5. številka.
Ljubljana, vtorek 9. januarja.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
bhaja vsak dan, izvaemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avatro-operske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 fcld., n Četrt leta 4 fjld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fflcL, za četrt leta 3 g\d. 30 kr., za en mesec 1 g\d. 10 kr.   Za pošiljanje na dom *e rakuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za {ijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vme 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gleduliSkn stolba". O pravni Štvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
0 položenji stvarij na iztoku
prinaša „Pol. Corr." po telegrafu v soboto sledeče poročilo: V oficijoznih razgovorih mej pooblaščeuci evropskih vlad in mej turškimi ministri nij še nobenega zbliženja. Turčija se zmirom brani tudi le govoriti o konferenčnem programu, da si ve, da je omehčan in prenarejen bil; nasproti pa nečejo pooblaščenci govoriti o turških nasprotnih predlogih. Ce se ne posreči, porto na drugo misel spraviti, potem je še vprašanje, ali bode sploh že kakova seja konference ali ne bode nobene, ali pa bodo v zadnjej seji velevlasti govorile porti svojo poslednjo besedo.
Drug telegram v „Agence Havas" poroča podobno in upa, da bode v ponedeljek (ko to pišemo) nova seja konference. Tedaj baš sedaj-le se morda odločuje ali se je odločilo. Verjetneje se nam po vsem zdi, da bode porta ostala trmasta in bode odbila humanitarne terjatve, stavljene od Rusije in podpirane od druge Evrope. „N. Fr. Pr." od sobote uže poroča to kot gotova stvar. Potem ruski poslanik zapusti Carigrad, za njim gredo i drugi, in potlej ima ruska vojska teško delo nastopiti in sovražnikom Slovanstva dokazati, da so lažniki in klevetniki, če poročajo o njej, da nij pripravljena, da je toliko pomanjkljivega in trhlega v njej.
Odhod turkomilih magjarskih študentov v Carigrad.
V Trstu 6. decembra. [Izv. dop.] Kateri čitatelj „Slov. Naroda" se ne spo minja, koliko ropota so bili napravili od strast nega sovraštva proti Slovanom zaslepljeni ma
djarski študentje na vseučilišči v Pešti? V očit-1 nih demonstracijah so kazali svojo udanost turskim krvoločnikom. Onikrat so bili tudi sklenili neko glasovito sabljo podariti turškemu vojskovodju Abdul-Kerimu, blizu najsrečnejšemu morilcu onih Slovanov, ki so se uprli svojim tlačiteljem. Zastonj so remon-strirali slovanski vseučiliščniki v Zagrebu, Pragi, Dunaji ! Zastonj so jih svarili in zasra-movali po poslanicah in telegramih vseučiliščniki raznih ruskih vseučilišč! Zastonj so se bili oglasili nemški vseučiliščniki v Berlinu, Ileidelbergu, Jeni, Hali in na drugih vseučiliščih nemških ter jih v očitnih sklepih in po telegramih opominjali nespodobnega, surovega njih postopanja; spominjali so jih brez vspelni na pretekla stoletja, ko so krvoločni pradedje sedanjih nič manj krvoločnih Turkov po ma-djarskej zemlji divjali in razsajali kot divje zveri. Zastonj je ves olikan svet protestiral zoper izreke zaslepljenih Madjarov, češ da je Turčija blažena država in da so Turki krvoločni morilci Slovanov, pravi zastopniki olikanosti in državne svobode v smislu 19. stoletja! Narodna strast madjarska, slepo sovraštvo proti vsemu, kar je slovanskega, je bila hujša, silnejša kot vse priče, katere nam zgodovina ponuja. Držali so se svojega sramotilnega sklepa ter nekje v orožarnici nekega madjarskega velikaša mej staro šaro našli staro sabljo, ki jo je blezo pred pur stoletji izgubil neki turški paša v krvavej vojski, ki je bila osvobodila ogersko kraljestvo turškega jarma. To sabljo so neki izbrusili in olepšali iinuljaf.ski štu-deutje ter jo sklenili pokloniti s lovimo-m o-ritelju Turku Abdul Kerimu.
Da bi mu jo častno izročili, izbrali &0 veliko deputacijo, ki se ima podati v Carigrad. 4. dne t. m. je bila ta deputacija, ki šteje celih 25 glav, odšla iz Pešte ter se je 5. t. m. zvečer pripeljala k nam v Trst. Le škoda, da razen nekoliko malega ljudij, nij nikdo v Trstu vedel za njih dohod! Tržačanje bi jih bili sprejeli, kot se spodobi takim zastopnikom in slaviteljem naobraženosti sedanjega stoletja.
Denes po polu dne ob dveh so se imeli odpeljati z Llovdovim parobrodom, „Ceres" imenovanim, naravnost v Carigrad.
Ko se je glas o tem raznesel po tržaškem mestu, drli so vsi, ki so slišali o nesramnej magjarskej deputaciji na „molo Giuseppino". Magjare je bil moral prej ko ne kdo posvariti, da so bili tako zgodaj prišli na parobrod, ki je imel točno ob dveh odriuiti. Sreča njih, ker ne vem, kako bi se jim bilo godilo, ko bi se bili le malo dalje mudili v gostilnici. Trej ko ne v hlačah skrite sablje ne bi bili prinesli na parobrod, kajti razkačena množica, ki se je bila le malo prepozno zbrala, bi jo bila vzela in vtopila na dnu morja. Prej ko ne, bi bili tudi oprali marši kakega Magjara, da bi se mu bila nekoliko bolje svetila magjar-ska olikanost.
Sreča njihova, pravim, da so bili prišli tako rano na parobrod. Vendar jim je zbrano občinstvo očitno pokazalo, kako misli o njih potovanji v Carigrad. Sikalo jim je, žvižgalo in brlizgalo, ter jih kričaje psovalo z grdimi izrazi. Nikdo pa naj ne misli, da je tržaška dru h al očitno protestirala zoper magjarsko budalost. Zbrano občinstvo je obsegalo skoro izključljivo le lično gospodo.   Zbrani so
Prižigalec.
(Roman, v angleškem snimila Miss M. Cummins, poslovenil J.)
Tretje poglavje.
(Dalje.)
True nij čakal, da bi še več slišal. Žensk nij bil vajen in hudobna ženska mu je bila najstrahovitejša stvar na svetu. Nanine pla-meče oči in preteča nje postava so dovoljno oznanovali bodoči vihar, in moder kot je bil hitel je proč, predno se je vnel nad njegovo glavo.
Ko je prišel ven, nehala je Jerica jokati ter je milo ozirala se v njega.
„No," rekel je, „pravi, da se ne smeš vrniti."
„Oj, kako me to veseli", odvrnila je Jerica.
„Kam pa češ iti?"
„Ne vem. Morebiti vas spremim ter gledam, kako bodete prižigali svetihiiee."
„Kje pa boš nocoj to noč spavala?"
„Tega ne vem. Oj, hiše nemam. Spavala bom na prostem, kjer bodem videla zvezde. Temote ne ljubim. Pa mrzlo bo, ali ne?"
„Za milost! Zmrznilo bodeš, dete."
„No, kaj bi pa bilo potem iz mene?"
„To ve le sam I3og.u
True je gledal Jerico poln začudenja in ves v zadregi. Poznal nij otrok ter se je čudil njenoj prostosrčnosti. V tej mrzli noči je nij mogel pustiti zunaj; a vedel je komaj, kaj bi počel ž njo, ko bi jo peljal domov, ker bil je neoženjen in reven. A nov hud kašelj ga je precej napeljal ž njo vsaj za eno noč deliti svoje bivališče, svoje ognjišče in hrano. Prijel jo je za roko ter jej rekel: „Pojdi z menoj," in Jerica je šla zaupljivo poleg njega, ter ga še prašala nij kam.
True je imel še dvanajst svetilnic prižgati, preden sta prišla do konca ulice, kjer se je nehalo njegovo opravilo.   Jerica je gle-
dala, kako je prižigal vsako svetilnico, in sicer gledala ga je tako pazno, kot bi bil to edini nje namen, da je pri njem; ko sta prišla konec ulice ter sta neprestano dalje šla, prašala je še le, kam da gresta.
„Doniov," odvrnil je Trueman.
„In jaz grem z vami?" prašala je Jerica,
„Da," rekel je True, „in tu sva".
Odprl je mala vratica tik tlaka. Vrata so peljala v majheno in kaj ozko dvorišče, ki je držalo poleg lepe hiše z dvema nadstropjema. True jo bival v zadnjej strani hiše. Prekoračila sta tedaj dvorišče, šla mimo raznih oken in glavnega vhoda ter naravnost k majhenim durim v zadnjem kotu, katere je True odprl ter ž njo vstopil. Jerica se je mraza tresla. Njene bose nožice so bile popolnem plave, ker je tako daleč šla po tlaku. V sobi, v katero sta prišla, je bila sicer peč, a ognja nij bilo v njej.
Soba je bila velika, ter se jej je videla jako prijetna za bivališče, če prav je bilo zelo mrzlo v njej. True je nagloma odložil lestvico
bili Grki, po večjem pa Italijani in Slovani. Vsi ti so na raznovrstne načine izrazovali svojo razsrjenost, žvižgali so Magjarom in brlizgali, psovali jih svinje, morilce, bedake, prijatelje turških krvoločnikov itd. Na ladijo, kjer jih je večina stala na prvem oddelku, so ljudje metali blato, gnjile pomaranče in z nesnago napolnene limone. To je bil vriš in kriš!
Po straneh pa so stale druge ladije, na katerih so mornarji trobili na rogove in tako izrazovali svojo nejevoljnost z magjarskimi na-petneži. Zbrani varuhi javne varnosti so sicer debelo gledali, a pravega uzroka vendar nijso našli, da bi bili razgnali zbrano občinstvo. — Kapitanu parobrodskemu se je silno mudilo, in zadnji čas je bil, — ker ne vem kaj bi se bilo lehko zgodilo, ko bi se občinstvo še bolj pomnožilo in razgrelo. Ura še nij odbila dve in uže je plaval mogočni parobrod z Magjari in se staro sabljo proti Carigradu.
Magjari pa so se lehko prepričali, da je njih bedasto postopanje razburilo vse tržaško prebivalstvo. Le dobro naj si zapomnijo, kako smo se poslovili od njih. Kolo osode se sedanji čas nagloma obrača. Tudi za magjarsko oholost napoči dan povračila!
Ali naše slovenske šole kaj napredujejo ?
Pod tem naslovom piše „Slov. učitelj": „0 posebnih prilikah, o važnih časih je treba spregovoriti tehtnejšo besedo. Taki časi so sklep in pričetek enoletne dobe, in taka imenitnejša beseda bi bila pogovor o napredku ali nenapredku naših slovenskih narodnih šol, za katere se zanimamo v prvi vrsti mi učitelji, a v drugi vso Blovensko občinstvo, ki mora šoli svojo mladino izročevati. Na navedeno vprašanje se ne more s kratkim „dau ali „ne" odgovoriti; kajti trditev, kakor tudi zanikanje bi bilo teško zagovarjati in še bi se navedenim dokazom morda verjeti ne hotelo, zlasti tedaj ne, ako bi kar optimistično ,,da" rekli. — Napredovale bi naše slovenske šole tedaj, ako bi se vedno bolj in bolj trudile, da vstre-zajo svojemu namenu; namen njih pa ne more drug biti, nego ta, pripravljati našo slovensko mladino na njen poznejši poklic in stan, — to
je večinoma stan slovenskega kmeta. Prejšnje šole so se na zadeve in potrebščine slovenskega kmeta malo ozirale; glavne šole po Slovenskem tega s svojo edino nemščino nijso storile. Kako so pa sedanje šole osnovane? Po sedanjih učnih načrtih se ima pa narodna šola na vse človeku koristne znanosti ozirati; po njih nij več jeden edin predmet priviligiran nauk narodne šole ; se ve, da nemščina ima pod nekaterimi vladnimi pedagogi in nedomo-Ijubnimi učitelji, ki zaslužijo naslov „aftei-pedagoga" veliko prednost, posebno po Koroškem, nekoliko po Štajerskem in po kranjskih čveterorazrednicah. Drugim predmetom se je vsaj enakopravnost dati hotela, — a dala se nij. To jo uzrok, da naše šole tako ne napredujejo, kakor bi bilo želeti. Naše šole nijso osnovane na čisto narodni podlogi, kakor so nemške, francoske in šole drugih narodov. Po Slovenskem je samo nekoliko enorazrednic, in to skoro le na Kranjskem čisto oproščenih tujega predmeta t. j. nemščine. To je po naših mislih prvi kamen, nad katerim se napredek naših šol spodtika. Nepristranski nadzorniki bi pri dveh enako urejenih šolah pod enakimi okoliščinami opazili v oni šoli, kjer nič nemščine nij, sigurno večji splošni napredek, nego pa v šoli, kjer potrati (ne porabi) učitelj z nemščino po kake 3 do 4 ure na teden. To narodnostno vprašanje naše bilo je uže večkrat prerešetano; zato se nečemo pri tem dalje muditi. Domoljubnemu slovenskemu učitelju nemščina itak še nikoli nij bila smoter slovenske šole. — Uže popred smo mimogrede opomnili, da se vsem koristnim naukom narodne šole nij odmerilo enako prostora in časa. To velja 1. glede slovenščine, kar smo negativno dokazali pri pogovoru o nemščini, 2. pa glede prirodoznanstva.
Temu predmetu, ki bi moral imeti prvo mesto v vseh naših šolah, ki so skoro iz-ključljivo namenjene le kmetski mladini, odločeno je po vseh načrtih primeroma najmanj časa. Naj č. čitatelji izvolijo pogledati — pa vsaj to vsak učitelj za svoj razred dobro ve" — v učne načrte, pa se bodo prepričali o naši trditvi; kajti več nego 2 uri na teden nijste v nobeni naših dežel, v nobeni šoli in nobenem razredu temu preimenitnemu nauku odločeni. Zdaj pa vas vprašam, koliko je mo-
goč učitelju v 2 urah na teden naučiti ? Ali naj obravnava živalstvo, rastlinstvo ali rudnin-stvo? Ali pa naj se ozira na fiziko ali kemijo? Ali pa naj vzame samo nekoliko iz oddelkov kmetijstva, iz živinoreje, poljedeljstva, sadje reje itd. V #
Lehko je prevideti, da morejo naše šole le tedaj veliko koristiti, torej napredovati, ako še mladina kaj o kmetijstvu nauči, ali boljše, ako se v onih naukih dobro izuri, ki so podlaga umnemu gospodarstvu in kmetijstvu. Toda dokler ste prirodoznanskim predmetom odločeni samo po 2 uri na teden ali še menj, tako dolgo ne moremo govoriti o zadostni koristi ali o zadostnem napredku naših šol.
Po našem mnenji naj bi bila pri prihodnjih deželnih učiteljskih konferencah prva skrb za pravi napredek vnetih učiteljev ta, da na to delajo, da se prirodoznanskemu nauku odloči dosta večje število ur, nego po sedanjih načrtih. V ta namen naj se odtrga drugim predmetom nekoliko ur; po štajerskih načrtih bode menda risanju najložje nekaj ur odtegniti. Utegne nam morda kdo ugovarjati s tem, da se za prirodoznanske predmete imajo brigati kmetijski nadaljevalni tečaji. Res je ; pitam pak, koliko tacih tečajev imamo po Slovenskem in koliko časa bodo ti tečaji trajali, ako se samo prostovoljno osnujejo. Na Goriškem se o njih ustanovitvi posvetujejo še le. Ako se vpeljejo tako, da bodo obligatni za učitelje in za učence, in ako bode učitelj zato nekoliko odškodovan, da bode imel večje veselje, potem utegnejo imeti nekoliko vspeha. Na Kranjskem se bodo teško vpeljati dali, kajti poleg vsakdanje in nedeljske (ali ponavljevalne) šole bodo kranjski učitelji komaj dosta časa in volje imeli, skrbeti še za kmetijske tečaje — in to morda brezplačno še. Na Štajerskem so zelo priporočevali take tečaje in predno so jih učitelji prav vpeljali, dajali so jim nagrade. A potem, ko so bili nekateri tečaji v življenje obujeni, brigal se nihče več zanje nij. Od tod menda pride, da sodaj na Štajerskem teh tečajev zopet več nij. Torej v tej zadevi ne moremo o napredku govoriti.
prižigalnik itd. v bližnji klanici, ter je prinesel naročje drv in je zakuril peč. Črez malo minut je svetlo gorelo in sapa se je ogrela. Primaknil je k ognju star lesen stol, razgrnil creznj star svoj kosmat plašč, vzdignil Jerico ter jo polagoma posadil na mehki sedež. Potem je pripravil večerjo ; kajti True je bil samec, ter vajen vse sam storiti.  Ko je bil za Jerico pripravil velik kozarec mleka z obi-lim sladkorjem, vzel je hleb kruha z majhne omare, odrezal ga jej je velik kos,  ter jo je silil naj je in pije kolikor jej se poljubi. Prav namreč je sodil, sklepaje po njenem obrazu, da nij zmirom tako dobro živela. In nje očitna radost nad  najboljšo gostijo, s katero se je kedaj koli gostovala,  izbujala mu je toliko zadovoljnost, da je sam pozabil jesti, ampak sedel je poleg nje in jo silno ljubeznjivo opazoval ; to je spričevalo, da Jerica nij bila brez otroškega nezmotljivega nagona, ko jej se je True pri svojem opravilu dolgo predno je ž njo govoril, zdel prijatelj vsakemu človeku in celo prijatelj najbolj zapuščenemu majhenemu dekliču na svetu.
Trueinan Flint je bil rojen in odgojen v
Nevv-IIampshirei; a s petnajstim letom je izgubil stariše, ter je sirota šel v Boston, kjer se je mnogo let preživil s tem, kar se mu je ravno ponudilo. Bil je v raznih dobah raz-našalec časnikov, lijakar ali voznik, težak, drvar, s kratka, opravljal je vse; zmirom pa je bil pošten, spreten in dobrovoljen, tako, da je bil povsodi na dobrem glasu in mnogo let pri istem delu. Predno je prišel v službo, v katerej smo ga našli, bil je nekaj časa' nosač v veliki trgovski hiši, katere lastnik je bil bogat in blagosrčen trgovec. Ko je nekega dne odpravljal neke težke zaboje, padla mu je po nesreči ena izmej njih na prsa, ter ga je hudo poškodila. Nekaj časa nikdo nij mislil, da bode po tej nesreči okreval; ko se mu je jelo boljšati, zboljševalo se mu je zdravje le tako polagoma, da je minolo celo leto, predno se je zopet mogel lotiti kakega dela. Ta bo lezen mu je požrla v mnogo letih prihranjeni denar, vendar njegov zadnji gospodar ga nij pustil priti v nobeno stisko, temveč skrbel mu je za izvrstnega zdravnika in za dobro hrano.
(Dalje p.;b.)
Politični razgled.
'%'ott r«iiiaj«» dežele.
V Ljubljani 8. januarja. Dunajsk list poroča, da takozvani „dvorni krogi" po nekom poskušajo Cehe pregovoriti, naj bi v državni zbor stopili ter da v tem smislu delujejo na grofa Thuna. Ob jednem se baje od iste strani poskuša vplivati na del ustavoverne stranke, da bi se udala spravi s Cehi.
Vli-it«l«» (irzftve.
Si-ltsLi knez je narodno skupščino sklical na 11. t. m. ob jednem pa na šest mesecev odložil. Torej je cela stvar le formalna, da se črkam ustave zadostuje. Čas sedanji pa v Srbiji res nij za javno zborovanje.
— Černjajev se vrne v Srbijo. — Kladova se utrjuje. — Srbski in turški vojni ujetniki se bodo izmenjali.
tiu h/it i .* i odbori bodo baje precej, kadar ruska vojska prestopi mejo, proglasili velikega kneza Nikolaja za bulgarskega kralja.
li it m u hai / senat je imel 4. t m. jedno dnevuo in jedno ponočno sejo, v katerej je sledečo močijo s 27 glasi proti 12 sprejel in potrdil: Senat hoče, da se vse pravice li u m unije, katere so po pariške j pogodbi priznane in garantirane, kakor tudi vsi politični akti, ki so se vsled suverenitete te dežele vršili, priznajo in neoskruujeni ostanejo.
— To se pravi: Rumuni bi bili radi neutralna država, kakor Belgija in Švajca, da bi vse druge države za njo mij| vzdržavale.
Na fmr.il *'m vlada baje neizmerno razburjenje, vsled poročil iz Carigrada. Pod vodstvom direktorja narodne banke grške se je osnoval „odbor narodne brambe," ki bode podpiral vstaše grške proti Turkom, zahtevaje za Grke iste pravice, karere Rusija za Slav j a ne terja.
Dopisi.
Iz lituniRlkt* 4. jan. [Izv. dopis.] Naša čitalnica je napravila na starega leta večer veselico, katera nikakor ne zaostaje za drugimi, katere smo imeli minulo leto. Bila je primerno še dosti dobro obiskana. Tudi nekaj tujcev se je je udeležilo, ker je bil tudi ne-udom vstop dovoljen. Vspeh je bil sijajen. Boljšega se skoro nij moglo pričakovati, posebno še ker so sodelovale čisto domače moči brez vsake pomoči od drugod. Program, če-gar posamezne točke so se t veliko natančnostjo izpeljale, bil je dokaj zanimiv. Prva točka bil je Hajdrihov četverospev: „V tihi noči". Ta krasna pesen, katera se je uže marsikje drugod pela in povsodi le priznanja in pohvale pridobila si, naredila je tudi na naše občinstvo globok vtis. Naši gg. pevci izpeljali so jo gladko, za kar se jim je občinstvo z burnim ploskanjem zahvalilo. Nato se je igralo na instrument, kateri je Kamničanom, kakor se zdi, jako priljubljen. Na citre namreč sta igrala gosp. in gospica O. Umlauftovo dokaj teško kompozicijo „Mlada kri", za dvoje citre. Izvršila sta pa svojo nalogo prav dobro; zato sta prejela obilno pohvalo. Zatem nastopiti obe gospici O. ter nas razveseliti z igranjem na glasovir. Igrali sti: Strauss, „ Vesel po celem svetu", za štiri roke na glasoviru. Obe gospici sti z veliko spretnostjo rešili svojo nalogo in sti bili pohvaljeni. Po tej točki predstavljala se je ena šaloigra, kar je navadno pri vsakej veselici v naši čitalnici, kajti videti je, da šaloigre najbolje ugajajo našim veselim in šaljivim meščanom. Predstavljalo se je: „Ena suknja pa štiri roke", šaloigra v enem dejanji. Čeravno so naši gg. diletantje prevzeli svoje naloge, sme se reči, še le „ob enajsti uri", vendar so se trudili, da so igrali brez izpodtike. Kupleti, ki jih je vmes pel g. Fr. O., bili so dovtipni in času primerni. Po predstavi bil je ples, ki se je plesal noter do druzega leta. Trajal je namreč do treh po polu noči. Tako smemo reči, da smo prav pri dobrej volji staro leto končali in novo začeli.
Naj bi tudi v novem letu napredovala naša čitalnica, naj bi obrodila mnogo sadu, naj bi se ji posrečilo, da izpolni svojo teško, pa lepo nalogo! Naj bi budila z dobrim vspe-liom narodno zavest pri naših meščanih! Naj bi pa imela tudi mnogo za narodno reč navdušenih in požrtvovalnih udov! Ker sem uže to omenil, ne morem si kaj, da ne bi h koncu izrekel v imenu vseh čitalniških udov prisrčno zahvalo obema gospodoma O. za njihov trud in neprestano delavnost v prid naše čitalnice.
Iz DllililjU* 5. jan. (Izv. dop.] Barometer v vnanjoj politiki je nekaj časa sem zelo spremenljiv. Ako je nekaj dnij kazal manje težkote zraka, se je politično ozračje pred kratkem tolikok, izpremenilo, ka se vsak čas pričakuje nevihta s topov gromom iz rusko-turških pušk bliskom in strelami. Midhat-paša, ta neizmerno hvaljeni turški reformator, jedino upanje vseh evropskih turkofilov, pokazal je svoje roge i pogum, kojega ta državnik napram velevlastij zastopnikom pokazuje,
prevlekel je političen obzor s črnimi oblaki. Vsa Evropa radovedna pričakuje najnovejših poročil iz Carigrada. Mnogoteri državnik si bode oddahnil, ke se je v Carigradu izgovorila zadnja beseda po konferencah. V tako teškem ozračji teško je dihati.
Midhat-paša je pred dnevi izrekel važen stavek: Raji vojsko z vnanjo silo, nego revolucijo Moselmov. Ta stavek označuje ves položaj. Po svojej izdanej konstituciji, po religiji Mohamedovej je vsakako primoran velesil zastopnikom nasprotovati, povedati jim : ka se z ničemer ne strinja, kar bi bilo islamskemu carstvu le količkaj na sramoto in nečast. Je-li nij uže to nečast za „porto", ka sede v prestolnici muselmanski vnanjih držav zastopniki odločevajoči bodočnost turškemu carstvu? Rez-dvonino. Torej Midhat-paša je konsekventno ravnal, ako je vse odbil, kar je zoper rast turškega carstva, ako je sklepom carograd* Bkih konferenčnih zastopnikov i/javil svoj odločilen : n e. Lord Salisbury, adjutant Igna-tieva, kakor ga imenuje turška nesramniea dunajska, ima v kratkem odpotovati; isto tako Ignatiov, pred kojega palačo so Tnrki prouzročili malo revolto; trdi se da baš radi ljudskega punta hote zastopniki velesil zapustiti Carigrad. Lord Salisburv in Ignatiev, videča, ka z Midhat-pašo nij več mogoče pogoditi se, konferirala sta s6 sultanom. Posku-ševala sta Midhat-pašo izpodkopati, kar se jima nij zdelo težko, ker ste opazila, ka je več turških ministrov, ki so manj trdovratni [»roti konferenčnim predlogom nego Midhat-paša. Ali kakov odgovor je dobil Salisburv od sultana? „Kar sem se kot konstitucijonalni vladar pravicam o osodi treh vstaških provinci jednostransko odločevati odpovedal, prekoračil bi okrog mojih oblastij, odgovarjati na takove predloge." In markis mu na to odgovori: Tako bode v slučaji vojske z Rusijo angleška primorana „porto" prepustiti svojej osodi. Vsakako konstatiramo, da, dokler je Midhat-paša na krmilu, nij misliti na pogodenje Turške z Rusijo. Njegov odpust je „ coni lit io sine i|ua non" zato, da se sporazumljenje, akoravno le provizorično, doseže.
Ko se je Adbul-IIamidu nasvetovalo, naj da Midhat-paši odpust, in da se bode to mirno doseglo, odgovoril je: „Lehko je državnika izpodriniti in odpustiti, a kdo mi da druzega jednako prebrisanega V" Midhat-paša bode torej ostal na krmilu, in vojska Ruske s Turško je neizogibna. Včeraj imela je zadnja konferenca biti. Vsi časniki poročali so, ka je odločilen trenotek. Večina jih je trdila, da je vojska neizogibna. Glasovi iz Kišineva poročajo, ka je vsak čas ruski tabor priravljen od marširati jo čez Prut. Veliki knez Nikola-jevič je skoro uže popolnem ozdravel. Ruska vojna je navdušena za boj. Vsa južna Rusija se mobilizira. Na novo se ima orgauizati G armadnih oddelkov. Organizirati ima se tudi vojsko „zeniljakov," (Landvvehr). A kaj dela Turčija? Tudi ona na vse kriplje organizira. A nema denarja? V vse provincije Turške prišlo je iz Carigrada povelje za Mohamedovo voljo preskrbeti denarja. Agi, begi in drugi turški provincijalni oblastniki naopako terjajo denarja iz Carigrada.   Itako dalje!
Kar je najnovejše, je prevelike važnosti. nP. Lloyd" ima poročilo, da je Salisburjev predi ogo lokalnoj žandarmeriji v turških vstaških provincijali delil osodbo Andrassv-jeve reforme note. Dalje poroča baš ovi list, ka je jeden zastopnikov pri konferencah izjavil se:
Mi dobro vemo, da glavni dve osebi jedna se-skritimi, druga z napačnimi kartami igrati, a mi smo primorani, da na nijeden način ne zasačimo katere „in Higranti." Ogersk list vsakako misli na Ignatieva in Salisburv-ja, ter se jezi, da so vsi zastopniki jedini. Tudi i/. Berlina se poroča, da se o turškem odgovoru ne da dalje diskutirati, ter da so vse velesile sklenile in napredovale, ka od celote in nerazdeljivosti reformnih točk niti za las ne odstopijo. Tu bi, ako velesilam Turška odgovoii „z ne1' le ne prišlo do popolnega premora diplomatičkih razmer tudi če odpotuje. (Kar se samo ob sebi razumi, kajtitvele-sile bi ne mogle na milost in nemilost prodati svoje podložnike pod turškim carstvom). Iz 'Belgrada pak se piše: Novosti iz Stam-bula izjavljajo razkršitev konferenc. Midhat-paša nedovoljuje nij edne točke od velesil predlaganih pogojev. Udje konference odpotovali so neki v Aten
Najnovejša poročila iz Carigrada trde, ka so v diplomatičkih krogih prepričanja, da mora razrušitev obravnavanj s porto slediti. Veliki vezir se je definitivno izrazil, ka je proti nekovini točkam velevlastij. Ali točke so za velesile tako važne, da te nikakor od njih ne odstopijo, Lord Salisburv da odpotuje 11. t., a Ignatiov neki uže 8. t. m.
Tudi se iz Belgrada poroča važna novost đa so 2. t. m. veči oddelki Čerkezov i Bašibozukov prodrli do Njego t in a. Posadka tega mesta kakor tudi oddelek stotnika Noslendieeva koza-k o v iz K1 a d o v e odbili so Turke po hudem boj i.
Tudi Rumunija bode menda odslej odkrito proti Turčiji. V tej deželi vlada nekaj časa sem huda razburjenost proti Turkom. Na ne-kovo interpelacijo v rumunskej zbornici: kako se ima namreč 1. točka Midhat-pašove konstitucije tolmačiti, odgovoril je Midhat-paša osorno i grobo „kakor da so Rumunci tudi po novi ustavi podložniki Turčije." Celo ru-munski vladni listi se kar jeze pene. „Roma-nul" namreč piše: „Je-li to zahvala za to, da smo vzdržljivi i da no podnetimo vojske, ki bi zadnje moči evropske Turčije absorbirala? Vlada mora z isto indignacijo bili napolnjena, ki celo deželo pretresa. Sč samimi izgovori ne doseže so uičesa. Naše stališče mora biti jasno. Rumunski narod more igrati nič vredno poniževalno vlogo one osobe v šalji vej igri ki, ko jo dobila zaušnico, soseda uprašuje, kedo da je dobil zaušnico."
Ves rumunski narod je torej razjaren, ker je Midhad-paša tudi direktno izjavil, ka so po novi ustavi tudi Rumunci še podložniki. Komora iz Bukarešta je jednoglasno sklenila energičen protest proti sedanjej turškej ustavi i minister Bratiano moral se jo zavezati, da ne miruje preje, dokler nij „porta" slovesno prnizjavila, ka Runumska nij več podložnica Turčije. „Omahovanje mej Petrogradom i Carigradom je torej za Rumunijo pri konci, i proti-turško mišljenje je sedaj v vseh turških podonavskih provincijali." Tako izjavlja dunajski „Tagblatt".
Po vseh teh indicijah se je torej situva-cija nakrat silno premenila. Dunajski „Frem-donblatt" poje slavospev Ignatievu. da je on tako vse vredil, ka se vse. proti Turčiji obrača. Naj še torej zanaprej Židje, Ogri i Nemconi zabavljajo na Ruse, morejo še slednjič tudi kaj izkupiti.   Uže to mora jih sram biti, ka
«0 se v koncu starega leta, kot figura kaže temeljito blamirali. Dober jim tek še na dalje!
Domače stvari.
— (Poskusen i s amo u mor.) Od Brezine se nam 5. januarja piše: Denes zjutraj vzdignili so iz koupeja III. ra/reda pri poštnem vlaku št. 5 popotnika, kateri se je s pištolo v sence vstreliti hotel, a svoj namen ne dosegel, pač se teško ranil, kajti krogla je glavo nad sencem zadela in v vrhu glavo obtičala. Prepričavši se, da nij dobro zadel, hotel je v drugič streliti, a neki sopopotnik, opozorjen po prvem strelu, izvil mu je iz rok samokres. Nesrečnež imel je vozni listek Trst-Logatec, in kmalo se je njegova osoba konstatirala — on je idrijski okrajni sodnik Ven-covski. Pri nas je dobil le najpotrebnejšo pomoč, ker zdravnika manjka, zatorej so ga precej po železnici v tržaško bolnico odpeljali Krvi je mož dosta izgubil in se dvomi, da okreva. Nagib samoumora morda se menda obupne finačne razmere.
— (Pod kolesi) žage, ki stoji blizu vhoda postoujske jame, našla je žena necega Žagarja strašno smrt. Po noči je čula namesto moža, da bi nekaj uric spal, pri vrteči se žagi, šla v spodnji del blizu kolesa po treske ali kali, kolo jo je prijelo in vihtelo okrog in vedno okrog soboj, da je umrla. Ker je z no gami bila ob zgornje deske, zaslišal je ta ropot njen sinko, zbudil očeta, a ta je ženo uže mrtvo našel.
— (Iz Podgorja) se nam piše 5. t. m Od 22. preteklega meseca je zaključen ves promet na Istrsko-državnej železnici. Neugodno vreme, katero smo imeli pred praznici, pro-vzročilo je, da se je pri hektometru 321 mej Itakitovcem in Počekajem (Buzetom) porušila želez, proga do 150 metrov daljino. — liano oni dan   revidira železniški čuvaj pred vla kovim prihodom progo; ko pride k omenje nemu hektometru, vidi mesto tira pred sabo zijati propad, a šine in pragi viseli so v zraku Strahovito nesrečo odvrnil je čuvaj, kajti ko ne bi bil revidiral proge, prilomastil bi bil vlak do tija,  ter gotovo zvrnil se v globino K sreči raportiral je prej nezgodo, da je ob stal vlak pri nas. — Svet tam neznansko visi, da ne bi bilo moč takoj vstaviti hlapona. Po vrhu se še blizu tam nahaja tako dolga zareza mej skalami, ki dela precejšen ovinek, da nikakor nij moč od daleč videti na kraj nesreče; izgubljeno bi tedaj bilo vse. Promet je zdaj takov, da iz Divače do hektometra 321. vozi vlak; onda izstopijo potniki, a pra-tež,  brza  tovornina in poštno blago preide, oziroma se prenese v vlak, ki prišedši iz Pulja čaka onostran globeli. Tovorninski promet pak je do cela sistiran. — Na kraji, kder se je vdrlo, je svet krhak iu vlažen; treba tedaj preložiti progo.   V to svrho jeli so tik prej šnje proge streljati skale,  kder hote staviti novi tir. Dela se noč in dan nepretrgoma. — Pa je tudi vrag zraven!   Ko delavci včeraj izpulijo podkop (mino), prileti enemu kos skale v nogo, da mu jo vlomi, a druzega rani na glavi. — Promet bode jedva v 14 dneh po polno redno otvorjen.
— (Slovensko gledališče.) Tustni čas je pričelo dramatično društvo z reprizo uže večkrat predstavljene igre ,,Denes bomo tiči11 (Nestrovev „einen jux vvill er sich machen1') Gledališče je bilo nedelji primerno polno in predstava sama nas je zadovolila. Gospoda
Kajzel (Matijček) in Šušteršič (Bobek) poskušala sta izbujati kolikor mogoče smeha pri občinstvu in posrečilo se jima je deloma prav vrlo.  Gospod Kocelj (Melhijor) je bil ,klasičen" kakor v lanskem letu, samo parkrat je malo ,,indiskretno11 pretiral; pa pri burki je mnogo odpustljivo, kar drugod ne najde milosti.   Ker je igra sama ob sebi prav lehka, in ker smo uže mnogokrat govorili o njej in o predstavah posameznih nalog, odpuščalo se nam bode gotovo, da ne govorimo o drugih naših umetnikih.   Samo o enem slučaji naj nam bode beseda dovoljena. Gospod Šušter-šič je „bona mente" poskusil zapeti kuplet ,o zlobnem kritiku11, pa njegov nedolžni apel na občinstvo ostal je brez pričakovanega utiša; po vrhu zgodilo se mu je, kakor uže pred par leti nekemu sto procentov boljšemu igralcu, nego je g. Šušteršič; bilje od našega sicer tako hvaležnega občinstva izsikan.  Mi uijsmo tako hudobni, da bi stavili to sikanje tudi deloma na račun g. Šušteršičevega igranja, temuč jem Ijemo po vsem pravu to izjavo celega intele-gentnega občinstva kot opravičenje svoje vedno objektivne kritike.   Da nemški listi zavijajo po svoje naše besede, tega mi nijsmo krivi; pošteni smo vedno toliko, da zarad teh za-vijač lastnih nepriličnostij ne  bodemo zakrivali. Sicer pak bi mogli o nemškem gledališču  tudi  mnoge  govoriti,  ko bi se nam vredno dozdevalo za naše namene. Moraličua klofuta pa, ki jo je prejel g. Susteršie, in ki mu je za vsak takov arogantni in posebno njemu ne pristujoči poskus gotova, nam je porok, da nas naše inteligentno občinstvo popolno opravičuje, in zato  bodemo tudi v pri hodnje za slabo igranje imeli — slabo besedo.
To let.
6. januarja:
Pri M•*'!*!: Gal .voc iz Zagorja. — Tentler iz Pootojno. — Goli iz Idrije. — Sehreiner iz Gradca.
— Dr. Pogačnik iz Dunaja. — Lanzingor iz Šmarja.
— Mikloc iz Gorenjskega. — Just iz Dunaja. — Jting iz Gradca.
i-;i Slonu Meior iz Celovca. — Gruber iz Dumaja. — Friedman iz Brna. —  Ldhnerviz Trsta
— Zupanec iz Rajhonburga. — K u noj iz St. Petra lJri /.Muiorci t Svetovi« iz Zagreba.
Dunajska borza 8. januarja.
(Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      BI gld. 25 kr. Enotni drl. dolg v srebru 67 25
1860 drž. posojilo 111    , 20
Akcije narodne banke 812   , —
Kreditne akcije 140 60
London 125 25
Napol. 10 — C. k. cekini 5 97
Srobro '14 BO
Natečaj.
Vrhniški cestni odbor bode najel tri okrajne cestarje z mesečno plačo po 15 gold.
Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi pismeno pri podpisanemu prvomestniku. Prošnji naj se priloži od soseske potrjeno spričalo brezmadežnega obnašanja, rojstveni list, in ako je prosilec služil v c. kr. armadi, tudi izpustni list (Abschied).
(i-3) Karel Galle.
»em bolnim moč in zdravje brei lek* in  brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere ti Barry
30 let lie je aij bolesni, ki bi jo se bila oidrt-rilo ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i >'.-<>,'ih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / ieloden, rta živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze t naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kaiolj, nppro-davljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zl u * iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo,, iamenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih, nožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledicico in pro-
lajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, lego doiničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-
al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-Sevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. 1. V. Beneka, pra-
oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, '.ilravilnega nvčtntka Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanl*,, Kr. Campbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-•raart, Markize de Brehau a mnogo družili imenit'uti •sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaBtouj.
Kratki iskaz iz 80.000 spričevalov.
Na Dnnaji, 13. aprila 1872 Frefilo je cže sedem meB> cev, odkar sem bil' v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih iičn; ničnih bolečinah, in sicer tako, la s-m od dno do dne \iduo gmil, in to zsprečilo je dolgo č :h i mojo studije. Čul sem od Vade čndapolne Revalesciore prn el sem jo rabiti in ta^otovim Vas, da bo čutim po mesečnem užitku V»še tečne in okusne Re a-lesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresi nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočim VBem bolnim to primerno prav cm.o m okn-tno hrano, kot i.aj boljši pripom ček, ter ostanem Vaš ndani
Gabriel Tesohner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Breban.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \sake vrsto sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so ae vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženj i čutuic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila Bem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila nem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Ke v nI esc i ero zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stav ila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja.
Markize de Brčhan. nt. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-Davljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Revalesciere je 4 krat tečnoj ša, nego meso, ter pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ouni, ko pri zdravilih.
V ploh mi tih pušio&h po pol funta 1 gold. 50 kr r l uat 2 gold. do kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 Motov 10 gold., 13 fantov 20 gold., 24 funtov 36 goid.
'Vevalesciero-BiMuiten v pušicah in Revalesciere-Chooolatče v prahu 12 ta« 1 gld. 50 kr., M tas 2 gl, u U* 4b tai 4 gi. 50fcr., v prahu *>. 120 uu .0 ;L Prodaje: Dn B»rry > Comp. na Da W*il~ 3s>eli|sai»»e št. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih ukarjiti in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja uu-•ajaka luia na vse kraje po poštnih .iakaznioan i i povzetjih. V Ljubljani Ed Hthr, J. Svobod«, lekar pri »zlatem orlu", v Kelti pri lekarjn J. P t o-damu, v Celovca pri lekarju Bi r n > ac h o r j u, « Spljetu pn lekarju A Ij i no vicu, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P.' R o c o a i i J. H i r h c h n. v Zadra ori A n d r o v I ć u. '64
Učiteljska služba.
Na cetirirazredni ljudski šoli v tat. WjC-■■arelu v Slov. goricah se ima popolnit učiteljska služba III. plačnega reda s prostim stauovanjein.
Trosilci za-ujo naj svoje primerno instruirane prošnje predpisanim službenim potom vlože na krajni šolski svet Št. Le nar d v Slov. goricah. (2—8)
Okrajni šolski svet Št. Lenard,
29. decembra 187G.
Lepa vila
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—3)
j Eliksir iz Kine i Koke
i.
\
0
najboljši do sedaj  znani £eltntvni liker.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva so jedino le pri (53—33)
O-aHoriel 3P10001L,
lekarju, na dunajske} cesti v Ljubljani.
Izdate ij in ureduik J osip Jurčič.
JLascmua in usk „Narodne tiskarnett,