Leto XXII., št. 152 Ljubljana, torek 7» jalija 1MŽ-XX Cena cent. 80 Upravoitrvoi MuDtiaca, fucctmjcra ulica i. ■ Telet oo k. 41-22. 11-23 31-24 (nseracni oddelek: Lfribliana. fuccraiieva ab a J — Teletoc fa. 41-25 51-26 Podružnica Novo mesto? Ljubljanska cesta 42 -tadunii a Ljubliansko pokrajino pn pokno-čekoraem ta vodo h. 17.749. a ostale krat« Italije Servinc Con« Con Po« No 11-4111- IZKLJUČIM^ iAalUHM"V(j a Ofaaar a KJ Italije m 'sozetnstvs Ima Ooirmr •»iibhlirir* Iraliana a. A MILANC 1 z b a i • v »• * d a o razen P o o e d « ■ I * « N-.roioiot mala mesečno La za inozemstvo pa Lu 22-BC • Ucedoiiifo: Liobljana. Fnccmijeva a lica hev. 1 CeJefoe kev. 41-22. 31-23. 81-24 Rokopisi se oe tetisio_ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia pub- bliciti di provenieoaa • italiana ed estera: Union« Pubbliciti Italiana S A. MII-ANC. BORBE TANKOV V EL ALAMEINU Živahni topniški dvoboji — Napadi sovražnikovih oklopnih oddelkov povsod zavrnjeni - Letalski napadi na Aleksandrijo, Suez in Port Said Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6. julija naslednje 769. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču delovanje motoriziranih in oklopnih vozil ter živahne akcije topništva na obeh straneh. Vsi izpadi sovražnih oklopnih oddelkov so bili povsod in takoj zavrnjeni. Letalske skupine osi so obstreljevale s strojnicami in razpršile oddelke čet in ko-• Ione vozil. Veliko število avtomobilskih vozil je bilo zažganih ali hudo poškodovanih. V raznih spopadih je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal. Pomorske letalske sile so bombardirale pristaniške naprave v Aleksandriji, Suezu in Port Saidu. Zaradi operacij včerajšnjega dne se štiri naša letala niso vrnila na oporišča. Potrjuje se potopitev 5000-tonskega par-nika, ki je bil po prejšnjem vojnem poročilu torpediran v vzhodnem Sredozemlju. V bližini Lentinija je angleško letalo odvrglo nekaj bomb, ki niso povzročile niti žrtev niti škode. Naša letala so uspešno bombardirala letališče pri Mikabi na Malti. Pri neki drugi akciji so nemški lovci uničili letalo tipa »Spitfire«. Ugoden potek fjcfev v E1 ASameisiu Berlin. 6. julija d. »Diensit aus Deutech-Larad« objavlja nekatere podrobnosti o novi fazi borbe pri E1 Alameinu. Po informacijah iz nemških krogov, ki jih objavlja. Ste borba pri E1 Alam-inu razvija še zmerom ugodno. Odpor britanskih siti se je na bojišču nekoliko okrepili. Po mnenju nemških vojaških krogov so se boji zaradi tega bolj lokali zir ali. General Auchinleck je vrgel, česar ni mogoče prezreti, na fronto vse dosegljive rezerve ki naj bi ojačile britanski odpor nri Ei Alameinu. V bojih so sile osi naletele na spahije, senegalske črnce, na čete generala de Gaullea na Novozelaridce in na čete iz Južne Afrike. Baje v? med britansko obrambo tudi okupacijska posadke s področja Nilove delte 4e zanašajo ramo na svoj pretirani optimizem, naglasa io v ameriških krogih. Kritika na račun Anglije ie zavzela zadnji čas tak obseg in značaj, da so se odgovorni ameriški krogi končno čutili prisiliene poslužiti se vsega gigantskega ameriškega propagandnega aparata v korist svojih britanskih zaveznikov Ameriška propaganda je napela s»dai vse strune in uporabila vsa sredstva, da bi vlila razoča-ni ameriški javnosti novo zaupanje v moč britanskega imperija in v obrambno odpornost britanskih vojaških s'H Pc liftih dopoveduje ameriška nropaganda orebival-stvu Zedinjenih držav, da se Angležev ne sme krivo razumeti vsaj v en., "stvari ne. Japonska pripravljenost za Izjava zastopnika japosaske vtede Tokio, 6. jul. d. V svojem zadnjem radijskem' govoru je službeni vladni zastopnik Hori razpravljal o novih metodah, s katerimi si angleške in ameriške sile prizadevajo Čangkajškovo Kitajsko za vsako ceno še nadalje obdržati ob svoji strani. Hori je omenil, da sta ob pričetku kitaj-sko-japonskega konflikta pričeli anglosaški sili takoj izdatno podpirati Čangkaj-škov režim, ker sta si od tega obetali koristi za svoje lastne interese na Kitajskem. Kasneje je čungkinška Kitajska postala za zaveznike važna fronta, od katere so si v Angliji in Ameriki obetali ugoa-nega vpliva na vojni položaj na drugih bojiščih, na kaiterih so bile angažirane • angleško-ameriške sile. Zelo značilno je, je naglasil Hori, da sta anglosaški sili po vsakem porazu na fronti aranžirali novo krepko finančno podporo za čungkinški režim v upanju, da bosta s tem podprli iz- podkopano moralo kitajski javnosti, toda navzlic vsem podporam iz Zedinjenih ar-žav in Velike Britanije postaja zaradi japonskih vojaških uspehov po'ožaj Čang-kajškove Kitajske od dneva do dneva bolj brezupen. Ker pa so še zmerom široke plasti ljudstva naklonjene Cangkajškove-mu režimu, je naglasil japonski vladni zastopnik. mora Japonska čim krepkeje podpirati nacionalno kitajsko vlado v Nan-kingu. Japonska mora vselej praktično dokazati kitajskemu prebivalstvu, da stremi Japonska po miroljubnem sodelovanju s kitajskim narodom. Ako nam uspelo vzpostaviti v novo zasedenih kitajskih pokrajinah red in zakonitost, je zaključil Hori. in ako nam bo uspelo nuditi prebivalstvu možnosti za dostojno življenje, se bodo tudi široke plasti naroda v še nezasedenih pokrajinah dokončno odvrnile od Cangkajškovega režima. Hudo pomanjkanje živil v Iranu Carigrad, 6. jul. d. Iz Teherana javljajo, da so se tamkaj sestali k posvetovanjem vsi ddvizijski poveljniki iranske armade. Na konferenci razpravljajo iranski divizij-ski generali o načrtu, kako v temelju reorganizirati iranske oborožene sile. O priliki zaseianja konference je iranski vojni minister Zihenbani v svojem poročilu o položaju naglasil, da se bodo v deželi nadaljevale operacije iranskih čet proti vsta-škim elementom, dokler ne bo zopet vzpostavljen red in dokler ne bo zavladala zakonitost. Ob tej priliki se je nadalje zvedelo iz Teherana, da se vstaje v raznih delih Irana zmerom češče ponavljajo. Vzrok teh vstaj utegne biti vsaj delno veliko pomanjkanje živil. Po teheranskih informacijah so iranske vojaške sile v severozapad-nem in zapadnem delu dežele baje zopet vzpostavile red. Ankara, 6. jul. d. O kritičnem položaju v deželah Bližnjega vzhoda javlja teheranski list »Itelaat«, ki piše med drugim, naj se iransko prebivalstvo ne zanaša, da bo morda odkod dobilo pomoč. V deželi se pojavlja čim dalje bolj občutno pomanjkanje živil in drugih' najnujnejših življenjskih potrebščin. Iranu grozi v kratkem huda lakota, ako ne bo prebivalstvo osredotočilo vseh svojih sil na povečanje poljedelske proizvodnje. Zaradi neprestanih vstaj so se v mnogih delih Irana ustavila vsa dela na poljih. Normalno življenje je zaradi neprestanih vstaških podvigov onemogočeno in dežela gospodarsko stalno propada. Argentinski poslanik v Madridu premeščen Madrid. 6. jul. d Argentinski poslanik v Španiji dr. Escobar, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po španskem in francoskem Maroku, je bil odpoklican s svojega službenega, mesta ter od vlade v .Buenos Airesu imenovan za. novega argentinskega poslanika v Rio de Janeiru. Sovjetske podmornice potapljalo švedske ladje Stockholm, 6. jul. d. O dveh švedskih trgovskih ladjah, ki sta bili zadnji čas tor-pedirani v švedskem teritorialnem vodovju, je bilo sedaj nesporno dognano, da so ju napadle sovjetske podmornice. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Stockhol-mu, je organom švedske vojne mornarice uspelo spraviti iz morja dele torpedov, ki so bili izstreljeni proti francoski trgovski ladji »Ada Gorthon« (2405 ton) 22. junija v švedskih teritorialnih vodah. Preiskava teh delov je nesporno pokazala, da gre za. torpedo sovjetskega izvora. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil sovjetskega izvora torpedo, ki je bil 1. julija izstreljen proti švedski trgovski ladji »Galeon« (1167 ton), švedska vlada je zaradi teh napadov sovjetskih podmornic vložila pri sovjetski vladi protest. Pred ugotovitvijo, da so bile švedske ladje napadene s sovjetskimi torpedi, je sovjetska vlada odklanjala sleherno odgovornost zanje. Atentat na visokega sirijskega uradnika Ankara, 6. jul. d. Iz Beiruta javljajo, da * je prišlo v vladnem polopju v mestu Lata-kiye v severnem delu Sirije do hude eksplozije. Pri eksploziji peklenskega stroja je bil ubit generalni guverner in še 15 drugih oseb. Bržkone gre za sabotažno dejanje. Ankara, 6. jul. d. Vrhovnemu poveljniku britanskih čet v Siriji in Libanonu generalu Spearsu je bil dodeljen britanski general Hutchnes. Kakor javljajo iz Beiruta, je bil general Hutchnesu poverjena kontrola nad vsemi vojaškimi ukrepi v Siriji in Libanonu. Generalu Hutchnesu je bilo poverjeno tudi vodstvo dela v generalnem štabu okupacijskih sil za Sirijo in Libanon, ki je bilo doslej v rokah francoskega generala Catrouxa. namreč v temeljni važnosti britanskega otoka za vse nadaljnje vojevanje zaveznikov. Ameriški listi dopovedujejo svoj:m bralcem. da je samo angleško otočje tisto oporišče, s katerega so možni napadi proti Nemčiji, da je angleško otočje ključ do Atlantskega oceana ter da hkrati predstavlja vrata v Evropo, ki bodo postala važna, kadar s« bo organizirala tako zvana druga fronta. * General Ettore Bastico Vrhovni poveljnik italijanske vojske na afriškem bojišču je Eksc. general Ettore Bastico, ki ima za seboj sijajno karijero. Svojo osnovno vojaško izobrazbo je dovršil 1. 1896 kot poročnik Bersaljerov. Odlikoval se je že v italijansko-turški vojni, leta 1913 je pa prišel v generalni štab. Med prvo svetovno vojno je hitro napredoval do majorja, podpolkovnika in polkovnika. Kamorkoli so ga poslali, povsod je postavil celega moža. Leta 1928 je bil imenovan za brigadnega generala, leta 1931 pa za divi-zijskega. Ko se je pokazalo, da bo vojna z Abesi-nijo neizogibna, mu je bila poverjena organizacija prve divizije črnih srajc »23. marc«. Kot poveljnik te divizije se je napotil v vzhodno Afrika. Tam je pa kmalu prevzel poveljstvo armadnega zbora. Vodil je svoj zbor v bitkah pri Tembienu, Ambi Aradamu in Socoti. Tudi med državljansko vojno v Španiji se je general Bastico odlikoval. On je izdelal načrte za osvojitev Biscaye in Santandera. Njegove velike zasluge med vojno v Španiji so bile priznane s tem, da je postal armijski general. Od decembra 1940. je bil general .Bastico poveljnik okupacijskih čet na otokih v Egej-skem morju. To odgovorno in važno mesto mu je dalo znova priliko pokazati svoje velike sposobnosti. Ohnmbne naprave na otokih ie dal utrditi in tako je lahko držal v šahu znatno večje sovražnikove oborožene sile. S svojim znanjem, izkušnjami in hrabrostjo je mnogo doprinesel k osvojitvi otoka Krete. General Bastico je znan tudi kot vojaški pisatelj. Med njegovimi deli je znana posebno knjiga »Razvoj vojne umetnosti«. Ta knjiga je bila prevedena v več tujih jezikov. Vcpa m nmtfa Lizbona. 6. julija d. Am^rišk- au - -al Vickorv u«otavpa v svojem preglednem poročilu o po'o-'aju ameriških pomorskih zvez. da podmornice .vi oni še zmerom potapljajo večji ob-eg zavezniške trgovinske tonaže, k.rknr pa se je mo-e sproti nadoknaditi v ameriških in angleških ladjedolneah. Ameriški admrral v svojem poročilu p^rjcb-no poudarja, da se za bodočnost ne obeta nobeno 0'ajšanie v tem nevzdržnem položaju. marveč da so izgledi za bodočnost prej slabši. Zed:njone države bodo namreč mogle giaditi trgovinske ladje v sedanjem obsegu le v primeru, ako se borlo tudi v bodoče lahko sproti o krbovale s primer nirni množinami jekla in drugega gradbenega materiala. Glede na izgube r.a Dilinjem vzhodu cd koder se je črpalo mnogo specialnih potrebščin, ki so važne tudi v gradnji trgovinskih ladij pa je težko reči. da bo teh surovin tudi v bodoče na razpolago v sedanjem obsegu. Buenos Aires. 6. julija s Zaskrbljenost, ki se je pojavila v Zedinj'* na mnogih točkah zadele v sredino sovjetskih oddelkov na umiku proti vzhodu V nemških vojaških krogih pripominjajo k razvoju borb na novo zavojevanem terenu da je sovjetski odpor zelo trdovraten. Ta odpor se opira na zelo močan sistem poljskih postojank, ki so zavarovane 7 obsežnimi nrnekimi nolji. Poleg teh utrdbenih točk otežkoča do neke mere nemške operacije tudi delno neugodno vreme, zaradi katerega so razpoložljiva pota zelo težavna. Berlin. 6. julija s. V svojem komentarju včerajšnjega uradnega rv-ročila - nemškega vrhovnega poveljstva današnji nemški listi zlasti opozarjajo1 na nagel razvoj nem-Šk;h ofenzivnih operacij, kakor tudi na dejstvo. da so nemške in zavezniške čete na velikem podm5su že d>r, nemške čete že strle nekatera središča odpora, ki so bila življenjskega-pomena za obrambo, je moskovski radio se vedno trdil, da se trdnjava brani in da je nezavzetna. ko pa je nemška vojska trdnjavo zavzela, je brez sramu to dejstvo zanikal m dodali: Ako pa bi Sevastopolj padel v sovražne roke, bi sovražnik tega ne mogel smatrati za trrumf, kajti dozdevna zrna- Dejstva demantirajo Churchilla in Nemški tisk o splošnem vojnem položaju Berlin, 6. Julija. Kakor Znano, je hotel Churchill v svojem poslednjem govoru, ka< kor da se doslej ni ničesar naučil v preteklosti, prerokovati tudi v vojaškem pogledu. ko je dejal; Poletje je že na pol minilo in Hitler še vedno ni pričel napovedane velike ofenzive, v kolikor ne bi morda zahteval, da se smatrajo za veliko ofenzivo sedanji boji v odseku med Harkovom in Kurskom. Komaj 48 ur po tej izjavi so svečano demantirala Churchilla dejstva, o katerih govori včerajšnje nemško uradno pofočilo. Odločilni demanti pa bo prav gotovo prišel, ko bo nadajnji razvoj zmagovitih operacij v vsein obsegu prikazal pomen te gigantske poletne borbe. Tedaj bo vsakomur jasno, s kolikšno silo se je nemški vojni stroj začel zopet premikati. Direktor lista »Frankfurter Zeitung« Kir-cher, ki velja za oficioznega pisca, je prav včeraj brez posebnih pridržkov poudaril, da je že nekaj dni na vzhodnem bojišču v teku velika ofenziva, ki po dospelih vesteh poteka ugodno. Kircher pripominja, da pomen te ofenzive vsakdo dobro razume. Nemški oficiozni novinar piše med drugim: Boljševiški sovražnik je še vedno močan, toda smrtno nevarnost moramo likvidirati in bo likvidirana. Anglosasi bodo morali končno uvideti, da od sovjetskega zaveznika nimajo ničesar pričakovati. Kakor znano, je bila glavna, čeprav nepriznana špekulacija Angležev, da bi si nacisti in bolj-ševiki medsebojno štrli rogove. Tako bi lahko Velika Britanija, kakor je v globini svoje duše pričakovala, izkoristila popolno izčrpanost obeh svojih kontinentanih tekmecev. Da sedaj z nečem sličnim ne računa več, si je mogoče predstavljati iz poslednje angleške zaskrbljenosti glede razvoja na Srednjem vzhodu. Kaj se je namreč zgodilo na tem izredno važnem področju. Britanci so zbrali velike čete in mnogo vojnih potrebščin v Palestini. Siriji, Iranu in Iraku v prepričanju, da bi od nikoder drugod ne mogla pretiti resna opasnost, proti vsemu pričakovanju pa se je čez noč pripetilo prav nepričakovano. V trenutku, ko na -vzhodnem bojišču nemške in zavezniške čete zopet nezadržno napredujejo proti nadaljnjim življenjskim središčem sovražnika, so se čete osi znašle v neposredni bližini nilske delte. To se je zgodilo tako bliskovito nepričakovano in v takšnem oosegu, da je moral sam Churchill priznati »popolno spremembo položaja na vsem afriško-sredozem-skem prostoru«. Ako hočemo v vsem obsegu doumeti pomen te spremembe, ne smemo izgubiti izpred oči, kar se dogaja na ruskem bojišču, kakor je treba za razumevanje operacij med Harkovom in Kurskom upoštevati poslednje vojne cilje italijansko-nemške ofenzive v severni Afriki. Dovolj je, ako glede na to ponovno prečitamo skupno izjavo Rima in Berlina, zlasti skupni obvezni nameri sil osi, da zagotove neodvisnost in suverenost ne le Egiptu, temveč tudi Bližnjemu vzhodu. • Znani nemški vojaški pisec Metzsch objavlja v tedniku »Das Reich« izredno zanimiv prikaz o sedanjem vojnem položaju s posebnim ozirom na nadaljnje sovjetske možnosti. Med drugim piše: Nobenega dvoma ni, da se boljševiki bližajo novim resnim težavam. Prekomojska pomoč pojema od dne do dne, med tem ko je oskrba bojišča manjša kakor potrebe in doživlja zlasti velike prometne težave. Tudi vrednost človeškega materijala je od dne do dne manjša, kajti nesmiselno žrtvovanje ljudi v pretekli zimski kampanji se vedno bolj občuti. Mnogo je komunističnih bataljonov, ki so sestavljeni samo iz mla-^eničev pod 18 let starosti. Na drugi strani je prav tako mnogo sovjetskih oddelkov, ki so popolnoma brez orožja. Rusija je-izgubila obsežna ozemlja, ki so bila zanjo zelo dragocena zaradi vojne proizvodnje in prehrane. Za približno presojo položaja se seveda ne smemo naslanjati na odstotke, o katerih toliko pišejo, kajti na hjih ni mogoče zgraditi resnih računov. Mnogo či-nitejev je še povsem neznanih, med njimi v prvi vrsti prenos sovjetske vojne industrije z zapadnih področij proti Uralu in onkraj Urala, kakor je tudi neznan uspeh sovjetskih prizadevanj zaradi rešitve ukrajinske žitnice. Delovne sile gotovo ne manjka, res pa je na drugi strani, da se občuti pomanjkanje živil, ki ga je treba deloma pripisati tudi pomanjkljivosti organizacije razdelitve. V nekaterih pokrajinah se je ppjavila resna kriza v prehrani, vendar doslej ni imela nikakega. vpliva na bojišču. Vse kaže, da bi tudi v primeru popolnega pomanjkanja, bojišče še vedno vzdržalo. Prometne težave izhajajo predvsem iz obrabe železnic in železniškega parka, toda te pomanjkljivosti vojske povsem podvrženih ljudi lahko odstranijo. Ogromni vojni plen, ki smo ga zajeli v bitkah pri Kerču, in Harkovu, dokazuje, da so boljševiki zbrali na teh področjih ogromne količine tega materijala in sicer v nedvomno izredno težkih okoliščinah. Letalstvo lahko ovira promet, vendar ga ne more povsem nevtralizirati. Boljševiki gotovo pričakujejo svojo rešitev v ogromnih rezervah človeškega materijala in v brezmejni razsežnosti svojega prostora. Glede človeškega materijala je treba pripomniti, da se je od . 1917 dalje veliki presežek rojstev nad smrtnimi primeri začel manjšati, čeprav sovjetske oficiozne statistike o demografskem razvoju niso verodostojne, je vendarle zelo verjetno, da je prebivalstvo Sovjetske zveze navzlic vsemu v zadnjih letih še nadalje naraslo. Glede razsežnosti prostora pa je treba pripomniti, da doslej boljševikom ni posebno koristila. Skratka, sovjetski odpor bo v odločilni meri odvisen od možnosti pomoči od zunaj: Kako je v tem pogledu? Pot iz Murman-ska je sedaj že preveč nevarna, ona preko Kerenskega zaliva pa preveč oddaljena. Izven dvoma je sicer, da se možnosti dobav preko Afrike neprestano večajo, pri čemer zlasti ne smemo podcenjevati pomena oskrbe po letalski poti in po kombiniranem' sistemu, ki Izkorišča ceste, železnice, letalske prometne zveze in reke. S tem so nedvomno ustvarjeni veliki pogoji za uspešne prer voze preko afriškega kontinenta. Tudi britansko bojišče v Libiji se je v veliki meri oskrbovalo po tej poti, bodisi preko Ekva-torijalne Afrike, bodisi preko Južnoafriške unije. V Brazzavillu je gospodar de Gaulle. Tako zvane tehnične misije Zedinjenih držav razmeščene povsod ina mrzlično de- lujejo na vseh velikih prevoznih poteh, ki vežejo Ameriko s Sovjetsko zvezo od skrajne točke Brazilije preko Afrike in Bližnjega vzhoda. Ti veliki napori Anglosasov bi lahko predstavljali pravo tolažbo za Stalina, ako ne bi med Pernambucom, Capetownom in Bombajem delovale podmornice sil trojnega pakta in ako se ne bd čutilo pomanjkanje tonaže. Vse bi bilo razen tega dobro, ako bi pot preko Afrike dopuščala oskrbovanje v velikih množinan, akc se ne bi položaj v severni Afriki tako spremenil, kakor se je, ako ne bi bila Turčija trdno odločena, da brani svojo nevtralnost, bodisi z orožjem, in ako ne bi tudi že po črnem morju plule nemške in italijanske podmornice. Po vsem tem lahko zaključimo, da Angleži in Američani ne bodo mogli več mnogo storiti za boljševiškega zaveznika, med tem ko se bodo na drugi strani boljševiki skušali nedvomno z vsemi sredstvi upirati, čeprav za ceno ogromnih žrtev ljudi in orožja. Toda nobenega dvoma ni, da sovjetski vojaški odpor vedno bolj pada. Novi udarci nemškega orožja mu bodo zadali usoden udarec. Za obletnico ameriške neodvisnosti Je poveljnik ameriških oboroženih sil v Veliki Britaniji general Eisenhower priredil patetično manifestacijo, ko je Izdal prvo uradno poročilo svojega generalnega štaba. Kakor pravi to poročilo, je 6 ameriških bombnikov napadlo nekaj ciljev na zasedenem ozemlju Evrope. Izmed 6 letal se dve nista vrnili. Začetek, kakor pripominjajo v Berlinu, ni bil torej posebno sijajen, ako je moral sam Eisenhovver priznati, da ste 33 odstotkov angažiranih letal ni vrnilo na svoje oporišče. (Piccolo) Povišanje generala Limfemasina . Berlin, 6. julija d. Iz nemškega glavnega stana javljajo, da "je Hitler povišal vrhovnega poveljniška neke nemške armade., konjeniškega generaila Lindemann v čin generalnega polkovnika v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za zmagoviti zaključek borb na reki Vol hov. .» Nove omejitve v angleški industrijski* proizvodnji Stockholm, 6 julija, d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo, da je angleški minister za proizvodnjo napovedal nove obsežne omejitve v industrijski proizvodnji potrebščin, ki niso nujno potrebne v vsakdanjem življenju. Od 1. avgusta dalje bodo morale angleške tovarne ustaviti izdelovanje zlasti mnogih galanterijskih predmetov. Med drugim se ne bo smela več izdelovati vrsta predmetov, ki spadajo k damski garderobi. Med temi predmeti so tudi vseh vrst damske torbice, prstani, obeski, zapestnice in šlično. Tudi v izdelovanju športnih predmetov so določene velike omejitve. V bodoče bodo smele tovarne izdelovati le tako športno orodje in potrebščine, ki ^e jih poslužuje pretežno število angleškega prebivalstva, tako med drugim pripomočke za igranje 1 nogometh, cricketa in hokeja Britanski minister za proizvodnjo pa obeta, da bo zaradi teh omejitev prostih okrog 30.000 industrijskih delavcev, ki bodo lahko nato prevedeni v vojno industrijo. V napovedi teh omejitev je minister za proizvodnjo posvaril angleško prebivalstvo pred prenaglim nakupovanjem raznih vrst blaga, češ, da se bodo posamezni ■ izdelki po 1. avgustu izdelovali v boljši kakovosti in ki bodo tudi cenejši kakor doslfej. Nezadostna letina v Angliji Stockholm, 6. jul. s. Angleški-kmetijski minister Hudson 4e zaradi vedno večjega pomanjkanja tonaže ifl ovir, ki so s tem v zvezi, da bi si država v zadostnih količinah preskrbela kmetijske pridelke, pozval vse angleške poljedelce, naj bi čim bolj izpopolnili svoje poljedeljsko delo, da bi dosegli čim boljšo letino. Ker se je letošnja letina izkazala za nezadostno za kritje vseh potreb, bo treba primanjkljaj kriti z uvozom., . * Kršitev portugalske suverenosti Lizbona, 6. jul. Iz Portimaja je prišl^ vest, ki se je naglo razširila med prebivalstvom in povzročila med njim pravo vznemirjenje. Na področju med omenjenim krajem in krajem Faro so namreč v soboto pozno popoldne začuli ropot letal. Opazili so veliko trimotorno letalo, "ki je prišlo v smeri od Gibraltarja. Po kratkem poletu v višini se je naglo spustilo proti zemlji. Naenkrat so opazil! štiri padalce in za njimi še nadaljnje štiri, ki so vsi pristali drug blizu drugega. Letalo se je med tem dvignilo in z vso brzino odletelo v smeri prihoda. Kmetje so takoj opozorili orožnike, zaradi nastopa teme pa je bila preiskava zelo otežkočena, zlasti ker "je šlo za področje, kjer bi se bili morali padalci spustiti na tla, ni bilo nobenega Sledu več o njih, kakor tudi.ne o padalih samih, ki so bila med tem najbrže poskrita. Vprašanje .je, kdo so bili ti padalci in kam so se poskrili. Ti dve vptašanji razburjata javnost tem bolj, ker ni Jto prvi primer podobnega prihoda padalcev, že 30. junija so se na istem kraju spustili prvi padalci. Ne gle'de na očitno kršitev portugalske suverenosti, je izven dvoma, da bi se takšnega sredstva za dosego portugalskega ozemlja nihče ne mogel poslužiti, razen onih, ki imajo kake zahrbtne namenfe. Javnost se boji, da gre za teroriste, katerih namen naj bi bil izzvati incidente in s tem nerede. Oblasti so odredile strogo nadzorstvo na vsem bližnjem področju, pa tudi v mestih in v pristanišču. (Stampa Sera.) Prepovedan rumunski židovski list Bukarešta, 6. julija s. Poslednji ostanki židovstva, ki sedaj samo se vegetira ob strani rumunsikega življenja, so si drznili spustiti v javnosit svoj protiital i jamski strup z nizkotnimi obrekovanji na naslov italijanske kinematografske umetnosti ki se je uveljavila v vseh evropskih središčih, toda romunske oblasti So takoj posegle v zadevo in ustavile židovski kinematografski list »Cinema«, ki je izhajali v Bukarešti in ki je v strupenem članku obtožil italijansko kinematografsko industrijo plagiata po ameriški tehniki in ameri ški vsebina. Senator Cesare Mori umrl Udine, 6. juLija 3, Včeraj zjutraj je v svojem domu umrl senator Cesare Mori, ki je biil rojen v Pavi ji dne 1. januarja 1872. •Biil je topniški oficir, nakar je vstopil v državno službo in je 'bil najp®vo k vest ar in nato prefekt na mnogih, zelo ^žnih mestih. Pridobili » je posebne zasluge zaradi energičnega boja proti Mafiji na Siciliji. Odlikovan ;e biil is srebrno kolajno za vojaško hrabrost in še s štiri mi drugimi odlikovanji za izretlne zasluge. Njegovo energijo je nato fašistična vlada izkoristila na področju melioracij. Bil je 12 let predsednik na tečaju za melioracije v Istri. Napisal je knjigo o delovanju Mafije. Bil je doktor prava in častni doktor univerze v Palermi. Senator je bil že od leta 1928. Bolgarski finančni minister v Berlinu Sofija, 6. jul. s. Finančni minister Bo_ žilov je odpotoval v Berlin, da bd vrnil nedavni obisk nemškega finančnega ministra v Sofiji. Berlin, 6. jul. d. Davi je dospel v Berlin bolgarska finančni minister Božilov, da vrne obisk nemškemu finančnemu ministru, ki je svoječasno posetil bolgarsko prestolnico. Nemški finančni minister Schverin v. Crosigk je pričakal bolgarskega gosta na železniški postaji v spremstvu drugih vodilnih predstavnikov nemške države. Ob sprejemu je bil navzoč tudi bolgarski poslanik Dragonov. Bolgarski finančni minister Božilov se bo mudil v Berlinu več dni. Obsodbe v Portoricu Buenos Aires, 6 jul. s. Iz San Juana v republiki Portorico se doznava, da je bilo 5 nacionalističnih vodij, med njimi šef nacionalistične stranke Jiluo Santiago, obsojenih na 5 let zapora, ker so odklonili vpis v mobilizacijske sezname. Vsi obsojenci so se namreč pismeno pred stranko zavezali, da ne bodo služili v mornarici Zedinjenih držav. fioiDodarstve Določbe za promet z nepremičninami V »Službenem listu« z dne 4. julija je objavljen kraljevi ukaz z dne 7. maja 1942-XX z določbami o odsvojilnih, ustanovnih ali prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah, ležečih na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije. CL 1. Za odsvojilne pogodbe na nepremičninah, ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, za ozemlju priključenem Fium-ski pokrajini ali v sestavhih delih Dalma-cijske gubernije, kakor tudi za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na teh nepremičninah in za rabokupe o teh nepremičninah, sklenjene za več kakor 5 let, je do nove odredbe potrebna' prehodna pooblastitev visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino oziroma fium-skega prefekta ali dalmacijskega guber-natorja. Kjerkoli sklenjene pogodbe, pri katerih se niso upoštevale določbe prednjega odstavka, so neveljavne. Določbe prednjih dveh odstavkov se ne uporabljajo na prenos v primeru smrti, niti na prenos ali ustanovitev stvarne zastavne pravice. Čl. 2. Pri prodajah nepremičnin iz čl. L na javni dražbi sta domik in sprejem nad-ponudbe po veljavnem izvršilnem redu brez pravega učinka, če ju ne odobri pristojno oblastvo po gornjem členu. Odobritev zaprosi uradno pristojni sodnik. Ce se odobritev odkloni se dražba ponovi Te nove dražbe se ne moreta udeležiti zdraži-telj ali nadponudniki ki jima je bila odobritev odklonjena. Čl. 3. Sodiščem se prepovduie dovoliti vknjižbo pravic na podlagi v prednjih členih naštetih pravnih dejanj, če ni dokazana podeljena pooblastitev ali dodelitev. Ta ukaz je stopil v veljavo na dan od-jave v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno«. to je 23. junija 1942-XX" in se mora predložiti zakonodajnima sk to-ščinama zaradi vzakonitve. Kazni za prestspke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu objavlja: Kr. Kvestura je v dneh od 16. do 30. junija izrekla naslednje kazni zaradi kaznivih dejanj in prestopkov obstoječih predpisov o prehrani in nedovoljeni špekulaciji: Zaradi višanja cen: 1. Kemperle Julijana, prodajalka v Cankarjevi ulici 7 v Ljubljani, 3 dni zapora in 400 lir globe, 2. Pleško Melhior; posestn;k v Kozarjah št. 16, 20 dni zapora in 2000 lir globe, 3. Mesojedec Matevž, delavec v Predoljah 16, 5 dni zapora in 300 lir globe, 4. Soklič Ana, trgovka v Ljubljani, Breg 20. 500 lir globe, 5. Anžur Frančiška, zasebnica na Ižanski cesti 140, na 10 dni ječe in 3000 lir globe, 6. Tomšič Angela, prodajalka v Ljubljani, Florijanska 29, 10 dni zapor a in 700 lir globe, 7. Zupančič Neža, prodajalka na Cesti v Rožno dolino 11, 3 dni zapora In 300 lir globe, 8. Primec Frančiška, delavka na Bičju 2, 500 lir globe, 9. Zakrajšek Ivana, prolajalka v Kladezgi ulici 5, 4 dni zapora in 300 lir globe. Zaradi nakupa krompirja po višji ceni, kakor je predpisana: 1. Klemenčič Alojz, gostilničar na Krekovem trgu 2. 500 lir globe, 2. Uršič Alojz, zasebnik v Predjam-ski ulici 76, 500 lir globe. 3. čokan Frančiška, gostilničarka, v Žibertovi ulici 23, 500 lir globe. Zaradi kopičenja živeža in neutemeljenega preyzema živilskih nakaznic: 1. Boltav-zer Frančiška, "zasebnica, v Ipavčevi ulici 4, 500 "lir globe in odvzem nakaznic, 2. Pavlin France, trgovec, na Trgu Mussoli-ni 16, 10 dni zapora in 1000 lir globe ter odvzem nakaznic, 3. Bronzin Julija, gostilničarka, na Gosposvetski cesti 16, je bila izročena sodni oblasti. Zaradi prodaje kruha in moke brez odvzema kuponov: 1. Zupan Nikolaj, pek, v Medvedovi ulici, je bil izročen sodni oblasti, 2. Mrzlikar Albina, pekarija, Tržaška 68, 500 lir globe in 30 dni zatvoritve obrata. Zaradi uporabe maščob brez dovoljenja so bili izročeni sodišču: 1. Ahlin France, mesar na Karlovški cesti 17, 4. černivec France, mesar na Kapiteljski cesti 11, 3.. Dolinšek Pavle, mesar, Karlovška 18, 4. Gornik Anton, mesar na Trnovskem pristanu 18, 5. Kastetfc Alojzija, mesarija, Karlovška 12, 6. Kham Josip, mesar. Velika čolnarska 4, 8. Javornik Ivan, mesar, Domobranska 7, 8. Stupnik France, mesar, * Poljanska 54. Zaradi prodaje z vodo' mešanega mleka in po višji ceni: Babšek Ivana, prolaja^a v Srednji vasi 8, 30 dni zapora in 4000 lir globe. Zaradi zakola vola brez dovoljenja: Zaje France, mesar, Potočnikova 8, 1500 lir globe. . t • Ker niso Izobesili cenikov: 1. Dimnik Marija, zasebnica na Obrijah 10, 400 lir globe, 2. Koritnik Ivana, prodajalka, Pokopališka 22, 500 lir globe in 5 dni zapora, 3. Krulc Pavi.-, na Rebri 19, 400 l'r globe, 4. Bergoč Frančiška, zasebnica, Ob Ljubljanici 55, 500 lir globe. Ker-ni v redu vodil spiska o mesu: Nered. . Josip, mesar, Trnovska 2, 1500 * lir globe. Zaradi nedovoljene prodaje mila: Lavrič France, trgovski agent, Levstikova ulica 25, 10 dni zapora in 1000 lir globe. Zaradi neizpolnitve jedilnega lista: Bizjak Viktor, gostilničar, Tržaška 6, 2500 lir globe. Zaradi nedopustne cene smetane: Baho-vec Ivan, proizvajalec smetane, Karlovška 15, 5 dni zapora Ih 2000 lir globe. Zaradi sestave cenika v lokalu samo v slovenskem jeziku: Dobnikar France, mesar na Ježici 28, izročen sodni oblasti. Zaradi nepravilnega tehtanja moke: Žele zničarsk a nabavljalna zadruga, predstavnik Sušnik Josip, Galetova 24, naznanjen sodni oblasti. Zaradi nabave živilskih nakaznic in kupčije z njimi: Roškar Aleksander, dijak, Florijanska 13, aretiran. ' Zaradi tihotapstva mesa: Kovačič Lovrenc, kuhar. Krakovski nasip 18, 10 dni zapora in 1500 lir globe, medtem ko mu je bilo meso zaplenjeno. Gospodarske vesti = Člani trgovinskega odseka Pokrajinskega korporacijskega sveta. V »Službenem listu« z dne 4. julija je objavljen, popravek k naredbi o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta. Trgovinski odsek ima poleg v prvotnem besedilu- imenovanih članov (6 predstavnikov Združena trgovcev, 1 predstavnik Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov, 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka trgovinskih delojemalcev, 1 predstavnik Delavske zveze oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev, 1 predstavnik Zavoda za zadružništvo in 1 predstavnik Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet) še 1 predstavnika zavodov za socialno skrbstvo. Odsek iijia vsega 17 članov kakor je navedeno v prvotnem besedilu. — Maksimalna cena za celulozni les. V »Službenem listu« z dne 4. julija je objavljen popravek k naredbi z dne 26. junija t. 1. o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski les. V čl. 1. se mora tretji odstavek pravilno glasiti takole: Les za celulozo: jelov in smrekov les brez lubja 300 lir za prm (ne za 1 m3). = Italijanske železnice v vojni. Poročilo, ki ga je podalo prometno ministrstvo glavnemu odboru fašistične zbornice poudarja veliko delo, ki ga vršijo italijanske železnice v vojni. Promet na železnicah se je v izrednem obsegu povečal, kar ni samo v zvezi s prevozom vojno važnega materiala. — K temu je prišteti še dodatni promet z novimi pokrajinami. Z omejitvami v osebnem prometu in številnimi drugimi ukrepi, je bilo omogočeno povečanje železniškega tovornega prometa. Napredujoča elektrifikacija železnic pa je delo olajšala. Na elektrificiranih progah prištedi sedaj Italija na leto dva in pol milijona ton premoga na leto. = Koncentracija industrijske proizvodnje. Iz enakih razlogov kakor je storila Nemčija je tudi Italija izdala številne ukrepe ža čim racionalnejšo organizacijo vojne proizvodnje. V izvršilnem odboru fašistične zveze industrijcev je o tem poročal predsednik grof Volpi. ki je poudarjal potrebo koncentracije proizvodnje v onih obratih, kj so najbolj racionalizirani in ki imajo v prometnem pogledu najugodnejšo lego. S tem se ne prištedijo samo delovne sile, temveč se omogoči tudi razbremenitev prevoznih sredstev in se doseže štednja prj .surovinah. V »Giornale d'Italia« poudarja v tej zvezi, da je imela Italija ob izbruhu vojne okrog 15.000 večjih delniških družb in 758.000 obrtnih podjetij s skupno glavnico 39 milijard lir. = Blagovni promet med Dalmacijo ta Hrvatsko. S sporazumom med Italijo in Hrvatsko je na novo urejen blagovni promet ob meji med Hrvatsko in Dalmacijo ter Fiumsko pokrajino. Na določenih obmejnih prehodih bodo postavljene meSane italijansko-hrvatske carinarnice zaradi korTtrole prometa blaga, kajti izvoz hrvatskega blaga v Dalmacijo in dalmatinskega blaga v Hrvatsko je carine prost, če je pošiljka opremljena s predpisanimi izvoznimi potrdili. Z novo ureditvijo bo olajšana oskrba Dalmacije. — V Nemčiji gradijo posebna skladišča za krompir. Glede na izkušnje v zadnji hudi zimi, ko se je pokvarilo mnogo krompirja zaradi neprimerne hrambe pri za- > sebnikih in potrošnikih, je nemško prehranjevalno ministrsto izdalo navodilo za vzkladiščenje krompirja zlasti v velikih mestih in industrijskih središčih. Navodila ugotavljajo, da je v zasebnih kleteh razmeroma malo možnosti za pravilno shranjevanje krompirja. Zato je treba za prihodnjo zimo v ta namen pripraviti in preurediti neuporabljene velike garaže, tržnice in podebna skladišča. V številnih mestih pa bodo v ta namen zgradili posebna skladišča za krompir, in sicer po enotnem načrtu. Vsako tako skladišče bo imelo kapaciteto 1000 ton. S tem se bo olajšala tudi oskrba prebivalstva s krompirjem v prihodnji zimi. V tej zvezi še poročajo, da se je letos s krompirjem posejana površina v Nemčiji povečala za 10°/&. = Iz trgovinskega registra. Pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine je vpisan za podravnatelja zavoda Miro Grom, dosedanji prokurist, drugi podravnatelj pa je dr. Vlado Valenčič,. uradnik zavoda. — Pri družbi »Peko«, družbi z o. z., fabrikaciji in prodaji čevljev v Ljubljani, je izbrisan po-, •slovodja inž. Dušan Sernec, vpisan pa novi poslovodja dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v pok. v Ljubljani. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Iz tvrdke Romanca škof, »Jugo-ekta«, tvornice pletenin, komahditne družbe v Mariboru, je zaradi smrti izstopil Ivan Verdnik in se tvrdka odslej glasi: Franz & Romana Skoff, Strickwarenfa-brik. — Pri tvrdki >Kemiindustrija« v Ma-rboru je bil izbrisan poslovodja Fritz Scherbaum, novo poslovodja pa sta Her-bert Lederer, trgovec, in inž. Leopold Mel-litzer, uradnik, oba iz Maribora. — Pri tvrdki »Balkan« špedicija, agentura, komisija in trgovina z manufakturo. družbi z o. z. v Mariboru, je vpisana sprememba besedila firme v Stanislav Kotzbek, špedicija, agentura, komisija in trgovina z ma- nufaktumim blagom družba z o. z. v Mariboru je bil izbrisan poslovodja Fritz bernik & Co. (osebno jamčeči družbeniki: Hermann Pitoernik, trgovec v Mariboru, inž. Viktor Piatnik, trgovec na Dunaju in Fritz Lottspeich, trgovec na Dunaju. = Prijava zavarovanj prt Feniksu na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Posebni pooblaščenec Adalbert Prinz objavlja v mariborskih in koroških listih poslednji poziv za prijavo zavarovanj pri bivšem jugoslovenskem Feniksu. Glede zavarovancev, ki so 1. aprila odnosno 26. aprila lanskega leta imeli stalno bivališče na Spodnjem Štajerskem ali v zasedenem področju Koroške in Kranjske. = Valuta in denarni promet v baltskih državah. Takoj po zasedbi Litve, Leton-ske in Estonske so v teh deželah pričele zopet poslovati prejšnje banke, katerih poslovanje je bilo v dobi sovjetskega režima ustavljeno. V nasprotju z Ukrajino, ki je dobila novo valuto (karbovance) so v Estonski. Letonski in Litvi nadomestili rublje z nemškimi okupacijskimi markami (Reichskreditkassenscheine). V vseh treh deželah so doslej zamenjali 650 milijonov rubljev in b0 rubelj v kratkem docela • izginil iz prometa. To pa je seveda le prehodna ureditev, dokler valutno vprašanje ne bo končnoveljavno rešeno. = Oglje iz trtnega lesa. V zadnjem letu se je v Franciji potrošnja oglja v zvezi z uvedbo motornega pogona na plinske generatorje znatno povečala. Pomanjkanje premoga in oglja je dovedlo Francijo, do tega, da je pričela izkoriščati tudi druge možnosti za pridobivanje oglja- Tako so pričeli za izdelovanje oglja zbirati les iz trte, ki se dobi pri obnovi vinogradov ali pri rezanju. V Toulonu je nedavno prišla v obrat velika tvornica za pridobivanje oglja iz trtnega lesa, v kratkem pa bodo zgradili še 7 podobnih tvornic. Iz ene tone trtnega lesa dobijo 250 kg oglja in 30 litrov pogonskega goriva. Trtni les kot surovina za pridobivanje oglja pride seveda le v po-štev v Franciji, ki ima ogromne površine vinogradov. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo pri izpopolnitvi zbiranja trtnega lesa lahko na leto dobili 115.000 ton oglja poleg ustrezajoče količine tekočega goriva. — Ruski deiavci iz vzhodnih pokrajin, ki so zaposleni v Nemčiji in glede katerih veljajo posebni predpisi za socialne dajatve in davke, morajo po najnovejši odredbi, dokler so zaposleni v Nemčiji, nositi na desni prsni strani obleke viden štirikotni znak,, ki ima na modrem polju napis »Ost«, ta štirikotni znak je belomodro obrobljen. Prvi napad ameriških letal na evropsko celino Berlin, 6. jul. s. Ob obletnici ameriške neodvisnosti je poveljnik severoameriške vojske v Angliji, general Eisenhower uprizoril demonstrativno akcijo in objavil prvo poročilo svojega glavnega stana. Akcijo je izvedlo 6 njegovih bombnikov, ki so napadli, kakor javlja vojno poročilo, v soboto zjutraj nekatere objekte v zasedenih državah. Dve letali se nista vrnili. Začetek je bil odličen, pripominjajo v Berliaa, če je sam Eisenhower moral priznati, da se 33% -na padajočih letal ni vrnilo. Bolgarsko-turška železniška konferenca Helsinki, 6. jul. s. Včeraj je predsednik finske republike predložil finskemu .parlamentu osnutek zakona, po katerem naj bi se gospodarska pooblastila vlade podaljšala od konca tega leta za nadaljnji dve leti. Podražitev plina in elektrike v Angliji Lizbona, 6. jul. d. Londonski list »D£ily Herald« napoveduje znatno podražitev plina in električnega toka v Angliji. Sklicujoč se na poslovanje novocsnovanega ministrstva za gorivo, ki mu je bila poverjena kontrola nad proizvodnjo angleških premogovnikov, napoveduje »Daily Herald«, da bo cena premoga povišana za tri šilinge pri toni. Zaradi tega povišanja se bo morala nujno dvigniti tudi cena plinu in električnemu toku, kar bo hudo zadelo konsumente. " Zaposlitev francoskih delavcev v Nemčiji Pariz, 6. jul. d. Število francoskih delavcev, ki odhajajo na delo v Nemčijo, vztrajno narašča. Do konca junija je odpotovalo v Nemčijo že 170.800 francoskih industriiskih ,in kmetijskih delavcev in sicer 135.200 moških in 35.600 žensk. Iz podatkov, ki so bili objavljeni s pristojne francoske strani, je razviden tudi ugoden finančni efekt zaposlevanja francoskih delovnih moči v'Nemčiji. Družinam v Nemčiji zaposlenih francoskih delavcev je bilo do konca julija izplačanih 46 milijonov frankov podpor, Glede na zmerom številnejše priglasitve prostovoljcev za delo ▼ Nemčiji pričakujejo' v pristojnih francoskih krogih, da bodo v bodoče odšli na teden po štirje vlaki delavcev v Nemčijo. I Pozor pred strelo! Letos k sreči še nismo .imeli hudih neviht, toda kar se ni bilo, Lahko še pride, zlasti v juliju -n avgustu. Posamezne novice iz raznih krajev narm pa povedo, da je strela tudi letos zahtevala že precej smrtnih žrtev med ljudmi in živalmi. Da se moramo pred strelo varovati, ve vsak akt rok. Ne vemo pa vselej, kako. Kako trešči strela? Redkokdaj na en sam udar. Blisk se sprosti z" večkratno eksplozijo na isti točki Prvi tok bliska udari navpično iz območja nevihte v zemljo, kakor da hoče nakazati smer, in uravnati pot. Drugi tresk, ki sledi v dveh stotinkah sekunde. se drži nakazane simeri. Pritegne ga kakršen koli predmet, bodi že strelovod, odprt dežnik s kovinasto konico, drevo ali voda. Naposled sledi poslednji tresk, ki traja približno desetinko sekunde in je zvest potem prvih dveh treskov. Česar se dotakne, raztopi, raziruši aLi pa zažge. Verjemite, da je prav, če vas opozorimo: Bedite previdni in ne stojte ob nevihti na prostem! Ali znate izračunati, kako (Meč je nevihta od vas! Neki modrijan ;e razložil: »Ako blisk vidite, tedaj vas je zgrešil. Če pa niste utegnili, da bi ga znova videli itn culi tresk tedaj tega ne boste mogli nikotli več povedati!« Ker se zvok širi z brzino 355 metrov na sekundo, lahko štejete sekunde med bft-sikom in gromom. Če ste naštefli 10 sekund, je nevihta oddaljena še 3550 metrov. Toda pozor! Naslednji blisk in tresk je lahko le še 2 km in nato sledeči le še 1 km daleč. Tedaj ne zapravljajte časa in poiščite zavetje. Toda nikar pod drevesom! V splošnem vemo, da strelo zelo privlačujejo jeklene sestave, visoka drevesa, elektrovodi in telegrafski drogovi. Opazovali smo že bliske, ki so najprej zadeli take objekte, nato pa so preskočili na ljudi v bližini. Kjer ima hiša strelovod, je še najbolj varno. Svetovna statistika izkazuje, da trešči strela v 28 strelovodov, medtem . ko zadene kar 550 hiš brez strelovodov. Strelovod odvaja elektriko naravnost v zemljo. Zgodilo pa se je, da je strela ubila vojake ob mokri strojni puški. Nekaj nasvetov: Ne nosite nad seboj kovinastih predmetov sredi nevihte. Nekoč je zadela strela ribiča, ki je držal v rokah kovikiasto ribiško palico, medtem ko je njegov spremljevalec odnesel zdravo kožo, ker je imel palico iz bambusa. Prav za prav je vseeno, ali imamo hišna, ■vrata in okna zaprta ali odprta. Prepih ne sme biti. V splošnem pa lahko trešči povsod, kajti blisk ne potrebuje nobenih vrat. Nedavno smo poročali, da je v nekem nemškem mestu treščilo ravno v hišo, kjer se je neka živčno bolehna- ženska odpravila v zaklonišče. Prav ko je zaprla vrata zaklonišča, v kleti, jo je ošiniia strela in jo ubila. Ne zadržujte se blizu visokih, kovinastih, mokrih naprav ali predmetov. Pazite, da ne boste sredi kakšnega območja najvišji. Na mokrem polju ali travniku postanete vi lahko strelovod. Čeravno nad vami divja nevihta in ne morete nikjer najti zavetja, se vlezite gladko na tla, čim ste odvrgli vse kovinaste predmete: dežnik aili 'palico, cepin ali kramp, mot.iko ali kovinasto steklenko. Bolje je, da ste premočeni, kakor da vas osuši blisk poleonovo pažnjo na te kraje, kar Je imelo za posledico njegovo ekspedicijo. Zanimanje francoske politike za vprašanja Vzhoda se je razvilo iz borb francoskih pomorskih mest,-posebno Marsedlla z italijanskimi pomorskimi republikami za trgovski vpliv na Vzhodu. Je več razlogov, zaradi katerih je bil zlomljen Napoleonov pohod, čeprav je udaril v pravi smeri in spoznal z instinktom pravega genija poznejšega nasprotnika v Veliki Britaniji, ki jo je hotel prehiteti na usodni poti proti Indiji. Eden med razlogi Napoleonovega neuspeha je tudi ta, da ni umel ceniti pomena mornarice, gledajoč v svoji mladi vojski moč Francije in kakor Aleksander Veliki verujoč, da bo lahko po kopnem osvojil pot do Azije. Čeprav je bila po svoji moči francoska mornarica enaka angleški, je bila vendar potolčena, ker se vojskovodja, ki se je ves vživel v kopno voje- vanje, od mogel zamisliti v to, da bi se lahko vojna odločila tudi na morju. Razen tega nj bil pripravljal nq upor Sirijcev in je šele kasneje v razdejanem Damasku spoznal, kakšnim težkočam je izpostavljena vojska v divji in zapuščali deželi Najvažnejše za Napoleonov neuspeh pa je bilo, da je njegova ofenziva bila prezgodnja in je edino uspela vzbuditi angleško nezaupanje, ki je rodilo neutolažljivo mržnjo, kateri je moral na koncu po nadčloveških naporih tudi podleči. Napoleon je končno moral umakniti svoje čete iz dežele, ki je pomenila prehod v Indijo. Pozneje si jo je priborila Anglija v 7-letni vojni z nesposobnim kraljem, ki ni mogel preprečiti, da Sredozemsko morje ne bi postalo angleško področje. Pri vsem tem pa je Napoleonovo veliko podjetje, ki se je po sili razmer končalo kot pustolovščina, imelo tudi globok soci- alni pomen. Njegova armada je razbila izkoriščaj 060 in podkupljivo mameluško vojsko, ki je živela na hrbtu podjarmljenega kmečkega naroda. Moč te oborožene skupine, ki se je s svojimi begi in vodji sedmih janičarskih zborov s pašo na čelu povzpela na glavo samemu sultanu, je bila končno zlomljena pod salvami francoskih grenadirjev. Če ne bi bili egiptski felahi skozi stoletja pod jarmom Saracenov, Ma-melukov in Turkov postali tako brezčutni, bi bili morda slišali znak časa in zahtevali svojo svobodo. Toda svoboda je šla neopa-ženo mimo srednjeveškega vzhoda kakor že toliko drugih stvari, ki so jih videle piramide. Felahi se niso prebudili, ampak so ostali brezbrižni tudi naprej. Njihova dežela je ostala v središču imperialstičnih borb evropskih velesil, ki so se začele razvijati prav po Napoleonovem .pohodu v Egipt. V zgodovinskem mestu potapljačev mmmmm " * : * V •■ -ž "s \ ' •••' 't-' . •• i- ••.••;•. •: :,>•;.. % -• Barba za Egipt Znani publicist dr. Herman Probst je v zvezi z dogodki v Severni Afriki napisal v hrvatskem tedniku v nemškem jeziku članek pod gornjim naslovom, iz katerega povzemamo nekatere odstavke. Sueški prekop ni bil nikdar meja, pač pa prehod vojskam, ki so prodirale ali proti afriškemu ali azijskemu kontinentu. Ko je Napoleon Bonaparte spoznal pomen Sirije za vzdrževanje oblasti v Esiptu. se je -položaj bistveno spremenil, ker so se pogledi evropskih politikov ustavili medtem na morskih poteh v Indijo, ki se nahajajo za Rdečim morjem. Z legendarno vojno mladega generala je postala domovina egiptovskih felahov poprišče Velike Britanije in Francije, na katerem so se pred stoletjem začete' borbe okoli razdelitve Afrike na nesrečo dežele tudi v naslednjem veku nadaljevale. Leta 1672. je napisal nemški učenjak Leibnitz spomenico, ki jo je izročil Ludoviku XIV., in v kateri mu je priporočil zasedbo Egipta. Solnčni kralj pa si ni vzel toliko časa. da bi prečital Leibnitzevo spomenico. Toda to, kar ni uspelo učenjaku, se Je pozneje posrečilo .navadnemu potniku, ki je s svojim opisom potovanja po Egiptu in Siriji obrnil Na- ip ; v ~ * i-- lilPaS-* Po nedogledni puščavi hite italijanski oklopniki proti Egipta Padec Marše Matruha Je JtoocMI v svetovni javnosti še večjo pozornost kakor ponovno zavzetje Tobruka. Javnost samo sluti pomen takih osvojitev, dasi nima prave predstave, kakšni so ti kraji. Zato si Marsa Matruh oglejmo nekoliko bliže. Po vsem orientu slovi Marsa Matruh zaradi morskih gob. Na svetu ni boljših. Zlasti tiste velike bele gobe so iz morja pred Marsa Matruhom in jih večino pokupi Anglija. Lov na gobe so v mirni dobi opravljali Grki, ka so leto za letom ob »sezoni« prispeli z otokov v ladjicah naravnost pred Marsa Matruh ali pa do Aleksandrije, od koder so nadaljevali pot po železnici vzdolž egiptovske severnozapadne obale, kjer je Marsa Matruh končna postaja. Tako ustaljeno je grško gobarstvo v tem kraju, da stoji v Marši Matruhu celo grška cerkvica ob kateri je grško pokopališče. Potapljanje je pač nevarna zadeva, ki terja vsako leto svoje žrtve. Posebno nevarna bolezen je potapljaška ohromelost, a zelo pogoste so tudi krvavitve v pljučih. Najpreprostejši način lova na gobe — pripoveduje Anglež Morton, ki je tik pred sedanjo vojno opazoval potapljače v Marši Matruhu "— je za izkušenega potapljača morda še najmanj nevaren. Potapljač se Prva slovenska izvedba opere bratov Riccijev: Krišpin in njegova festra Iz pogovora z režiserjem K. Primožičem »Imeni bratov Luigija in Federica Ric-cija sta nam bili doslej neznani. V doslej slišani operni literaturi jih nismo imeli; kaj nam veste povedati o njih?« »Brata Luigi in Federico Ricci sta oba po rodu iz Neaplja, Luigi je bil rojen S. julija 1805. leta, Federico pa 22. oktobra 1809. leta. Oba izhajata iz znamenite neapeljske operne šola; šolala sta se na kon-servatoriju San Sebastiano. Skomponirala sta vsak zase in tudi skupaj veliko število oper. »Krišpin in njegova botra«, je opera, ki iu je napravila znana, in ki so jo izmed njunih del največkrat uprizarjali. Krstna predstava dela je bila leta 1869. v Parizu in je dosegla popoln uspeh. Tekom let so jo dajali po vsem svetu, tako n. pr. v mi-anski Scali, v Rimu, v New Yorku na Me-tropolitanki i. dr.« . »Povejte nam kaj o slogu te operfe!« »Po svoji zasnovi je sicer preprosto delo, brez vsakih ambicij po kaki novotariji, a prav ta preprostost zahteva preciznost v izvedbi, ki ni najlažja. Kljub preprostosti gradnje in oprijemanju nekih baročnih principov pa ima delo bratov Riccijev tudi svoj pomen za razvoj opere. Zavrgla sta namreč peti recitatov s patosom, kot so ga uvedli Rossini, Bellini, Donizzeti ln Mayer- beer. še celo Verdi se ni mogel otresti tega načina, dokler se ni spoprijateljil z velikim revolucionarjem Arrigom Boitom, ki je bil sprva njegov največji protivnik, pozneje pa mu je napisal- dvoje genialnih opernih besedil, »Othella« in »Falstaffa«, in tako neposredno vplival na mojstrovo vrhunsko dozoritev. Brata Riccija sta obdržala patetični re-citativ le na mestih ironiziranja in persi-flaže (n. pr. v »Krišpinu« prizor pred vodnjakom). Dasi sta se dosledno oklepala recitativa a secco, sta se pa vendar na drugi strani že oddaljila od stare opere z recicativi in zaključenimi številkami (n. pr. Mozartov »Don Juan« ali Rossinijev »Se-viljski brivec«) ter sta v nasprotju s starim načinom kompozicije tako spretno povezala glasbo, da teče v njimi novi muzi-kalnj komediji dejanje gladko in nemoteno naprej. To je vsekako prvi in največji pomen njunega dela. — Torej ima »Krišpin« baročno formo? Ne bi mogel reči, dasi mu je nedvomno barok osnova in izhodna točka. — Kaj nam lahko poveste o » Krišpin o-vi« vsebinski strani? • Krišpin je patron vseh čevljarjev, ki ga še danes vsi Primorci in Benečani imajo v posebnih čislih. Tam ga slavijo čevljarji KULTURNI PREGLED Načrtno izdajanje novih skladb Glasbena Matica je izdal k o m p o H glavnim nalogam našega prvega glasbenega društva sodi izdajanje slovenskih skladb. Da bi tej dolžnosti čim bolj ustregla, je Glasbena Matica skozi vsa leta svojega obstoja redno ali sporadično objavljala nove skladbe, prvenstveno za petje, solistično ali zborovsko, pa tudi instrumentalna dela so v njeni ediciji zagledala luč sveta. Zlasti letos je postalo edicijsko delo Glasbene Matice posebno bogato in pestro ter je začelo kazati načrtno usmerjenost v izbiri skladb kakor tudi v zunanji opremi. Doslej so izšli naslednji zvezki: 1. L. M. škerjanc, Intermezzo romantl- que za violino in klavir. Delo je zibano izza mnogih koncertov,, saj je eno največ izvajanih slovenskih del za to zasedbo. Goslaška literatura je s tem delom pridobila skladbo, kateri bo šlo tudi v svetovni literaturi pomembno'mesto. Seveda pa je zahtevna do obeh izvajalcev, zlasti do pianista, ki mora tehniko in izraznost svojega instrumenta dodobra obvladati 2. Emil Adamič, Darovanje neveste za glas in klavir. Kratka, a jako značilna, v narodnem duhu zložena skladba na narodno besedilo prešerne vsebine. Ta pesem je izšla v istem zvezku z naslednjo: 3. Slavko Osterc, Jurij in kača belouška. Skladateljev specialni, h grotesknosti nagibajoči se talent se je zelo posrečeno uveljavil v tem delu, ki nudi basovskemu in-terpretu (tudi Adamičeva pesem je napi- a nove zvezke domačih z i c i j sana za visok bas) polno prilik za razvitje glasovnih in prednašalnih učinkov. 4. Marjan Lipovšek, Kresnice za mešani zbor. Lipovškov zborovski stavek je sicer skoraj vseskozi diatoničen, vendar nudi mnogo izvajateljskih problemov in je dostopen le tehnično kar najbolj izvežbanim zborom. Njegov slog je močno osebnosten, kar se še močneje kot v pričujoči pesmi izkaže v drugi skladbi te zbirke. 5. Marjan Lipovšek, Ko sveti Duh po svetu gre. T§i primeroma dolga a cappella zborovska skladba je v svoji dosledni dia-toniki močno* karakteristična ter v izrazu asketska, kikor odgovarja poglobljenemu, mističnemu besedilu. Tudi tega dela naj se lotijo le najboljši zbori, vendar bo skladba gotovo izredno hvaležna in učinkovita 6. Anton Lajovic, Tri pesmi za glas in klavir, »žalostna deklica«, »Otvi« in »V mraku« so naslovi treh novih samospevov našega največjega mojstra samospevne literature. Prva, na Li-tairpo-jevo besedilo, druga uglasbitev slovite Levstikove pesnitve, tretja na tekst skladateljevi umetnosti tako sorodnega kajkavskega pesnika Domjaniča, tvorijo navedene tri skladbe nov doprinos naši samospevnd literaturi in predstavljajo novo obogatitev avtorjeve bogate* zakladnice na tem polju. Nobenega dvoma ni," da bodo kmalu zavzele naše koncertne sporede, zlasti ker njihova posebna spevnost ne nudi preveč težkoč pevcu in se giblje obseg pretežno v srednji le- gi (pri prvi pesmi je najvišji ton g«, pri drugi f2, pri tretji e2). Te tri pesmi so izšle tudi posamič. 7. Jakob Gallus-Petelin, Ave Maria za dvojni mešani zbor. Za pevski zbor Glasbene Matice in našo zborovsko kulturo tolikanj zaslužni Matej Hubad je priredil več Gallusovih slavnih zborov za sodobno interpretacijo, med njimi tudi pričujoči dvojni (osmeroglasni) zbor »Ave Maria«. čisti, strogi kontrapunktični slog našega in svetovnega vokalnega mojstra je umetnina izredne višine tako v tehničnem pogledu obravnavanja glasov kakor po izrazni plati. Hubad je skušal delo približati sedanjemu čustvovanju, pri čemer se je poslužil sodobnega načina frazranja, razdelitve v takte in dinamike, kar bo dobro rabilo tudi manj izvežbanim zborom v navodilo. 8. Samo Hubad, Psalm za mešani zbor. Objavljeni prvenec mlalega skladatelja je prejel Lajovčevo nagrado ter je napisan v zmerno modernističnem slogu, opirajoč se deloma na impresionistične, deloma pa na ekspresionistične slogovne elemente, kakor odgovarja tragičnemu besedilu Srečka Kosovela. V obravnavi zborovskih glasov kaže odlično šolo in lepo prakso ter bo tako dobrodošel vsem našim boljšim zborom, ki se morejo lotit? tudi bolj zahtevah skladb. 9. Anton Lajovic, Caprice za veliki orkester. Kot druga orkestralna partitura velikega formata za simfonični orkester je izšla Lajovčeva skladba »Caprice«, katere vitalnost je dokazalo že veliko število iz-, vedb doma in v tujini ln ki prel stavija eno najuspelejših orkestralnih del slovenske literature sploh. Polnozvočno, z originalnim ritmom in svojstveno melodičnostjo prežeto delo je doseglo pri vsakokratni izvedbi povsod največji uspeh ter pomeni izdaja takšne partiture tako v izvajalsko kakor v študijske namene pomemben dogodek ' nag ln brez večje priprave vrže v morje. V desnici drži vrv, na katero je na drugem koncu privezan velik kameh. Tiste kratke sekunde, ko se mudi na morskem dnu, potrga nekaj gob, potem izpusti vrv in se spet požene navzgor. Pravcati virtuozi tega poklica ostanejo cele minute pod pod .vodo. Pogostokrat lovijo gobe s trizobno pripravo, pri čemer pa jih lahko poškodujejo. Tretji način iskanja gob se opravlja s pomočjo modernih potapljaških oblek, katerim pa večina potapljačev nasprotuje, češ da z njimi nimajo kaj dobrih izkušenj. Pokopališče potapljačev v Marši Matruhu Zgovorno spričuje tragiko njihovega življenja. K obilni smrtni žetvi pri tem nevarnem poklicu prispevajo v veliki meri tudi morski volkovi. V Marši Matruhu, ki je bilo že v starih časih znano mesto in pristanišče, najdete ostanke starinskih teras, kjer so svojčas rasle trte in oljke. Tu in-tam sta lopata ali obrežni val odkrila kak grški marmornat steber. To so ostanki malega grškega pristanišča Paraentonija, * od koder se je Aleksander Veliki odpravil k svetišču egiptovskega boga Amona v oazi Sivi, da je povpraševal za svčt ondotno slavno prero-fiišče. Svečeniki so Aleksandra pozdravili kot sinu Jupitra Amona. V Marši Matruhu je baje Kleopatra imela poletno vilo in Antonij je pogostokrat priplul tja ob obali, Se pred nekaj leti so morali pitno »volo dovažati z ladjami v Marsa Matruh. Na lepem pa so odkrili celo omrežje starinskega vodovoda pod mestom in so našli 78.0000 ton sveže vode. Seveda so takoj šli na delo in so starinski vodovod tako popravili, da danes spet imenitno služi svojemu namenu. V tišino potapljaškega mesta, ki je bilo do nedavna sedež egiptovskega guvernerja za »zapadno-puščavsko pokrajino« in je zelo .privlačno za puščavska plemena, je segel hrup orožja. Na grškem pokopališču bodo poslej poleg grških iskalcev gob počivali tudi mnogi vojščaki iz raznih dMov sveta vsak ponedeljek, kajpada pri' kozarčku vina kot se za praznik spodobi. Ker jim pa zavoljo pfazndvanja gelo ob koncu tedna seveda zastane, morajo lenobo nadoknaditi v nedeljo, zato pa se tem obil-neje oddolžijo svojemu" patronu v ponedeljek — in tako vse leto naprej ... Krišpi-nove dogodivščine z botro Smrtjo in njegove poznejše zdravniške pustolovščine, ki predstavljajo v evropskem legendarnem zakadu znan motiv, bi bilo mogoče po originalnem libretu F. M. Piaveja — znanega libretista Verdijevih oper — razlagati tudi kot vseskozi sanjarijo, toda meni je osebno žal, da bi ogoljufal vesoljni čevljarski stan za prijetno nado in iluzijo o bogastvu in udobnejšem življenju, ki ga bo nemara kdaj po naklonjenosti te ali one dobrosrčne botrice vendarle deležen. Zato sem vso storijo kljub njenemu fantastičnemu jedru približal po možnosti realnemu življenju. — In v tej veseli zgodbi stokr&t krvavo razžaljeni zdravniški stan? Libretist si je naše pozemske zdravstvene skrbnike res- več kot dodobra izposodil, v toliki meri, da se je meni, kapelniku Neffatu in dramaturgu Samcu — (če npj ne imenujem predvsem na prvem mestu prevajalca, kapelnika štritofa, ki je imel zoper prvotno ostro poanto v delu še celo pomisleke, češ, ali ga ne bo zdravniška komora tožila, ker se je drznil prevesti tako vnebovpijočo blasfemijo zdravniškega stanu!) — zdelo potrebno, avtorjevo ost vsaj ob koncu nekoliko odpiliti tn n.fhoro učeno vedo rehabilitirati. Kajti če je prt stanju zdravniške znanosti pred sto leti bila taka žolčnoet tudi do neke mere opravičena, je dandanes gotovo deplasirana. Sicer pa glavno, da je kpnec srečen! —• Kaj pa izvedba? Delo zahteva od solistov posebnega načina petja čigar glavni znak ni pevska linija. temveč plastika besede. Pri tem mora pevec izrabiti vse registre, od falzeta do najdebelejšega glasu, z vsemi mogočimi in nemogočimi vmesnimi modulacija-mi. Vsega tega smo se dodobra naučili že pri Verdijevem »Falstaffu«, pri katerem je izkušeni veliki mojster skoraj za vsako besedo posebej natanko določil njeno barvo in karakteristiko. Kdor je bodisi s Fal-staffom bodisi z Beckmesserjem* v »Mojstrih pevcih niirnberških« opravil to šolo, se mu ni treba bati stare buffo opere, ki zahteva sicer zase človeka in pol. — In podrobna zasedba? Posamezne partije smo zasedli s kar smo mogli najboljšimi sodelavci. Tako poje botro Golobova, ki bo v nji gotovo lepo uveljavila svoj sijajni altovski glasovni materijal. Mlejnikova je dohila z Aneto najbrže še efektnejšo partijo, kot jo je imela z Norino v »Pasqualu«. Slado-Ijev bo vseskozi prijeten grofič Del Fiore. Janko je spet prišel do briljantne vesele vloge, ki sicer spominja malce na Mala-testo, ki pa ima prav posebno efektno samostojno arijo več. Anžlovar se mora tokrat prvič podrediti moji režiji, a kljub temu pričakujem od njega le najboljše. Zupan je tudi v »KrLšpinu« neke vrste don Bartolo, samo s to razliko, da mu je namenjena sedaj odrska smrt, usoda ki je sicer ni vajen, in zaradi katere se tudi s Has-drubalom osebno ne more povsem sprijazniti. Končno naj omenim še Polajnarjevo v manjši vlogi Lizete in sebe kot nesrečnega »škarpodelnika«, režiserja in insce-natorja... • — Ste vlogo Krišpina že peli? še ne, pač pa sem pred daljšimi leti pel-v »Politeama Rosetti« Fabricija, ki ga- poje sedaj pri nas Janko, če se domislim tedanje naše zasedbe, naj ugotovim, da tudi ni bila kar tako. Aneto je namreč pela slavna Ada Sari, Krišpina Trevisan, ki se je v tej partiji postavil celo v new-yorški Metropolitanki, Mirabolana pa je kreiral stari Cark> Rossi. Uspeh te naše predstave je bil izreden, tako da smo vsak večer morali ponavljati znameniti tercet. Nekoč zavoljo preutrujenosti nismo hoteli občinstvu ustreči, nakar so se manifestacije mahoma izpremenile v najhrupnejše demonstracije. Ljudje so žvižgali, dokler ni dirigent, znani Salvatore Messina, dal znamenja za ponovitev, in glej — spet aplavz! — In nazadnje inscenacija? Inscenacijo sem si zamislil v skladu s celotno opero, oziroma — kot bi ji jaz bolje dejal —; muzikalno komedijo. Dejanje je razdeljeno na osem slik, od katerih pa se dve resda ponavljata. Skušal sem tudi v barvi in sliki ostati dosledno zvest dani situaciji in stilu. Kakor vidite, sem se nalašč izognil vsaki simetriji in ravni črti, kar mogoče posebnim ljubiteljem pravilnih oblik ne bo povsem všeč. K sklepu naj omenim še to: v opero vne-šena popularna pesem o miški (Znana slaščica, fancelj) se poje na italijanskih odrih v benečanskem narečju in zahteva tudi povsem popularni slog petja. Zato se mi je zdelo to potrebno omeniti, da bi za razliko od ostale interpretacije opere ta pesem ne vzbujala dojma, da izpada iz okvira. Naše Gledališče Drama Torek, 7. t. m. ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red Torek. Opera Torek, 7. t. m. ob 17.: Krišpin in njegova - botra. Prva slovenska uprizoritev te opere. Red Premierski. PRI SEJI SPIRITISTOV »Tiho,« je rekel medij, »vidim duha vaše žene...« »Kaj pa pravi?« »Nič, molči.« »Potem pa ni ona!« • . RAZOČARANJE Pavla, t. 6. nezaposlena, se ustavi pred oglasom, ki je bil prilepljen na steklena vrata konfekcijske trgovine. »Sprejmemo osebe obojega spola.« »To je škoda, da imam samo enega!« In uboga Pavla je šla razočarana dalje. in napredek na našem glasbeno-edicijskem trgu. 10. Saša šantel, Osem klavirskih skladb za mladino. Lep in nežen prispevek k naši mlalinski klavirski literaturi pomeni zbirka šantlovih osmih skladb z naslovi: »Pri topli peči«, »šetnja z dedom«, »Dimnikar gre«, »Menuet«, »Pogreb mrtvega tička«, »Mladi potnik«, »V mlinu«, »Veverica«. Vse skladbe dišejo lirsko nastrojenje ter so kot nalašč ustvarjene za mlado dušo. Služile bodo posebno dobro pri pouku ter so opremljene s prstnim redom, ki ga je izdelal docent Marjan Lipovšek. 11. L. M. škerjanc, Koncert za klavir in orkester. V priredbi za dva klavirja. (drugi klavir je re lukcija orkestralne spremljave) je izšlo to delo, ki je doslej pri vseh svojih izvedbah želo nedeljen uspeh pri občinstvu in pri kritiki ter velja kot eno najboljših del tega skladatelja. Njegov prvi interpret, rektor Anton Trost, je izdaji prispeval svoj vzorni prstni red, kar vrednost edicije še znatno poveča ter napravlja za vzor. Avtor sam je orkestralno spremljavo priredil za drugi klavir in sicer tako, da je delo izvedljivo tudi kot skladba za dva klavirja, pri čemer pa je seveda part prvega solističnega klavirja ostal nedotaknjen. 12. L. M. Škerjanc, Tri mladinske skladbe za violino ali violončelo in klavir. Vzpri-čo redkosti sodobnih mladinskih skladb za violino, zlasti še za violončelo (za ta instrument pri nas še ni izšla nobena kompozicija), pomenijo tri nove škerjančeve skladbe pod naslovi »Ostinato«, »Arietta (na g-struni)« in »Scherzino« znatno okrepljenje tozadevnega študijskega in produkcijskega materiala. Sklalbe so napisane tako, da za violino ne presegajo 1., odn. 3., za violončelo 1 odn. 4.'lege ter v tem okviru ne nudijo tehničnih težkoč; klavir je opremljen bogateje, predpostavljajoč, da spremlja učenca učitelj ali pa součenec višjega razreda. 13. Stanko Premrl, Koračnica za Štiri gosli in klavir. Goslaški ansambl prav tako nima nobenih opor v naši domači glasbeni literaturi, zato gre najtopleje pozdraviti izdajo sveže, živahne in poleg tega lahko izvedljive Premrlove koračnice za štiri violine s spremljavo klavirja v C-duru. Izdaja obsega partituro, t. j. klavir z nadrejenimi violinskimi glasovi ter štiri po-sebne geslaške glasove. 14. Matija Tome, Za malega pianista. Pod tem naslovom so izšle štiri skladbe za klavir s podnaslovi »Uspavanka«, »Pre-dica«, »Babica pripoveduje« in »Mala koračnica«. Stopnjema tudi predstavljajo v tej vrsti izvajalsko zahtevnost, ki Je v zadnji skladbi že dokajšnja. Tomčev slog je svojevrsten, lirsko ubran in bogato mo-dulatoričen, a vseskozi umerjen ter odklonjen ekstremndm poskusom. Zato se bodo pričujoče njegove skladbice gotovo priljubile klavir goječi mladini, kateri so namenjene. . •» 15. Vasili j Mirit, Mladinski album za klavir. Ta zbirka je izšla že pred mnogimi leti v avtorjevi samozaložbi ter jo je sedaj prevzela Glaspena Matica v svojo edicijo. Obsega po troje romanc, popevk (Chanson), momentov, barkarol ter po eno kantileno, molitev, etudo in blueto, torej pestro zbirko 16 krajših skladb, ki so pretežno razvrščene po tehnični izvedljivosti. Izrecno je treba pripomniti, da je aJ-bum mladinski«, ne »otroški«, kajti prijemi, ki jih zahteva od izvajalca, predpostavljajo že dodobra odraslo roko. Dalo bi se jih primerjati najbolje z Mendelsohno-vimi »Pesmimi brez besed«, ter bodo služile Mirkove skladbe kakor nalašč, da kot domača dela nadomestijo te in podobne tu- t KAJ VEM? MAJ ZTNAlVI? 176. Katera evropska država ima največjo gostoto prebivalstva? 177. Odkod izvira ime krogla dumdum-ka? 178. Kaj je nasprotje analize? 179. Zakaj se sneg spomladi počasi tali in kakšnega pomena je to za prirodo? 180. Moški ali ženska? Neki časnik se je hotel ob poroki slavnega boksača X-s še slavnejšo zvezdo Y. prav posebno postaviti in namesto običajne fotografije objaviti narisano sliko tega svet pretresujočega dogodka. Ker pa je bil glavni ilustrator lista baš tedaj bolan, je uredništvo poslalo reportirat neko pomožno moč. Zdaj si točno oglejte sliko in poskusite dognati, da-li je bila ta pomožna risarska moč moški ali ženska. Kdor je le nekoliko psihologa, se ne more zmotiti! * 181. Začarani kvadrat. V kvadrat s 25 polji je postaviti števila od 1 do 25 tako, da dobite v navpičnih, vodoravnih in diagonalnih vrstah vsoto 65 dvanajstkrat, razen tega pa v dopolnjujočih se diagonalnih paralelah še osemkrat, skupaj torej dvajsetkrat. Kot dopolnjujoče se diagonalne paralele je smatrati sporedne diagonalne vrste, ki jih sestavlja skupaj po pet števil, n. pr. (glej sliko spodaj): b-g-m-š in t; č-i in j-p-v; e-b in v-s-n itd.: a b C č d e t g h i i k i m n o P r s š t u v z z 182. Ne da bi dejansko poskusili, samo po premisleku odgovorite na vprašanje: Ali bi lahko zganili 1 kvadratni meter obsegajoč Ust normalnega papirja 50-kzat ln ali bi bil tako zganjen papirni stolp Visok ali nizek? • • • Rešitve nalog 5. t. m.: 171. Tutankamon je umrl zelo mlad: štel je komaj 18 let. 172. Imena višjih in nižjih merskih enot so tako sestavljene besede, da se pred ime osnovne merske enote postavi grški ali latinski števnik. števniki 10, 100 to 1000 so po grško deka, hekto, kilo, po latinsko pa deci, centi in mili. če postaviš pred osnovno ime grški števnik, pomeni tako sestavljena beseda ustrezajoči mnogokratnik osnovne enote, če postaviš pred osnovno Ime latinski števnik, pomeni tako sestavljena beseda ustrezajoči del osnovne enote. Osnovne enote so n. pr. meter, gram, liter. Kilometer je 1000 metrov, milimeter je tisočinka metra; dekagram je 10 gramov, centigram je stotinka grama; hektoliter je 100 litrov, deciliter je desetinka litra, itd. * 173. Ponesrečeno sušenje perila Gospa Kurnikova dotlej menda nikoli ni opazila, da se mokra vrvica pri sušenju krči. Ko je razobešala perilo med obema omarama, je vrvico precej napela, tako da sta omari že od vsega početka stali nesolidno. Ko se je vrvica posušila, je zadostovalo že majhno skrčenje, da je potegnilo omari na tla. • 174. Trpežna klobasa Mož je rabil, da je razrezal vso klobaso, 29 dni in ne morda 30, kajti pri 29. prerezu je dobil vendar dva centimetrska koščka. * « 175. Križanka Vodoravno: 1. monopol, 5. rum, 6. vek, 8. Unec, 10. reka, 11. sito, 12. enak, 13. IC (Ivan Cankar), 14. las, 15. ro, 16. rja, 18. jak, 19. Pad, 21. palec, 23. sta-ničje, 25. aja, 27. MOL, 28. Ela, 31. jo, 32. ave, 33. no, 35. eter, 37. rtič, 39. Žila, 40. s, k, m, 43. Amerika. Navpično: 1. Municija, 2. omet, 3. oven, 4. lekarnar, 5. Rusi, 7. kako, 9. cola, 10. resa, 17. dalija, 19. Paka, 20. deva, 22. co, 24. ropotija, 26. planinka. 29. vara, 30. vert, 31. jeza, 34. očem, 36. Elam, 38. tisk. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Mornarska Gospodična: »Kje pa imate prav za prav svojo ženo?« Mornar: »Doma.« Gospodična: »No, in kje ste doma?« Mornar: »Ampak — mi mornarji smo vendar povsod doma.« « • Pismo »Dragi prijatelj, za klobase, ki si mi jih poslal, se ti lepo zahvaljujem. Pri vojakih vse prav pride. V moje veliko veselje je stalo na romanu, v katerem so bile zavite: ,Nadaljevan je sledi'. V tej nadi te lepo pozdravlja Tvoj Miro.« Iz Severne Afrike: Množice ujetnikov v neposredni bližini Tobruka čakajo, da jih odpošljejo v zaledje je zbirke, katerim prilično ustrezajo po tehnični in vsebinski strani 16. Vasilij Mirk, Naša pesem v Podravju za moški zbor .Našim narodno pesem go-ječim moškim zborom bo odlično služila pričujoča zbirka 18 ljudskih napevov predvsem s Pohorja in njegove okolice. Napeve je že svojčas zbral Vasilij Mirk, pa jih je Glasbena Matica prevzela letos v svojo založbo. Pomembni doprinos slovenski folklori navaja originalne in doslej pri nas vsaj skoraj docela neznane pesmi v lahko izvedljivi obliki. Teh 16 zvezkov tvori dosedanji izbor edicije Glasbene Matice v tem letu. V načrtu je izdaja nadaljnih del za klavir, violino in klavir, trio, orkester, samospev, zbor itd. Tako namerava Glasbena Matica svoje kulturno poslanstvo, zadano si pred 80 leti, v polni meri izpolnjevati, zavedajoč se važne vloge, ki jo igra izdajanje skladb v produktivnem in reproduktivnem glasbenem življenju vsakega naroda. Sodobno pesništvo v komediji Časopis »// Dramma« priobčuje v zvezku z dne 1. julija besedilo nove komedije Gio-vannija M o s c a »L'ex alunno«, ki je imela 11. maja t. 1. krstno predstavo v Genovi. Delo obravnava z novo, mikavno inačico sitari motiv malomestne jare gospode in postavlja v ospredje profesorja Morneseja in njegovo ženo, nekako gospo Bovaryjevo, ki jo skuša pesnik — hermetik zapeljati v namišljeni raj poetične ljubezni. Pri tem pride do značilnega spoprijema med pesniki in profesorjem; v teh prizorih pisec duhovito smešii in biča sodobno poezijo. Herme-tiki (ermetici) so najnovejša pesniška stroja, otroci futurizma. ki se skušajo »herme- tično« zapreti pred tistimi, ki bi hoteli njihovo poezijo »razumeti«. Navajamo nekatere odlomke iz te igre, v kolikor se nanašajo na povsod aktualni spor med »najsodobnejšimi« pesmki in »zastarelimi« ljudmi s srcem in možgani, kakor je profesor Momese. V drugem dejanju so zbrani trije pesniki: Rossii, zapeljivec profesorjeve žene Bet-tini iin Rofine. Rossd pripoveduje, da pričakuje obisk profesorja, ki bi hotel slišati katero njegovo pesem: Rofine: In jo bo hotel razumeti. Rossii: Kajpada. Ne vem. toda tile malo-meščani bi hoteli vse razumeti. »Kaj hočete reči?« »Kaj pomeni tele?« Bettini: In vendar je prednost naše poezije prav v tem. da jo lahko samo redko-kdo razume. Pogosto celo nihče. Rofine: Prav to je lepo. Priznam, da če-sto tudi sam ne razumem, kaj napišem Ali nekega dne odkrijem pomen temu, drugega dne onemu. Večkrat se na pot) domov domislim: »No. danes bom spet prebral: zanima me, kaj bom zdaj odkril«. Vsak dan najdem kaj novega, presenetljivega. Bettini: Kdo ve, koliko lepega napišemo, ne da bi sami vedeli za to! Rossi: Neka reč drži: odpravili1 smo re-toričnost, vsakdanje fraze, sen ti men tali-zem. Ne govorimo več 9 srcem, marveč z možgani. S tem, da smo zavrgli De Ami-cisovo solzavost, Carduccijevo lepobesed-nost in Peseolijevo čivkanje. smo izčistili literaturo. Rofine: »Molči!« smo veleli srcu. In srce je umolknilo in videli smo, da gre dobro tudi brez njega. (Ironično.) Zbogom, stari organ, ki so te prejšnji rodovi tolika j oi- v i....:..: .:. ,. ................. - ..... ... • ...... Italijansko topništvo bije utrjeni pas Tobruka pred zasedbo tega kraja Zakaf ste praznoverni? Znanost odkrito priznava, da prihaja pri raziskovanju količkaj zamotanih vprašanj kmalu do meja svojih možnosti, še nihče nam ne ve povedati, kaj se dogaja po smrti; prasaro vprašanje, kako veliko je ve-soljstvo, kje se končuje in kaj je za njim, še ni našlo svojega odgovora; uganke o človeški zavesti nam ni še nihče razodel, človek ne more niti za eno uro pogledati v bodočnost. To so vprašanja, ki se bo znanost ž njimi nemara večno zaman borila. človek je pred njimi brez moči. Iz te nemoči pa se poraja praznoverje. Praznoverje je sovražnik znanosti, človeška domišljavost ne trpi, da bi se ji postavljale kakšne meje, in tako si ustvarja sama svoje zakone. Praznoverni človek gleda v bodočnost, prerokuje in je ponosen na to, če naključje njegove utvare potrdi. Da vara pri tem samega sebe, noče verjeti. človeku moramo dopuščati njegovo globoko vernost, če jo ima, toda rešiti ga moramo demona praznoverja. Praznoverni človek je suženj svojih zakonov, ki ga ovirajo ob všakem koraku. Kdor verjame v nesrečni petek, v črno mačko in zločesto ševilo 13, se ravna v vseh svojih dejanjih po tej »veri« in življenje mu je cesto mučno. Porogljivcst in znanstvena vzvišenost nad vsemi stvarmi nista pravo orožje proti praznoverju, človeka rajši prepričujeta, da so njegove zmote pravilne, nega da bi ga ozdravila. Toda praznovernega človeka je treba na vsak način ozdraviti. Praznoverje moremo odpraviti le tedaj, če razkrijemo njegovo zmotno jedro. Vsaka uganka izgubi vendar svojo magično privlačnost, če jo rešimo. Dajmo praznovernemu človeku za spremembo prav, priznajmo mu, da so njegove napovedi točne, da mora imeti vsak petek smolo, da prinaša pajek srečo in trinajsti-ca nesrečo. Vse to je prav. Toda sedaj sledijo »toda«. Zastavimo praznovercu sledečo nalogo: V neki posodi je mnogo kroglic. Polovica je med njimi belih, polovica črnih. Nato mu dovolimo, naj zagrabi kakšnih desetkrat v posodo in potegne iz nje po eno krogljico. Stavimo, da mož ne bo vseh desetkrat potegnil iste barve. Enkrat, bržkone pa večkrat bo med belimi kroglicami črna kroglica. Ali je to čudež? Nasprotno! čudež ali recimo izredno naključje bi bilo, če bi mož izvlekel desetkrat isto barvo! Kakšno zvezo ima ta primer s praznoverjem? Mnogo zveze! Vzemimo za praznovernega človeka posebno zločest dogo1 dek: Nekega petka, 13. v mesecu, srečamo mrtvaški voz Dogodek bi bil še posebuo alarmanten: tri znamenja bi napovedovala icsrečc človek bi bil ves -lan -emir m. dokler bi ne naf lepila katastrofa. Tudi r>i smo prepričani o tem, da mora katastrofa nastopiti — pa naj si bo makar v takšni obliki, da bi se izgubil kakšen vozni listek, da bi zamudili kakšen sestanek ali da bi nam vlak ušel pred nosom. To so stvari, ki utegnejo praznovernega človeka pomiriti in razbremeniti. Kaj nisem dejal, da bo nesreča? če pa sreča človek kodra, voz s senom in podobne stvari, ki prinašajo srečo, se lahko prav tako zanese, da mu sreča ne bo izostala. Tudi mi ne dvomimo o tem. Prejel bo kako lepo pismo, v vlaku bo sedel poleg mične sopotnice, pet minut pred izletom bo prenehal neprijetni dež ... vse to zadostuje dvomljivcu kot dokaz, da so znamenja govorila resnico. Sedaj navežimo na primer s črnimi in belimi kroglicami. Črne kroglice predstavljajo neprijetne dogodke, bele pa prijetne. A vsak dan nam prinaša mnogo črnih in mnogo belih kroglic, zdaj je teh več, zdaj onih. A prav tako, kakor bi se morali čuditi, če bi potegnili iz posode deset isto-barvnih kroglic, bi nas moralo presenetiti, če bi praznoverni človek — ne imel prav! V vsakdanjem življenju se dogajajo vse mogoče stvari v pisani zmešnjavi, dogodki pač niso tako lepo omejeni kakor kroglice v posodi. Toda praznoverni človek nam bo ugovarjal: Kako potem, da se podobna »uresničenja znamenj« ne dogajajo druge dni, v zvezi z drugimi števili in živalmi? Tri-najstica, petek in pajek vendarle nekaj pomenijo! Naš odgovor na to je lahko zelo nazoren: če bi si kdo hotel privoščiti to šalo, bi si lahko izmislil popolnoma nov sistem praznovernih pojavov. Namesto tri-najstice bi n. pr. 23-ico proglasil za nesrečno število, kodra bi smatral za žival, ki prinaša srečo, sreda bi pomenila najbolj črni dan v tednu. Vpliv teh napačnih demonskih sil bi lahko z vso zanesljivostjo dokazal niaslednjega 23., naslednjo sredo ai s prvim kodrom, ki bi ga srečal. Gre namreč samo zato, da pričakujemo učinka! Vse eno je, kakšen povod se izberemo, potrebno je le to, da svojo pozornost osredotočimo na smolo ali srečo, ki jo bomo zavestno doživeli. Petki prinašajo veselje in žalost isto tako kakor drugi dnevi v tednu — le da ob teh drugih dneh praznoverni človek ne pazi na to, med tem ko mu gre v petkih že zamujena cestna železnica hudo na živce. Isti dogodek v četrtek bi sprejel popolnoma hladno. Ljudem, ki trpijo za praznoverjem, je treba razkrinkovati bedastočo njihovih znamenj z dveh stališč: Prvič naznanja vsako takšno znamenje dogodke na tako splošen način, da se mora brezpogojno nekaj zgoditi, kar bo znamenje »potrdilo«. To ne velja samo za »srečo« in »smolo«, temveč tudi za potančnejše napovedi, kakor »dobra ali slaba novica«, bolezen (posebno nevarna varianta praznoverja, ker utegne pospešiti nastanek bolezni!), potovanje, prepir ali ljubezenski doživljaj. Drugič pa je treba ljudem povedati, da potrjujejo praznoverna znamenja samo prastar zakon, ki veli, da opazimo pač le stvari, ki smo nanje pozorni, ki jih pričakujemo, ki o njih premišjamo! Praznoverje obrača našo pozornost na stvari, ki bi jih drugače sprejemali, ne da bi zbujale naše zanimanje. So stvari, ki niso v nobeni medsebojni zvezi, pa jih naše mišljenje in naše opazovanje vendarle umetno z veže. Znanost je v tem oziru na sledi prav zanimivim zakonom. Psihologi govore n. pr. o reprodukcijskih motivih in o reproduktih. Vsak re- produkcijski motiv se nagiba k temu, da b| spravil v zavest tudi svoj reprodukt —-pogoj je le to, da smo svojo pozornost V dovoljni meri obrnili na to. število 1914 je n. pr. reprodukcijski motiv za pojem: prva svetovna vojna. Svetovna vojna je reprodukt, če moram poklicati nekoga na telefonsko številko 19-14, se morda sploh ne bom spomnil na letnico in tedaj bo izostala tudi misel na svetovno vojno. V drugih primerih nam bo navedena številka zbujala vedno tudi to asociacijo. Tu imamo sporedni primer s praznoverjem: človek se zave vedno tistega, kar spada k reprodukcijskemu motivu. »13« in »pajek« sta reprodukcijska motiva. Ker je skoraj vsak drugi, tretji vsakdanji dogodek v zvezi s kakšnim reprodukcijskim motivom, imajo praznoverni ljudje vedno »prav«. Toda fte nekoč spregledajo, da so le žrtev prav neumne samoprevare, jih bo praznoverje kmalu minilo. ftatli® Lf&Mfana TOREK, 7. JULIJA 1942-XX» 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.20 Koncert so-pranistke Rezike Lipušček-Koritnikove. 12.40 Sekstet harmonik. 13 Napoved časa — poročila • v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi digirent D. M. Šijanec — pif>ana glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Orkester vodi dirigent Šegurini. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Lahko glasbo vod1! dirigent Gallino. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Koncert kitarista Stanka Preka. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi 20.45 Operetna glasba — orkester in zbor vodi dirigent Petralia. 21.25 Koncert altistke Elze Karlovčeve. 22 Predavan-e v slovenščini. 22.10 Orkester Cetri vodi dirigent Barzizza. 22.45 Poročila v italijanščini. SREDA. 8. JULIJA 1942-XX 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.20 Pisana glasba. 12.40 Na harmoniko igra Vlado Golob. 13 Napoved časa — poročila v italijanšč:nL 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 »Vesele pesmi« — vodi dirigent Zeme. 13.50 Simfonična glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Orkester vodi dirigent Adamič B. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Orkester vodi dirigent Segurini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 20 Napoved časa — poročila v itali-lanščinf 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 K ncert Ljubljanskeea komornega tria (M. Lipov šok — klavir. C. Šedlbauer — čelo. A. Dermel; — violina). 21.25 Predavanje v slovenščini. 21.35 Klasični orkester. 22.10 Zanimivosti v slovenščini. 22.15 Koncert violinista Riharda Brcngola. 22.45 Poročila v italijanščini. ANEKDOTA Romanopisec Balzac je srečal na ulici svojega znanca, gledališkega ravnatelja, ki ni kaj posebno gledal nase in na svojo zu-nnjost. Balzac si je glede tega privoščil zasmehljivo opazko. »Toda prijatelj,« je dejal gledališki ravnatelj, »dam ti častno besedo, da se vsak dan okopljem!« »Tako?« je odgovoril Balzac. »Potem pa poskusi ob priliki zopet izmenjati vodo!« ? % A K DAN A o. m*^. • \ ' >- v V r: V-:>*m si: Imam jih precej. Ne vem... Momese: Vzemi katero koli. Da čujemo. (Rossi stopi k pisalni mizi :n išče med papirjem). Rossi je bil moj učenec (Bettini-iu)... Ros«! (se vrne k Momese ju z 'listom papirja v roki). Tu le je. Je ena najboljših, najpomembnejših. Momese: Dobro. Preberi jo počasi, poudarjaj posamezne besede, ne pozabi presledkov': prav kakor v šoli. Sem star pro-fesoT in vajen šolskega brania Čustvom moraš dati barvo... Rossi: V tej pesmi ni čustev. Momese: Pa poudari pojme. Kakšen pojem bo že v pesmi, ka-li? Rossi: Pojem pa že. Morncse: Sedaj kar beri. Poslušam te z obema ušesama. Ro>si: Pesem je zelo kratka. Danes ni več v navadi daljša poezija. Momese: Ne ugovarjam. Dalje, dailjfo dragi fant. Rossi: Glejte, zdi se mi, da sem zopet postal deček. Čutim nekoliko tesnobe. »Akvarij«. Momese: Kako? Roosri: To je naslov pesmi. Momese: Dobro. »Akvarij«. Dalje. Rossi (bere): Vdova svoja ovija si drevesa ki živočutno • brazdajo varljivo mladost vetra. Za bledo olivo bi mogel zblaznefci. . Mornese: Dalje. # Roosi: Je končano. Momese: Oprosti, Rossd, toda ponovi mi, prosim. In ko boš spet čital, skušaj malce povzdigniti zadnja dva stiha. Rossi (prebere znova). Mornese (dolgo časa molči in gleda Rosa-ja in tovariša). Glej v drugič si bral boljše in se je bolje razumelo. Oprostite, če sem dejal »razumelo«. Beseda ni pripravna: tu se nič ne razume, marveč intuitivno zasluti. (Presledek). Toda kdo je ta »vdova svoja«? Oprostite, če sem radoveden. Mi stari . (Vzame list iz Rossijevih rok). Prvega versa. dragi Rossi, nisi prebral dobro. Ali je treba brati: Vdova svoja, ovija si drevesa a1'' Vdova, svoja ovija si drevesa? Rossi: Kakor koli. Momese: Ah, ne. Je važno. Kljub vsem dogodkom in spremembam na svetu so ločila ohranila svojo vrednost in funkcijo. Takole vejica tudi dandanes mnogo pomeni. V obeh primerih ostaja zadeva nejasna: v prvem ne razumem, kako je lahko nekdo svoja vdova, se pravi, vdova same sebe; v drugem ne morem doumeti, kako bi mogla neka vdova, pa naj si oblači še toliko tenčic in plaščev, oviti okrog sebe še drevje? Rossi: Bral sem: »vdova svoja«. Momese: Torej vdova samega sebe? Rossi: Da. Toda meni se ta reč ne zdi važna. Ni treba soditi po navideznem pomenu. Važno je pri tem samo notranje h^ stvo. Momese: In ti bi me hotel prepričati, da je tu še kako notranje bistvo? Rcissi: Kako da ne! Momese: Toda če razumem na?'dežni pomen, se laže dotipijem do notranjega bistva. Kaj neki razumeš s to »svojo vdov^? Gospo, ki se oblači v čmo zaradi '»«tne srvit.? Beltini: No. Rossi rabi besedo vdova ▼ prtnešeuem smislu. f atta s = ^TottSt, T. VTL 18IM3C3 Žival, ki izumira Iz Berttoa poročajo, da bo po nalogu nemškega državnega lovskega mojstra maršala Hermana Goringa v Poljski gene-rjdni guberniji obnovljen in zaščiten bialo-viški pragozd, ki je znan kot najbolj samorasel gozd v Evropi in v svojih naravnih mejah obsega površino 260.000 ha. Ta gozd je tudi znan po tem, da živi v njem v prosti naravi še nekaj poslednjih zobrov evrop-sMh sorodnikov ameriškega bizona. Pred prvo svetovno vojno je ruski car o:5ebno skrbel, da se ta žival ohrani in da ne izumrje. Tako je živelo v tem pragozdu Se zadnjih 600 do 700 zobrov. V teku svetovne vojne so ruski vojaki mnogo živali pobili in tako je njih število občutno na-zfidovalo. Nemška vojaška gozdna uprava je leta 1916/17 ugotovila, da živi v tem gozdu še 170 do 180 zobrov poleg druge divjadi. Toda tudi to število se ni moglo ohraniti, ker so vojaki po končani vojni pobili skoro vse preostale živali, tako da je obstojala velika nevarnost, da bo v nekaj letih zober popolnoma izumrl. Poslednji zobri, ki žive v gozdovih Urala, so manjše pasme 3n je tudi tam nevarnost, da izumr jejo. Uspelo je ohraniti nekaj zobrov, ki pa se niso bistveno razmnožili, ker nI nihče prav skrbel za nje. Da zober ne izumrje, so ob koncu svetovne vojne prepeljali nekaj živali v šlezijo v rezervatne gozdove kneza Plessa, kjer je uspelo žival ohraniti čistokrvno, medtem ko se v zooloških vrtovih najdejo povečini le Se križanci med zobrom in ameriškim bizonom. Sedanja vojna je zopet povzročila občutno nazadovanje divjačine v bialoviškem gozdu. Tako so pomladi leta 1939 hašteli v Bjalovici le še 20 zobrov,, Z zaščitnimi ukrepi, ki so bili sedaj izdani, bo mogoče doseči, da se živali zopet razmnožijo in da se razvije tudi ostala divjad, zlasti losi,, jeleni, divje svinje, medvedi in risi. * Državni tajnik Marinelli iz italijanskega prometnega ministrstva je prispel na Dunaj, kjer so ga sprejeli predstavniki nemškega državnega poštnega ministrstva. G. Marinelli bo obiskal še Monakovo in Berlin, da se pobliže z nemškim čekovnim poslovanjem in z ustrojem nemških Poštnih hranilnic;. Pretekli petek je g. Marinelli obiskal dunajsko Poštno hranilnico, Ki je znana po zgledni ureditvi. Ogledal je številne uradne prostore in se je vs"eskoz živahno zanimal za poslovni način. * Pomorsko letališče Orbetello se bo poslej imenovalo Po pokojnem kvadrum-viru Italu B a 1 b u. Tako je objavilo italijansko letalsko ministrstvo. * Promocija in diploma. V sredo 8. t. m. opoldne bodo promovirani za doktorje prava na ljubljanski univerzi gg. Albin K o-drič, Vaško škapin, oba iz Ljubljane, in Alojzij P e z d i r iz Vnanjlh goric. Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč. Vera Hreščako-va iz Ljubljane in Vojislav Arko iz Ribnice. Čestitamo! * Smrt uglednega znanstvenika. Starešina nemških patologov tajni svetnik dr. Ludvik Aschoff je umrl star 76 let v Freiburgu. Temu -mestu je bil desetletja zvest, čeprav so ga vabili na univerzo v Berlinu in na Dunaju. Nemčija je izgubila učenjaka, po katerem je Freiburg postal Meka vseh evropskih patologov. Frei-burška univerza je srečno izbrala, ko je po Zieglerjevi smrti izvolila Aschoffa za rednega profesorja splošne patologije in patološke anatomije. V Freiburgu je pričel predavati leta 1906, prej pa je v istem .svojstvu deloval v Marburgu. Vzdrževal je stike z znanstveniki po vsem svetu. Med njegovimi študenti je .bilo zlasti mnogo Japoncev, zato so danes skoraj vse japonske stolice za patologijo zasedene od njegovih učencev. * Smrtna kazen za razburljive vesti. V nekem frankfurtskem oboroževalnem podjetju so se zadnje čase širile različne vesti, naperjene proti nemškemu vojnemu vodstvu in proti zaveznikom. Dognali so, da novice širi 311etni yslužbenec Henrik M a s s, bivši marksist, ki je poslušal tuje Mornese: Toda kdo je potakem ta vdo-v»? Rossi (soiho): No, če že hočete vedeti: ie svetloba. Mornese: Svetloba? Rofine (Morneseju). Stvar je vendar tako preprosta (Rossiju). Nisi mi je nikdar omenil. Rossi: Da, to je svetloba, prav za prav noč. Mornese; 4h! Svetloba, ki postaja vdova. se pravi, ki se sprošča siame sebe, namreč svetlobe, postaja tema, se pravi noč. Rossi: Tako je. Mornese: In nisi mogel povedati naravnost: noč. Da, toda tedaj bi ne bil to her- metizem. Prav imaš, tega nisem pomislil... * V tem smisilu se nadaljuje zabavna razčlemba »hermetične« pesmi, pri čeror vzbuja zlasti zadeva, z »bledo olivo« profesorjevo veselost. Mornese: No, tukaj pa res da mi mogoča ■diskusija. Alii lahko zblazniš zavoljo olive ali ne? Rossi (skloni glavo): Seveda ne. Mornese: In čemu potlej to pišeš? Čemu varaš čitatelja, ko dopuščaš možnosti, da kdo znori zaradi olive? Tako ni prav. Rossi. Umetnost mora biti tudi nravna. Te šoflar-ske laži niso vredne pesnika... Postaral se bom, dečki, in ne bom ničesar razumel, zato pa še ne morem odrekati vrednosti vaši poeziji. Toda, za božjo voljo: nekoč so pesniki opevali kaj drugega kot olive. Ljubezen, domovino... »Dudce et decorum est pro p na njihovo delo na Gorenjskem, kamor so pritegnjene k velikemu kulturnemu vzgojnemu delu. in to na področju, kier je vsaka izmed n'ih odgovorna zasopnica svojega nareda. Te dolžnosti so se mlade žene in dekleta pač zavedale, ko so začele iz dolin, gorskih vasi in okrožnih mest ':oroške debele r^zširiati domače fot