233. številka Ljubljana, v torek 12. oktobra 1897. XXX. leto. aovisKi mu Ichftja vsak dan Bve«er, iaimfii nedelje in pra*mke, ter velja po posti prejem an ia a vatro-ogerske dežele za vse leto 15 irM . za pol leta 8 gl.l . za Četrt leta 4 gld., za jeden meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plaCuje se od stiriatc pne petit-vrste po ti kr., te. se oznanilo jedenkrht tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr„ Po se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne v rac* j o. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga st. 1 J. Up r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Premeščenje dež. zbora istrskega. Ko je ministerhki predsednik grof Badeni potoval (O latri, razložili so mu zastopniki »loven akega in hrvatskega naroda želje in potrebe svojih vol i les v in mu mej dragim tudi polagali na srce, naj premesti dež. zbor istrski is umazanega Porsča v Jepo napredujoči Pulj. Utemeljevali so svojo zahtevo s tem, da hrvatski in slovenski poslanci v Poreča niti svo jega življenja niso varni. V PoriČa dobe le is teška hrano in stanovanje, laško prebivalstvo jih preganja, jih sasramuje in jim streže celo po Živ ljenji, tako da so morali žs večkrat bižati iz mesta, da so otekli smrtni nevarnosti. Podivjanost pore ikega prebivalstva js tolika, da so hrvatski in slovenski poslanci že večkrat prsvdatjtli, bili ne bilo najbolje, da spkh ns gredo več v dež. zbor v Poreč. Ministerski predsednik, spoznavši utemeljenost zahteve, naj se istrski dež. zbor premesti iz kanonskega gnezda Poteča v večji Polj, je takrat slovenskim in hrvatskim poslancem ob'jabil, ds ■jih Želji sicer ne agedi že za zaeedsnje 1896—97, da pa jej ngodi za zasedanje 1897 — 98 in to ob ljubo je sedaj izpolnil. Na svojem potovanja po slovenskih pokrajinah je ministerski predsednik narodovim zastopnikom marsikaj obljubil, a premeščanje istrskega deželnega ■bora iz Poreče v Pulj je prva obljuba, katero je izpolnil. Po deželnem reda istrskem je Poreč sedež dež. zbora in dež. odbora, toda krona ima pravico, da sme dež. zbor sklicati tudi kam drugam. V formalnem ozira torej Italijani vladni odredbi ne morejo ugovarjat*, niti se jej z uspehom ustavljati. Zadovoljni s to odredbo seveda niso, in v Poreča bivajoči in zinj potegujoči se laški poslanci Gam-bini, Polasini, Cleva in Canciani so se tndi zategadelj odpovedali mandatom. Da bodo Italijani tudi v de?, zbora protestovali proti vladni odredbi, je pač ob sebi umevno, posledic ps to se bo imelo in ako bo vlada le hotela, dobi v dež. zbora tadi ve čino za tako premembo dež. reda, po kateri ss Polj določi za sedež dež. zbor« in dež. odbora istrskega. S premeščen je m dež. zbora je vlada ng dila iskreni želji istrskih Hrvatov is Slovencev, p« tadi nujni potrebi, kajti vsdela je, da hrvatskih in slovenskih poslancev iz onirov ns svojo osebno var noet, na varnost lastnega življenja ns bo več v dež. zbor v Poreč, ampak dn mislijo začeti a beti • nsočno politiko, ako se dež. zbor ns premesti v Polj. Vlada js dano obljubo izpolnila zgolj in jedino zategadelj, ksr js hotela preprečiti izstop hrvatskih in slovenskih poslancev in cdvsliti od sebe odij, da js ona kriva, ako ti zastopniki ne morejo v dež. zbor. Za vlado bi bilo sramotno, ako bi ne znala javnega reda vzdrževati vsaj toliko, da bi bili slovanski poslanci varni svojega življenja, in Is da naredi konec veduina isgredom proti hrvatskim in slovenskim poslancem, je odredila premeščanje dež. zbora. Kdor meni, ds je zaukazano premeščanje dež. zbora začetek novi eri v Istri, dekaz, da hoče vlada opuBiti sedanji politični sistem, tisti ss jako moti. Kopitarjevo in Karadžićevo slavlje na Dunaju. Z Dunaja, 11. oktobra. Dana j js bil v prvi polovici našega stoletja nekako središče slovanskim učenjakom, ki so (a celo nameravali ustanoviti slovansko znanstveno akademijo. Ta ideja ee sicer, žal, ni uresničila, kljnb tenta je ste lica podajala obilo prilika v znsnstveno delovanje, marsikdo ss je v nji stalno naselil, mar sikega is ta dosegla smrt in položila v taji zemlji k počitka. Ker so, odkar se je pričelo pokopavati na ogromnem centralnem pokopališču, z večinoma prejšnje mnogotera miredvore opustili ter se bodo še ostali prej ali slej morali popolnem umakniti vedno bolj ss razprostirajočemu mesta, prenesli so že kosti mnogih veljakov na centralno pokopališke — aSlovenska Matica1 v L ubijani in srbska znanstvena akademija v Belem grada pa sta si stekli zahvalo narodovo, da sta esktheli prsvedsnje zem-skih ostankov dveh slavnih rojakov v njiju demovino. V obilnem števila se je zbrala v nedeljo, dne 10. oktobra, srbska in slovenska kolonija dunajska L.1STKK, Vuk Stefanovlć Karadžič. Na pokopališču sv. Marka na Dunaja govoril dr. Matija Murko. Zbrali smo ss na mesta Žalosti, kjer se spominjamo, da je človeško telo prah in pepel. Vender im bolj nego prijatelji in spoštovalci Kopitarjevi in Vukovi 1. 1844. in 1864. tolažimo se lahko danes mi z zavestjo, da je Človeški dah neumrjoč. Da živita Kopitar in Vuk mej nami dalje, da ss vedno bolj svetita kot jasni zvezdi na slovanskem nebu, dokazujemo mi sami, kajti izpolnjujemo voljo dveh narodov, ki tako visoko cenita zasluge svojih mož, da hočeta imeti njih zemske ostanke v stoliesh svojega duševnega gibanja. Pojemo sicer žalostinke in čutimo svojo odvisnost od volje božje, ali vender ememo reči, da slavimo dostojno in po zaslugi dva velika moža. Srečna osoda ju je bila zvezala naježjo v življenja ia delovanja, po smrti pa sta si ostala najbližja soseda. Lepa js bila torej misel, da ju fudi skupno prenesemo v domačo zemljo, za katere srečo in slavo sta neumorno in uspešno de- lovala. Prisrčna hvala bodi Vam, bratjs iS;hi, ki ste sijajno pokazali, kako ovet Vam je poleg Vukovtga imena tudi spomin našega r« jaka. Z mirno vestjo pa lahko trdimo tudi mi Slo venci, da smo vedno visoko cenili in naravnost občudovali Vuka Kar adi. r i zaradi njegovih ogromnih zaslug za bratski n m cib ki narod in za vse slo-vanstvo. Veseli nas, da je z Vukovim imenom nevedno zvezano tudi Kopitarjevo, kar lahko laska narodnomu ponosa raŠega malega naroda, venđer v prvi vrsti mislimo kot iskreni bratje tudi mi kaj je bil Vuk KaiadŽ ć Srbom in vsem Slovanom. Vsak izobražen Slovenec časti Vuka, ker je dal srbskemu jeziku in srbski književnosti pravo narodno podlago ter n izdavanjem prs* krasnih narodnih pesni proslavil ar bek o in slovansko ime sploh po vsem omikanem svstu. V dobi, ko se je srbski narod boril za svoje osvobojenjs, prišel je Vuk, da ga reši večstoletoega duševnega mraka. Pisatelji, ki so pisali cerkveno* slovansko rusko srbsko mešanico, niso megli dajati naredu primerne duševne brane, ki bi budila njegove naravne meči. Kako Čudno je bilo, da so ctlo pravoslavni menihi opevali rimska in grške togove na starem M>rkovem pokopališči, da s primimo proslavo Česti spumin svojih uČ9nih rojakov, da se dostojno poslovi od njiju ter ju spremi na pota, ki ju odvede za vedao z Dunaja. Solnce je svitlo obsevalo krsti, kateri sta ležali, okrašeni i mnogimi vsnei in obdani cd sveč in plamenic, v vznožji velikega pokopališkega križa. Dunajski komi ć je poklonil vsakemu pokojnika krasen srebrn lovorov venec ; krsto Kopitarjevo pa so d čili venci .dunajskih Sloveccov", „slovenskih dižtvnih poslancev* in „akad druatva Slovenja", vsi trije s trakovi v narodnih trobojnicab. Po cerkvenem obreda, katere g* je za Kopitarja opravil veleč. g. drž. poslanec Einspielsr s asistenco svojih duhovnih tovarišev, slovenskih državnih poslancev; za Karadžiča pa v grškem ia v cerkveno slovenskom jeziku dnbovščina iztočna cerkve, — etopil je na oder predsednik dunajskega komi.eja, g. drž. poslanec d\orni svetnik Sa kij a Najprvo se je v slovenščini na kratko spomnil obilih zaslug, katere sta si pridobila pokojnika na znanstvenem polji, Bd v nemščini zahvalil vsem navzočim, zla' ti pa cd po slancem naučnega ministerstva, dunajska akademije znanosti in umetnosti, dunaj-sksga in balgradskega vseučilišča, Ivo veke znanstvene akademije ter županu dr. Luegerju kot zastopnika stolnega mesta, za doki z visokega spoštovanja do umrlih — ter se v srbščini poslovil od pokojnikov. Dr. L u e g e r je na to v jedrnatem (nemškem) govoru omenjal, da so si revenljive zasluga umrlih prznavsle cd scvremeaikov in sa cenijo od potomcev. S Kopitarjem je zajedno kcmpetir&l za službo kustosa v ceaarski dvorni kt/jižnici najslavnejši sv< str jski nauadki pesnik, Grillperzer, a brez vsake mržnje je p r znal ta sam, da je službo dobil vrednejši in sposobnejši. I i Vuk Karadžič, ki je svstu raze del krasote srbskih narodnih pesni j, je pri nem* ških učenjakih vzbudi največje zanimanje zanje. Oba umrla sta bila v prijateljskih zvezah z nem* šk mi veljaki, in tako upam in želim, je završil govornik, da tudi v tem času, ko politične strasti prevladujejo in mnogokrat provzročajo eovraitva mej naredi, se nikdar ne zaneso ta prepir celo mej znanstveno delovanje, ter da bode vedno vsakdo rad priznaval in se klanjal znanstvenim zaslugam drugih. Umevno je, da Želita naroda, da ss preneeo kosti in boginje v kovanem jeziku in v neokretni obliki, da o pomanjkanju pravih poetičnih misli niti ne govor.mc ! Id vender je hranil umetniško bogato nadarjeni srbski narod r a jle(šo poezijo, ki je hodila od ust do ust. Pod vplivom Kopitarjevim in za-padnib, posebno nemških romant ških idej, je Vuk začel zbirati te begate zaklade, ki so se prmerjali Homerjevim epom. Tako je srbski narod dobil na-jedenkrat celo literaturo, katero eo mn zavidali bolj napredni narodi. Vuk pa js zbiral tudi narodne poslovice in pripovedke ter opisoval narodne Šege in navade. Tako je pokazal, kako srbski narod govori, živi, čuti in misli, ter s tem nčil pesniki* in pisatelje, kako naj pojejo in pišejo, da jih bo nared razameval in i mil koristi cd njih delovanja Dolgo se je sicer moral Vuk boriti za čisti na* rodnijezi k in za narodnost v književnosti, ali prišli so lil logi kakor Danicid in pesniki kakor Branko Radičević, ki so že na koncu štiridesetih let za vselej reflili zmago Vukovib načel. Vuk je torej položil temelj dajšema došovnemu razvitku svojega naroda, ali storil je ša več, kajti on jo tadi zjedinil duševno ves srbski narod, ki je drugače ostal nadalje neizmerno raz- tako slavnih rojakov v sjiju rodno zemljo, ia torej se poslavljam od njiju v i sena rmsti, v katerem sta delovala, in v katerem sta doslej našla počitek. — Barni Ž*vio klici so odobravali te krasne besede. Pevci »Slovanskega pevskega društva" so žareli z znano precznostjo — pod vrlina vodstvom gosp. H obada — srbski .Oče nas", na to pa je b vši srbski naučni minister, g Novakovič(v erbščini) govoril o z\slogah u mrli ti na inaaetvsnem polja ter zlasti osvetljeval one, katere si js stekel svslikan učenosti" Kopitar za slavist ko. — Pevci so odpeli nato slovensko žslostinko ,11 »gor ran". — U. vstučiliški docent, dr. M. Murko js nato oiisil (vslovenš^in ) zailugo V. Karadžičeve z» srb eko slovstvo, ter se slednjič poslovil od umrlih. To-variša in prijatelja v Življenja bi* sta si tadi ho-flrda po smrti. Ako ja čez dolgo vrsto let ločimo in prevedemo v domoviuo, ju ne razdrnžimo, saj smo si vsi jogcslotauski narodi bratje in upati emeato, da bn t ika ljubav zd u Ji vse v jedno celoto. Ko sta ss krsti Še Ltografovali v trajen sponi'o te proslave, prenesli si ju na mrtvaška voza, a občinstvo ju je v dolgi vrsti voz spremilo na kolodvor, od koder sta bili prepeljani v domačijo. Slavno8t na pckopališča bila je krasna ia do Mejna Da8iravno fcta oba pokojnika živela in delovala na tujem, vendar sta delovala v proslavo svojega naroda. In zato naa nikakor ne žali sedaj mi« se', da se njima ni cdkazalo mesto v vrsti grobov „slavnih pokojnikov", — mesto, katero it« morda bolj zEslužita nego i- a h kdo dragi — ter prenesla r a centralno pokopališče temveč radujemo se, da 8« je, dasi pezno, izpolnila njima želja, da ležita v rcdn; zemiji njiju trupli. Saj narod, ki v njima ne v di le uČen;akov, temveč ki v nima časti svoja vredna sinova, ta narod ima šele. v privi časti in resničnem ppoSto' anju njiju groba, ker se občudovanju pridruž* Ijubeisn. _ F. G—I. V IJvhlJarii, 12 oktobra. Parlament V oaovajt seji drž. zbora prei-leži vlada svoje predloge glede nagodbenega provizorija, glede transportnega davka in davka na prodajo sladkorja ter glede kartel tega zakona. Po dosedanjih dispozicijah ss izroče valni predlog glede podpor radi a;m in vsi d rgi istrga predmeta ee tičoči nujni p;edlog», bcd.retnemu cditka. V sredo pa pride nsendi petorica predlogov glede mlaJlbSflk h obtožb na razpravo. Da a premaga vre to gradivo odrede se tadi ve'erne seje. V vladcih krog h trdao upajo, da bo mežno nagodbeni provizorij ravzlic opoziciji in r ibstru'-. ci;i dogntti do kceca teg.* meseca. Grof Badeni meui baje ves provizorij stisniti v dveh paragr : i. da ne bo možno nmetno zategovati sprejema. O atrakcija ne bo megla tere) de'a'i prevelike zg;ge. — V seji miaisterskega sveta ped cd&arje\irn predsedstvom si je dcločil skopni badget za I. 1^96, kateri se predloži delegacijam. Badget je za l • , milijone višji od lanskega, ter ss še po viša za miljen, kateri rabi vojno m n Ver.rvo. Delegacije Be eklič*jo, ko ss v obeh parlamentih fprpjm© provizorij, torej tekako poretkom so vembia. Poljaki in Rusi ,Pol. Korr." javlja, da se vedno bolj opaža upljiv a rjavega pos"fca v Varšavi. Upiava ni več tako strog«, ne porusujo več Poljakov, nego js povsem liberalna. Tadi na cerkvenem polja vlada veija svoboda. Tako je bila nedavno izdana naredba, da js ameti katoliške dijake, ki niso hoteli obiskovati pravoslavan službe božje ter so bili radi tega izključeni, zopet sprejsti v šole. Katoliški dijaki imajo sedaj svojo slažbo božjo. Nadalje js dovoljeno na mnogih krajih popravljati ali celo na novo zidati katoliške cerkve. V Varšavi se ustanovi kmalu političen list, čegar naloga bo, propagirati zbliženje Poljakov z Rusijo. Ime listovo bo „Kurir poljski", a izdajal ga bo marki S gis-musd Veljopoljski, ki js znan boritelj za poljsko rusko slogo in ki je vodil poljsko aristokratsko ds-putacijo pred carja in carico v Varšavi. Tako no bo menda več dolgo, ko bodo vsi slovanski rodovi bratsko složni, ko se bodo slišale povesti o strastnem sovraštvo mej Rasi in Poljaki, pa mej Hrrati in Srbi kot neverjetne bajke. Dal B g, da se zgadi to čim preje slovanski moči na hassk, pa slovanskim sovražnikom v strah! V Rusiji je letos slaba letina. Rtdi 11 ga car Nikolaj II. ni niti čakal guvernerskih poročil o vsem obsega nt sta'e lakote, nego je poslal iz Spale ukaz, naj se v Astrabana, Orsnborga, Voro-nežu, Kalagi, Kurska, Orlu, K szznu, Peaz , Samari, S .trato vn, S mbirsku, Tambova in v Tuli prizadetim kmetom da brezplačno is sraričnih gozdov It s in kurivo; začno naj ss staviti javna poslopja, da dobs rsveži kaj zaslužka. Na podlagi tega ukaza je pozval ruski po I j-dtliki minister vsi guvernerje, „naj porabijo vea sredstva, da bo pomaokanJ9 trpečim možno, milost carjsvo v resnici is v polui meri ožiti". T« poziv je up-avičen radi neredaosti, ker 1 1891 stradajoča ljudstvo navzlic carskim odredbam ni dobilo pravočasno pomoči. Da je sedaj car sam prehitel vse guvernerje, in da je brez bi rokratičnih zavlačevanj pribite) narodu v stiski na pcmoč, to je napravilo v Otli Risiji najlepši vtisk. V Španiji se množe glasovi za zvezo 8 Francijo in Rusi,o. Sedaj je prinesel tudi že M;dridiki , P-is* članek, v katerem poživlja Španijo, naj se zveze z d«ozvezo, kajti ne ems oitati voč v E /ropi izolirana. Špmija — pravi članek — more dati alijansi 600 000 mož, 800 topov ia 120 bojnih ladij b 300 topovi. — General W y1ei se krčeviti brani, da bi prepc.itii poveljstvo na Kubi maršala Blancu. V mestu Htvani, kjer vlada kruti preki sod, so morali meščani, raznv korporacije ia zastopstva na W y'erjev ukaz demonstrirati proti ministeratvu S •-gaste ter pošiljati v Madrid izjave, naj \V:yUr ob crži svije mssto. Toda vse ne pomaga nič. Mini-eteratvo Je sklenilo podati ct^ka avtonomijo v zvezi španske države. „Krvnik Kuba" pase ne brani tlemi sija le iz čaatiblepnoeti, nego tndi zato, ker eeboji preiskav. Sagaata hoče postaviti na vsa važna mesta nove može, ki ns bodo mogli niti hoteli ničesar prikriti. Wfey'er je z vojaškimi denarji jako malo mamo ravnal ter zakrivil cebroj odurnih okrutnostij. koBr.n po raznih d ž*vah, deželah in krajih. Se bolj pa posebno mi Slovenci kot nsjbl-žji s-sedi Hrvatov hvalimo Vnka za to, da mu je b.la veduo na misli „brfćA rim koga zakona". N;egova želji je bila, naj imajo Hrvati in Srbi jeden književni jezik, tako da b: bo vsaka knjiga lahko btez zaprek ponatis nila iz cirilice v lat rico in iz latinico v cirilico. Vuk torej ni samo budil zagrebških I ircev, ki so hc-teli tdrniiti vae Jugoslovane, s celim svojim delovanjem, ampaL se je tudi f?am naravnost za to trud 1, da imamo danes na jugu jeiea književni j t sik od jadranskega morja do Timoka, od Drave do Bcjar.e. Narod, ki prt biva v teh krajih, je s:cr razdeljen po verah ia stari kulturi — nova more biti le sknpna — ali upati smemo, da bo oni zdravi narodovi razum, ki je vedno vodi Vuka, premagal vse ovire in etvatil bolj močno in bolj ozko kultarno jedijico nego je današnja. Prišli bodo časi in morajo skr ro priti, ko za Srba in Hrvata mej knjigo tiskano v latinici ali cirilici ne bo drugega razločka nego js ni pr. danes pri Nemcih mrj knjigo tiskano v latinici in v tako a acem nemškem pisiiu. (Konec prih.) Primorske razmere. (Govor poslanca Vekoalavaf) p i n c i i a pri vseslovenskem in istersko-hrvatskem shodu "Ljubljani dne 11. sept. 1897.*) Slavoi zbori Kakor js v programu omenjeno in je gospod predsednik omenil, imam kakor gospod odvetnik dr. Frrn^o iz Gonco, tadi j iz govoriti o odnošajib, v katerih živita naroda slovenski in hrvatski na Primorskem. Govoriti o teh odnošajib j i težko in pretežko. Ravno sto lvt j« preteklo, odkar ji vsa današaja litra pr.šla pod AvM.-ijo. Mi Ilr-ati in Slovenci moremo so veseliti trga iz jedkega vzroka, da smo zajedno z drugimi Slovenci in lir »ah prišli pol j-din kronano glavo; in tega se v resnici radu j;nao. Drugega vzto'ta, veseliti so onemu, nimamo, kajt« nam Slo-encem in Hrvatom iaterskim godilo se ji pod avstrrs'r.imi oblastmi in godi bo še dan dmes mnogo ve5 ?orja, kakor prej ped vit do beneške republike. Žalostno js, da moram to »zreli, pa vender dobro je, da bo to izreče na tam flbodu ;avno in da svet to zia. Za doka? na*aj*m s'.rao to, da so se na« ja časa rapublike v B metkah in v Rima tiskale slovanska knjige za službo bežjo in da bo se nam za beneške republike vzJrževale celo v peredkem okraju šole, v katirih bo aa vzgo jevali svečeniki za slovansko »!užbo božjo, ki so potem v slovanskem jezika \ribt v drž »vnem zbora, na raznih skupščinah, v občinskih zastopib, pritožujsono se, a ne čuj o ee naš glas; ali ako se čuje, ne preganja se tiste, ki so učinili krivico, nego one, na katerih se izvršne krivica. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljeni, 12. oktobra. — (Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trsta ) Čestitim našim čitateljem je znano, da je bilo načelništvo tržaška delavsks zavarovalnice proti nezgodam razpaščeno na svojo a!i uprav na prošnjo većine poslednjega načeloištva. Ti prošnji je dala povod izprememba določil § 12 za-varova(ničnega statuta, kjer so v svrho volitve načeloištva vse dotične delovršbi razvrščene v šest kategorij, lipremsmba omenjenega paragrafa je bila pač potrebna, ker se je dolžnost zavarovanja delavcev proti nezgodam zakonitim totem raztegnila na celo vrsto podjetij, katra prej niso bila zavarovanja podvržena. Ta na novo pritegne na podjetja je bilo uvrstiti v napominino, zakonito astanovičeno šestorico kategorij, izmej katerih po tri vaaki dve leti na novo volijo svoje zastopnike v načelništva in njihove namestnike. Vae druga delavsks zavarovalnice proti nezgodam so postopale pri ti uvrstitvi tako, da so tistja podjetja, katera so bila na novo pritegnena dolžnosti zavarovanja, potaknile v obstoječe kategorije, ne da bi sicer izprsmenile prejšnjo razvrstitev, tršaška ta zavarovalnica pa je razbrskala vse kategorije in jih skoro copolnem prekucnila: nsizpremenjsna je ostala samo jedns, namreč tretja kategorija 1 Mercdajna tržaška gospo la, ki je izva'da to „kombinac jo", je dobro vedsla, kaj dela in — zato je izprožila herojično misel, da načelništvo samo pred ag.»j svoj razpust, češ, da bi bile nekatere vrits podjetij priknjšane v svoji volilni pravici, ako bi se vršila dopolnilne volitve v dozdaajem redu. In visoka vlada je iz-previdela, da je to ie\ to ee pravi, da ima tista merodajna tržaške gospo ta prav, in visoka vlada ja ti gostoli ugodila! Zslo zanimivo js bilo in močno nas mika šo katsro reči o rafinovani izpremembi najvažnejših določil statuta tržaške delavske zavarovalnico proti nezgodam in o vis ke vlade blagonaklon jen;, st napram ti „napredni" preosnovi, toda ta prijatni posel moramo odložiti na boljši čas, ker zdaj je baviti ss nam pred vsem s prihodnjimi novimi volitvami v zavarovalnično načelništvo. Za te volitve je zlasti treba vedeti vsakemu volilnemu upravičencu, v katero iz nova „prikrojenih" volilnih kategorij spada njegova de-lovršba. Z.\to prijavljamo nastopno zd a j veljavno besedilo že navedenega § 12., po katerem spadajo v kategorijo I Želesnice, podjetja za prevažanje, skladišča blaga, g raba ti j h (bag-gereien) — II. Rudniki, fužine, obdelava kovin, stroji, orodje i. t. d. III Kemična obrtnost, kurilne in svetilne tvar ine, živež in užitne stvari. — IV. Kamenje in razne prsti, stavbiuski obrti in delo v delavnicah, gledališča, gasilci po poki i ca, d i m n i k a r j i , p o d j a t j a za snažonje c h h t in poslopij. — V. Tkalna obrtnost, poligrafiki obrti, obleka oziroma obutev, snažilnics, kopališča. — VI, Papir in uhu je, les in rezbarske tvarine, poljedelske in gozdarske delovršbe, mlini. —■ To je razvrstitef kategorij, po kateri se bodo vršile prihodnje volitve vsega zavarovalničnega načelništva. Nekateri naš h časnikov so z ozirom na te volitvs priobčili prejšnjo rasdelitev kategorij, kar bi torej k .zA-o popraviti, da se volilcine bodo motili. Kdor dobode glasovnico, prepričaj se poteg druzega tuli na podstavi geri razglašenega avtintičunga bes dda štataarn h določil, ali je uvrščen v pravo kategorijo. Kdor najde napako, pošlji takoj reklamacijo volitveni komisiji! — (Slovensko gledališče) 01 nekoga, ki je bil navzoč pri akjšnji za nocojšnjo predstavo, smo prejeli Bledeče vratico: Ooiskovalco slovenskega gledališča čaka nocoj jako zabaven večer. V mislih imamo pred vsem izvirno igro gospoda Radoslava M u r n i k a , katero napoveduje današnji gledališki list na prvem mestu. Gospod Murnik, ki si je 8 svojimi pripovednimi spisi kar hipoma priboril sroa in simpatije našega občinotva ter se pospel na jako irri ta zadruga za kupčijo dokaj uaetnega vina' Samo na sebi je uaevno, da koli ker a« bode nnaet nega vina razprodalo, toliko nanj aa bode razpe-čalo naravnega. Nikar pa m misliti, da se bode vipavski kmet poprijel izdelovanja umetnih vin, on držat a1 b de Še vedao geda, da je bolje manj pridelka prodati, a da to j* poštena in pristna pijača; kajti le aa ta način . b ltž«!o beda vipavsko vino svoje dobro ime. Gorecj-tki krču* rji in vinski tr.ro v t i. kateri ste nekdaj posebno čidali vipavsko vmo, pridite letos v vipavsko dolino, ker pri po stenam v i pa stena kmeta kapili bodnate lahko pristno vino, kat- m bede gotovo ugajalo vadim gostom in dragim odjemalcem. — (Škandalozne razmere) Spinčič je na vseslevensk m sbedu moj drugim govoril tadi o nečnveaib razrrerah v Pomjana. Občino vodita zdaj najstrastaejša agitatorja la&ke stranke. Lahom je seveda na tem, da estane goapodstvo v občini čim dije v njih rokab, in da zavl-č-jo volitve in narećć občini škodo, ukradli eo iz obč. pisarne volilno listo ; a U in 111 r*.zred. Kdaj bo žo konec tem neča venira škandalom. — (Imenovanje) Naš rojak, g*sp. Fran Gogo'a, računaki svetnik v lina čoeui mini-tor h* ,11, je djbil naslov ia za; čaj višjega račanekega svetnika. — (Učite se ruščino' 1 Na cei. kr. javnem zavoda za orijiiutr.lia jezifte na Dunaju ae je p:«d nekaj leti oivoril tndi kara za rtlMinO Tak >j ne js Oglasilo toliko ob:nkovalcev, kakor za uobeiei dr -gi v.-.h'il n ne, in raslo ji z »n-k a letoaa /1 stopme so bl» najrazl'ćne fes narodnosti, najrazhi n*jš-. stanovi U ađoiki, oaatoiki, inžecerje, trgovci, dame m vi*okošolc! so tekmovali, nceč se blaga-gUsne, čaatitljve rušCice. To i * zdi ee nam, da \e m*-j dijaki zanimanje z t ta svetoval jez k, ključ J j pvropsiega zab da n severno Azij", jezik, katereg* govori nad sto mdijonov, rtremajhno. Iznej pol (iiu^e atotice eloveos«:h vibokoKilcev na Dunoji, so ob'skotah kurs samo trije al' 6t rje Ia vei iar se pri nas toliko ragaaa p t>o>i ruš Sina za vsakega orni kanca, Drugt slovanski nsrod«, pa tadi Neaic* in Fr»»cozi, ž* davno goje" rastno -n črpajo v ori • giuaith is nsdoseisifa ruskih u-netvorov. Z»to opo-zi rjamo Slovence na Danaju na c*»a. kr. zavod 7» crjer>t»l ihe jez-ke v prv^ai okri-ju, H b-*lz ztvodove kniižuic«. Podok si pr ine dne 18 okt ibra in ee vrši vsak pcu cd e I ji-k, Bredo in pet*k od 5. — G ure zvečer za prvi t«*č^j in cd 6.-7 ore za drogi. Prvi tečitj je nsmenjen &a"Vtn kom, d-ugi viAji podija teatljito iiobratb'1 v jeziku, zaradi i*gu so bavi naiveč s kon »erzicjo in branjem i u-ki ti ča-jonifiov. Učitelj ruščine je osč r^jak d'. Marko. pr-_f««or na tri jtmtaleki akad*m>ji iu docent na \ i,-i 1 i'u. Kot liivreten poznavatelj vseh slovunskih jezikov se vedno oiira pri pr>nbn na druge slceonako jezite in tudi na slovenščino. C** š* oreumra, d« se S'avenei izcsfj vseh nluvanfikib narodov najložjo naučimo ruičine, smislimo, da ni treba ruskega kursa Slovencem dh Darn.ju p^fi^bn prir«cročat>. — (Razpisane službe.) U Sao mesto za teore tičuo in praktično poreda štvo na c. kr. babiž'vn v Ljubljani. Nastavljeni pre f< sor je zwj«dno pr^dstojciik porodniškega cddelka v bolnici. Plača 1400 ari d. e kvinkvenijskimi doklsdami a 200 gt. in s etaroatoo doklado. Prošnje do 25. oktobra t 1 pri d-ž-Iuor-; pred'eistvn, — Dijurniet 8 hitro, lepo pisavo ea pprejme za mesečnih 30 gld pri okrajaem glavar stvu v RadovI;ici. Prošnje do 20 oktobra istotam. Se jadenkrat na pomoč; tedaj pa so zapazli tuli ljudje ta b<->j ter «10 lepili p-^^elin*. * (Najlepša žena v Londona) je *«oprog% ntwjor»k^a naakirjn Potbr.a. D1 bi nacgla svojo lepoto teoa bolj razkazat?, igra tudi v gUdciltšči, da*i jako stab\ Predstavljala je tudi Du'nagjevo ^Fjaocilon", v kateri ulogi mora neštetokrat menjati toaleto, kar je lepi ženi aevnda j ko j 100. No, k.,k ir pr>vedano, igra gospa Potterjeva jako) r a bo, a to nič ne Č6 — sai je — l«pa. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za društvo . Radogoja': .Dolenjski Sokol", atojegi zastokajo kot družb. odposlanik> pri filovrsoem nogre^u Kopitar e^e m br. Maj zel j, Meh ora in Rozman, 20 krom mesto v-nca na krsto pokojnega v.«?eum^. Književnost. — ,Iz luči iu teme" Zioži! Engeibert G a a g I. V z'loJt R Miiičeve tiskarue je ravnokar i/.4l' ab)tvu tu ii sck d bro p ;ziaa li tfrnt. C-Jia ♦ l-^*ot.a .1 vezanem 1 iz volu je nuno 1 goldinar. Kopitarjeva slavnost. Umrjoči ostanki Koptarjevi so dospeli v Ljubljano Za današnjo slavaost privreli so rodoljubi od vseh StrdDJj s'ovenske domovine. Postajeuačelnik g E G u 11 m a n n je bil toli Ijubeziiv, d* je odredil, da s-i nese krsta iz voza skozi veliki kolodvorski uhod na cesto. B'agoslovljenje se je vršlo v prostornem uhodu, kjer so gorde vse plinove luči. Baloni Auer je vili 1 uči j so bili zaviti v črno tkanino, a gorele so tudi svetuke ob cesti na južni ko ludvor. Za to pozornost gre gospodu postaje-načelniku topla zahvala. Danes so doHi naslednji telegrami : Beligrad 12 oktobra. Učenici Vukovi zahvalni učitelju učitelja svoga kliču „SUva'!u Kopitarn —Tredsednik akademije Miličević. GS-radec 12. oktobra. Neumrjočemu učenjaku mir v domači zemlji! JNjegovemu spominu večna čast in slava! — Triglavaui, LiVOV 12. oktobra Čast in slava bra tom S'orencem, ki tako slavno časte spomin velikega slavjanskega učenika Kopitarja. Živeli Slovenci! Živela rusinsko sbvenska vzajemnosti — Kcdakcija „Ruslana". LiVOV 12. oktobra. Ime Kopitarja, ki je 8 svojimi nauki in deli proslavil ime slovenskega naroda pred celim svetom, je drago tudi Rusinom. Rusinski narod kliče iz dn^ svoje duše združenim bratom S'ovencem: Ž1-veli Slovenci! Bog blagoslovi slovensko delo ! — Vimenu mnogo llusinov: Svitakv, katehet. Zagreb 12. oktobra K slavi prenos-a ostiinaka Jerneja Kopitara pridružuje se i hrvatsko svtučilišče. — Rektor Dočkal. Zagreb 12. oktobra. Hrvatski pedagoško književni sbor u Zagrebu kliče slavnomu rodljtibu i književniku Kopitaru: „Slava!" — Upravni odbor. odlično mrsto v našem lepoilovsttu, stopi nocoj prvi' kot dramatik pred nas in mi, ki smo i m It yr>Iiko, seznaniti se z njegovim proisvedom, ma brez pomisleka obetamo jako lep uep'h. — Gospod Jlornik ni posegel previsoko, lotil se ni precej tra !ged'je — za to je š« ča» dovelj — temveč hotel je samo privoščiti jedenkrat občinstvo, ki pohaja slovensko gledališče, pošteno merico zdrs ve zabave in spiaal je igrico, ki je polna bu^orja, dobrib do-Vi'pov in komičnih momentov! Da ne pretiravamo, dokazuje p*£ r.a bo'j> to, da jn pri skušnji celo agrstcem pogoato uhajal 8**eb. To ee s'cer pri pred stavi ro bo snelo pojavljati, n občinstvo sklepa lahko is tega dejstva, di je Marnikov dramatični prveuec res velezabavec, n da popolnoma dosega poglavitni svoj na u m .1. Oh s-natra jeion del našfga Občinstva že za svojo d ilžnost, da SS udeleži v^aks predstave kakega iavirnt?ga dela, pričakovati ememo tem bclj, da hod« gledališče nocoj jako dobro rb iskano, ker se ni bati niti tiatim, da bi re nezado voljni vračali iz njega, kateri Čutijo bolj potrebo, nreo......— DvS'avljanao le, da js red nocjšijih treh igric sledeči: St i-tarjev „Nosan", Gorl'*zev& „Popolua žena" in končno Alainikova gluma ^Napoleonov s a raovar". Z. — (Odvetniška zbornica) ji imela v soboto obdal fchor, na kate-er* a» je s**fpHlo n uvedaujn uradne rbleke za odvetnike, PrvHlrig, naj ee določi t/Inr kot uradna : bi.-ka, j<> b.i oikloujon in sklenilo »e jn, puwtiti odvetnikom glede obleke popolno e vi. bodo. — (Jubilej) K»k«^r sno poizveđeli, priznaje din«f? tvtđta S^nafcs & H^lik^, ki gradi v L ub-3J!*.ni njeni, o elt)kfr»n o, 50ietuico Bvrjega Obstanka. V ls| s^rek* je to prvi slučaj Z mal m jHiČetkocii prud 50 leti. pov&p;lp se je ta tvrdka tla polji ei«kfriko do ivetoVBt hI«v:«. Z.rhdi jubi 3< a eo dMjrH vse tovsms in uradi, tor^j tndi tnkajtinji inšralacijuki oddelek, z.-piti. — (Odkritje Levstikove ga spomenika v Idriji in občni zbor društva učiteljev iu šol-gkih prijateljev okraja logaškega) 1« logaiktga okraja ra nam piše 10 cVtubia: N- še preteklo jjciriib deset let, kar se> je u«t^novi>o „društvo u.'i leljev in šel ;k>h prijateljev ob r^ja Icga&fceg*", in že jo odkrilo dne 7. oktebrn t. 1 česte*m dcu&tveoikn učitelju, pokojceniu A. L«auteku, v Idriji ut>^rotni spoccenik, o j 1/a 11 uri ee je obralo šei>t jeet u??t«l;ev in učiteljic, t)čenči višjih rasredov endotna i^ole in pa obilo l;udstva k peli črni maši v poko palisko c?rkev. Po aavrš^ni aLibert* eapeti 00 p-vci j cd vcd8tvom g d: r-.i ■<■?, M Ari.j-, ta cb grobu pokojnikovem krasno žalcatinko. Ko so pa potibnili SKdnji gl»k.vi, je oj> a«! v kratkem pa krepkem go vgiu druStveai pred-tduik g. ntdačači g. ('«•-'• n z rekaterimi tovar'Ši duhovniki ter se »ej njimi prav dobro počuti). Nekaj častnih izjem je torej vendar Še I — (Kaj bo z letošnjim vinskim pridelkom,) tako se (e>os s skibjo povprašuje vipavski k.,M r. Š-1 lansko viso ee ni vse rasprodalo, a letos ee ga je pridelalo dokaj. — V Vipavi imamo sicer ■vinarsko zadrugo", katere namen bi moral biti razpečevanje pristnega vipavfkega vina; a ta zadrega je v klerikalnih rekah tir ee je leio>j z vel.ko mzrljbostjo pcpnjela izdelovanja umetnih vin. V svojem v.nekem hramu v vipavski „Kani Gsl leji" * (Razbojniki v Macedoniji ) V JMaoedoniji eo se pojavile iznova velike r -zbjj nisk* čete, katere mere mobamedanes in ktaoane. N»ip-ei uja mejo kakega bogatega človeka, potem pa zahtevajo od redbine kot cdkupniao veliko evoto denarja. Tako eo nednvao u t h trgovca Maakarisa t*r za htevali zanj 200 lir. Obitelj je 150 lir s težavo skupaj spravila ter jih poelvla r a 1 bojnikom. Ti pa eo trgovca ubili, a deoar pridržali. V L»šnici so ujeli policijskega uradnika, a k*r jim olkapuiuH 200 lir ni do "da. so ga umorili. M -j prebivalci vlada vslscr teb vdodejstev »elik strah. * (Čudna Bekta) V Raiiii, v Ternovi so iskopali mrtvo telo k neki sekti pripadajočega človeka; eektiui členi se dajo žive zakopati. Nadalje so našli zakopane tui: ž«u'ter&i6, tov. delavka, 65 let, srfna hiba. V hiralnici: Tne \K oktobra: Marija Kamp, Cevljarjeva vdova, 67 let, ostarelost, Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*3 m 1 O m O Čas opa-sovanja Stanje barometra v mm. lempa-ratura v C Vetrovi Nebo Padinu V mm. v 24 arah 11. 9, zvefer n o*o 4 3 sr. si. '.Ii jaano 12. ■ 7. zjutraj 2. popol. 7 S* 6 73 4 6 0 1 78 si h v /. h al. vzhod megla oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 4 G", ea t> 6° pod oormalom. IDunajska "borza. dno 12. oktobra 1897. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 95 kr. Skupni ttffaval dolg v sivimi .... 102 . 15 „ Avstrijska zlata reuta....... 123 „ 55 . Avstrijska kronska renta 40'0..... 101 m 95 „ O^erski* zl»ta renta 4° „....... 121 „ 75 , Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 99 . 60 , Avstro-o^erske bančne delnice .... 963 „ — „ Kreditu.' delnice......... 350 . 30 „ London vista........... 119 „ 70 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 82", , 20 mark..........• . . 11 m 75 , 20 frankov........... 9 „ 52 „ Italijanski bankovci........ 45 „ 10 „ C. kr. cekini........... 5 , 66 „ Dne" 11 oktobra 1897. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 159 gld. 25 kr. Državne sre«ke iz I. 18U4 po 100 gld. . 190 „ — Donava reg. srečke 5»/0 po 100 gld. . . 128 „ 75 m Zemlj obč. avstr. **/•' j zlsti zast- listi • 98 • *° a Kreditne srečke pO 100 gld...... 198 n 25 „ Ljabljaeaks srečke......... 22 „ 50 „ Hudolfove srečke po 10 ghl...... 25 » — , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 162 „ 50 „ Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 430 , — , Papirnati rubelj.......... 1 „ 27*/+ , I V Ljubljani, dne 12. oktobra 1897. Mesto vaaocga posebnega naznanila. 4 stanovanja Me o«l4la|o> n 1. nnu'iiibrniu t. 1. aaia l*o* )|aii«kl 11 Mt. 72. Natančneje se izve pri l.HJI I*re jnž. kol. Prota «ei Trbli Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, < V loven Franzenfeste, Ljubno; če« Selzthal v Ausae, Solnogr&d; £e* Klein Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbii, Pontab« 1, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj; čea Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunaj. - Ob II. uri 50 m. dopolndna osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osotni vlak v Trbit Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Cunh, Oenevo, Pariz; Cez Klein-KeiHing v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraacove vnre, Karlove vare, Prago, Lip-Bko, Dunaj via Amstetten. — Provu v N»?o nienle I u w Koeevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. ari 55 m. popoludne meftani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer mešani vlak. — l*rlhod v LJubljano, j. k. Proga la Trhicn. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo, vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno« grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 2») m. dopoluune osobni vlak z Da-naja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sol nograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljabua, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoln* dne osnimi vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca. Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni viak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga* la Novegia uifislia In Is K«><•«* v ji». Ob 8. uri 19 m. zjutraj meftani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne meftani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer meftani vlak. — Odliod la I,j ubijan« d. k. v Kuiunlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari S m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer, ob 10. ari 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v raenecu oktobru. — Prihod v l.luh-iJhiio d. k. Is Kaiimikn. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer, ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. Išče se kompanijon za trgovino v jako dobrem mestu na &t.»|er-akem z bogato okolico. /.trdi se, da je narodnjak in ima vsaj 20.000 gld. premoženja. Ponndbe naj se pošljejo na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod šifro V. 17. (1538—2) Siemens & Halske. Inštalacijski oddelek za mestno elektrarno. Naznanilo. Zaradi praznovanja 50 letnice obstanka tvrdke Siemens *fc Halske je hi I danes instalacijski oddelek za mestno elektrarno zaprt. (1560) Genijevo čarobno-prikazensko in specijalitetno gledišče v restavracijskem vrtu M. Favai-a pri državni železnici \r Šiški. w^F" Amlit^utrulnu x;>-r*axlt>ii, ot>Ho'! "Jt "■ .* t z novim vzporedom. v '■'•<■": ' - i* Začetek ob 1 ,8 uri zvečer. jO \ ^ • :lVf^'v^ Na svršetku: ■m Izvirne prikazni duhov. ) Najuljudntje vabi a. w? (1552—1) L. Geni, ravnatelj. r Jvan Jenko j-osipina Jenko rojena Sngelsberger »JX* poročena. (1555) Jfršfa dne 11. oktobra 1897. ^avaiBaaai Št. 39.350. Naznanilo II. ■■Ba. (1531-3) C. kr. poStno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu potrebuje za brzojavne stavbe v svojem okraja na leto po 3000 do 7000 brzojavnih drogov koji ee imajo v impregnovalnici (chantier), zgrajeni v kronovini Kranj.ski. impregnov&ti in oddati. Ponudbeni pogoji so v včerajšnji Številki tega lista natančno opisani. V Trstu, dno 30. septembra 1897. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo. bwi—11——winim.....i ii mm■.....11 h— ta Liti trs Otvoritev prve domače z mesenim blagom! Čast mi je naznanjati najuljudneje slavnemu občinstva, da sem otvorila £2 v novozgrajeni Maver-jevi hiši, 8v. Petra cesta št. Z; zraven kavarne „Valvazor" ffPrvo domačo tvrdko" riTl z najrazličnejšimi in najfinejšimi mesnimi izdelki, kot: s pristno kranjskimi, frankfurtskimi, j^l^ pariškimi, avgsburškimi klobasami, hrenovimi klobasicami, safalacli i. t. d., s suhim mesom in teletino, nadalje: z divjačino in perutnino na drobno in debelo. Pripravljam vse te reči sama s pomočjo iskoSenlb moCij in iz zanesljivega domačega blaga. ■•oilljftivc po poku in ielesulcl wc lio«lo %r&lle točno in natančno. Ker razpolagam z vsemi potrebnimi sredstvi, mogoče mi bo postreči slavno občinstvo v popolno zadovoljnost. Z odličnim f-postovanjem se priporoča JVIajTijfi KOpBO Izdajatelj in odgovorni ur-doik: J uri p Nolli. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarne". » SH