavnem od članic baleta. Prvo vrstno. Ipavčeva glasba je polna invencije, ri' mičnih domislekov in pestrosti. Instrumenti™ je zadevo Viktor Parma — ne slabo, Mn pak kdo drugi bi jo bolj dal. In s pridom' Predstava je pokazala, da je naS operni bale precizen in gvež. Škoda, da mora delati le ku luk pri operetah! Možička je dirigiral Neffat. ?ia"ko Ostere. Nj. V el. kralj prisostvuje vajam srednješolske mladine. Na levi od kralja podstarosta Paun- kovič. na desni 1. podstarosta Gangl. Nastop srednješolske mladine. Skupina ljubljanskih srednješolcev. 25 let neodvisne Norveške Skandinavija in evropska celina. — Tragika norveške politike. — Švedsko norveški sporazum. Bukarešt 9. junija. Po povratku princa Kar'a v Bukarešt so se razvijali nadaljni dogodki z veliko naglico. Prinčev povratek je zahteval takojšnje ukrepe za ureditev njegovega položaja v romunski dinastiji in v deželi sami. Ker je bil njegov prihod v nasprotju z zakonom od 4. januarja 1296, je bila prva skrb vlade, da se takoj izvede sprememba tega zakona, tako da bo odgovarjal novemu položaju, ki ga je ustvaril povratek do tedaj izgnanega princa Karla. Vso soboto je zboroval radi tega ministrski svet v permanenci ter se bavil s tem vprašanjem. Ministrski predsednik Maniu je konfetiral isti dan z regentskim svetom in princem Karlom. Iz nove situacije sta bila le dva izhoda: ali se princ Karol izvili za člana reqentskega sveta ali pa se proglasi za kralja, namesto njegovega sina Mihaela, kateri je mladoleten in je postal po smrti kralja Ferdinanda kralj le radi tega, ker je bil njegov oče in dotedanii prestolonaslednik izenan in se je kot *ak bil moral odpovedati prestolu. Vsekakor je bila edino velika narodna skupščina kompetentna, da reši to nujno vprašanje v enem ali drugem smislu. V ta namen je bila nanovedana skupna seja tkj-slanske zbornice že za v soboto. V začetku se je mislilo na prvo rešitev prinčevega vprašanja, namreč da postane princ Karol član regentskega sveta, tako da bi bil njegov mladoleten sin še nadalje kralj. Toda napovedana seja se ni mogla vršiti, ker ni bilo ne v senatu ne v poslanski zbornici prisotno zadostno število članov. Predsed-ništvi obeh zbornic sta pozvali radi tega brzojavno poslance v Bukarešto ter napove- ' dali skupno sejo za v nedeljo ob 11. uri. Med pristaše take rešitve dinastičnega vprašanja, da bi bil princ Karol vsaj začasno proglašen le za člana regentskega svet ter še le pozneje tudi za kralja, je spadal tudi predsednik vlade g. Maniu. Kakor zatrjujejo njegovi najbližji prijatelji, je vodila ministrskega predsednika pri tem stališču zavest, da ga veže napram kralju Mihaelu prisesa, katere njegova vlada ne sme in ne more prelomiti. Toda to stališče g. Maniu-a, naj bo še tako pohvalno in pošteno, je bilo v popolnem nasprotju e splošnim razpoloženjem ljudskih množic in armade, ki so kipela od navdušenja za princa Karla, kakor tudi v nasprotju z ogromno večino njegove narodno-kmetske stranke, ki je bila ves čas dinastične krize vedno na strani princa Karla. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v soboto po noči, je morala pasti končna odločitev in tedaj se je g. Maniu odločil za plemenito žrtev, t. j. na njegovo pobudo je bilo sklenjeno, da poda vlada ostavko v roke regentskega sveta. Oslavka je bila sprejeta in takoj nato sestavljena. Nova vlada pod predsedstvom g. Mironescu-u. Nova vlada je bila sestavljena tako-le: Predsednik in zunanji minister: Miro-jnescu. Notranje zadeve: Popoviči. Vojni minister: genšral Condescu. Pravosodje: Lizescu. Finance: Raducanu. Trgovina- Mirto. , > ' Promet: Halipa Poljedelstvo: Mihalake. Narodno blagostanje: Joanicescu. Prosveta: Lugajanu. Vlada je takoj položila prisego pred re- j gentskim'svetom. Cim je bila ta formalnost izpolnjena, je demisijoniral tudi regentski svet in s tem je prišla začasno na vlado g. Mironescu-a tudi vladarska oblast. Vlada se je po teh dogodkih lotila vseh priprav, da izvrši svojo misijo, ki je obstajala v tem, da izvede svečano proglasitev princa Karla za romunskega kralja. V ta namen se je vršila včeraj, v nedeljo, predpoldne pod predsedstvom g. Mironescu-a seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se predloži veliki narodni skupščini, ki se ima sestati še isti dan ob 11. uri, predlog zakona, s katerim se razveljavi zakon od 4. januarja 1926, ki je proglasil Karlovega sina Mihaela za kralja ter predpisal ustanovitev regentskega sveta, ki naj vodi vladarske posle, dokler ne postane polnoleten, dalje naj se sklene, da velika narodna skupščina razveljavi določbe o izgubah pravic princu Karlu, jih vzpostavi ter ga proglasi za romunskega kralja. Po seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Mironescu obiskal načelnike vseh strank ter jih obvestil o sklepih vlade, a istočasno so se vršile v parlamentu zadnje priprave za svečano sejo. Dunajska vremenska napoved. Dunaj. 10. junija, d. Vremenska napoved za jutri: Zelo toplo, lokalne vremenske motnje. Dne 7. Junija 1905 je sklenil norveški Storting razveljavljenje 1. 1814 s švedško sklenjene državnopravne Unije. V dobi wikinških pohodov je Skandinavija imela skoro najjačji upliv na Evropo. V tistem razdobju pa se ji je nudila tudi zadnja prilika, nastopiti kot sklenjena enota. Celih osemsto let so se vrstili razni poizkusi, zvariti to medtem razbito enotnost v geografskem in etnografskem pogledu, toda nobena izmed treh kraljevin ni bila toliko močna, da bi si bila mogla podrediti ostali dve v smislu trajnosti. In tako je bila unionistična politika za Norveško, Švedsko iii Dansko takorekoč večpo razočaranje. Norveška je igrala v politiki Skandinavije skoro vedno le tragično vlogo. Olaf Sveti, ki si je priboril velike zasluge za pokristjanjenje svoje države, je padel v vojni z danskim kraljem Knutom Velikim, nakar je postala Norveška vazal Danske. Ko je 1. 1319 izumrla slavna dinastija Ha- ralda Schonhaarja, je prešla njih dedščina na švedske Folkungerje: pričela se je Unija s Švedsko, ki pa tudi ni bila trajna. Po raznih dinastičnih intrigah je prišla Norveška zopet v odvisnost od Danske. Pozneje, za čaas reformacije, je postal danski upliv na Norveškem tako silen, da je pri tem trpela uporaba norveščine. V švedsko-dan-skih vojnah je bila Norveška večinoma voj. ozemlje. Med obema bratskima narodoma je spričo tega nastalo silno sovraštvo, obenem pa se je začela buditi nacijonalna zavest Norvežanov. Napoleonska doba je prinesla delitev Danske in Norveške. Toda norveški patrijoti, ki so že mislili, da je s tem prišla doba norveške neodvisnost, so se zmotiali. Francoski maršal Bernadotte, takratni švedski prestolonaslednik, je še pravočasno stjpil na stran Napoleonovih nasprotnikov in je zahteval kot odškodnino za izgubo Finske nič manj kot posest Norveške. Norvežani 80 kljub temu zahte- Prlnc Karol -rosmnnsld Iira!§ Kako se je izvršil preobrat — Demisija vlade g. Maniu-a, imenovanje nove vlade g. Mironescu-a — Demisija regentskega sveta — Svečana seia velike narodne skupščine Slike s sokolskega žleda Hasrfop srednješoSslie miadiBirae 2£Ief Ejuhljomske soholshe župe Na binkoštne praznike je zbrala ljubljanska sokolska župa svoja društva v Ljubljani na župnem zletu, da pregleda svoje vrste pred odhodom na vsesokolski zlet v Beograd. Dopoldan so se izvršile še skušnje prostih vaj za popoldanski nastop. Popoldan ob 14-30 se je formiral na Taboru sokolski sprevod, ki je krenil, z godbo Sokola I. na čelu, po Vidovdanski, Šentpeterski. Wol-tovi ulici, preko Zvezde, Selenburgove in Aleksandrove ulice do Narodnega doma, kjer je bil razhod. Godbi je sledilo 17 praporjev, nato župno starešinstvo, članstvo in naraščaj. V sprevodu sta trobili tudi fanfara Sokola iz Moravč in naraščajska fanfara ljubljanskega Sokola. Tekme članov. Že v nedeljo dopoldan se je zbralo precej občinstva, ki je s pozornostjo zasledovalo razne tekme. Največ zanimanja so vzbudili mednarodni tekmovalci ljubljanskega Sokola in Sokola I., ki so tekmovali v višjem oddelku. Ljubljanskemu Sokolu lahko čestitamo, ker je postavil kompletno vrsto in še 2 posameznika. Priznanje gre tudi Ljubljani II., ki je poslala k tej tekmi 5 bratov. Pohvaliti žal ne moremo Sokola I., ki ima znane vrhunške telovadce, a je na tekmo poslal le 2. Presenetil nas je pogum 2 mladih borcev iz Domžal, ki se nista ustrašila pomeriti svoje moči z znanimi mednnrodniki. Tako je prav! Tudi tekme v nižjem in srednjem oddelku ter tekme članic so bile zanimive. Ob 10. je pričela javna telovadba na letnem letovadišču v Tivoliju, kateri je prisostvovalo mnogo odličnih gostov, med njimi div. general T r i p k o v i č., čehoslovaški konzul Resi, v zastopstvu bana načelnik Vončina, v zastopstvu župana Likozar in mnogo drugih. — Sokolski Savez sta zastopala načelnik dr. Murnik in dr. Fuks. Obisk ni bil ravno velik, vendar smo lahko zadovoljni, ako upoštevamo, da je mnogo ljudi za praznike odšlo iz Ljubljane in da se je zlet vršil za čas velesejma, ki je marsikoga zapeljal. Pester spored je otvorila moška (116) in ženska (42) deca z igrami. Mnogo smeha je vzbujala ogromna žoga, ki so jo nosili dečki Sokola I. Sledile so proste vaje ženskega (92) in moškega (140) naraščaja. Nato je nastopilo 160 članic k prostim vajam, po orodni telovadbi pa 176 članov. Vsi oddelki so izvajali proste vaje, ki so določene za zlet v Beogradu. Izvedba je bila v splošnem dobra, vendar so se tu in tam pokazali še mali nedostatki z ozirom na kritje, ravnanje in skladnost, ki se bodo pa do vsesokolskega zleta še lahko odpravili. K orodni telovadbi je nastopilo 11 vrst raznih oddelkov. — Največ pozornosti je vzbudila vrsta na drogu s krasnimi izvedbami vrhunških vaj. Buren aplavz publike je žel nastop ISO vojakov 40. in 52. pešpolka sstrumno izvedenimi vajami s puškami. Uspelo javno telovadbo je zaključil nastop izbranih telovadcev in telovadk s kombiniranimi prostimi vajami, s katerimi bo nastopila ljubljanska župa na zletu v Beogradu. Tekme in popoldansko javno telovadbo je vodil vzorno župni' načelnik, neumorni brat Vrhove, ženske oddelke za župna načelnica s. Možinova. Vse točke je spremljala gobda Sokola I. pod spretnim vodstvom br. Švajgerja. Zlet je začel že v soboto popoldan z nara-ščajskimi tekmami na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoli. Veselje je bila gledati mlade Sokoliče in Sokolice, ki so prijateljsko tekmovali v vajah na orodju, v skokih, metanju krogle, v hitri hoji itd., dokler iih ni pregnal mrak. Zlet je kvalitativno uspel popolnoma. Ne moremo biti pa zadovoljni s številom nastopajočih članov, ko je vendar ljubljanska župa naša največja župa, ki šteje 33 društev in skoraj 7000 pripadnikov. Zato bratje, na delo, da v bodočnosti nastopimo v takem številu, ki bo res odgovarjalo naši moči! Vrvenje in živlfenjfe o Binkoiiih Siopalna sezona v razmahu. - Zelezmice so p>repel|ale «9o 70.000 poiniLov - Birma v stolnici Ljubljana, 10. junija. »Ptingsten, das liebliche Fest ist gekom-men«, poje Goethe v »Reinecke Fuchs«. Res. Letos so bili prav prijetni binkoštni prazniki. Pripravni so bili za kopalce m izletnike. Pravo vrvenje je vladalo ob Savi, pa tudi drugod je bilo izredno veliko kopalcev. Otvorjeno je bilo tudi kopališče v Mednem in Stirnovo kopališče pri Ježici. Ježici. Omeniti je treba tudi kopališče v Kole-ziji, ki je bilo na binkoštno nedeljo prvikrat ofioijelno otvorjeno. Na pobudo gosp. Vekoslava Pelca je mestni magisrat preuredil in moderniziral poprej že močno zanemarjeno kopališče. Zgrajenih je več novih kabin tako, da se lahko kopa na enkrat do 300 kopalcev. Kopališče je tudi sedaj tako preurejeno, da se lahko pla- valci trenirajo in vežbajo v plavanju. Gospod Pelc je ustregel športnemu klubu »Primorje« ter dovolil, da se člani lahko trenirajo v plavanju. Preurejen je tudi prostor za solnčenje. Postavljena je po- sebna črpalna naprava, ki črpa vodo iz kanala ter jo najprej dviga v poseben prostor, kjer se voda filtrira in očisti vsake nesnage. Voda v bazenu, ki je sedaj dolg 50 m in širok 6-50 m, je izredno čista in bistra. Oba praznika je bilo kopališče nabito polno. Za izletnike so bili binkoštni prazniki kakor nalašč. Vlaki so i* Ljubljane odnosno v Ljubljano od sobote do ponedeljka prepeljali do 70.000 oseb. — Izletniški vlaki so bili naravnost prenapolnjeni. V soboto je v Ljubljano prispelo nad 9500 potnikov, ki so večinoma poselili ljubljanski velesejem. Iz Ljubljane se je v soboto na razne kraje odpeljalo do 10.000 oseb. Popoldanski vlak je v soboto na Gorenjsko odpeljal nad 1100 izletnikov. Izredno živahen je bil potniški promet na binkoštno nedeljo. V Ljubljano je iz raznih krajev prispelo nad 14.000 ljudi, odšlo pa je 13.000 ljudi. Prav mnogo izletnikov se je na binkoštno nedeljo odpeljalo proti Dolenjski, ki je v turistovskem pogledu še prav zanemarjena. Na binkoštni ponedeljek je prispelo v Ljubljano 11.000 oseb, i odšlo je 12.000. Izletniški vlak je v po-ledeljek zvečer pripeljal v Ljubljano 1250 zletnikov, ki so bili vsi prav veselo razpoloženi. Na železnici se ni primeril no-oen večji incident. Le pri mariborskem večernem vlaku je sprevodnik Rudolf I n -lof bil primoran, da je v Ljubljani ovadil ;n izročil stražniku dva suroveža, ki sta sprevodnika med vožnjo od Litije proti Ljubljani surovo zmerjala in ga nahrulila. Oba je stražnik odvedel v policijske zapore. V stolnici sv. Nikolaja je bila oba praznika birma. Opažati je bilo, da so bili mnogi botri prav skromni, kar kaže, da vlada pomanjkanje denarja. V nedeljo ob 930 je daroval pontifikalno mašo pomožni škof dr. Gregor Rožman. Nato sta škof dr. A. Jeglič in koadjutor dr. Rožman birmo-vala. Birmancev je bilo dopoldne 1243, a popoldne še 593. Na binkoštni ponedeljek je bilo 219 otrok pri birmi. Skupaj oba dneva je bilo 2055 birmancev. Areiacife crajfiiinlrssiega lesnega ffsrgovca Ljubljana, 10. junija. Čitatelji ljubljanskih dnevnikov so lahko med malimi oglasi pred meseci opažali prav vsiljiv oglas, s katerim je iskala neka lesna tvrdka uradnike in druge nameščence. V oglasih pod donečim naslovom »dobra služba« je »lesna tvrdka« tudi navajala, da imajo prednost oni, ki so kavcije zmožni. Tvrdka je dobivala nešteto ponudb. In ubogi uslužbenci, ki so si z velikim trudom prihranili kak večji znesek, so dajali lesni tvrdki kavcije od 2000 do 10.000 Din in še celo večje zneske. — Tvrdka jim je potrdila prejem zneska kot kavcijo ter jim izdala bianco-menico za dotični znesek z obljubo, da se bo kavcija plodonosno obrestovala, najmanj 10%. — Menica bi po dogovoru zapadla v plačilo, čim bi dotična oseba zapustila službo. Lastnik te tvrdke pod italijanskim imenom »Unitž« je bil 1. 1889. na Brezovici rojeni in tja pristojni France Istenič, pravi tip nevarnega sleparja in goljufa. Istenič je najprej po prevratu ustanovil v Zagrebu lesno družbo z omejeno zavezo. V Zagrebu si je na Iliči najel imenitno pisarno ter je začel goljufati s kavcijami. Bil je v Zagrebu zato že obsojen. Leta 1923. je dobil od ljubljanskega magistrata obrtno dovoljenje, da sme trgovati z lesom, s premogom in drvmi, z lesnimi izdelki in ceol s kolonija! ni m blagom. Ustanovil je z nekim Francetom Piškurjem lesno družbo z omejeno zavezo »Unitfi«. Družba sama je bila le bolj na papirju, kajti Istenič je *u pa tam prodal kak vagonček v Italijo. Lovil je zadnje mesece razne uradnike in druge osebe, ki so iskale službe in ki so imele kak večji denar prihranjen. Potom oglasov je dobil več ponudb za vstop v službo. Vse osebe, ki so lab ko založile kavcijo, je sprejel v službo ter spravil kavcijo, katero je potem sam zase porabil. Živel je Istenič precej razkošno ter je razmetaval denar. Napram uslužbencem, ki jih je sprejel, se je bahal, da je njegova tvrdka »Utiit velika izvozna trgovina, ki letno proda in izvozi v Italijo, Španijo in na Grško nad 2000 vagonov. Lahkoverni ljudje so mu verjeli ter mu zaupali denar. Čudno se jim je naposled vendar le zdelo, da nimajo nikakega posla, da je cela stvar nekam fingirana. Čudno pa se jim je še bolj zdelo, ko gospod šef okoli prvega v mesecu nikdar ni imel denarja. Izgovarjal se je na vse .mogoče načine, da pridejo čeki iz Italije v najkrajšem času in da naj nekoliko potrpe. Ker ta mesec Istenič ni plačal mesečne plače, so ga prijeli in ovadili policiji, ki je izvedla temeljito hišno preiskavo. Prišle so na dan prav čudne manipulacije »lesnega veletrgovca« Franceta Isteniča. France Istenič po domače »Nadelnov« France je pod pretvezo »kavcije« ogoljufal 13 oseb, ki so mu izročile večje ali manj še zneske. Te žrtve so v dobri veri isero čile kot kavcijo zneske od 2000 do 10.00$ Din. Celotno je tem osebam Istenič izmaknil do 100.000 Din. Najbolj so bili pri zadeti: France Bratkovič za 30.000 Din, France Mejač, Josip Kovač, Anton Avsenik in Ivan Brenčič vsi po 10.000 odnosne 9000 Din. Istenič pa je imel na vrvici šfl druge svoje žrtve. V službo je sprejel še 14 drugih oseb, ki bi mu bile imele položiti kavcijo. Mnoge teh oseb je nastavil kot obratovodje na svoji veliki parni žagi tam na Dolenjskem. Ta žaga pa sploh ni eksistirala. France Istenič je bil pretekli petek aretiran ter izročen sodišču. Svojo pisarno je imel v Wolfovi ulici Št. 8. Ogoljufal je pa tudi mnogo ljubljanskih trgovcev. Pripovedujejo, da je Istenič na premeten način več oseb ogoljufal za približno 200.000 dinarjev. Proti Isteniču je bila že popreje podana po treh oškodovancih kazenska ovadba. Preiskava je bila že zaključena, ko so prišle na dan nove goljufije. Prihodnji teden se bo proti Isteniču že vršila prva kazenska razprava. Grozen zS©on slaboumnega Cerknica, 9. junija. V. nedeljo okrog 6. ure zjutraj se je raznesla po Martinjaku in okolici grozna vest, da je v Martinjaku 30 letni nekoliko slaboumni Kuntelov France zaklal svojo teto. Dogodki so se vrstili takole: Ker je bil France že od mladosti nekoliko slaboumen, so se ga hoteli starši na vsak način odkrižati. France je bil doma od Sv. Ane in tam je bila doma tudi njegova teta, katero je sedaj zaklal. Ko se je pa teta omožila v Martinjak in nista imela z možem nič otrok, sta vzela Franceta za svojega. France je bil nekaj časa zelo zadovoljen pri novi družini, a zadnje čase je postal zamišljen in tudi nekoliko hudoben. Ker sta bila teta in njen mož že stara okrog 60 let, sta prepisala nekaj posestva na Franceta. Tako si je mislil France, da bi bilo najbolje, če bi se sedaj oženil. A s tem nista bila zadovoljna teta in njen mož. Radi tega je bil France vsak dan bolj siten. Pred dobrim mesecem je sklenil France, da se mora na vsak način odkrižati obeh, a najprej tete. Dočim mu je teta vedno lepo stregla, je on kazal vsak dan večjo mržnjo do nje. Tako ji je nekoč pokazal kuhinjski nož in ji rekel: »Kavno ta bo zate!« Ko je teta to povedala sosedom, so jo nagovarjali, naj to pove orožnikom, a ona je molčala. Pred štirinajstimi dnevi je že morala enkrat bežati pred njim skozi okno, ker jo je hotel zaklati. Na binkoštno nedeljo je pa v resnici izvršil nameravani zločin. Zjutraj okrog petih se je odpravljala teta k prvi maši v Grahovo. Stopila pa je še nekaj k sosedu. Ko se je vrnila, jo je že v veži čakal France z nožem. Brez besedice ji je porinil nož v prsi. Teta je bila še toliko pri moči, da je šla v hišo in zaprla vrata za seboj, da ne bi prišel France za njo. A takoj nato se je zgrudila na tla, kjer je kmalu nato umrla. France je ostal ves čas miren. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je mirno odvrnil: »Kar sem se namenil, to sem naredil.« Teto so prepeljali v nedeljo popoldan na cerkniško pokopališče, kjer se je vršila v ponedeljek obdukcija, Franceta pa so oddali v norišnico. Ves Martinjak govori samo o strašnem dejanju slaboumneža. Predrzno goI|u(ica Grosuplje, 10. junija. Orožniki v Grosupljem že dalj časa zasledujejo 1. 1899 v Lahovčah pri Kamniku rojeno Marijo Strehar, žensko srednje vitke postave. — Streharjeva se je pojavila pred meseci v Grosupljem ter se izdajala za veletrgovko iz Ljubljane. — Hodila je okrog po vaseh ter ljudem ponujala razno blago v nakup. Ker ima izredno fin nastop in je zelo zgovorna, so mnogi pri njej naročili blago. Dajali so ji tudi večje zneske kot naplačilo za blago. Ko je videla, da so ji postala tla prevroča, jo je popihala. Ker ljudje niso prejeli naročenega blaga, so se obrnili na orožniško postajo. — Ženska je ogoljufala razne stranke za 31.234 Din. Lalioia je bacil jetike! Rudarji so brez dela, zato brez kruha. Kriza premogovne industrije je najtežje udarila prizadete rudarje, ker ona jim je vzela vse: delovno priliko in s tem vsakdanji kruh. Zaloigra v naših črnih premogovnih dolinah in kotlinah ima svoj vrhunec v bedi in lakoti nežnih otroških bitij.Mlada telesca, katera bi potrebovala svežih sokov, da bi se krepko razvil njih telesni ustroj, hirajo in ginevajo, bled6 in propadajo. Matare jim na prošnjo ne morejo več dati kruha, samo s solzami v očeh in trpečim objemom jim morejo še izkazati svojo materinsko ljubezen. Lesk v očeh nežnih bitij, ki naj bi bil za nas odsev zarje bodočnosti, je zasenčen z mrakom žalosti in neme tuge. Kako strašno je življenje, preko katerega je padla črna tema! Lakota je najstrašnejši bacil jetike. Mlado telo že itak nima odpora, če ga pa razjeda še lakota, je zaznamovano za to strašno bolezen in ji ne uide. Tako je ustvarjeno sto in sto novih bacilonoscev, kateri ogrožajo človeško družbo, bogatine in reveže v njej. Nevarnost jetičnih obolenj je po lakoti v vrstah otrok nevarno stopnjevana. Osrednja protituberkulozna liga se zaveda, da bi morala bednim in lačnim otrokom rudarjev priti z materijelno podporo na pomoč, da jim zagotovi vsaj najpotrebnejši dnevni kruh. Toda od ustanovitve lige je komaj nekaj mesecev in ona še nima sredstev, da bi izvedla uspešno pomoč v krizi, katera je tako strašno obsežna. Liga more zato le neposredno pomagati. Obrača se s tem na našo socijalno čutečo javnost, na vse one, kateri morejo vedeti, kaj je lakota nežnih otrok in kakšne fo njene posledice, da priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi ali s podporo v živilih. Podporo bodo radevolje sprejemali občinski odbori prizadetih občin ali pa posebni pomožni odbori, kateri so že ali bodo ustanovljeni v pomoč gladujočim otm'""’ l'r-z-poselnih rudarjev. Dobro slovensko srce ne bo šlo slepo mimo nežnih otrok, kateri prosijo kruha, da ostanejo zdravi in dobri sinovi naroda! SVcvo mesfo Veliko propagandno kolesarsko dirko priredi »Triglavski pododbor« Koturaškega save-za kraljevine Jugoslavije v nedeljo 15. junija t. 1. o priliki proslave ustanovitve »Kolesarskega kluba Novo mesto«. Razen Novomeščanov sodelujejo kolesarski klubi: Zagreb, Bjelovar, Celje, Sevnica, Ljubljana (2 civ. kluba in vojaška skupina) ter Ribnica. Točno ob 11. uri bo sprevod po mestu, ob 13. uri v salonu hotela Windischer redna seja »Triglavskega pododbora. Pred razhodom se nameravajo vsi kolesarji na starem pokopališču pokloniti manom velikega gospodarskega glasnika Janeza Trdine. Želeti je, da bi bilo občinstvo napram dirkačem obzirno in uslužno. To nič ne stane, pa mnogo koristi. Tečaj o precepljevanju šmarnice se vrši v sredo 11. t. m. ua Trški gori. Zbirališče je ob 9. uri dopoldne na Trški gori pri vinogradu Kmetijške šole, ki ta tečaj tudi priredi. Dopoldne se vrši teoretičen pouk, popoldne praktično delo. Za kosilo bo preskrbljeno. Skoda, ki jo je med dolenjsko vinogradništvo zanesla šmarnica, je še popravljiva, zato, vinogradniki, v sredo na Trško goro! 2>z2evzie vesfz — Objave »Službenega lista« z dne 6. Junija objavlja zakon o arhivih ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, dalje uredbe o organizaciji in področju higi-Jenskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj, pravilnik o opravljanju državnega strokovnega statističnega izpita v oddelku občne državne statistike predsedništva ministrskega sveta, naredbo ministra za poljedelstvo o odvračanju in zatiranju ovčjih osepnio, odločbo o ukinitvi spec. doklad na plačo, popravek k pravilniku o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni občini mariborski, popravek z zakonu o vinu, naposled popravek k pravilniku o odpremljenju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo. — Uvrstitev državnih pošt telegrafov in telefonov. Z ministrsko naredbo se je izvršila nova uvrstitev državnih pošt, telegrafov in telefonov. Dosihmal spadajo v Dravski banovini v I. red: Celje, Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2; II. red: Jesenice na Gorenjskem, Kranj in Ptuj; III. red: Bled 1, Brežice, Dolnja Lendava, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Ljubljana 3, Ljubljana 4, Ljubljana 7, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radovljica, Slovenjgradec, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Zidani most in Žiri; v IV. red pa so uvrščene vse ostale državne pošte. — Nove telefonske relacije v Avstrijo. Po ministrskem odloku je otvorjen telefonski promet Ljubljana—Graz in sicer po reaktivirani telefonski napeljavi Gornja Radgona—Radkers-burg. Pristojbina za navadno govorilno enoto je Din 29-70. Z istim dnem se je otvoril tudi telefonski promet: Gornja Radgona — Halbenrain, Križevci pri Ljutomeru — Halbenrain, •Maribor — Halbenrain, Murska Sobota — Hal-'jcnrain, Ptuj — Halbenrain in Slatina Radenci — Halbenrain. Govorilna pristojbina za te relacije *>»> Pin 1R-F>0. '>met z nakaznicami. Uradno se ol 4. uri pop., obakrat v društvenem domu v Samostanski ulici. Težka nesreča v Savinjskih planinah. Kakor vsako leto je tudi letos mnogo r 'jskjh planincev obiskalo Savinjske planine. Na binkoštni ponedeljek je neka skupina hodila po Turškem žlebu nad Okrešljem. Fden najboljših celjskih planincev g. Davorjn Ropaš, izde-lovatelj glasovirjev v Celju, je ves čas vodil to skupino. Opoldan pa mu je na ledenih tleh nenadoma spodrsnilo in začelo ga je nesti po strmini. V začetku se je še lovjl in krčevito skušal zapičiti svoj cepin v led, da bi se ustavil. Medtem pa je brzina njegovega kliza-nja naraščala in končno je še izgubjl cepin. Njegovi tovriši, ki so stali na grebenu, mu niso mogli pomagati ter so morali s strahom opazovati, kako je z neznansko hjtrostjo brzel po strmini kakih 600 metrov, dokler ni priletel na dno strmine med skalovje, kjer se je hudo poškodoval. Iz Logarjeve doline je takoj prihjtela na pomoč druga skupina, dočim so potrebovali tovariši ponesrečenca celo uro, preden so prišli do njega. V tem času je divjala huda nevihta in je bil ponesrečenj Ropaš ves premočen in premrzel. Nesli so ga potem do Piskernikovega doma, odkoder so ga z avtomobilom prepeljali v celjsko bolnico. Ropaš je dobil precejšnje notranje poškodbe in je tudi po glavi ves pobit. V bolnici se je zavedel šele zvečer. Sicer so njegove poškodbe težke, vendar pa je upanje, da bo okreval. Z včerajšnjim jutranjim vlakom je dospela v Trbovlje večja skupina članov Udruženja železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, podružnice Maribor. Ekskurzisti so sl v spremstvu rudniških inženjerjev ogledali rudniške zunanje naprave, popoldne pa so odpotovali. vse od prevrata do danes, se z naše straai do ustanovitve kluba >Meja« ni storilo nič, da bi se dvigalo zanimanje zanjo, posebno pa, da bi se dvignili in poglobili stiki z zavednim zaledjem. Krive so bi 'e deloma naše razmere pred 6. januarjem, ko je pri vsaki akciji šlo le za strankarsk i korist, deloma pa slabe komunikacije, ki še do danes žal, niso bi!e izboljšane. Kljun temu pa vstaja tudi na naši meji, posebno pri Sv, Duhu na Ostrem vrhu, že nov rod, ki bo bolj samozavestno gledal na ono stran, kakor je tlačena in zatirana slara generacija. Zelo zanimivo pa je, da je zanimanje slovenske jasnosti za to postojanko, ki nudi prekrasen razgled na še z zadnjimi Slovenci poseljene avstrijske vasi. na se-verno-zapadni del Slovenskih goric in nn vse ozemlje v porečju Cakave in Solbe gori do mogočne Oolioe na štaiersko-ko-roski meji, obstojalo že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tako najdemo v 21. številki »Popotnika« iz leta 1883. zanimiv seslavek: »Postanek cerkve sv. Duha nad Lučami«, ki nam pove marsikaj in ga tu v celoti ponatiskujemo. Članek se glasi: »Cerkev sv. Duha je v i marsikaterem oziru znamenita. Hrib, na j katerem ta cerkev z bližnjimi hišami stoji, I je že v zemljoslovnem in geološkem oziru tako poseben, da mu ga kmalu morda ni para. S podnožja skoraj do najzadnjega vrha obstoji iz pragerskega kamenja, ka-kršnega kaže Pohorje in sploh gorovje tudi na obeh straneh deroče Drave. Le uajvišji del tega hriba, na katerem je cer-. kev po/,idnna, je apnenik, kakršnega ka-| žejo Karavanke in Julijske Alpe. Ždi se, : kakor da bi bil klobuk iz apnenil.a na i pragorsko podlago poveznjen. In vendar na daleč in široko gori do Slovenjgra.lca in gore sv. Uršule s Karavankami ni tukaj apnenika. Odkod la posebni apneni klobuk na pragorski podlagi? Zato c;e je pa teoa kraja tudi narodna dnmishiia oklenila in ga z vencem narodnih pripovedk oplela. kakor opleta vedno : zelen> bršljin trirlo deblo stoletnega hrar • sla Ena takih pravljic se glasi: Okoli cer- S kve. kal »ra je na goij skal* annenici pozidana, je visok zid. Blizu cerkve jP velik kamen, na jfR^erp^a j p ov n,ih v podobi belega goloba vsedel bil. In za tega voljo se še dandanašnji pesek od te pečine na njive nosi, ker ima rodovitno moč. Vsak romar vzame perišče apnenega peska in ga zanese domu. Ljudje so hoteli tedaj na tem mestu tako veliko cerkev pozidati, kakor je sedaj že imenovani zi.l okoli nje. Ali roka hudobnega človeka je lepo početje ugonobila. Zidarski mojster gre neki večer k bližnjemu kmetu spat. Imel je precej denarja pri sebi, po katerem se kmetu želja vzbudi. Vzame sekir > in razbije spečemu mojstru črepinjo, da se kri razlije po steni in sledi se baje še dandanes vidijo. Ta nesreča je delo ustavila in namesto ene velike cerkve so po tem postavili dve manjši v tem ozidju« To je pravljica o cerkvi sv. Duha n: Ostrem vrhu in oni, ki so se v ponedelje . udeležili izleta, so imeli priliko sami sp znati njeno borišče, spoznati pa tudi lepoto one slovenske zemlje, ki onkraj državnih mejnikov tone v nemškem morju, ki se vedno bolj usodno bliža grebenu mejnega Kozjaka. Voli im -pclitthes. V berlinskem >Ulku« čitamo pod tem naslovom resnično zgodbo, ki se zdi berlinskemu listu silno čudna, ki pa bo našim ljudem manj nenavadna, saj so bile takšne stvari za časa vladanja neomejenega strankarstva na dnevnem redu. Vso zgodbo pa je povedal neki vele-nemški poslanec v avstrijskem parlamentu tako-Ie: Na Dunaju bi se morala nekoč prirediti velika razstava pilane živine, katere naj bi se udeležile vse dežele. O tej razstavi je zvedel tudi kmet Matija Kilijan, kd je bil prepričan veleneinec. Živel je v neki krščansko socijalni vasi na Gornje Avstrijskem. Ker je imel kmet Kilijan dva krasna pitana vola, prava vzorna vola, je predlagal županu, ki je bil obenem živinski strokovnjak, da njegova pitana vola zastopala občino na nameravani razstavi. Zupan pa je bil pristaš nasprotne stran- ke in je zato odklonil predlog svojega ve-lenemškega nasprotnika. Dejal, da vola vendarle nista dovolj rejena, da bi zastopala občino na tako imenitni razstavi. Žalosten je odšel Kilijan domov. O tem pa je zvedel tudi Kilijanov sosed, ki pa je bil pristaš županove stranke. Nagovoril je Kilijana, da mu proda vole za primerno ceno. Razočarani Kilijan se je udal in mu prodal oba vola. Sedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Komaj sta vola menjala svojega lastnika in s tem spremenila tudi >svoje politično prepričanje«, je naenkrat izjavil župan, da sta oba vola v resnici dve divno pitani živali, ki ju je treba poslati na razstavo na Dunaj. In res so ju poslali in v resnici sta tudi oba vola dobila nagrado.. Celo voli niso bili dovolj rejeni, če niso imeli pravega političnega prepričanja. Da, lepo je bilo v onih srečnih partizanskih časih. - -m . James Heury Thomas, novi angleški minister za dominijone. Krakatau Ognjenik Krakatau bruha po zadnjih poročilih čedalje bolj živahno. V preteklem tednu so bili dnevi, ob katerih so našteli opazovalci do 16.000 izbruhov na različnih mestih. Ko je ognjenik v 1. 1028. zopet enkrat resno bruhal, je nastal pod vplivom bruhanja otočič Anak Krakatau (mali Krakatau), ki pa je pozneje zginil pod morsko gladino. Pri sedanjem bruhanju se je ta otočič nenadno zopet pokazal na istem mestu iz morja. Krakatau se nahaja v morski ožini Sun-du med otokoma Sumatro in Javo. Leta 1883. je bilo tu največje ognjeniško bruhanje v novejši zgodovini. Dve tretjini otoka sta tedaj zginila pod morje in delovanje ognjenika je povzročilo tako grozno valovanje morju, da je 20.000 ljudi izgu- bilo ob tej priliki življenje. Eksplozije, ki so spremljale bruhanje, so se slišale celo do Avstralije, ki je oddaljena od Kraka-taut nad 2000 milj. Ob času bruhanja v 1. 1928. je bila poslana na lice mesta posebna komisija, ki je imela zbirati podatke o delovanju ognjenika. Tedaj se je poročalo, da je prihajalo bruhanje izpod morja, od koder so švigali stolpi vode, lave in pare proti nebu od 80 do 200 metrov na visoko. Ko se je divjanje ognjenikov nekoliko poleglo, je štrlel iz vode poleg prvotnega ognjenika še drug manjši krater. V nekoliko dnevih pa se je ta novi ognjenik zopet pogreznil v morje. Vedno nova zločini Kištiena pplhajjaio na dan Zverinski diisseldorfski morilec Peter Kiirten je priznal nove zločine, ki jih je zagrešil. Tako je priznal celo vrsto požigov. Poleti 1925. je skušal Kiirten umoriti neko hišnico. Že jo je pričel daviti, toda v zadnjem hipu se je mogla še oprostiti njegovega prijema, nakar je pričela kričati. Kiirten je nato pobegnil. V soboto je pri zaslišavanju priznal Kiirten dva popolnoma nova umora. V začetku se je še nekaj obotavljal, potem pa je le povedal, da je zagrešil v Altenburgu in okolioi dva umora; štiri poskuse umora in en požig. Umoril je neko 19 do 20 letno dekle na Czer-tiškem griču, s tem da jo je zadavil. Na isti način je umoril neko 35 let staro gospo jeseni 1. 1923 v njenem letnem bivališču. Poskuse umora je izvršil v letu 1921. Nadalje je Kiirten priznal, da je storil v jeseni 1. 1923. in spomladi 1. 1924. v Win-dischteubenu dva požiga. Kiirten je izjavil, da je zagrešil te požige zato, da bi umoril one ljudi, ki so bili brez stanovanja in so se zatekali v te hiše. Kriminalna po- licija je na delu, da preišče tudi te Kiirte-nove navedbe in ugotovi njih resničnost. ^ || L V . "Sfer- I > J. % JSuul g. liro n, šef novootvorjenega sovjetskega trgovinskega zastopa v Londonu. SbSeinica skirjeniSi] ©EjSeSi Danes imamo po vseh večjih krajih na tisoče prodajaln, ki prodajajo storjene obleke. Pred sto leti pa storjenih oblek še niso poznali, ampak so si dali ljudje izde-lavati obleke samo po meri. Storjene obleke so prodajali samo starinarji. Pariški starinarji so takrat prodajali slare obleke po dva franka, srajce pa po dva vinarja, pa so kljub nizkim cenam dobro izhajali. Trgovec Peter Pariceau pa se je domislil, da ne bi bilo napačno, če bi prodajal nove storjene obleke, ki pa ne bi smele biti dosti dražje kakor stare pri starinarjih. Da pa ne bi mogli starinarji ž njim preveč tekmovati in mu nagajati, je sklenil prodajati storjene obleke po stalnih cenah. Najprej je začel izdelovati delovne obleke za delavce in obrtnike v svojem okrožju. Že čez nekaj mesecev pa se je posel tako obnesel, da je sklenil izdelovati obleke tudi za uradnike. Po enem letu je prodajal že obleke vseh vrst, od najbolj priprostih do najtinejših. Trgovina je cvetela bolj in bolj in Peter Pariceau jo je moral znatno razširiti. — Kmalu je moral najeti celo hišo, pa še ta je bila kmalu preozka. Danes, po sto letih pa stoji tam, kjer je nekdaj zadostovalo za 12 kvadratnih metrov za prodajalno, velika modna trgovina »La belle jardiniere«, ki obsega nad pet-najsttisoč kvadratnih metrov. Pred sto leti je delalo v mali delavnici komaj 10 po- močnikov, danes pa je v veliki trgovini zaposlenih nad 4000 ljudi, poleg trgovine v Parizu pa ima podjetje še celo vrsto; podružnic v vseh večjih francoskih mestih. Talinska hvaležnosti Neki mladi odvetnik je moral braniti dekle, ki je kradlo po trgovinah kot sraka. Hi 1 je krasen človek, še lepša je bila ona. Mož se je zaljubil v nedolžnost svoje varovanke in pri obravnavi je govoril s takim ognjem in pihal sodnikom tako dolgo na srce, da so si osvojili isto prepričanje o lepih Čednostih lepe obtoženke, kakor njen mladi zagovornik, in jo oprostili. In dekle se je svojemu branitelju s solzami v očeh zahvaljevalo, da je bil on prvi, ki je veroval v njeno nedolžnost, in da ni dopustil, da bi paragrafi oskrunili njenih čednosti. Pa mu je bila deklica tudi v resnici hvaležna. Mladi gospod odvetnik se še ni prav oddahnil od ganotja, ki ga je vanj pripravila njegova lepa in čednostna varovanka, ko mu pripravi ta še lepše presenečenje in ganotje. Nekega dne, kmalu po razpravi prejme zabojček in v njem umetniško izdelan bronast kip. V ndadem odvetnikovem srcu se je le še stokrat bolj poglobilo prepričanje, da je njegova krasotica prepolna vseh čednosti. Toda sladka kupa dobrot in hvaležnosti še ni bila zvrhana. Še tiste dni potrka nekdo na odvetnikova vrata in, ne da bi čakala odgovora, vstopi vsa srečna njegova lepa varovanka. Mlademu pravniku je zaigral dobrohoten nasmeh okrog ust, pa je vstal in stopil do dekleta, se mu poklonil in skoro, skoro poljubil njene nežne prstke. »Saj mi boste oprostili, gospod doktor, da imam takšno silo, in še posebej, da morda nisem znala izbirati za vas primernega daru, ki bi vam zares tolmačil mojo hvaležnost.« »Toda nasprotno, dražestna, saj sem storil le svojo skromno dolžnost, da se je izkazala resnica.« »Veste, gospod doktor, težko mi je bilo izbirati in že sem obupala, pa sem oni dan slučajno vstopila v neko modno trgovino. Na mizi sem zapazila bronast kip in v istem hipu petr. se spomnila na vas in na moj dolg. Prodajalec se je tedaj ozrl, lahno sem prijela kip in odšla. Toda oprostite, gospod, da vas moram zapustiti. Sicer pa še enkrat, prav lepa hvala in — priporočam se še za nadalje.« Mladi pravnik se je še poklonil, potem pa se je sesedel na svoj stol in v njem se je sesedlo njegovo prepričanje in njegova vera. Toda mladi gospod odvetnik je imel mlade živce in drugo jutro je vložil tožbo. Bralno društvo. V veliki čitalnici v Londonu se blesti na steni v velikanskih Črkah napis: Gospodje čitateljl, ki se abecede še le učijo, se uljudno prosijo, naj za to uporabljajo včerajšnje novine. Slab spomin. Pozabnež se ni mogel spomniti na ime nekega mladeniča. V zadregi reče, da mu je ime tako, kakor neki zlati podobi, ki so jo molili otroci Izraelovi in okoli nje plesali. | lij ^jjj jj |j AMATOLE FMMCE: BOGOVI so Žejni To je bil državljan Mavricij Brotteaux, bivši davčni zakupnik, poprej plemenitega stanu: njegov oče, obo> gatevši v raznih strankah, si je bil kupil plemstvo. V dobrih časih se je Mavricij Brotteaux nazival gospod des Hettes ter dajal v svojem dvorcu v ulici de la Chaise razkošne večerje, ki jim je s svojimi očmi podeljevala poseben blesk lepa gospa de Rochemaure, soproga državnega pravdnika, dovršena žena, katere častitljiva zvestoba je bila neoporečna, dokler je Revolucija Mavri-ciju Brotteaux-u des Hettes pustila njegovo službo, njegove rente, njegov dvorec, njegova posestva in njegovo ime. Revolucija pa mu jih je odvzela. Kruh si je služil s tem, da je slikal doprsne slike ob vežnih vratih, cvrl krofe in mlince na nabrežju Megisserie, sestavljal govorance na predstavitelje naroda ter dajal mladim držav-ljanskain pouk v plesu. Mavricij Brotteaux, čigar bogastvo je bilo sedaj lonec za klej, zveženj vrvic, škatla z akvareluimi barvami in nekoliko papirnih odrezkov, je ob tej uri v svojem podstrešju, kamor si moral lezti po lestvi in kjer se ni bilo mogoče vzravnati, izdeloval možice, ki jih je prodajal veletržcem z igračami, kateri so jih razpečavali raznašalcem, ti pa so jih nosili po Elizejskih poljanah (Champs-£lyees), kjer so ti blesteči predmeti otroških želj bingljali na koncu palic.' Sredi javnih zmed, ki so tlačile tudi njega, je ohranil vedro dušo, čitaje za razvedrilo svojega Lukreca, ' ki ga je vedno in povsod nosil v zevajočem žepu svojega kot bolha rjavega površnika. Evarist Gamelin je odrinil vrata svojega bivališča, ki so se takoj udala. Siromašnost mu ni nalagala skrbi za ključavnice, in kadar je njegova mati iz navade porinila zapah, ji je rekel: »Čemu pač? Pajkovih umetnin nihče ne krade... in mojih tudi ne.« V njegovi delavnici so se kupičile pod plastjo prahu ali pa obrnjene proti zidu slike iz njegove začetniške dobe, ko je še, kakor je zahtevala moda, obdelaval galantne prizore, božal z gladkim in plahim čopičem prazne tulce in odletele ptice, nevarno igračkanje in sanje o sreči, izpod-brecaval gosje čuvarice ter kitil z vrtnicami grudi pastiric. Toda ta vrsta slikarstva ni prijala njegovemu temperamentu. Ti hladno obravnavani prizori so izpričevali nepreklicno slikarjevo nedolžnost. Ljubitelji se v tem niso varali in Gamelin ni nikdar veljal za erotičnega umetnika. Danes se mu je dozdevalo, dasi ni še izpolnil tridesetega leta, da so nastali ti predmeti v davno minulih časih. V njih je spoznaval monarhistično izprijenost in sramotni učinek pokvarjenih dvorov. Očital si je, da se je udajal tej prezimi umetnosti ter očitaval duševne zmožnosti, onečaščene od suženjstva. Sedaj je državljan svobodnega naroda, črtal s krepkimi potezami svojega oglja Svobode, Prava Človeka, francoske Ustave, republikanske Kreposti, poljudne Herkule, pobijajoče Hidro Tiranije, ter polagal v vse svoje kompozicije ves žar svojega domoljubja. Toda kaj! To mu ni neslo toliko, da bi od tega živel. Bili so slabi časi za umetnike. Saj temu gotovo ni bil kriv Konvent, ki je od vseh strani pošiljal armade proti kraljem, ki se je ponosen, neomajan, odločen pred zarotivšo se Evropo, verolomen in krut napram sebi samemu, trgal z lastnimi rokami, ki je stavil strahovlado na dnevni red, ustanavljal, da kaznuje zarotnike, brezmilostna sodišča, katerim je namenil dati svoje lastne ude, da jih pogoltne, in ki je v isti sapi mirno, globokomiselno, kot prijatelj vede in krasote, preustrojal koledar, ustanavljal specialne šole, odrejal slikarske in kiparske natečaje, določal na- grade, da bi vzpodbujal umetnike, organiziral vsakoletne salone, otvarjal muzeje ter po vzgledu Aten in Rima skušal vtisniti proslavi javnih praznikov in žalovanj čim sijajnejsi značaj. Toda francoska umetnost, nekoč toli razširjena na Angleškem, Nemškem, Ruskem, Poljskem, ni imela več odjemalcev v tujini. Ljubitelji slikarstva, radoznaleži umetnosti, velika gospoda in finančniki so bili gmotno uničeni ali pa so se izselili ali se skrivali. Ljudje, ki jih je bila Revolucija obogatila, kmetje, ki so si bili pridobili narodnega imetja, ažioterji, vojni dobavitelji, krupjerji iz Palais-Royal-a, si še niso upali na dan s svojim bogastvom in jim v ostalem tudi ni bilo do slikarstva. Treba je bilo Reg-naultove slave ali pa spretnosti mladega Gerarda, ako si hotel prodati kako sliko, Greuze, Fragonard, Ilouiri so živeli v skrajni bedi. Prudhou je s trudom preživljal ženo in otroke, risaje motive, ki jih je Copia graviral v pikovanih obrisih. Domoljubni slikarji Henne-quin, Wicar, Topino-Lebrun, so gladovali. Gamelin, ki ni bil v položaju, da bi kril stroške le ene slike, ker ni mogel niti plačati modela niti kupiti barv, je moral ostaviti v osnutku svojo veliko sliko »Tiran v peklu v krempljih Furij«. Zakrivala je polovico delavnice a nedokončanimi, grozotnimi, nadnaravno velikimi obrazi in z množico zelenih kač, katerih vsaki sta sikala iz žrela dva ostra, nazaj upognjena jezika. V ospredju na levi je bilo videti mršavega, hudogledega Ilarona v njegovem čolnu, mogočna, krasno očrtana postava, ki pa je dišala po šoli. Mnogo bolj genialna in naravna jo bila neka druga, tudi nedovršena slika manjšega obsega, ki je visela na najbolje razsvetljenem mestu delavnice. Predstavljala je Oresta, ki ga sestra Elektra privzdiguje, na postelji njegovih muk. Videti je bilo, kako mu devica z genljivo kretnjo odmiče zmedene lase, ki zastirajo bratu oči. Orestova glava je bila tragična in lepa; v njej si mogel spoznati neko podobnost s slikarjevim obrazom. (Dalje prihodnjič.) Uvoz sadja in drugih pridelkov na Poljsko Kakor je že znano, ureja Poljska svojo zunanjo trgovino s kontingentiranjem. Jugoslavija pa žal ni imela za one pridelke, ki jih lahko izvaža na Poljsko, priznanih kontingentov; šele v zadnjem času se je v tem smislu nekaj naredilo in to za posamezna tromesečja tekočega leta. V mejah kontingenta izdaja glavna uvozna komisija pri poljskem trgovinskm ministrstvu s posredovanjem trgovsko - industrijskih zbornic uvozna dovoljenja; te pa samo poljskim uvoznikom. Izvoz svežega sadja iz Jugoslavije koristi trgovcu le tedaj, ako more uvoziti najmanj en cel vagon. Toda večkrat se dogaja, da dobivajo poljski uvozniki uvoznico 6amo za manjše količine; v tem primeru so primorani, da kupujejo od drugih trgovcev še drugo uvoznico. Radi tega se je razvila trgovina z uvoznicami, ki upliva tako tudi na ceno uvoženega blaga. Ob priliki izdajanja uvoznega dovoljenja, mora trgovec plačati trgovsko-industrijski zbornici na Poljskem od dvajset do sedemdeset zlotov, glavni uvozni komisiji pa 120 do 170 zlotov. V trgovini z uvoznimi dovoljenji pa ««e plačajo za vagon svežih sliv n. pr. 150 do 200 dolarjev, kar ni ravno slab posel za onega, ki prodaja taka uvozna dovoljenja. Druga velika težkoča pri uvoznih dovo- ljenjih pa obstoji v tem, da se ne more voditi pri takem načinu izdajanje uvoznih dovoljenj nobene kontrole, če je namreč trgovec dobil uvo7Jio dovoljenje za uvoz blaga iz Jugoslavije, v resnici tudi uvozil to blago iz Jugoslavije in ne morda iz katere druge države; faktura, ki jo je treba predložiti carinskim oblastim, je namreč lahko tudi fiktivna. Vsemu temu bi se lahko odpomoglo na način, da bi na primer naša jugoslovansko-poljska zbornica v Varšavi, ki je pričela s svojim delovanjem že pred nekaj časa, izdajala omenjena uvozna dovoljenja ali vsaj del teh dovoljenj. Uvoznice bi se v tem slučaju izdajale samo solidnim trgovcem in bi se tako vršila obenem kontrola, če je trgovec res uvozil blago iz naše države. Dobro bi bilo namreč, da dobe jugoslovanski uvozniki vsaj del teh uvoznih dovoljenj, s čimur bi se naš izvoz opomogel in bi našli naši sadjerejci in ostali izvozni-k zelo hvaležen in važen trg. Treba bi torej bilo, da bi se pri prihodnjih trgovinskih dogovorih s Poljsko resib tudi to vprašanje v smislu našega predloga. Dclua rešitev tega vprašanja bi bila v tem, da bi naša varšavska zbornica imela svojega zastopnika v onih organizacijah, ki izdajajo omenjena uvozna dovoljenja. Uvoz žiia in moke na Grško Grška država je znana kot dežela, ki je zlasti pasivna glede proizvodnje žitaric. Letni uvoz žitaric se giblje od 400.000 do 500.000 ton. Glavni uvozniki žita v Grško so Zedinjene Ameriške Dižave in Argentinija. Še pred malo časa je bila industrija na Grškem še zelo slabo razvita, radi česa je morala uvažati velike količine, posebno pšenične moke. V poslednjih letih pa je mlinska industrija zelo napredovala, posebno, ker je uvo.z žita podvržen prejšnjim carinam radi zaščite domače industrije. S prihodom beguncev iz Male Azije je Grška mislila, da bo svojo pasivo v pogledu žitaric znižala na minimum, ker se je veliki del beguncev bavil 8 poljedelstvom. Čeprav je vlada naredila vse, kar ji je bilo mogoče, da se razvije kmetijstvo in da se poveča proizvodnja, ni imel ta trud pravega uspeha, ker se večina beguncev bavi meato s žilom raje s tobakom, ker je bolj dobičkanosen. Da bi vlada pomagala pridelovalcem žita, je preteklega leta organizirala posebno društvo g privilegiranim kapitalom. To društvo naj bi od kmeta odkupilo nadprodukcijo žita po tržni ceni in naj bi ga pozneje prodalo * malim dobičkom pod državno kontrolo. Odkupljeno žito je ležalo nad leto dni in čakalo na povoljno konjunkturo. Med tem čakanjem so cene na svetovnem tržišču žita vedno bolj padale, tako da so n. pr prevozni stroški žita, katerega so uvažali iz Argentine, mnogo višji od cene žita samega. Da bi tuje žito ne konkuriralo že pripravljenemu grške' žitu, katero je ležalo v domačih skladiščih, , grška vlada sklenila zakonski dekret, s katerim se je carina na uvoz inozemskega žita povečala. Na ta način se je preprečil uvoz tuje pšenice. Povečane carine so te' 6 metalnih drahem za sto kilogramov pšenice plus 75 odstotkov nadtakse, kar da 157-50 papirnatih drahem za 100 kilogramov. Carina na moko Je 1070 metalnih drahem plus nadtakse 75 odstotkov, kar znaša 20887 papirnatih drahem (ena drahma okoli 73 par). To povečanje ca-ine np glavno potrebščino, na kruh, je seveda vzbudila velik protest pri vseh slojih. Finančni minister je takoj interveniral v skupščini. Isto je storil tudi ministrski predsednik. Oba sta podala slični izjavi, da je povišanje carine na uvoz žita bilo posledica nujne potrebe, da se začasno zaščiti domač pridelek in pomore grškemu kmetovalcu, kateri je vse naredil, da pridela zadostno količino domačega žita; špekulacija pa mu ne dovoljuje, da svoj pridelek proda in s tem sebe zavaruje. Radi lega je prišlo grško kmetijstvo v težko krizo in kmet se je moral pri raznih bankah zadolžiti. Misli pa se, da bo grška vlada, kakor hitro ji bo mogoče urediti domačo proizvodnjo, takoj odpravila vse carine na uvoz žita in moke iz tujine. Ob zaključku velesejma X. jubilejni Ljubljanski velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in je bil tako po svoji zasedbi, množini in odlični kakovosti razstavljenega blaga, kakor tudi po zanimanju in obisku interesentov, ki so posetili velesejem ne samo iz vseh delov naše države, ampak tudi iz inozemstva tako številno kot še nikdar doslej, na višku. Naval razstavljalcev je bil kljub razširjenju sejmišča tako ogromen, da ni mogla uprava zadovoljiti vseh razstavljalcev. Poleg razstave najvažnejših panog celokupne svetovne industrijalne in obrtniške produkcije, je velesejem obsegal še v velikem širokem obsegu sledeče specijalne oddelke: Pohištvo in oprema stanovanj. Ta razstava je vzbujala pri vseh obiskovalcih odlično zanimanje in je dokazala, da je naše mizarstvo vseskozi na višku moderne umetnostne obrti. Strojna in kovinarska industrija. Poljedelski stroji in orodje. Avtomobili, motocikli. Tekstilna industrija Jugoslavije, ki je bila letos na velesejmu prvič kompaktno zastopana, posebno v bombaževinastih izdelkih krasnih kolekcij. Volneni produkti pa žal še niso bili tako zastopani, kot bi bilo želeti. Usnjarska industrija. Papir in lepenka. Kemična in živilska industrija. Razstava perutnine in kuncev. Razstave te vrste v tako velikem obsegu Jugoslavija še ni imela. Obisk je bil odličen in razprodane so bile večinoma vse razstavljene plemenske živali. — Higijenska razstava. Na jubilejnem velesejmu je razstavilo skupno 788 razstavljalcev, od teh domačih 463, inozemskih 325 in sicer: U. S. A. 19, Cliile 1, Anglija 14, Avstrija 71, Belgija 5, Cehoslovaška 35, Danska 1, Finska 9, Francija 12, Grčija 1, Holandska 2, Italija 4, Madžarska 6, Nemčija 135, Švedska 7, Švica 3. Razstavnega blaga je bilo preko 200 vagonov. Razstavljalci so bili razdeljeni v 19 glavnih blagovnih skupin. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava velesejma prejela od raz- stavljalcev izjave o uspehu, katerih rezultat se glasi: zelo zadovoljni: 62-83%: zadovoljni: 28-33%; manj zadovoljni: 8-84%. Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke, porazvrščeni po strokah s sledečimi deželami: Strojna industrija? Bosna, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija. Poljedelski stroji in orodje: Banat, Bosna, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Mlinski stroji: Bačka, Banat, Slavonija, Vojvodina. Gasilski stroji in orodje: Banat, Slavonija, Slovenija. Kovinska industrija: Bosna, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija. Avtomobili, motorji bi-cikli, vozovi: Bačka, Banat, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Elektrotehnika, fotografija, optika: Bosna, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Radio: Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Primorje, Slavonija, Srbija. Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo: Slovenija, Dalmacija. Tekstilna industrija in konfekcija: cela Jugoslavija. Papir, grafika, pisarniške potrebščine: Banat, Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Galanterija, igrače: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Steklo, poreelan, keramika: Banat, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Glasba: Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Primorje, Slavonija, Slovenija, Srbija. Gra-verstvo, zlatarski izdelki, bižuterija: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. — Stavbena industrija: cela Jugoslavija. Industrija živil: cela Jugoslavija. Kemični izdelki, kozmetika: cela Jugoslavija. Razno: cela Jugoslavija. Obiskovalcev je bilo 118.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejmske legitimacije iz oddaljenejših krajev države, oziroma inozemstva, torej kupcev 15.000 oseb. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Cehoslovaške, Grške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Bolgarije, Finske, Romunije, Francije, Anglije, Ogrske, Albanije, Turčije, Združenih držav ameriških in Chile Razstavljalci In obiskovalci so odhajali iz velesejma zadovoljni. Kritika domačega in inozemskega časopisja, gospodarskih in javnih krogov je bila dobra. XI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši leta 1931 prvi teden meseca junija. Od 31. avgusta do 15. septembra 1930 pa se vrši vsedržavna Šumarsko - lovska razstava v okrilju jesenske velesejmske prireditve. Gospodarske vesti X Za davčne olajšave domače industrije. Zveza indnstrijcev v Beogradu je naslovila na finančno ministrstvo osnutek zakona, na podlagi katerega naj bi se vse nove investicije, razširjenja in modernizacije v tovarnah oprostile plačevanja davkov za dobo petih let. Potreba teh davčnih olaišav je nujno potrebna vsled intenzivnega pritiska inozemske konkurence, kakor tudi vsled nujnosti moderniziranja in reorganizacije naše industrije. X Tudi Poštna hranilnica znižuje debetno obrestno mero Nadzorstveni svet Poštne hranilnice je v svoji zadnji seji sklenil, da se od 4. t m. dalje lombardirajo vsi državni papirji. Obrestna mera za lombard teh papirjev ge istočasno zniža od 8% na 7%. Višina posojila se zviša pri »šteti« od Din 300 na 320 za nominalnih Din 100. Tudi debetna obrestna mera tekočih računov se zniža od 8% na 7% letno. X Parketni kartel perfekten. Z ozirom na nale poročilo o kartelizaciji zagrebške lesne industrije, se nam poroča iz Zagreba, da je parketni kartel že perfekten in sicer ga tvorijo sledeče tvrdke; Našička parna žaga in tovarna tanina, Slavonija, Zagrebška tovarna parketov, 5. H. Gutmann d. d.. Belišče in Karlovška tovarna parketov in parna žag. Vodstvo zastopa poseben odbor, prodaja je poverjena tvrdki Travers d. d. v Zagrebu. X Ukinjenje izvoznih pristojbin v Romuniji. Romunska Narodna skupščina je odobrila zakonski osnutek, ki predvideva ukinjenje izvoznih pristojbin za živino tn druge poljedelske proizvode Ta ukinitev se nanaša posebno na govejo živino, konje, prašiče, ovce, pšenico, oves, koruzo, moko, suh fižol in zelen grah. = Usoda Brunnerjevih tekstilnih tovarn. »Ambrosiano« poroča o vpoklicu delničarjev Ital. tekstilnega koncerna »Cotonificio Vene-ziano« k izrednem občnem zboru, ki naj bi se vršil koncem L m. in čegar dnevni red vsebuje odločitev prevzema znanega Brunnerjevega koncerna (Cotonificio Triestino Brunner). S tem bi bila likvidirana sanacija Brunnerjeva podjetja, ki je lansko leto doživelo tako težak polom. Izred obč. zbor beneške predilnice naj bi nadalje sklepal o ustanovitvi nove trgovin, družbe za nakup surovin in prodajo izdelkov teh največjih tekstilnih koncernov Italijo in sl-i.er Cotonificio Veneziann. Trst, Cotonoficio Crespi, Milan in Manifatture Toscane Rinnite, Milan. X Madjarski tobačni monopol v inozemskih rokah. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama: Pogajanja madjarske vlade z amsterdamsko družha Bataavschen Tabak Co., Amsterdam, v svrho prevzema madjarskega tobačnega monopola, so zaključena. Potemtakem pride uprava madjarskega tobačnega monopola v inozemske roke. XNemški nakupi zlata v Londonu. Veliki nakupi zlata s strani nemških posrednikov povzročajo na londonskem tržišču precej vznemirjenja. V torek je nemška Državna banka nabavila 537.000 funtov zlata v kosih, vendar ta nakup ni izval toliko prahu, kot naslednji nemški odjem pri angleški banki, ki je odstopila Nemcem v sredo 834.000 funtov zlata v kosih. Kljub temu, da so ti nakupi povsem gospodarskega značaja, jih angleško časopisje zelo živahno komentira in se politika izkoriščanja šibkega tečaja funta s strani nemške Državne banke zelo kritično presoja. Posebno se v angleških gospodarskih krogih kritizira delovanje nemške Državne banke pri zadnji akciji znižanja diskontne mere, pri kateri je banka igrala povsem pasivno vlogo, medtem ko je vedno pripravljena za večje odjeme zlata, če ji ti kon-venirajo Vsled teh odjemov so izgledi po znižanju diskontne mere v Londonu postali precej problematični. X Ogromna porast izvoza nemških lokomotiv. Izvoz nemških lokomotiv se je v prvih štirih mesecih tek. leta pošestoril, naprain izvozu lanskega leta v istem času. Vrednost izvoza se je povišala od 5 milijonov mark na 29 milijonov, količina od 3700 ton na 20.100 ton. Skoro polovico izvoza je šlo v Romunijo, drugo mesto zavzema Indija, tretje mesto pa naša država. •t'- Mitropa, Srednjeevropska družba spalnih in jedilnih voz, d. d., Berlin. To podjetje je v letu 1929 uvrstilo večje število novih spalnih voz v promet. Trenutno je vsak dan v prometu 224 spalnih in 237 jedilnih voz, ki krožijo po različnih evropskhi državah. Podjetje ima 188 milijona mark delniškega kapitala in Izkazuje za preteklo poslovno dobo 1,054.231 mark čistega dobička napram letu 1928 na 1,151.275. — Dividenda je tudi letos določena na 5 odstotkov. X Prva borzna kupčija v zrakoplovu. Met zadnjo prekooceansko vožnjo grofa Zeppelin; je ameriški potnik French sklenil prvo borzn< kupčijo z zrakoplova. Poslovni Amerikanec y po radiju zrakoplova naročil newyorški bor/ prodajo 1000 delnic, kar je borza seved; promptno tudi izvršila. Borzna poročila dne 10. junija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 10. junija. Amsterdam 22 765, Ber lin 13 4925-13 5225, Rruselj 78992, Budimpe šta 9'8987, Curih 1095 90. Dunaj 7 9686 -7 9981-London 274 65—275-45, Newyork 56 50, Pari-200 98—222 98, Praga 176-50—168 30. Trst 295-4( do 297-40 Din. Zagreb, 10. jun. Amsterdam 22-635 — 22 795 Dunaj 796 8« — 799 86, Berlin 13-4925—13-5225 Bruselj 787 92 — 79192, Budimpešta 98887 d-991-87, Milan 295 333 — 297 333, London 274 6‘ do 275-45. Newyork ček 5640 — 5660, Pari-/ 220 98 — 168 30, Curih 1094 40 — 1097 40. Beograd, 10. jun. Amsterdam 2273 50 d< 2279 50, Berlin 1349 75-1352-75, Dunaj 796 8P — 79986, Budimpešta 98837 — 99127, CurP 1094 40 — 1097-40, London 274 65 — 275-45 Milan 295 30 — 297-30, eNwyork 56 40 — 56-60 Zaris 220 98 — 221 98, Praga 167 50 — 168 30. Dunaj, 10. juni. Berlin 16912. Amsterdan-285 05, Kopenbagen 189 55, Stockholm 190 25 Newyork 709, London 34 4450, Pariz 27-8150 Bruselj 98 88. Praga 21 024, Beograd 12-5312 Budimpešta 12395, Bukarešta 4-2125, Varšava 79465, Sofiia 51375, Milan 3613, Curih 137-25 Curih. 10. jun. Beograd 9125, Pariz 20-25 London 25 0875, Newyork 51635, Milan 27 05 Madrid 62 50, Amsterdam ‘207-65, Berlin 123 20 Dunaj 72-81, Stockholm 138 60, Praga 1531 Varšava 57-90, Budimpešta 90325, Atene 670 Carigrad 245. Vrednostni papirji. Na ljubljanski borzi ni nobenih sprememb Zagreb, 10. jun. Drž. papirji: 7% inv. pos 87-25-87 625 (87 25-87 50), Šteta ar. 434-43r (435), Ratna šteta kasa 434—436, Ratna Stet« jun. 434 50— 436, Ratna šteta jul 434 50—43r (434-50)) Ratna šteta avg. 434—436-50 (435) Ratna š*eta dec 434—437 (436), 4% agr. 54 50 do 55 7% Bler. po«. R5-75-86 (86-125), 1% pos. hip. 84-75-85 25. Banke: Hrvatska 50 d Praštediona 900- 907-50, Udružena 196—167 Ljublj. kred. 122 d, Dedjunarodna 61 u, Na rodna banka 8280—8400, Industrija: Sečerann 380—385, Trboveljska 432—438, Slavoniin 200 d, Vevče 120 u. Dunaj, 10. jun. d. Bankverein 18-25, Kreditni zavod 4760, Donav, Sava, Adria 1365, priori tete 92 90, Trbovlje 53-50. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpre menjena, prometa ni bilo. Tečajnih sprememt' ni bilo Novi Sad, 10. jun Pšenica: baška 77 kp 207 50 — 210, baška 78 kg 210 — 212-50, gor ban. 78 kg 210 - 212 50, gor. baška 78 kP 215 — 217-50, ban. Tisa šlep 78 kg 215—217-50 srem. 77 kg 190 - 192-50. srem. 76 kg 185 dr 190. — Koruza: baška, srem. 96 — 98, baška srem., ladja Dunav 102 — 104, ban., ladja Du nav 102 — 104, baška, srem. junij 102-50—105 baška, okolica Sombor 98 — 100, srem., okolic« Šid 98 - 100, ban. 9250 - 95. - Moka baška-Ogg Og 340 - 350, 2. 300 — 310, 5. 240 - 250 6. 170 - 180, 7. 110 - 120, 8. 80 - 90. -Promet: pšenica 24 vagonov, koruza 35 vago nov, moka 16 vagonov, oves 2 vagona, otrobi 3 vagone. — Tendenca stalna. Budimpešta. 10. jun. Tendenca mlačna, pro met miren Pšenica: jun. 22 53 - 230 8 22-51 do 22 52), okt. 20 42 — 20 85 (20 43 — 2044) Rž: jun. 1160. okt. 1232 — 12 82 (1237—12-39) Koruza: jul. 12 60 — 1280 (12 60 — 12 62) avg. 12-95 — 13 05. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenea za les nadalje mlačna, zaključili! sta se dva vagona hrastovih pragov in en vagor plohov in desk. Povpraševanje vlada za buko ve plohe, hrastove plohe, lipove plohe, za je love in smrekove deske, za bukova metlišča za črni bosanski oreh, za surovo neobrobljem bukovino, za madr I I* I J A/* v Ljubljani na Dunajski cesti štev, 46 Telefon 28 -20, Razglasi kraljevske banske uprave. VIII. No. 3305. 1441 Razglas. Tiskarskemu in litografičneinu zavodu, Knjigoveznici in založništvu I. Blasnika aasl., delniški družbi v Ljubljani, sem jdobril izpremembo imena v >1. Blasnika pasi., Univerzitetna tiskarna, litografija in Kartonaža d. d. v Ljubljank po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 8. marca 1930. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1930. Pomočnik bana: dr. Pirkmajer s. r. L No. 1541/5. Razpis. Na podstavi § 31. zakona o banski upra- vi se razpisuje mesto upravnika kmetijske šole v Rakičanu. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo in najmanj 5 let ekonomskega praktičnega dela v smislu 4. odstavka § 7. zakona o pospeševanju kmetijstva. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami, je vložiti podpisani kraljevski banski upravi najkesneje štiri tedne po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Kralj, banska uprava dravsko banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe ln dodatki pri nastopnih zadrugah: ✓ 187. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: »Dom«, stavbena zadruga drž. nameščencev in upokojencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 12. aprila 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 1., 2., 4., 8., 12., 23., 31., 33., 37. in 39. Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom po ceni in zdrava stanovanja ali lastna domovja. Zato kupuje, prezidava ali gradi na novo primerna domovja in jih članom prodaja ali pa jim oddaja v njih stanovanja v najem. Zadruga tudi pomaga članom, da si sami preskrbe stavbišča in grade hiše; v ta namen jim daje posojila iz lastne imovine ali posreduje, da dobe posojila in druge ugodnosti drugod. Za zbiranje glavnice v gradbene namene sprejema zadruga tudi hranilne vloge. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 663/30 — Zadr. VIII 34/17.) * 188. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Ekonom, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelništva Bukovec Janko, Mencinger Alfonz in Trupej Franc. Vpišejo se člani načelništva: Prepeluh Albin, publicist v Ljubljani, Breg št. 10, Ažman Ivan, posestnik, Hraše pri Lescah št. 20 in Majcen Aleksander, posestnik, Mokronog. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1031/30 — Zadr. VII 82/29.) * 189. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vpišeta se člana načelništva: Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje, p. St. Vid nad Ljubljano in Pucelj Ivan, minister v pok. in posestnik, Vel. Lašče. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 26. maja 1930. (Firm. 1027/30 — Zadr. V Ul 90/13.) * 190. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Vpišeta se člana načelništva: Ponikvar Ciril, železniški uradnik v Ljubljani, Ma-sarykova ulica št. 1 ln Novan Ivan, zvanič-nik državnih železnic v Ljubljani, Gradišče št. 11, Zemlja Franjo je podpredsednik, Kobal Albert pa je tajnik. Izbrišeta se člana načelništva: Fratina Ludvik in Negro Ivan. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 26. maja 1930. (Firm. 990/30 — Zadr. VII 143/23.) * 191. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Žigon Ivan. Vpiše se član načelništva: Kosi Ivan, zidarski polir v Rožni dolini V1/26. Martinač Josip je načelnik, Kogovšek Peter pa načelnikov namestnik. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1028/30 — Zadr. VII 49/24.) * 192. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpisala sta se novoizvoljena člana načelništva Pezdirc Franc, posestnik v Drašičih št. 25, in Molek Martin, posestnik v Slanini vasi št. 26. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. maja 1930. (Firm. 62/30 — Zadr. III 104/2.) * 193. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 23. aprila 1930. Besedilo: Zadruga državnih službenika | za nabavku namirnica v Novem mestu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrisala sta se iz načelništva dva člana: Soban Josip in Strajnar Vekoslav. Vpisali so se novi člani načelništva: Lamut Anton, učitelj, Kambič Ivan, višji poštni oficijal in Koželj Ljudevit, učitelj, vsi v Nove mmestu. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 23. aprila 1930. ; j (Firm. 65/30 — Zadr. II 291/14.) * 194. Sedež: Poljane nad Škofjo Loko. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Električna strojna zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Čadež Anton, posestnik, Srednjavas št. 9. Vpiše se član načelništva: Šubic Ivan, posestnik in mizar v Poljanah št. 39. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. 1 (Firm. 1042/30 - Zadr. VI 160/26.) * 195. Sedež: Rakičan. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 16. Zadruga razglaša svoja oznanila z vabilom, nabitim v poslovnih prostorih, v važnejših primerih pa z dostavitvijo posebnega pismenega obvestila. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. (Firm. 522/30 — Zadr. IV 33/5.) 196. Sedež: šiška. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v šiški, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Hafner Mihael. Vpiše se član načelništva: Malgaj Anton, slikarski mojster v Ljubljani VII., Knezova ulica št. 22. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 985/30 — Zadr. IX 19/3.) * 197. Sedež: Šmartno pri Litiji. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Fincinger Ognjeslav. Vpiše se član načelništva: Robavs Ivan, posestnik v Šmartnem. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. JII., dne 26. maja 1930. (Firm. 935/30 — Zadr. IV 70/57.) * 198. Sedež: Št. Peter pri Novem mestu. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Petru pri Novem mestu. Zbrisal se je dosedanji član načelništva: Blažič Franc, posestnik v Mačkovcu št. 14. Vpisal se je novoizvoljeni član načelništva: Bevc Josip, posestnik na Kiju št. 1. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. inaja 1930. (Firm. 96/30 — Zadr. II 46/45.) * 199. Sedež: Železniki. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Pašna zadruga za občine Selce, Železniki in Sorica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Železnikih. Po sklepu občnega zbora z dne 19. marca 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 1., 21., 29. in 29/a. Besedilo zadruge se glasi odslej: »Pašna zadruga za selško dolino na Češnjici«, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Sedež zadruge odslej Češnjica. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 26. maja 1930. (Firm. 965/30 — Zadr. VII 131/27.) Razne objave. Broj 44.614/1930. 1442 OGLAS JEFTIMBE. Predmet: Dobava koksa za Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. Središnje ured za osiguranje radnika u Zagrebu održat če u svojim službenim pro-storijama u Mihanovičevoj ul. 3, soba broj 315, javnu pismenu jeftimbu i to dne 15. j u n a 19 3 0. u 10. sati prije podne za dobavu koksa za uredjaj centralno grijanje svoje zgrade u Zagrebu. Ponude imadu glasiti na cjelokupnu dobavu od 100 vagona koksa za loženje ure-djaja centralnog grijanja. Ponude se imadu biljegovati sa Din 100 i predati u zapečačenom omotu do gore označenog roka u urudžbeni zapisnik Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Na omotu valja napisati: »Ponuda za dobavu koksa na jeftimbeni oglas broj 44.614/1929.« Jamčevina u izuosu od 5% ponudjene svote za domače državljane, a 10% za strane, imade svaki nudioc položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu te potvrdu o tome uničiti povjerenstvu prije otvaranja ponuda. Kao jamčevina može služiti: 1. Nevinku-lirana uložna knjižica koje velebanke ili gotov novac. 2. Državni vrijednosni papiri računajuči ih po nominali. 3. Uložnica Državne Hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar Fi-nansija oglasio podesnima za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nominale, konačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrovano kod gene-ralnog inspektora Ministarstva Financija samo kao privremena kaucija, koja se u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih spomenutih kaucija. Dostalac dobave imade ovu jamčevinu povisiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) ponudjene svote. Ponudi dužni su nadmetači priložiti pismenu izjavu da su im uvjeti jeftimbe poznati te da pristaju po istima nadme-tati se. Svaki nudioc ima doprinjeti pismenu uvjerenje svoje nadležne trgovačko - obrt-ničke komore, esnafa ili sindikata o pravu učestvovanja kod javne licitacije. Isplata zaslužbine izvršivat če se narni-rama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5% svote koja se podiže. Ponude koja ne bi propisanim uslovima odgovarale ne če se uvažiti isto tako i naknadne te brzojavno podnešene ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti nijednu ponudu, niti najjeftiniju niti obrazložiti izbor nadmetača. Potanke i jeftimbene uvjete mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika uz cijenu od Din 15’— kao i eventualno mužna razjašnjenja. U Zagrebu, dana 3. juna 1930. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. 1439 Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imela Tekstilana, d. d. tovarna sukna v Kočevju, dne 2 6. j u n i j a 1 9 3 0. ob 16. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance ter računa izgube in dobička per 31. decembra 1929. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobritev bilance in podelitev razreš-nice upravnemu svetu. 4. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika. 5. Raznoterosti. * Tega občnega zbora se smejo udeležiti in glasovalno pravico na njem imajo le oni delničarji, ki založe vsaj 6 dni pred občnim zborom najmanj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri blagajni firme v Kočevju ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Kočevju. Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Ljubljana, dne 6. junija 1930. Upravni svet. —■— ♦------ 1440 Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imela Zadružna elektrarna, r. z. z o. z. v Trbovljah, dne 2 6. j u n i j a 1 9 3 0. ob šestnajstih (ob 4. uri popoldne) v dvorani Sokolskega doma. Dnevni red: 1. Zapisnik o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva; a) o reviziji blagajne; b) o računskem zaključku za 1. 1929. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929. 5. Izžrebanje treh članov načelništva in volitev novih članov. fi. Slučajnosti. Opomba: Ce bi bil razpisani občni zbor nesklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih zadružnikov (§ 26. zadružnih pravil). Trbovlje, dne 6. junija 1930 Načclništvo. Izdaja tiskarna »Merkui«, Gregorčičeva ulica 23, Za tiskarno odgovarja Qtmac Mich&lek. **> Urednik Janez Debevec, •— Za inseratni del odgovarja Avgust Kozama. « Vsi v.