Letnik 1. (LVI.) V Ljubljani, 24. decembra 1903. List 52. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Sveti Peter Forerij (Fourier) in škof rezenski Mihael VVittmann, vstanovnika kongregacije ubogih šolskih sester „de Notre Dame44. II. Škof Mihael Wittmann. i Konec.) Naš dragi slovenski narod, ki se je več kakor dve stoletji hrabro in pogumno bojeval proti krutim Turčinom, da si ohrani drago očetnjavo, se je v šestnajstem stoletju pogumno in moško ustavljal verskim sovražnikom, ki so mu hoteli vzeti staro katoliško vero, ter mu vsiliti novo krivover-stvo. Slovenski narod je ostal zvest in iz srca vdan sv. katoliški cerkvi ter njenemu vidnemu poglavarju, rimskemu papežu. Oj, da bi se pač slovenski narod ubranil novim zapeljivcem, ter zapiral svoje uho in svoje srce brezbožnim sovražnikom vere, kateri ga hočejo odtrgati od matere svete cerkve, od vira resnice, od Kristovega namestnika, rimskega papeža. Pobožni škof Wittmann, kateri je s proroškim od Boga razsvitljenim, bistrim očesom gledal v prihodnjost, zapisal je o našem času sledeče besede: „Oj, za sveto Jezusovo cerkev bojo prišli žalostni dnevi. Trpljenje Jezusovo se bo v vseh delih ponovilo na najžalostneji način na sveti cerkvi in na njenem poglavarju. Vojska bo in vstaja in kri bo v potokih tekla. Glavo sv. cerkve bodo zlobno napadali, in preganjani bojo škofje in duhovniki; v vseh mestih bodo razprtije in zmede. Odpadali bodo ljudje od prave vere in godila se bodo mnoga bogo-skrunstva. Da, prišli bodo hudi časi. tako, da bi skoraj človek mislil, da bodo zmagali sovražniki Kristusovi in njegove svete s predrago krvjo odrešene cerkve. Duhovstvo bo pa stalo trdno in odločno, in dobro ljudstvo bo se zvesto držalo duhovnov. Splošna ločitev se bo izvršila. Pšenica se bo vejala, in skedenj se bo očistil. Skrivne družbe bojo naredile mnogo škode in pogube, razun tega bodo razširjale veliko denarno gospostvo; tako, da bojo premnogi oslepljeni in otrovani po ostudni zmoti. Pa vse nič ne pomore......Pohujšanja bo sicer mnogo, in gorje njim, po katerih pohujšanje pride. Dasiravno bodo nevihte grozovite, vender ne bodo nikakor mogle omajati skale, na katero je Gospod sozidal svojo cerkev. Zveste ovčice se bodo tesno združile in v molitvenih društvih se bodo u sta vi j a le so vraž ni kom s ve teka toliške cerkve." Naj spoštovani čitatelj premisli, ali se ne vresničujejo proroške besede svetega moža v sedanjem času do pičice. Izpolnilo se je prorokovanje o preganjanju cerkve; ne dvomimo, da se tudi izpolni o zmagi in o povikšanju Kristove neveste. Bog daj, da Slovenci dragi biser, sveto katoliško vero, zapuste tudi svojim otrokom in vnukom nedotaknjeno in neoskrunjeno. Saj se niso zastonj za njo bili vojevali naši predniki, ki naj jim bo slava in čast. Preganjalcem redovnikov, sovražnikom KriMove neveste, sv. cerkve, in nasprotnikom Gospodovega Maziljenca. Božjega sina. kličemo pa v spominj krasne, večno resnične Usede kraljevega pevca-proroka Davida. kateri v svojem II. mesijanskem psalmu laku lepo opisuje nespametne, brezvspešne boje brezbožni kov pioti Bogu in njegovemu MazJjescu. ter njegovo slavno zmago nad so\ razni"'. Naj navedemo doslovno po pesnik Ivan Ve^elovem prevodu ta znameniti in za našo d »bo značiini psalni. s katerim se hočemo posloviti od spoštovanih čitateljev. K i narodje snujo upor? i\. j v zlo!)i ničevi razsajajo? i *r»>>ra..e zemlje kralji vstajajo, in knezi /hirajo se v zbor, Bogu se rogajo neumno. In Njemu. ki ga pomazilil je: .Okove, ki nam jih posilil je. Razhijmo". vpijejo pogumno. A On. ki vlada jih z nelns. (iospod mogočni posmehuje se; A pride čas. da Bog maščuje se: Da zagrme jim do ušes Njegove jeze grozni doni: .Jaz sam poinazal silovitega Sem kralja Svojega, častite Ga Na sveti gori, na Si j on i". Govoril je Naj visi sam. Dejal Mi Bog je: »Sin moj pravi Si. Rodil se danes v večni slavi Si; Narode v dedi no Ti dam. V last zem^ke naj meje Ti hod o; Pokori z žezlom Si železnim jih. Udari z mečem ostroreznim jih. Raz hi j kot i I nato posodo". Vladarji vi. razum torej! Sodniki zemski poučite se! Gospoda s strahom veselite se! Služite / gro/om Mu vselej. Spoštujte Sina. da vas hrani: Ce s pota pravega udarite. Njegovo jezo si razzarite! Pač srečni so. katere lnani. I Bile. Pred jaslicami. Človek. Zakaj, o Jezus mili. Tu v jaslicah ležiš? Zakaj, kedo te sili, I)a v revščini medliš? Dete Jezus. Ljubezen čista sama Me vedla je z višin. Da rešim rod Adama Okov, oblastni tmin. Človek. Li vreden stvor je grešni Da mu, o večni Bog. Postaneš angelj rešili. Da zanj trpiš ubog? Dete Jezus. 0 j duša, glej! človeška Nad vse je vredna stvar; Saj hčerka je nebeška. Ki ne zamre nikdar! C love k. A duša ni ljubila Te. Dete presveto. Ker z grehom izgubila Je Tebe in nebo. Dete Jezus. Zgubljene da popeljem K Očetu spet nazaj. Zapustil sem z veseljem. Neskončno srečni raj. Človek. Krilatov spev odmeva V višavah Ti glasno; 1 moja duša peva Zahvalo ti zato: Oj Dete. sveto Dete, Ti nada vseh rodov, Sprostri ročice svete Deleči nam blagoslov! Radoslav Silvester. Božični praznik v Kini. Z veseljem se spominjam praznika, ki mi je bil že v otroških letih posebno ljub. kterega pa sem moral sedaj obhajati daleč od svoje domovine, sredi kitajskega ljudstva. Bil je to praznik rojstva Gospodovega, dne 25. decembra, po kitajskem koledarju pa Iti. dan 11 meseca v 8 letu vladanja cesarja Kvangsuja. Kakor bi se hotela vdeležiti tudi narava tega svetega večera, zabliš-čalo je o mraku na jasnem nebu nebroj zvezdic, sredi med-nje pa je priplavala kakor kraljica na prestolu mila luna. Na zemlji je vladal nekak svečan mir in začel sem premišljati, koliko lepši pač je moral biti šele prvi sveti večer, ko je stopil lzveličar sam kakor revno dete na zemljo. Četrt ure pred polunočjo se je oglasil misijonski zvon vabeč verne na slovesno službo. In mala cerkvica je bila v najkrajšem času prenapolnjena pobožnega ljudstva. Dan poprej je ozalj-šalo milijonsko osobje oltarček v cerkvici, kolikor so v to dopuščale gmotne razmere. Tla pred njim pa so bila pregrnjena z rudečitni pregrinjali; dragocenih preprog seveda misijon ni še mogel preskrbeti. Podobe križevega pota so lepšale stene tega božjega poslopja, dve kineško opravljeni svetilki pa ste razsvetljavah vso notranjščino. Bolj revnotno je bilo, toda tukajšnji katoličani do tedaj uiti toliko niso videli. Malo pred polunočjo smo pričeli z običajnimi božičnimi molitvami, nato pa je začel mašnik darovati slovesno sv. mašo. Žalosten sem postal vzrši duhovnika na tolik praznik v istem masnem oblačilu, kakor ob delalnikih. Tolažil sem se z mislijo, da je lzveličar sam že naprej oznanil revščino in trpljenje. Po evangeliju je mašnik v ginljivi propovedi vernim razložil velik pomen tega dneva. Konec svetega opravila je ostalo nekaj vernikov kar pred cerkvico okoli ognja peva-joč nabožne pesmi novorojenemu Kristu na čast. Zgodaj v jutru se oglasi v drugo misijonski zvon. ln verni so se zopet vsi sešli, brez izjeme. Ob tej tihi sv. maši je prejelo 45 oseb Najsvetejše. Dan prej pa tudi 25. Nato pa je zopetna slovesna sv. maša zaključila dopoldanske slovesnosti. Krog ene ure popoludan se je pričel skupen obed, ki se ga je vdeležilo nad 40 oseb. Če tudi sredi zime morali smo se zadovoljiti kar na prostem, saj je solnce še dosti gorko sijalo in jed se je kar najbolj prilegala vsem. In tako se je ohranila ves ča> prava, zmerna dohrovoijnos; med veselimi, dovtipnimi p. »j»ovuri. Potekel pa je čas obeda iu treba h' je bilo zbrati na popoldansko službo božjo. V teh krajih je lepa navada, da se opravlja vsako nedeljo in praznik sv. križev pot in >icer za dekleta in žene dopoludan. /a mladeniče in možke popoludan. Med molitvijo m razvedrilom nam je prijetno minil blaženi dan rojstva (jo-podovvna. Na deželi tu med Kitajci obhajamo k stu; praznike s toliko slovesnostjo in ti >«»: Božič. Velika noč, Binkošti in Marijino vnebov/eije. Obilo dela ima misijonar re- ob teh dnevih, a še več pa vžije veselja med pobožnimi novoveruiki. (Po pomolili :/ Kun i .v\,ik><< < ir«<>v Na praznik sv. Štefana. OmnjmhI. ik- -št, j jim ',i ^rv:; •iKj .•{►•.»l 7» Sv. Avguštin se izraža : ..Svetniški godovi so zato vstanovljeni v cerkvi, da nam sobratov iu sosestra vzvišenih čednosti vzbujajoč hude našo čednosi in da njihove kreposti posnemljemo v svojem živenju tudi mi." Danes praznujemo eden izmed redkih nam zapovedanih svetniških praznikov. In sicer koj neposreduje za praznikom, posvečenim Gospodnjeinu psv. rojstvu. Kako, da taka odlika za sv. Štefana mučenca? Zato, ker je sv. dijakon Štefan prvi izmed vseh zavednim prepričanjem dal svoje živenje za Jezusa in njegovo sv. vero. Pred njim so za Jezusa umrli nedolžni otro-čiči; a šiloma zavedeli se niso tega najvi-šega daru. V tem svojem umiranju je sv. Štefan pokazal izredno ljubezen do sovražnikov. Zato naj bode to za današnje premišljevanje o ljubezni do sovražnikov. Bode naj kakor neko darilo novorojenemu božjemu detetu. Saj nam postane na križu viseči božji Sin le za nekaj časa v prihodnji velikonočni cerkveni dobi sam najsvetejši izgled, kako naj ljubimo ne le prijatelje, nego tudi sovražnike: saj umira za oboje. Judje v starem zakonu so le malo poznali dolžnost ljubezni do bližnjega. Zgodba o usmiljenem Samarijanu (Luk. 10), ki jo Jezus pripoveduje učeniku postave in po njem vsem nam, slika: kako niti jud- duhoven niti jud- levit nočeta v pomoč biti ljube roke tako potrebnemu ranjenemu judu malomarno in slaboiz:gledno gresta menio svojega sorojaka oba- Še le sovražnik judovskega ljudstva, ta tako usmiljeni Samarijan mora priti, da to stori, kar bi bila dolžnost vsakaterega čutečega srca. Še celo tako so si olajševali judovski pismouki, da so učili: »Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega neprijatelja" (Mat. 5.) ter so razširjali tak krut uk med svojim ljudstvom, akopram ga niso bili v stanu dokazati iz besedila starega zakona. Tako malo obzirnosti do sovražnika so torej kazali judje. In pagani? Ti pa še prav posebno niso hoteli spoznati tujega človeka za svojega bližnjega. Rimljanu je bil vsak tujec neizobražen barbar ter mu usmiljenja izkazovati ni treba bilo. O najizobraženejem vseh narodov v predkristovem času, o Grkih, pa se celo trdi. da jim je bilo vsako tuje ljudstvo barbarsko - da, celo to se pravi o njih: kako so v svoji vednostni in umetnostni oholosti barbare imenovali tudi veleslavne Rimljane. Zato se tem paganom, ki so tako postopali do svojega bližnjega, čudili ne bomo. da jim človek če ni bil v družbi odličen, niti ni bil človek. Svoje ostarele sužnje so namreč, ko jih rabiti niso več mogli, metali za hrano ribam v ribnjake. In nobena oblast ni več poprašala za temi izginulimi žrtvami paganske objednosti. Tako torej z vedenjem do sovražnikov in do bližnjega sploh med judi in pagani v starih vekih. A kaj krščanska sv. vera? Sv. krščanske vere izglednik je pa današnji dan praznovani svetnik, sv. Štefan. Njega molitev, umirajočega pod kamenjem svojih ubijalcev, se glasi: »Gospod, ne štej jim tega v greh!" In ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu". (Dej. apost. 7.). Vsi Gospodnji apostoli, vsi pravi učenci so goreli ljubezni do bližnjega ne le prijatelja, nego tudi sovražnika, zjvenje dati za tako svoje prepričanje jim ni bila pretežka žrtev; zdela se jim je dolžnost. Vedli so se ob tem po besedah nad vse plemenite Gospodnje postave, ki se glasi: »Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike; dobro storite tem, ki vas sovražijo in molite za nje, kateri vas preganjajo in krivo dolže, da bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih; ki pusti svoje solnee sijati nad hude in dobre in deži čez pravične in nepravične". (Mat. 5, 44. 45.). »Ni popolna ljubezen do bližnjega", govori sv. Avguštin, »razun če izpolnjuje, kar Krist zapoveduje govoreč: Ljubite svoje sovražnike". In ta isti cerkveni očak nadaljuje pišoč: ,Če uči Gospodnji evangelij, da moramo ljubiti sovražnike, ni nam dan s tem svet, pač pa nam je dana s tem postava". Torej ni prav, če hranimo tudi le kako malenkostno jezo do bližnjega v svojem srcu. Ni prav in ni krščansko, če pustimo, da zajde solnee in srd nam še tli v notranjem. Zgoditi bi se nam vtegnilo prav kakor ob nevarnem ognju, ki žari na ognjišču. Razplini se tako zelo lahko čez ognjišče in vgonobi poslopja, vasi in obširna mesta. •ib Nekje je stala sloveča hiša, pozidana posebno še v to. da bi ljubeznivo sprejemala vsacega potrebnega; pred vsem vsacega bednega potnika. A do nje pride nekokrat mož, ki se je bil zameril hiše načelniku. Mesto da ga sprejme — mu vrata zapre. - Koj kmalu po tem prejme od-vrnjenca list te le vsebine: »Vi, nekedaj tako srečni slugi Gospodnji, danes slugi svojih človeških nečednosti, vi si potresate spo-kornega pepela na glavo, a mešate si pa ob enem v jed strup svojih strasti. Zastonj se krotite in molite iz postelj vstajajoč po noči, če svojega bližnjega nočete poznati niti po dnevi. Lepo znate govoriti do svojega Boga. a grdo besedo odpravljate ob enem njegove otroke, sobrate si na zemlji. Bog vas ne čuje poprej, nego vi hočete čuti podpore potrebnega celo svojega sovražnika". Te besede, dragi, si zapišimo tudi mi za vodilo svojemu/,bivanju na zemlji in ljubimo svoje sovražnike. - Amen. Novo leto. K«» je l>il<» dopolnjenih osem dni. dano mu je bilo ime .le/us. »Luk. 2) Motili bi se, ko bi mislili, kako dobro se bo godilo novorojenemu detetu Jezusu na zemlji. Ker prav danes pred tednom praznujoči njegovo rojstvo smo se spominjati morali že koj tretji dan po njegovem prihodu na svet, kako je bežal pred krutim Herodom v Egipet - bil nam je tak grenak spominj godovni dan1 / nedolžnih otroci i če v. In da ni, dragi, cula Gospodnja roka nad detečjim živenjem, ne mogli bi pričenjati solčnega leta v njegovem sv. imenu, kakor je pričenjamo danes in ne mogli bi si drug druzemu izražati za novo leto onih krščanskih novoletnih voščil, kakor je čujemo — kamor že stopimo danes. Ker ima vsakedo ob novem letu voščil, spodobi se. da je tudi jaz donašam svojim vernim poslušalcem. Kakošna naj mi bodo ta novoletna vam voščila? Nič drugačna, nego se čujejo danes tisoč ter tisočkrat vsepovsod izven božjih hramov. Ta moja voščila tu s svetega kraja so vam torej: zdravje, za do v olj nos t in dolgo živenje. 1-vič vsem vam želim zdravja. Telesnega zdravja vam želim, ker sicer niste v stanu izvrševati teh dolžnosti, kakor jih ima vsak vas v svojem poklicu. Bolnik namreč je usmiljenja vreden in je velik revež na zemlji. Pazite torej, da si po svojem zadolženju ne pokvarite telesnega zdravja. A kolikor je duša več od telesa, toliko bolj še vam voščim v prihodnjem letu dušnega zdravja. Kaj ti pomaga rdeče lice, če se je pa duše poprijela grda gnjiloba smrtnega greha? Ta greh ti dušo razje in te sploh vsega ugonobi. Zato vam želim za novo leto milosti božje. To je tisto zaželeno ti dušno zdravje, ki se ti deli v zakramentu sv. pokore in vtrdi v sv. obhajilu. Dušno zdravi bodete v novem letu vsi, če slušate dan za dnem tega leta glasu angelja varuha, ki vam je namenjen biti v prijateljsko pomoč. Kedor vas sklene z angeijem varuhom sedaj ob začetku novega leta posebno prijaznost, zatrjam mu. da m u bo to konec leta v prisrčno veselje. Videl bo, kako je z njegovo pomočjo izpolnoval vse. kar velevajo božje, cerkvene in svetne zapovedi; kako je prav posebno še ohranil si tisto dušno belino, ki je izmed vseh nam posestev prvo in najljepše; ohranil si tisto svojost, ki najbolj prikupi ja Bogu in angeijem in ljudem. 2-gič želim vam za d o vol j n osti. Ljudje so redoma zadovoljni, če so preskrbljeni z vsem tem, kar trehajo tukaj na svetu. Kmetovalec je zadovoljen, če pridela veliko; kupec, če je skupil mnogo blaga. Vse to je dobro, res dobro za na svetu. A vsi pa veste, da prave zadovoljnosti to vender le tudi na svetu ne rodi. Prava zado-voljnost ne biva zunaj nas in je ni v svetnem našem premoženju. Prava zadovoljnost stanuje v sredi srca: v mirni naši vesti je prava zadovoljnost doma. To zadovoljnost mirne vesti nosimo vedno seboj in ta zaklad je izmed vseh tisti, ki nas nikedar ne teži, nego nas vsak trenutek blaži. Drago-ceneji ti je zaklad mirne vesti, nego da bi posestoval zaklade obeh Indij. Prav mirna vest je bila, ki je Josipu v Egiptu ohranila zadovoljnost tudi v ječi; mirna vest je bila, ki je učinila, da ni bil strašan Danijelu levnjak. Mirna vest je, tako se bere. včinila, da je v zadnjem francoskem prevratu prespal nedolžni obsojenec vso tisto noč, preden so ga dejali bili zjutraj ob glavo. Veliko je na svetu, kamor vlečejo človeške želje; a posestva mirne vesti ne prekaše nobena nje. Lep je zvezdnati obok v po-nočnem času nad tvojo glavo; a lepši, brez-primerno lepši je oni nebes zadovoljnosti, ki se je razpel v srcu človeka, ki mu je najdragoceneji dar bila mirna vest. 3-jič vsem vam želim dolzega živenja. Človek, ki je zdrav dušno in telesno in ki ima dobro vest. rad na zemlji živi. Čemu tudi ne? Celo tako se navadi živenja tu, da trepetom pričakuje ure. ki mu prestriže živenja nit. Prav. naj le živi; koliko pa nekateri v tukajšnjem živenjti dobrega stori. In še črv v prahu se smrti boji. Naj torej živi! - A. dragi, za novoletnico vam jaz še daljega živenja želim. Na Kanarskih otokih kažejo drevo,* ki mu starosti prisojajo več tisoč let, strme občuduje popotnik to častito rastlino. To je silna starost, a vender vam. dragi, danes še veče starosti želim. Tisto živenje mi je namreč v mislih, koje vam slika apostol z besedo: w Večno živenje". V dobri s ves I i sem si tudi. da se vam izpolni to tretje moje voščilo v tem slučaju namreč, da se vam je obistinila moja želja v dušnem vam zdravju in o miru vesti. Ko se vam odprejo nebeška vrata za vselej: takrat vam je vresni- čeno tudi 3-je voščilo večno živenje. * * * To, dragi, moja voščila za novo vam leto. prišla so iz dobrega srca; zato upam, da ste jim odprli pot do srca. Saj so tudi. prepričan sem. dobra srca vas vseh. Začeti jajmo pa po milem navodu sv. cerkve to novo leto v Jezusovem imenu ter v imenu sv. družine. Kakor se nam prihodnjo spomlad, ki nam zopet ni tako daleč. naše cvetke po oknih jamejo obračati vse za solncem tako naj bodo. poučenim nam po tej prikazni iz narave, naša srca vse to prihodnje leto vselej odprta luči Jezusovega imena. Amen. Dr.Kvn.i Df.uo I)r«-\<» orj.ik Leon XIII. Bolezen in s 111 r t. Predno to opišemo, nekoliko čertic o tem, kako je živel Leon XIII. Ker je zadnja leta le malo spal; le kakih 4 5 ur v noči, vstajal je še le proti 9 uri. Kmalo potem je maševal. Stregel mu je njega zvesti služabnik Centra. Z i zajuterk je vžival mlečno kavo, ali pa čokolado. Do ene ure so trajale avdijence. Ob 2. uri je obedoval. Vžil je juho, bel<> meso, sadje in malo vina z vodo. Postne dni, ob petkih in sobotah, je bila na mizi bela riba in zeljenad. Centra je stregel. Bivališče so mu bile 3 sobe in knjižnica. Po obedu si je dal brati italijanske in francoske časnike. Ob 4. uri je bral došle depeše, reševal vloge in pisma, kar je trajalo 4 ure. Vmes je molil brevir in premišljeval. Ob 9. uri je vžil juho iu mehko kuhano jajce. Ob 11. uri je šel počivat. Po zmernosti je Leon dosegel visoko starost, sicer pa ga je vidno ohranjeval le Bog. Živel je 93 let, 4 mesece in 18 dni. Kaj pravi kralj David? »Dnevi naših let v njih je 70 in pri močnejših 80 let; in kar jih je več, težava so in bolečina." Obhajal je celo vrsto jubilej in I. 1898. 60-letnico mašništva. Izpolnil je HO. I. škofovstva dne 20 iebr. 1903.. 3. marcija 1903. pa je obhajal 25 letnico papeštva. Takrat si je nakopal nahod in katar. Ker si ni dal počitka, razrasla se je bolezen. 3. julija je pritegnila vnetica pljuč in reberne mrene z ekssu-datom. Dne ('». julija je bil previden iu je še potem večkrat prejel sv. obhajilo, ko se je maše-valo v njegovi sobi. Dvakrat je bil te zadnje dneve operiran. Veliko je trpel, spanja ni bilo, ni tun dalo dihati, srce je pešalo. Verniki so veliko zanj molili, v Ameriki celo protestantje, v Turčiji pa tudi judje in mohamedanci. Ko je do-znal to Leon, vzkliknil je: „0 blažena bolezen". Često je izjavil, da mu bode ta bolezen v smrt. A živel bi bil rad še dalje. To je tudi izrazil v pesmici, ki jo je zložil v začetku bolezni. Cesarji in kralji, škofje in mašniki so dan za dnevom vpraševali, kako se počuti papež. Bolezen se je sedaj izhudila, sedaj se je boljšala. A dne 20. julija so hitro pešale moči in zavednost je ginevala. Bil je zelo soparen dan. Že pred poludnem se je začela agonija. Tedaj so bili poklicani vsi kardinali. Tudi vsi visoki dostojanstveniki papeževega dvora so prišli v bolniško sobo. Veliki pen i te 11 ci ar i j kard. Vannutelli je podelil papežu poslednjo absolučijo. To je bilo jako ginljivo. Papež je bil še pri polni zavednosti. Nekaj besedi je še govoril kardinalu Oregliji, ter mu je cerkev priporočil. Monsignore Bisleti izprosi od papeža blagoslova za člane papeževe antikamere, ki so bili zbrani v bližnji dvorani. Papež ga podeli ter pravi: „Questo T ultitno vale to je moje zadnje slovo". Potem poda kardinalom z veliko težavo roko. Kmalu na to se onesvesti. Ob .V* 1 uri naznani telesni zdravnik Laponi solznimi očmi, da se bliža smrt. Kard. Vannutelli kleče pri vzglavju začne moliti molitev za umirajoče; dočim so kardinal Ram-polla in dostojanstveniki do HO oseb klečali in bili močno ginjeni. Ko je ob 4. uri sapa zastala, naslonil je papež glavo nazaj ter je mirno zaspal v Gospodu. Bliskoma se je širila vest o smrti papeževi po Rimu in širom sveta. Zvečer so zvonili veliki zvonovi papeževe škofijske cerkve, lateranske, kakor tudi sv. Petra cerkev. V palačah rimskih velikažev zaprli so portale ali hišna vrata. To se je zgodilo tudi v palačah poslanikov. Radi imendana kraljice Margarete razobešene zastave so bile poodbrane ali zvite. Na odredbo vlade so bile odpovedane gledališčine predstave, javni koncerti in razsvitljava. Vojaštvo si je nadelo žalo gala-uniformo. Prodajalnice so bile zaprte, in na vratih so bili črno obrobljeni listi prilepljeni napisom: „Zaprto radi svetovnega žalovanja". Prvi v našli državi je naš presvitli cesar Fran Josip svojo žalost izrazil v telegramu do pronuncija kardinala Taliani doslovno: „Y hipu, ko je ves katoliški svet po vesti o smrti svojega najvišjega pastirja vtopljeu v žalost, mi je posebno na tem, da Vam izražam veliko britkost, ki mi jo pro-vzročuje ta velika izguba, in jo tako zelo občuti ves svet. Otroška ljubezen in neomejeno spoštovanje, ki sem je gojil do sv. očeta za njega življenja sledi ranjkemu v večnost. Njegov spominj bode vedno blagoslovljen in zagotovljen mu je za vse čase odličen prostor v analih naše svete cerkve". To katoliškega vladarja vere na-dahnjeni telegram. Isto so storili drugi katoliški vladarji. Da še celo drugoverski vladarji so izra-žavali svoje sožalje. Omeniti je žalnih depeš nemškega cesarja ter predsednika zedinjenih držav Pozornosti vseli vladarjev >i je bil Leon XIII pridobil po /nameniti okrožnici /a dne 1. novembra lo v njem vtelesene in vresničene besede: „Ti >i Peter, in na ti» >kalc> zazidam svojo cerkev in peklenska vrata je ne zmorejo". /upnik Alojzij Kumnirr. Vabilo na „Daničino" naročbo za I. 1904. »Danica* je zagledala beli dan petek 20. februarija 1903. Obiskala Vas je po obljubi v 52. številkah, kojiii zadnja se vam danes nudi v roko. Po obljubi Vam je „Danica" to leto izkazovala velikost in lepoto katoliške cerkve ter razodela v njej čudna pota božje previdnosti. Donašala Vam je slovenskih pastirskih listov. V vezani in nevezani besedi Vam je vtrjevala ljubezen do Boga, do njegovih svetnikov, do vidnih Kristovih namestnikov: zamrlega Leona XIII. in v novo izvoljenega Pija X. Trudila se je vžarjati Vam ljubezen in vtrjevati Vas v ljubezni do vernega slovenskega rodu in do slovenske domovine. Zato Vas je vodila tako rada v pobožno domačo preteklost nazaj in Vam v poučnih in razvedrilnih slikah stavila pred oči to. kar se je v preteklih časih godilo na vaših tleh. Zavzemala je strogo avstrijsko stalo učeč Vas spoštovati vsako oblast. Donašala Vam je osnutkov cerkvenih govorov nedeljo za nedeljo ter praznik za praznikom in več nego te obljubljene si načrte tudi obširneje pridige ste brali v njej. Ni zanemarjala bogoslovskega polja, niti raznovrstnih znanosti in umetnosti, ki so dika človeškega duha in ga vodijo do Boga. Domačim in tujim novicam cerkvenim ali pa zvezanim s cerkvenim živenjem je rada odpirala svoje predale skrbeč tem potem ohraniti domači zgodovini kar vtegne zanimati kedaj posebno še naših zanamcev. Mar jej je bilo tega, da postane nekak rodbinsk list krščanstvo ljubečih slovenskih hiš. Na to je namreč merila vsa njena nabožna, poučna in tudi zabavajoča Vas tvarina. Kako je „Danica" zadostovala tej svoji nalogi, ni naša nego je Vaša sodba. Ker je pa ..Danica" to popisano Vam polje obedelujoči edin slovenski list, zanašamo se, da jej ostanete zvesti dosedanji čč. naročniki in da jej pridobivate še novih. Ostati namreč hoče v prihodnosti, kar je bila le vpopolnila bi rada to, kar je nepopolnega bilo. Zato jej je tudi vsem Vašim dobrohotnim svetom odprto uho. Spravljajte jo torej list za listom. Vezan ..Daničin" letnik naj Vam leži poleni v sobah na Vaših mizah. Od tod pa pogosto v roko jemljite to ,,Danico": Vi, stariši, in Vaši otroci. Konečno prisrčno zahvalo Vam - po Bogu nadarjenim ..Daničinim" čč. pisalcem ter pisalkam. Zahvalo Vam zato, kar ste storili letos: zahvalo Vam, da od prvega do zadnjega, od prve do zadnje hočete našemu najplemenitijemu delu zvesti ostati tudi za-naprej. Zahvalo Vam čč. naročnikom in ,,Daničinim" bralcem ter bralkam. Vsem Vam, dragi, ljubega zdravja dušnega in telesnega v novem 1904. letu ; vsem Vam vsestranske sreče ter božjega obilega blagoslova iz nebes. Ljubljana. 24. decembra 1903. Tomo Zupan, vrednik, lastnik in založnik. .Danica" izhaja petek n.i ivli poli in ulja po posli za vse leto ti kron, /a pol K-ta ■ < krone, za četrt K-ta 1 krono "iO \in Zunaj Avstrije velja za \>e let.. 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej Y Ljubljani m- dobi\a]<> pos.unezne strulke po 10 vinarjev v tabakarni: .Makso ltru>o\i. prid skotijo 1_\ ^—————— /.•> \Tisk Dragotin liri bar-j a v l.jubljna. ^ 4