17. hUjv.
V Ljubljani, v četrtek 10. februarja 1876.
Letnik IV.
I Meriti ae «prejemalo in vel (4 tristopu» vrata-
8 kr,, ta ae tiska I krut,
* • it и и it " n l® it uit it *t
Pri večkratnem tiskanji « CMM primerno sinanjta.
Rokopisi
se Dr VMtčajo, n»friuikur«iia pisma (e d« sprejemalo
Naroönino prejema opmvniltvo (administracija i in rk*pe<iii-iia ra Stan-n itfU h, »t. 11>
Politi cen list za slovenski narod.
Po po4tl	prcieman velja'
/a гек- irtu	, . !0 gt. — kr.
m pol lata	. . o .. — ,
ta ^et't Irl»	, . 1 u &ii
V admtrtiklrscHii vel)*
Z» relo leto .	t» gl. 4
«a pol leta .	4 ,, Sli
s» retrt leta . . "1 „ K V l.jabljani ua Imii po» »elja 6ч kr. vrr na leto.
Vredniitvo je trn Bregu niiifc
ilev. |»U.
ih«(» po trikrat aaUKleli <11 aieer
v torek , >'■ tru-k li .obotu.
0 smrti AuersperRovoga ministerstva.
Pet dni je že, kar je zapel mrtvaški zvonček, pet dni že poje in naznanja, da na Du-naji unrra uiinisterstvo Auerapergovo.*) Ustavo-verceni doni glas njegov žalostno na uho, uani pa je vsaj to. kar utrujenemu zašleniu popotniku lajanje pesa, ki niti naznanja, daje blizo ljudi — dobrih ali hudobnih, tega Se ne vć, a vendar upa, da bo prišel k dobrim ljudem. Mi Slovani davno že tičimo v vsakovrstnih nadlogah, De toliko po svoji, kolikor po drugih krivdi, zato obrnemo svoje; oko brž v tisto stran, od ktere nam kak glas na uho poči. Naravno tedaj, da je tudi zvonček, ki naznanja umiranje ministerstva Auersperg-Lasserjevega, brž nas zbudil iz otrpnosti, v ktero siuo padli Titled dolgega in hudega pritiskanja. Zbujeni po njem ne skočimo sicer vriskajoč kvišku, kakor da bi nam ta zvonček naznanjal uro odrešenj», kajti prevečkrat smo bili že ogoljufani, zato tudi veselih novic ne verjamemo prenaglo; — vendar pa poslušamo glas zvončka in čakurno, knj se bo pokazalo, ko vtihne.
Ministerstvo Anerspeigovo umira, z Auere-
*) Včerajšnji „Slov. Narod" ima iz Dunaj« dopis, ki pravi, du »o dopisi in telegrami čeških listov le domi&ijije in srčno želje (Miov. Nam »e pa vse to vendar bolj važno zdi; do tlaups le ni uradnih poročil, da je uiiaisterstvo padlo, a pričakujemo jih vaak treuutek. Če bi poročila čeških listov ne bila resnična, ampak brez vse podlage, bi bilo državno pravdniitvo gotovo dotične liste pograbilo „wegen Verbreitung beunruhigender, jeder Grundlage entbehrender Narhrichtcn" — kakor se je nam že zgodilo, ko smo po hrva&kih listih poročali o Srbiji. Saj imajo Čehi v Pragi ravno tako državno policijo, kakor mi v Ljubljeni.
Vredn.
Za predpust.
(Dalje.)
Morebiti bi vas znala noč najti ali zadr-biščiti. Postelje že dobite. Mija z mojim pajdašem sva oba zatosenico „jagra"; sva jo že „dol vstrelila"; njeno glavo že 14 dni U bab skube, pa so že tri parme polue perja naphali. Za postelje bova že mi dva skrbela. Vendar se ne zanašajte na to; zna biti bi morali v slami spati. Mija г mojim pajdašem imava grablje, ka vam smeti iz kečke pograbljati za-inorevn.
Morebiti da vas petek tam najde. To si tudi nič vi glave nc belite. Mija /. mojim pajdašem sva Muro užgala: on tam dol pri Radgoni, jaz pa tam gor pri Hazkrižji. Zdaj pa sva dala tri voze rib pripeljati: eden voz krapov, eden voz ščuk, eden voz pak menkavcev. Krapi bodo za može, ščuke za /ene, inenkavci pa za ledig-dekline.
Morebiti bi si vi, ki bodete na „gostUvanje" prišli, mislili, da ne bi imeli „escajga." Že 14 dni 14 kovačev v zapečku nože in vilicc dela
pergotn vred zapuščajo ininisterske sedeže njegovi toverši Lasser, Unner, (Unser; Auer-spergovo zapuščino, t. j. razrito, razdjano, zadolženo in obožano Avstrijo in pa ministre ^tremayerja, l'hlumecky-n, ManslVlda in Horstu uua prevzeti bivši minuter grof Taaffe, ter po svoji previdnosti in modrosti posaditi na iz-praznjeue sedeže onih treh nove si tovarše in pomauače.
Grof Taatfe jc bil predsednik tako imenovanega .,burgerministeriunia'1, ki je bilo ločeno v manjšino iu večino; on je bil takrat v Slovanom bolj prijazni manjšini, zato je prišel tudi v Potockijevo prehodno ministerstvo, ki je pričelo pogojevanje в Olli. Vendar vse to naj i)u in nc vzbuja posebnih nad. Novo ministerstvo bo nnjbr/e tako imenovano „gospodarsko'', brez pu-ebne politične ali strankarske barve, vsaj po vrč'-m iz vradinkov sestavljeno. ,,Politik1' namreč p Toča, da bo Lasserja nadomestil gotovo sedanji češki deželni namestnik Weber. Tedaj ima novo ministerstvo v prvi vrsti nauicu popraviti grehe in zamude do-zdajnrga ministerstva v gospodarskem obziru.
Skrajni čas je res že, da odstopi Auers-pergovo ministerstvo, ki je tretje iste vrste, namreč centralistične. Centralistična ministerstva bila so Avstriji vselej na škodo. Schmerling je zakrivil upor Ogrov ki je po bitvi pri Sadovi razkolil Avstrijo na dva dela, ktera sta potem uba popolnoma onemogla. (Jiskrovo ministerstvo je s svojo brezozirno^tjo in osornostjo bilo vzrok krvave ustaje v Dalmaciji, Auerspergovo pa pusti Avstrijo v tako slabem stanu, da v takem še ni nikdar bila. Odstopiti ima ravno v istem hipu, ko je bilo na najboljšem potu pridobiti si podporo dveh tretjin
s črnimi suknjami in s črnimi mustači, kak se rečejo — kebri.
Morebiti si vi mislite, da nebi bili dobre volje, da ne bi imeli igrcev (godcev). Tistih bomo dovolj imeli. Le vzemite seboj plitve žepe pak bistre noge. Če imate kakšno staro srebro, vzemite seboj; mi bomo vse tam takšne ljudi imeli, ki vam to „viin bekslajo."
Morebiti bi vi mislili, koko bi se to zgodilo. Naš mladi ženih in sneha sta hodila po logih in kraj vode. Njedva sta si tak „vkiip gučala", ka sta videla ptiče na par in ribe. Tudi mija se „vküp vzemva", kajti mija si borna tudi lep par. Tisto pa tako znate, da človek človeka trikrat potrebuje.
a)	Prvokrat kodar dete na svet pride, rabi babico in kumo. Babico, da ga v plenice povije; kumo pa za to, da ga pri krstu drži in na mesto njega odgovarja, ker dete nc more še govoriti.
b)	Drugič, kadar se človek ženi, si tudi ne more sam pomagati, za to potrebuje dva starašini za svedoka pri sprejetju sedmega sv. zakramenta, in dve podsnehalji ali svntevci.
državnega zbora, ko je pogojevanje z Ogri ravuo v teku. To je pomenljivo. Veudar se ne sme prezreti, tla se v ustavnih državah rnalo-kje kako ministerstvo, zlasti če je, kakor je bilo Aiterspergovo, v nasprotji z lastno stranko, tako dolgo drži, kakor to. Vsako odstopi navadno, ko je ^polnilo svojo nalogo, svoj program, ali pa se je pokazalo, da temu ni kos. Tudi Auerspergovo ministerstvo je imelo program, namreč pogojevanje za spravo z narodi popolnoma vstaviti, da bi se potreba „miru med narodi" kar iz sveta spravila. Na mesto vsega tega jeli so pritiskati Slovane z volitvami, ministerstvo, gnano po lastni stranki, je moralo delati postave nji všečne, da jo je zadovoljilo, in tako smo dobili postave, po kterih je po. tala Avstrija Prusiji kakor jajce jajcu podobna, ('"e bi se bile te postave Se po pruskem izgledu izvrSevale. potem bi bilo v Avstriji blizo kakor tia Pruskem.
Ali Avstrija je po dobri večini katoliška, tako početje moralo je vzbuditi nevoljo katoličanov in ta nevolja je prikipeln do vrhunca, ko se je pokazal žalostni denarni stan države, revščina in jiomanjkanje po vseh krogih, vseh stanovih. Tako je zadela pravična roka osode sedauje ministerstvo ravno, ko se je pripravljalo k novemu naskoku.
Dasiravno, kakor smo/e rekli, mi Slovani nimamo še posebnega vzroku veseliti se novega ministerstva, — ena luč nam vendar miglja skoz temne oblake, ki nas more z nekako nado navdajati; slabše namreč, ko zdaj, nt; more biti, sicer je sploh vsega konec. Zato zaupamo modrosti vladarja, da bo on zbral krog prestola svojega može, ki bodo bolj umeli blagor narodov, ko dosedanji. Upati smemo
c) Tretjokrat pa, kadar človek umrje, tudi rabi najmenje par ljudi, da mu napravijo „trii-žico" kot hišico, in ga spravijo v črno mater zemljo, iz ktere ga do sodnega dne več ne bo.
Morebiti bi vi rekli: „Vija (vi dva) nam nistn nič povedala, kamo pa kako?11 — Zenib
I. L in sneha I. I. vas lepo pozdravljata in prosita, da bi se „pomojali na gostiivanje" priti. Ne iSčite nikšnega vzroka proti, kakor so vči-nili tisti trije bogatci, ki jih je Gospod na gostovanje povabil. Tak vi se imate v nedeljo k 1. L „zagviSno" postaviti, jako zaran. Tam bomo imeli mali zajutrek; odsod peljali bomo se k svetej meSi, da njedva tam v cirkvo spre-vodimo, da zadobita zakrament sv. zakona. Tam odsod pa bomo se peljali nazaj v Babince; kadar pa tam popijemo in pojemo, bomo od-mandrali na ("ven." (Imenuje dom poročencev.)
Ko pozavčina to brbranjp končata, dobita sladkega vinca in mastne pečenke, da sta bolj „korajžna" in spretnpjša (misli: nespretnejša) za burke.
Pozavanjc ali vabljenje trajc po več dni, kakor pač razmere zaročencev dopuščajo.
celo. tla se Hohenwart čedalje boij bliža mini-sterskemu sedežu. Na en hip ne bo vse bolje, to je gotovo; najprej bo moralo ministerstvo državni vo/. izvleči iz močvirja, da bo mogel naprej, potem utegne nastopiti ono alt pa kako drugo za njim pot do sprave narodov, ki je toliko potrebna, tla brez nje ui misliti ziido-voljnosti in sreče vseh državljanov, ki daje edino le državi moč in ponosnost. I)a se pa to zgodi, tii dosti, da se premene osebe v mi-Dpterstvu; pasti mora sedanji sistem — to je „conditio, sine tpia non" za rešitev Avstrije.
Knlturoborstvo.
Ne г divjo silo, ampak s počasnim rušenjem in drobljenjem hoče frajmavrarstvo katoliško cerkev v Avstriji oslabiti, dokazuje „Vtld." 27. pros. Subvencija, ki se jc zapisala verski zalogi na dolg, je duhovatvo zlagoma vadila povišanja plače ne prejemati iz roke cerkvenih višjih, ampak iz rok posvetne vradnije. S tem se je pot odprla k ločenju duhovnega pastirja od njegovega škofa in k osamotovanju škofa; ob enem pa je verski zaklad tako ob-tćlen, da ga more država pod pečat djati, ako bi ne mogel posojenega plačati, ter duhovske redove postaviti v stan izumiranja.
Znano je, da liberalizem že nekaj časa hoče zmanjšati znatniše prihodke nekih škofij in samostanov. Da se ogne izgledovanja iu za-mrze. ako bi se vzdignil zoper posamezne, je liberalizem vse škofije in kloštre obložil s tako silnim davkom, da je obojnim uzeta zmožnost kaj storiti za svoje pomoči potrebne duhovne.
Knako dela liberalizem zoper duhovne redove. Želo klošterske postave mćri zoper jezovite, kterih frajmavrerji živih viditi ne morejo. Za vsem tem djan|em tiff namen, da se po ovinkih prežene ta red, ki je tako izvrsten za dobro odgojo mladine (kf mu celo preganjavci jezuitov sami svoje sinove v izrejo zročujejo.) Ob enem pa se 8 sladkimi besedami zatrjuje, da se ne misli nič hudega zoper katoliške kloštre, temuč le zunanje pravne razmere se hočejo vravnati.
Spis se sklepa z besedami: „Uboga Avstrija! lioš mar močneja, ako vidiš škofe obo-žane, duhovne znižane v modus-u vivendi, kloštre izmrte, jezuite zatrte, svojo mladino v prihodnjosti pa brezbožnemu frajmavrarstvu izročeno ?•'
Vsak le nekoliko umen Avstrijau in odkritosrčen patrijot mora spoznati, da posnemanje kulturoborstva je škodljivo Avstriji in podira vzvišen« namene, ki so v pregovoru: „Unitis viribus."
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. fobruarija.
Avstrijske dežele.
V»	v«t. so za Deakom toliko
solz prelili, da jih je za Auersperga le malo ostalo. Mi radi verjamemo, da žalujejo usta-voverci po možu, ki je pomagal Nemcem in Madjarom do gospodstva v Avtsriji. Će se pa zopet premisli, da je isti Deak z Beustom vred dal prvi migljej Avstriji in Ogerski na viseči poti, po kteri ste drčali in drčite še proti propadu, potem pač pravemu Arstrijcu ni vzroka žalovati po njeni. Kdino, kar je hvalevredno pri njem, biln je njegova nesebičnost, ktero hi mi tudi drugim politikarjem v posnemanje priporočali.
O kaki prememeinbi v ministerstvu veči del dunajskih listov še noče nič vedeti, vladna „Wiener Ztng." bo prinesla dotična pisma še le čez nekaj dni, ker za tri izstopivše ministre še niso najdeni nasledniki. Na Lasserjevo mesto ima priti, kakor poroča „Politik", če^ki deželni namestnik baron Weber, ki je bil nenadoma na Dunaj poklican. Lasser je bil po izgledu Banhansovem že prej prosil za dva meseca odpusta, kterega pa zdaj ne bo potreboval.
Ilržtttitl '#,!» o i* je v zadnji seji (v torek) sprejel nasvete o preinembi zakonske postave. Med ustavovem in ministri je nekak nemir; oboji sicer dobro čutijo, zakaj, a govoriti nihče noče. Vsak minister pn se podviza posebej staviti pogodbe, rekoč, da, če »c te ne spolnijo, ho odstopil. Ministerstvo pa je sploh pripravljeno na vse in rabi zadnje ure za to, da bi se opralo in opravičilo, morda tudi — za kaj druzega.
\ I'ritsi be jc ustavil nadškof in kardinal Ledohovski peljaje se v Rim. Obiskale so ga na|odličnejše osebe v samostanu oo. jezuitov, kjer je prenočil.
€>rof Inden««* je zdaj sam priobčil svoj načrt o turških reformah. To je storil — pravi sam — zarad tega, ker se je ta načrt po drugih listih napačno razglasil. Nasveti za turško vlado oblegajo petero toček, namreč: 1. popolno in neomejeno prostost vere;
Po srečno dovršenem odkazanem poslu zamcnita pozoviča pisano obleko in drugo ropotijo z navadnim „gvantom'- za delo, Na domu ženinovnn ali nevestinem treba rokave pod sukati in ве pripraviti na delo, — mesarija je njuna naloga; koljeta prešiče in goveda. Njuna je skrb potem pripeljati vina, od koder — že znata. Nazadnje še pripravljata mize in klopi ali stole v izbo; nabirata pri sosedih mizno orodje, sklede, krožnike (pladnje), kozarce, žlice, nože, vilice itd.
Kuharica vreduje z drugimi ženskami pe-rotnino, pripravlja potem za peči močnate reči, kakor: bosmane z različnimi podobami, štruce, kruh itd, pa tudi tort ne sme manjkati.
Vse to jc znamenje, da je dan zdavanja (poroke) že pred durmi, posebno pa kadar že vidiš, da ima nevesta in svatevci lase nasukane, kteri se imajo v lepe kito splesti. Tudi krojač je že naredil in prinesel novo obleko ženihu in združbama, a Si velja je «vojc delo dogoto-vila za sneho in svetrvco. Soštarn hvalijo, ker je tako lepo zbil lehke šolnje in črevlje po novej modi z zguzanimi «arami.
Zvečer pred osodepolnim dnevom zberejo se sosedje k malej večerji v hiši ženihovej, d» se pogovorč, kako ho kaj jutri, kdo bo peljal ženiha, kdo sneho, kdo igrce itd. Te sestanek je vsigdar prejšnji večer; če je n. pr. poroka v srrdo, zberejo se v torek. Navadno pa se vrši zdavanje po postavno opravljenih ozovih (oklicih) v nedeljo popoldne, ali v ponedeljek ali v torek, najrajše in največrat pa v sredo.
Na odločeni den je, se ve da, vse živo. Voz za vozem prihaja k ženihovej hiši; raz lega se žvenkljanje zvončekov, ki jih majajo lepo okinčani konji; čuješ streljanje, ki ga oskrbljujete združbi. Tudi igrci ne zaostajajo s svojimi vsakojačkimi trobentami in žveglami; veliki boben mora zraven biti. Tam vidiš vihrati občinsko zastavo. Uostovanjščaki ali svatje — možki — imajo vsi kupljene kitice za klobuki ali pa na prsih na suknje „prišpičene", a ženske dobivajo pomarančm list na sredini zgornje strani pozlačen in kos rožmarina. Tako ženske pozimi; poletu pa druge vrtne rožice.
(Konec sledi.)
2. odpravo prekupovanja davkov; 3. kar nese neposredni (direktni) davek v Bosniji in Hercegovini, to se ima pod nadzorstvom po ukazu od 12. dec. p. I. ustanovljene komisije obračati v prid teh dežel samih; 1. postavi se poseben odbor iz enakega števila kiistijanov iu ntoha-medancev. ki ima «ledati in skrbeti za to, da se te in pa v oklica od 2. okt. iu ukazu od 12. dec. p. I. obljubljene premembe res izpeljejo; 5. kmetijskemu ljudstvu se ima zbolj-šati gospodarsko stanje. — To je res pač malo in ustajnikom gotovo ne bo ugajalo, zlasti, ker Andrassy-ev načrt turško vlado le tnoralično hoče vezati in za poroka storiti, da se bo vse to res spolnnvalo. Nadzorstvo mešane komisije v 4 točki omenjene bonu Turškem nemogoče kajti turške gosposke bodo že tako ravnale,' da te komisije ne hodo mogle nikjer spolno-vati svoje naloge. Kdo pa bo po vsem tem porok ustajnikom, da se bo še to malo res spoluovalo, kar se jim tu obeta ? Mar evropske vlade? Andrassy je pač zopet zastonj rabil črnilo in papir.
Vuuujv drŽave.
X jiiSos|»vHii<>kesH ho||Nrn.
V Bo-ui je bil 5. t. m. hud boj, kteregn bo se vdeležile tri tistajniške čete, med njimi tudi Hubmajerjcva. Tcpeni so bili Turki. Po tem takem so vsa poročila o Ilubmnjerji v „D. Ztg." in drugih nemških listih zopet izmišljena. Ti listi bo namreč poročali, da je bil Hubinajcr s мојо četo po avstrijskih vojakih prijet, raz-orožen in zaprt; pozneje so pristavili, da jc bil zopet izpuščen. Vse to tedaj ni res. — Poročila dopisnikov nemških listov prav čudno popisujejo ustnjnike v Bosni, rekoč, da je med njimi veliko raznovrstne sodrge, tolovajev itd. Res je pa le to, da ni vsak na tem kraji pridružil se ustajnikom edino г namenom boriti se za osvobojenje tlačenih kristjnnov v Bosni; mnogo jih je prišlo iz manj hvale vrednih vzrokov — zlasti tujih prostovoljcev, ki navadno svoje sreče povsod tam iščejo, kjer so kake prekucije. A tudi domačih je mnogo, ki gredo le na rop. Da jih je, temu pa so Turki sami krivi, ker slabe razmere rodć tudi slabe ljudi. Pri vsem tem pa je jedro ustajnišk.h čet zdravo in sc bojuje za svoje, vsakemu človeku pristajajoče pravice.
Proti Kleku se je odpeljalo več avstrijskih ladij; tudi uaš domači polk (Kuhn) se odpravlja v Dalmacijo. To kaže, da Avstrija vendar-lc misli na mogočost, da ji bo treba zasesti spomladi Hercegovino in Bosno.
Turška vlada je neki sprejela Andrassy-ev reformni načrt, ustajniki pa za turške komisarje ne marajo.
O turški divjosti nahajamo poročila posebno po hrvaških listih, ki so bojišču najbliže, Človek komaj verjame, kar bere. S kako silo vlečejo Turki iz kristjanov denarje ali iz-povedbe o uporu, to se ne di popisati. Strune so napete do zadnjega in spomladi bo vse uprlo se Turkom, če ne bo orožja — pravi dopisnik — bojeval se bode vsak s tem, kar mu v roke pride, kajti pri takih razmerah se za življenje nihče nič več ne boji in je pripravljen rajši poginiti, kakor dalje živeti v dosedanjih razmerah.
Ik Bukiircfttn na Rumunsketn na-znauujejo, da ondotna vlada zahteva od državnega zbora, naj privoli polšcsti milijon lir za oboroževanje. To se zahteva potem, ko je bilo v preštevu za 1. 187« že privoljenih 18 milijonov. Tako pomnoženje še posebej je veliko in misli se, da to pomeni vojsko. Redna vojna rumun-ska šteje boje nekaj čez 60,000 mož; torej je