56. številka.
Ljubljana, v torek 10. marca.
XVIII. leto, 1885
Uhaja vsak dan svefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeraan za avstrijsko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld. 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne Btvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i. 8. marca.
Budgetna debata razvila se je kakor kaka gledališna bitka. Veliko je hrupa, čuje se streljanje grom topov, duh smodnika prodira celo mej občinstvo tu in tam prihiti kak ranjenec preko odra, v vrstah prikaže se sedaj ta, sedaj oni poveljnik, čuti je celo šepetalca — vse je dobro uprizorjeno in izid je že naprej gotov. Levica bode podlegla, kar je prav in naravno, zmagala bode desnica oziroma vlada in konec bode povoljen — četudi se bode morebiti pogrešalo ploskanje in navdušeno odobravanje mnogobrojnih poslušalcev — davkoplačevalcev.
Baš zaradi toga, ker je izid parlamentske te bitke že naprej gotov, ker so govori levičnjakov le skozi okno govorjeni in ker ste najvažneji govor, ki ima specijalno-slovensko važnost, govor (ličnega B. Raiča, že objavili, ne bodem danos pojasnjeval podrobnosti budgotne debate, ampak dovoljeno mi bodi, da poseženi za "nekoliko dni j nazaj in priobčim sicer kratek, a za dolenjsko stran važen govor, ki ga je imel v 27. dan m. m. gosp. poslanec Viljem Pfeifer, ki ne zamudi nobene prilike, da bi s*1 ne oglasil za svojega volilnega okraja gmotne potrebe.
Gosp. V. Pfeifer predložil je v omenjeni dan peticijo občinskih zastopov: Itudolfovo, Št. Peter, Belacerkev in Škocijan, za dovolitev potrebne vsote, da se državna cesta mej Rudolfovim in Šent-Jarnejem preloži in stavil je predlog, da se je ta peticija vsprejela v stenografični zapisnik. V istej seji poprijel je omenjeni poslanec za besed* rekoč: „Visoka zbornica! Leto za letom ponavlja se obžalovanja vreden faktum, da zadevajo deželo Kranjsko hude elementarno nezgode, zlasti pa bije po Dolenjskem uničujoča toča, ki spodkopava blagostanje delavnega prebivalstva in pospešuje obubo-žanje.
Preteklo poletje usula se je nad večimi rodovitnimi kraji nad občinami Cerklje, Krško in sv. Križ silna teča, debela kakor golobja jajca. Padala je s toliko silo, da je oklestila in olupila drevje; širne plodovite planoto in vinske gorice bile so sredi po-
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
)Francoski spisal )Uuv Lcfrbvre.  Poslovenil * • * Stat nomiuis umbia)
Četrto poglavje.
A t home. Dalje
Marta, rekla je moja žena, odvezavši si kuhinjski predpasnik ter poravnavši si svileno oblačilo, katero je imela spodpasano in zadaj pripeto: Marta, ti pojdeš sedaj k g. (ireenu. Zadnja kava njegova ni bila dobra. Bila je kava iz Brazilije, a moj mož pije rad le kavo z otoka Mavricija. Dajo ti naj drobne graliaste kave, in jaz sama jo bom prežgala. Na trgu sem videla lepe jagode; vzemi jih nekoliko, da boš z njimi napolnila dve mali torti, katere znaš tako dobro napravljati; lani so mojemu možu in mojim otrokom posebno dišale. Reci cvetličarju Rozmanu, da je nageljev že povsodi razen našega vrta, in da mož moj pričakuje one troje nove, katere mi je obljubil. No pozabi tudi lilij, katere sem za Suzano izbrala, in onih krvomočeneljev, kateri so za Heniika naročeni.   Pri knjigarji mi pa še vzemi
letja podobne tožnemu zimskemu kraju, s točo bile so pokrite, kakor da bi bil ravno zapal sneg.
Pridelki žita, sočivja, ovoga in sena bili so po nekod popolnem uničeni in nekateri vinogradi več let ne bodo rodili.
Po poizvedbah v tej zadevi je več nego 1200 posestnikov teško poškodovunih in večina mej njimi je pomoči potrebnih.
Njegovo c. kr. Veličanstvo blagovolilo je naj-milostneje dovoliti 1000 gold. podpore, da se odpo-more bedi in deželni odbor kranjski dovolil je 1500 gld. podporo. Akoravno je ta pomoč poškodovanemu prebivalstvu olajšala žalostno stanje, vender ni bila tolika, da bi opomogla zadregi mnogobrojnih močno škodovanih kmetovalcev.
Zategadelj obrnili so se tekom tega meseca zastopniki poškodovanih občin potom" okrajnih obla-stev do visoke deželne vlade kranjske s prošnjo, naj bi slednja predlagala, da država dovoli pomoči, da se bode moglo omisliti semenskega žita in podpirati uboge pojedince, ki si ničesar prislužiti ne mogo.
Pri toplej skrbljivosti, katero deželna vlada kranjska v mnogih jednakih slučajih za bedno prebivalstvo kaže, sme se pričakovati, da bode omenjeno peticijo — ko bi se to še ne bilo zgodilo — uvažala in tla se bode pri cesarskej vladi oglasila za primerno podporo iz državnega denarja.
Ker so v dolenjskih okrajih, po toči poškodovan h jednake razmere, kakor v onih po elementarnih nezgodah prizadetih krajih na Dolenjem Avstrijskem, Moravskom in v plezlji, za katere današnji načrt zakona pomoč države zahteva, štel sem si v dolžnost, da govorim na tem mestu o dolenjskej no-sreči pričakujoč, da bosta cesarska vlada in visoka zbornica poslancev pri volji, pomagati tudi po toči škodovanim Dolenjcem.
„Wochenb!attovemu" finančniku.
Moško in oblastno se je razkoračil nad mestnega zastopa finančnim odsekom v poslednje] številki Graškoljubljanskega lističa veliki finančnik nemšku-tarski. Črno na belem je dokazal, da je dobiček, kateri je napravil sedanji finančni odsek pri prodaji 5"/0-ne davka proste papirne rente, le zasluga prejšnje nem-
škutarske uprave. In s kako duhovito logiko mož govori! ,Zato, ker smo mi ta papir kupili, smo omogočili Vam prodati ga." To je velikanska kon-kluzija, vredna velikega finančnika in državnika, za kakeršnega moramo po vsej pravici smatrati moža, ki s svetlimi žarki velikega svojega duha zalaga semtertja predale ubozega, osirotelega časnikarskega paglavca nemškutarskega. —
A ker gre tu za resno stvar bodimo, kolikor nam to dopušča oseba „\Vochenblattovega" finančnika, resni. Dne 12. novembra in i, decembra 1880 kupil je finančni odsek bivše nemškutarske večine mestnega zastopa Ljubljanskega, v katerem so imele glavno besedo kapacitete, ki so šle sedaj mej po grebce „uzorno" upravljane „kranjske eskomptno družbe", za 547.320 gld. 0°/o ogerske zlate rente po povprečnem kurzu 107 gld. 60 kr. Dne 21. in 22. decembra istega leta pa je isti finančni odsek z motivacijo, katera je vsekakor vredna, da se ohrani potomstvu, te papirje zopet prodal. Nanagloma sklicala se je namreč seja finančnega odseka in v njej je isti nemškutarski državnik, ki je uozneje jedenkrat v mestnem zboru povedal silno državniško modrost, da v Evropi ne bode miru, dokler se Turek iz nje ne pobere in da (občudujte ta kavzalni neksus!) zato ne kaži* ustanovljati mestne hranilnice Ljubljanske, — stavil nujni predlog, da se ima G°/(1-na ogerska zlata renta takoj prodati, ker je pričakovati, da Rusija — madjarskega zabavljanja sita — plane čez Tatre in uniči madjarsko državo.
In res, prepričevalni ta razlog pridobil je gospode finančnega odseka, da so prodali (i°/0-no oger-sko zlato rento po povprečnem kursu HOgl. oOkr. in potem za tako skupljeni denar kupili 5°/p avstrijsko marčno rento po kursu 07 gld. 50 kr.
A glejte! kaj se zgodi! Kursi G'Vu-ne ogersko zlate rente so v kratkem stopili na 120, kurs ?i70-ne marčne rente pa je tudi tako hitro padel na 00 in še nižje. Ko bi bili modri nemškutarski finančniki obdržali prvo rento, mogli bi bili v kratkem napraviti pri njej dobička čez 50.000 gld., ker so kupili pa za 800.000 gld. 5°/0-ne marčne rente, bilo jim je po kursih v istem času čez (10.000 gld. izgube.
In ta izguba pri kursih trajala je do vlanskega leta. Pač ni bilo mogoče odpraviti je niti prejšnjemu
zadnjo pridigo visokočastitega doktorja Bellovvsa o stanji naroda; to je tlelo največe zgovornosti in vročega rodoljubja. Moj mož, ki tako dobro čita, nam je bode zvečer čital; to bode otrokom in meni na največe veselje.
Kako slabotni smo pač; čutil sem, kako me je mikala, pridobljevala in očarovala ta nova godba, ki je z vsakim povdarom  ponavljala moje ime in ime mojih otrok.   V Parizu na Francoskem moral sem poslušati vso drugačno godbo.   Moja žena je j imela vse mogoče odličnosti, a nje pretirana skrom- j nost mi je grenila življenje.   Storiti kot vsak drug (faire comrae tout le monde) bilo je gaslo gospe Lefebvrovi. Bog sam ve, koliko me je stalo, da se j nesmo ločili od drugih. Da smo kot vsak drug stanovali, imeli smo stanovališče, v katero je sto in deset stopnic peljalo, res v krasnem poslopji, katerega vratar me je skoro zaničeval ter za se imel postrežnika in posebnega snažitelja sob.   Da smo imeli postrežbo kot vsak drug, držali smo navihanega slugo, lažnivega pijane 1 v krasni obleki, z rumenimi hlačami in rudečim telovnikom; ta me je premnogo stal, mi slabo stregel ter me samo za viral, da neseni po svoji volji oblačil se, jedel in pil.   Da ste kot vsak drug bili oblečeni, trebovali
ste žena in hči oblatila zares brezumne draginje, in krinolino, katerih vsaka je kočijo napolnila, tako da sem jaz navadno pri kočijaži sedel. Da smo se v javnosti kazali kot vsak drug, moral sem hlepeti in hlastati po povabilih in laskat se ljudem, katere sem v glohočini svojega srca najbolj zaničeval. To ravno je bila navada. Lepa šega je zahtevala, da so je vsak uklanjal preti bogastvom ter se rajše samega v nič pripravil, kot da bi so bil ločil od olikane družbe. Tega sem se moral pred vsem varovati. Nasprotno bilo bi izvirno, posebno, grda napaka, neslanost, katero Francozje Angležem prepuščajo.
Hvala mojoj ženi in nje modrim svetom, to težavno nalogo izvrševali smo, kot mislim, dostojno; to so morali nam priznavati ljudje, ki so nas vsak dan o istej uri in pri vsakaterom vremenu videli na sprehod se voziti v Bois de Iloulogne. Lehko rečem, da smo v Parizu vedeli svojo čast obraniti, in da smo vestno živeli naj trudne j šc življenje, kot si ga mislili moram; vsak dan dopoludne smo pohodili do dvajset (Udij in tudi manjkalo nas ni pri uobenej večerni družbi. To vse je bilo prav dobro: a, ali baj priznam? Tu v divji deželi je premagala moja priprosta narava; srečen sem bil, tla mi ni bilo treba
niti sedanjemu rinančnemu odseku, ker fluktuacije kursov ni in.el niti pni niti poslednji v svojih rokah; paziti pa je bilo, da se drago kupljeni papirji o pno] ugodnej priliki prodajo. In to je izvršil sedanji finančni odsek s tem, da jih je prodal po kursu 90*15 in tako naredil pri njih dobička čez 16 000 gld.
Nemškutarski finančnik je perfiden — ali ne, recimo raje : smešen -- dovolj, da pripisuje zaslugo prejšnjemu finančnemu odseku, ko bi vender mogel vedeti, da ni varno hoditi na solnce onemu, ki ima maslen trebuh.
Da, gospoda nemškutarji I žalostno ste jo v tej zadevi zavozili. Pri 6'7,,-nej zlatej renti ogerskej mogli bi bili, da ste imeli mej sabo res tako velikanske finančne genije, kakor kričite, napraviti dobička čez 50.000 gld. in y"/0-no marčno rento kupiti po kursu vsaj 90 in tako omogoči i sedanjemu finančnemu odseku, da bi bil napravil pri njenej prodaji najmanje 70.000 gld. dobička. A tega neste storili.
To je pravo zrcalo vaše finančne modrosti. Vse drugo, o čemer fabulujete v jetičnem svojem organu je humbug in peilidija.
Pa še nekaj! Vi ste jemali od posojilnega ka- | pitala velike vsote, da ste mašili luknje, ki so v mestnem budgetu nastajale vsled neprevidnega vašega gospodarstva. Sedanji narodni mestni zastop je pa že precejšnjo vsoto onega denarja, ki ste ga vi porabili, posojilnej zakladi zopet vrnil, poleg tega pa ustanovil poseben fond za fluktuacijo kur sov, kateri sedaj iznaša že 21.421 gl 80 kr. To je razloček mej vašim in našim gospodarstvom. — Sedaj pa zdravstvujte! In ti, veliki, finančnik rWochenblattov": ave! Xp.
Politični razgled.
ilotmiije dežele.
V Ljubljani 10. marca.
(„'osporiaka zbornica bode te dni se sešla, da se posvetuje o povišanji duhovenske plače. Komisija je že končala svoja posvetovanja in vspre-jela predlogo, kakor jo je sklenila zbornica poslancev, s to premembo, da se bode zakon tri leta progresivno uvajal, kakor je zahtevala vlada in predlagal poslanec Klaie.
Mej o gotiko vlado in vodjami gospodske zbornice vrše se obravnave zaradi reforme gospodske zbornice. Večina magnatov ni zadovoljna z do-tičnimi sklepi zbornice poslancev. Pred vsem želi mnogo magnatov, da se pomanjša število imenovanih članov ter da nekaj zborničnih članov voli zbornica sama.
Vnaitf e države,
V nedeljo imeli so v Srbiji bivajoči Makedonci srbske narodnosti velik tabor, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudij, mej njimi tudi več družin Srbov. Taboru predsedoval je Makedonec Despot Badjovič. Na taboru se je poudarjalo, da je večina makedonskega prebivalstva srbske narodnosti, to kaže njega jezik, običaji, pesni in zgodovinski spomeniki. Sklenilo se je, poprositi srbsko vlado, da bi s primernimi sredstvi varovala srbski element v Starej Srbiji in Makedoniji. V ta namen naj vlada poprosi pomoči pri prijateljskih državah. V Belemgradu naj se ustanovi list, ki bode v srb-
skem in francoskem jeziku se potegoval za srbsko prebivalstvo v teh deželah. Treba je pa, da vsi Srbi podpirajo to stvar, da se bode oziralo na srbska narodna prava, kadar se bode delil balkanski poluotok. Konci se je volil eksekutivni odbor. Voljeni so bili Badjovič, Streković, Milojevič, Milicevič, Kostič in Damjanovie, sami nasledniki znanih makedonskih rodbin.
„Standard1' misli, da Ru»i.|n ne želi vojne z Anglijo. Pri rusko-angleškoj vojni bile bi vse prednosti na strani Angleške. Ruske čete bi bile na stotine milj oddaljene od Rusije, od koder bi morale vse dobivati; angleški vojaki bi pa bili blizu Indije, ki bi jih z vsem preskrbovala. Tudi Bismarcku bi ne bilo po volji, misli omenjeni list, da bi rusko-angleška vojna motila mir. — Iz Petergurga se pa poroča, da Rusija ne dela nikakib vojnih priprav za daljno prodiranje. Ruske čete, ki so na afgan-skej meji pod poveljstvom polkovnika Koselkova, neso na novo tjekaj poslane, ampak so že v mirnih časih bile blizu meje nastavljene.
Italija - *lti ministri neso vsi jednih mislij zastran afriških zadev. Vojni minister zahteva, da se energično postopa ob Ilmlečem morji, sicer on odstopi. Treba je varovati čast Italije. On ni bil zato, da se odpošlje ekspedicija, a ko se je to zgodilo, treba je po njegovih mislih energično nadaljevati. Drugi ministri omahujejo in imajo razne pomisleke zaradi stroškov. Ekspedicija bode precej stala Italijo. Sedaj ko so Angleži se začeli umikati in prenehali vsako vojevanje, so ustajniki vedno v močnejših četah zbirajo okrog Mussauaha. Italijanska vojska je tam že v nevarnosti, in morale se jej bodo poslati pomoči, da se bode mogla braniti pred ustajniki. Tudi Kassalo mislijo Italijani zasesti, toda še le jeseni, ko zopet Angleži začno vojevanje. Sedaj bilo bi prodiranje proti Kassali pretežavno.
Predloga o povišanji carine predložila se je že francoskemu senatu. V soboto je ta volil komisijo za pretres te predloge. Izvoljeni so bili samo taki senatorji, ki so za povišanje carine. Mnogim senatorjem se zdi povišanje carine, kakor je je sklenila zbornica poslancev, prenizko, a vender se misli, da bode senat pritrdil sklepom zbornice. Proti povišanju carine je neki samo 05 senatorjev.
V nemškem državnem zboru te dni začne drugo posvetovanje o subvencijoniranej parniškej vožnji. Kako bode izpalo, se ne ve. Narodni liberalci hočejo predlagati, da se vsprejmejo vse tri proge, koje predlaga vlada. Katoliški centrom in svobodnjaki so pa večinoma nasprotni vladni predlogi. Pri tej priliki bode najbrž zopet Bismarck v državnem zboru poprijel besedo
Včeraj smo poročali o nekem boji mej Albanci in turškim? vojaki. Mi smo dvojili, da bi dotična vest bila resnična. Pa mnogim listom se tudi iz Carigrada poroča o tem boji, tedaj mora že biti nekaj resnice. Boji mej Albanci in Turki so pa že več let navadni. V teh krajih gospoduje Turčija le bolj po imenu, kakor v resnici.
Misija grofa Herberfa Bismarcka imela je v Londonu popolen vspeh. Vsa nesporazmnljenja mej angleško vlado in Nemčijo so poravnana. Grof se je baje jako priljubil angleškim vladnim krogom. Zatega delj se sedaj govori, da bode prej ali slej zamenil sedanjega nemškega poslanika v Londonu grofa Mtinstera
Francozi imajo srečo na francosko-kl-tfafs^rm bojišči. Ekspedicija, ki je bila odposlana na pomoč posadki v Tuyen-Kvangu, katero so hudo stiskali Kitajci, imela je popolen vspeh. Pobijala je Kitajce in vzela po dvadnevnein boji vse njihove utrdbe pred Tuven Kvangom. Kitajci so se hudo ustavljali in imajo velike izgube. General Negrier razrušil je več trdnjavic na meji in v magacinih na-kupičene municije. Razstrelil je »kitajska vrata".
Dopisi.
Z Dunaja 8. marca. |lzv. dop.] (Dva krasna slovanska koncerta.) Zadnji četrtek dalo je »Slovansko pevsko društvo" kakor vsako leto osovrej svoj postni koncert v »cvetličnih dvoranah". Program odlikoval se je tudi ta pot s krasnimi slovanskimi zbori, imenito s Kuhačevim ..Kolom" in z Bendljevo „Hojo do Taborov". Najbolje mej vsemi pa sta poslušalstvo razveselili naši slovenski pesni, Vilharjeva „Pod oknom" in „Po jezeru". Pel ja je mešani zbor, blizu GO grl močan, a mej temi so lepšo in milšo polovico delale gospe in gospice Slovanke. Poleg zborovega petja je bil še solo društvenega prvega tenorista g. Mlčocha, bila je igra na klavir virtuoznije gospice Gold-mannove in na vijolino g. Steeherja od opere. Poslušalstvo, v katerem se je odlikovalo tudi nekoliko čeških državnih poslancev z dr. Riegerjem na čelu, bilo je sicer jako številno in zadovoljno z užitki slovanskega večera.
Še veliko lepši, ker nepričakovano lep pa je sinoć bil koncert „Zvonimirov".   Dično to društvo hrvatskih dijakov je v svojem patrijotskem vzletu oslaviti hotelo prevažen dogodek v zgodovini književnosti hrvatske, njen preporod pred petdesetimi leti.   In danes ima hrvatska mladina v svojem srci ponos, da je spolnila domorodno svojo dolžnost sijajno, v veselo zadovoljstvo vseh navzofi-nib!  Sinoćnji „Zvonimirov" koncert bila je jedna izmej najboljših dijaških slavnostij, kar jih je bilo in jih še hode v tem mestu. Kar se tiče občinstva, bilo ga je toliko elegantnega v koncertni dvorani „katoliške resurse1', da je bila uprav velika gnjefca. Poleg tega so se na pr. mnogi slovanski državni poslanci dali opravičiti, da ne mogo na slavnost, ker so v večernem zborovanji.   Vender pa so bili zastopani po našem g. Raiči in g. Nabergoji ter po načelniku mesta Splita g. Rendiči. Tudi hrvatski biskupi so bili obljubili priti, če jim bode ta čas še postanka tukajšnjega zastran konferencije. Prišel je torej samo biskup mil g. K al o g j era iz Splita s tajnikom svojim.   Sivolasi vladika ostal je do konca mej nami, ves oduševljen in srečen! Drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov naj ne naštevam, omenjam pa zato posebnost, navzočnost prosta Dunaj-tke votivne cerkve, prečastnega dra. Mar s ch ali a in pa trojico Severnih Ameri-kancev. Mladina slovanska ni prišla, nego privrela je na to bratsko slavnost, zlasti pa je „Slovenije" bilo toliko, da je bila, kakor govori oficijalno poročilo — „sklepčna". Vse neprilike velike te gnječe pa so se pozabile v divnem programu, ki se je na odru vršil.  Slavnosti pomen, dogodek hrvatskega književnega preporoda razložil je jasno in z lepo besedo g. Jakov Pliverič, posegši v staro, Du-brovniško dobo slovstva hrvatskega in potem opisujoč poetični čas ilirstva, goreče delo Ilircev, zlasti dra. Ljudevita Gaja in Stanka Vraza.   Ves burno pohvaljeni govor bil je znanostim proučen, a zavoljo tega nič manj vznosit.   Hrvatje pa so se ta večer tudi ponašali s specijalitete, ki je ne zmoremo drugi Slovani. Bila je to devetorica črnokodrastih dijakov hrvatskih z rudečim pokrivalcem na glavi,- - ,,dru-žtveni tamburaški sbor".  Dve točki bi bil moral
več ničesar slišati o vsakem drugem. Ugajalo mi je, da si je moja žena le z menoj dala opraviti ter ni poznala nič ljubšega od svojega moža, svojih otrok in svojega doma. Čutil sem se kralja v svojem bivališči ter sem bil toli zadovoljen s svojimi podložnik! in njih pokorščino, da sem na stopnicah Jenny objel in jo dvakrat poljubil. „For shame m as ter Sin i t h," pošepetala mi je vsa zarudela z glasom, ki me je spominjal na oni čas, ko sva bila za dvajset let mlajša.
Peto poglavje.
Brez dote.
Ko se je Zambo naveličal spati in ste moja žena in Marta pogrinjali mizo za zajutrek, začel sem čitati „Paris-Telegraph", velikansk časopis (ki se kaj ceno prodaja), ki ima za gaslo trapaste besede: The world 'is governed to o much: svet se preveč vlada. Priprosta pisava tega lista se mi ni dopadala. Hvala Bogu! nas bolje od-gojujejo: pri nas vsaj bi vlada, varuhinja dobrega ukusa, nam ne dopustila odurne navade, da bi zvali mačka mačka in Rolleta sleparja. Kdo bi n. pr. veroval, da bi se Paris-Telegraph drznil s pridevkom slepar (tat) in morivec ožigosati pošte-
nega milijonarja, ki je vsled nedvomno odpustljive pomote severni vojski prodal šestdeset tisoč črev-Ijev, katerih podplati so bili iz debelega sklejenega papirja ter so pod milim nebom le slabo branili mokroti! Kdo se bi spuščal v opravila in kupčije v deželi, ki velike spekulacije tako malo čisla!
Na tak obžalovanja vredni način je bil pisan ves časopis. Nič ni ušlo graji tega nesramnega zakotnega pisača, tega zanikrnega časnikarskega ma-zača. Ta ali oni zakon je bil oduren, ker je pri-krajševal svobodno gibanje in delovanje državljanov; ta ali oni uradnik je bil pravi JeftVies ali pravi Laubardemont, ker je v nedolžno zadrgo spustil sleparja, ki se je jravici zaupal; ta ali oni župan je bil pravi Verres ali pa pravi tepec, ker je blago-srčnim delničarjem izročil samoprodajo, ki je bila kot vsaka samoprodaja, vsakemu na največo korist. Potem si pa naj človek nakopava skrb, da bi vladal ljudi, da ga bodo potem vsak dan tako zasramovali.
Nesrečni pisač (pamphletaire), vzkliknil sem, ko bi ti imel čast živeti mej najljubeznivišim in najbolj razsvetljenim ljudstvom cele zemlje, vedel bi že od rojstva, da grajati zakone, sodnike ali uradnike, je najhujša razžalitev človeško družbe! Prva verska resnica izobraženega naroda je nezmotljivost
njegove gosposke. Preklet naj bode iznajditolj časopisa, in pred vsem začetnik svobodnega in cenega časopisa! Časopis ali tiskovina je kot plin lepa luč, ki ob jednem vam pokvari oči in vas zastrupi.
Zakaj še ni zajutreka! vprašal sem osorno svojo ženo, da bi pretrgal ono neveselo razmišlje-vanje. Kje sta otroka V Zakaj ne prideta doli?
Z doma sta, prijatelj dragi,, a kmalu se zopet vrneta. Henrik ima ta večer prvi svoj govor v akademiji za mladeniška predavanja; hotel se je prepričati o zvočnosti sobane, predno bode pred zbranim ljudstvom govoril.
In o katerem predmetu bode ta večer govoril naš šestnajstletni Ciceron.
Tu je njegov sestavek, odvrnila mi je Jenny, ter mi z inaternim ponosom izročila papir, poln podčrtanih besed, pomišljajev in klicajev.
Naslov, pisan z debelimi črkami, glasil se je O zboljšanji žensk kot odgojiteljic človeškega rodu ter se mi je zdel bolj častitljiv nego jasen.
Bes te plentej! vzkliknil sem; svet bode vsled gole kreposti še poginil! Če smo mi v šestnajstem letu mislili na kaj, bilo gotovo ni to, na kar misli moj gospod sin, na moral . . . (Daljo prlh,)
„udarati" po programu, a v vsakem nastopu je tako elektrizoval občinstvo s tamburičinimi glasovi, da je ,još i još" nastopati ter „udarati" moral. To je bilo nekaj nenavadnega, prekrasnega za naša čula! In vsacemu se je lepo videlo, da se hrvatska inteligenca tolikanj zavzima za ta svoj preprosti, narodni, a milozvučni instrument. Sploh nam je sinoćnja slavnost obetala lepo bodočnost za hrvatsko umeteljno in krasno stvar. Pri programu so sodelovali tudi štirje konservatoristi, tiadobudni za gledališče Zagrebško. Navzočen Slovenec si ni upal delati primere mej Hrvatstvom in Slovenstvom v tem oziru, milo bi se mu bilo moralo storiti! Lepota in petje gospice Korberove, Čehinje, pa je popolnilo krasni program, tako, da je bil sovršen na vse strani. Manjkalo mu pa tudi ni zaslužene hvale
Skromni ta dopis mi narašča pod peresom. Zakaj tudi ne?   Od srca se nam je veseliti takih krasnih bratskih vspehov! Pozabiti tudi ne sinemo, da je ilirska ideja razprostirala se tudi na sloven sko zemljo, da nam je rodda — nič se ne hudu-jemo zavoljo tega — ,,uskoka, narobe-Katona" kakor poje Proširen.   Petdesetletnica budi nam tudi spomine domače. Mladina slovenska je dokazala to sinoč. V ime tega je bila sinoč pobratimija s „car-skimi Zvonimirci". Prvi je bil Slovenec, — to drugače ne bi smelo biti, — ki je pri komersu pozdravljal slavni spomin preporoda. Neumestno bi bilo, da ga je pozdravil s frazo.   G. M. se nobenemu ni hotel laskati z iluzijami, jasno je povedal, kakšno zjedinjenje naj doseza sedanji rod tostran in ono-stran Sotle; rekel je, da bi bila smrtna rana za Slovence, ako smo bili vzprejeli v književnost što-kavščino, ako sedaj na jeden mah primemo za pismeni jezik hrvatski; poudarjal je, da moramo i Slovenci i Hrvati obvarovati vsak svoj narod potuj-čenja s tem, da ga razsvetlimo s književnostjo, katero on razuuieje; ta je sedaj prvo, drugo prepušča jmo dobri bodočnosti! Burno so bile odobravane le-te misli, brez ugovora tudi s hrvatske strani. Oglasil pa se je z elegantno polemiko proti slovenskemu govorniku Rus gosp. D., izboren govornik, a tudi izboren fantast. „Faeit" je bil, da mu je policijski komisar odtegnil besedo.   A tudi g. M-u se replika ni dovolila.   Kakor pa sem dejal, zanimivi ta „interinezzo" je bil povsem eleganten, polemika se je vršila mej starima, iskrenima pobratimoma. In ker je duh prijateljske slovanske vzajemnosti vladal brez najmanjše žale misli in besede, bila je slavnost sinočnja do zadnjega trenotka prekrasen izraz veselja in ljubezni. Govorov, napitnic, zdravic '• v raznih jczicih (tudi v angleškem bila je jedna) ne bi našteti mogel, — saj je parkrat izpregovoril celo policijski komisar! Za petje so pri komersu iz večine skrbeli Slovenci. In tako je bilo ta večer marsikaj, kar je sklenilo ožjo zveze mej „Slovenije" in „Zvonimirom", upajmo, da ne samo za danes ali jutri. Hrvatje pa si lepšega vspeha neso mogli želeti, kakor ga imajo s sinočnjo slavnostjo! V radost tudi nam.
* Iva 8 marca. [Izv. dop.] Sporočilo se je že Vašemu cenjenemu listu, da je 22. febr. t. 1. preminola na tukajšnji graščini Melanija grofica Au-ersperg. Vredno se mi zdi dostaviti, da je bila blaga pokojnica radi svojega krotkega in v resnici pobožnega značaja ter radi svoje darežljivosti, katere lastnosti dičijo v obilni meri tudi njeno uzorno mater, pri naših župljanih zelo priljubljena in spoštovana. To spričeval je tudi velikanski pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica in domača požarna hramba v praznični opravi; zadnja položila je tudi krasen venec na rakev svoje ranjke dobrot-nice. Blag jej spomin!
Spregovoriti mi je nekaj besed o Ižanski požarni hrambi. Iz daljine opazujočemu se mi dozdeva da to društvo nekako hira. Kje nam je iskati uzro-kov? To mojem skromnem mnenji je nesloga oni črv, ki razjeda vse naše socijalno življenje. Sicer rad verjamem, da je tudi drugodi pri vsakem podjetji, bodi še tako koristno, dokaj protivnikov. Da bi pa kje bilo toliko nezaupnosti, nevošljivosti, obrekovanja, podpihovanja in hujskanja, kakor pri nas, tega si pač ne morem misliti. Bodi mi dovoljeno, da to stran nekoliko osvetlim! Če te je božanstvo obdarilo z duševnimi zmožnostimi ali s premoženjem, precej se ti bode po robu stavil malovredni pritli-kovec in zbadal v javnih prostorih; in če sam ne more doseči zaželjenega smotra, nahujska proti tebi — saj za kapljico smrdljivega Jeruša" se da vse izvesti -- surove ponočnjake. In tako so lahko pre peti, da se za teboj, v lepi noči mirno korakajočim
proti domu, usuje kamenje kakor toča In taki hujskači, ki so podobni nožu, ki na dve plati reže, hočejo biti možaki, veljavni možaki? Sramota!
A preveč sem zašel v stran. Še jedenkrat ponavljam, da je treba pred vsem odpraviti neslogo, izvirajočo iz gole zavisti. Kakor hitro se k nam povrne mir in bomo jeli složno delovati, povzdignila se bode tudi naša požarna hramba ter dobila čim dalje več privržencev in podpornikov, razvijati se bode jelo naše društveno življenje, in morde pridemo tem potom naposled vender le do toliko zaželjenega in potrebnega — „bralnega društva".
Prepričan sem, da bode potem izginila tudi ona surovost iz naše župe, ki je pritisnena kakor črni pečat na naše Ižance.  V to pomozi Bog!
Domače stvari.
— (Notico) o premeščenji in imenovanji g. Turkuša Dopolniti nam je tako, da je omenjeni gospod kot profesor iz Ljubna na veliko realko v Gradec stalno premeščen in da je tudi imenovan učiteljem francoskega in angleškega jezika na tehniške j v is o kej šoli v Gradcu.
— (Zaradi ponarejanja pooblastil) ob priliki deželnozborskih volitev bode proti Sor-schak-oma iz Črešnjevca pri SI. Bistrici obravnava v sredo 11. t. m. pri okrožni sodniji v Celji.
— (Nova hrvatska opera.) 7. t. m. predstavljala se je v Zagrebu prvikrat opera „Zlatka", katero je uglasbil mojster Ivan pl. Zaje. Besede A. K aram baši če ve. Uspeh bil je jako dober.
— (Včerajšnji mesečni somenj) bil je izredno dobro obiskan. Ne le, da je bilo veliko domačih in tujih kupcev, tudi živine se je obilo postavilo na sejmišče, namreč čez 1500 glav in sicer: 580 konj, 585 volov, 302 kravi in 42 telet. Ta pot prignalo se je toliko konj, kakor dosedaj še nikoli, odkar imamo novo tržno pristojbino. Kupčija bila je prav živahna, tuji kujici pokupili so veliko konj in volov. — Odkar je konjsko sejmišče lepo urejeno in nasajeno s kostanji, so pritožbe o previsoki tržni pristojbini skoro več ne slišijo, treba je sedaj, da da magistrat tudi sejmišče za govejo živino urediti, posuti z drobnim peskom in zasaditi z drevjem, ker potem bodo pritožbe o previsoki pristojbini sploh utihnile.
— (Iz Kranja) se nam poroča, da se v kratkem napravi nov most čez Kokro mej Klancem in Kranjem in da so dotični posestniki, katerim bode ta most dobro hodil, zahvaljujejo vsem, ki so k temu pripomogli, posebno pa deželnemu odboru kranjskemu.
— (Most čez Kolpo) pri Karlovci otvoril se je preteklo nedeljo jako svečano in izročil javnemu prometu. Poskušnja z obteženjem obnesla se je jako povoljno. 14 z opeko natvorjenih voz (172.550 kilogramov) zapeljalo je hkratu na most in stalo na njem 45 minut. Železna konstrukcija udala se je pod to pezo le za 11 milimetrov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pretekli teden stal je pred porotniki bivši posestnik Janez Kokolj iz Radomelj, oče 10 otrokom, katerih najstarejši ima še le 14 let. Zatožen je bil ponarejanja kovanega denarja. Dvakrat bil je že zaradi gozdne tatvine kaznovan in prebil je večmesečno kazen na Žabjaku. Dne 20. septembra prišel je pozno v noč v Liri j i v g. Serjuna kavarno, kjer je pil črno kavo in nekoliko čašic, da je račun iznašal okolu 30 kr. Pokliče markerja, da bi plačal, stika po žepih, izvleče tudi nekaj šestič in krajcarjev, naposled pa izbere najbolj umazani goldinar, da bi ž njim plačal. Markerju se je to obnašanje sumno zdelo, pokaže torej goldinar gospodarju gosp. Serjunu, kateri takoj spozna, da je ponarejen. Pokliče žandarje, kateri zatoženca zapro. Drugi dan se je sodnijski preiskala zatoženčeva hiša in našli so razne priprave za ponarejanje denarja, kakor: svinec ulit v podobi desetič iu dvajsetk, posode z raztopljenim svincem, kolofonij, pile itd. Zatoženec taji, da bi bil denar ponarejal in pripoveduje, da je nekega dne k njemu prišel neki Breučič, ko on ravno ni bil doma in da je prišedši domov, tega Brenčica dobil v svojej kovačnici, kjer je nekaj koval. Brenčič da je bil samo jeden dan pri njem, potem pa ušel. A ko so zatožencu mej preiskavo predstavili Brenčiča, s katerim sta bila na Žabjaku vkupe zaprta, rekel je zatoženec, da ta ni isti. Sploh pa, da je bil Brenčič takrat od oglja tako zamazan, da ga ni bilo moč spoznati. Ponarejeni goldinar da je dobil od neznanega moža na cesti v Idrijo.  Barantala sta za jekleno verižico a dasi ni
bilo nič s kupom, mu je neznanec naposled zmenjal petak, ter dal ponarejeni goldinar. C. kr. glavni denarni urad na Dunaji izjavil je, da je ponarejeni goldinar od cinka, kositra, bakra in antimona, črke ob robu pa so izpiljene z isto pilo, ki so jo pri za-toženci našli. Porotniki so vprašanje, je li zatoženec zakrivil hudodelstvo ponarejanja denarja, zanikali z 10 proti 2 glasoma, potrdili pa vprašanje glede soudeležbe. Sodišče obsodilo je Janeza Kokola na 10 mesecev ječe.
- (Izpred porotnega sodiša.) Preteklo soboto stal je pred porotniki cigan Alojzij Maver zaradi umora, poskušenega umora in lažnjive prijave.   Zatoženca, ki je pravi tip ogerskega cigana, iskala je sodnija dolgo in po raznih krajih in no-vinah.   Naposled zasačili so ga blizu Varaždina in izročili deželni sodniji z Ljubljani.   Obravnava bila je jako zanimiva, pravi roman iz burnega življenja ciganskega. Ker pa je bil o Alojziji Maverji in njegovih zločinih že parkrat govor v našem listu, hočemo le na kratko zabeležiti vrsto njegovih zločinov. V 28. dan junija 1870. ustrelil je zatoženec skozi okno Jagodičeve hiše cigana Antona Raka v levo stran. Rak je drugi dan umrl. Maver pa ube* žal na Koroško potem pa na Tirolsko, kjer se je nad tri leta klatil.  L. 1883. vrnil se je na Kranjsko in bil v 10. dan novembra na Homci v družbi z drugimi cigani.   Ciganka Reza Huber očitala je Maverju, da je njega moža Baka ubil in da ga bode ovadila žandarjem, nakar jej Mayer založi dve zaušnici, da se jej je kri iz ust in nosa nlila. Njeni ljubimec cigan Fr. Breščak boteč potegniti se za svojo Rezo, zapreti zatožencu, da ga bode izdal žandarjem, ker je Raka ustrelil. Maver potegne samokres iz žepa in ustreli Breščaka v čelo, češ: „Na, tu   imaš   žandarje".   Maver je   potem ubežal, Breščak pa je po trimesečni bolezni na začudenje zdravnikov okreval. Rana se mu je zacelila, a krog-lja ostala je v njej. Razen teh zlodejstev je Maver zatožen, da je v 30. dan marca 1882 1. v Gorenjih Orlah pokra! za 54 gld. ženske obleke, da se javil kot Flngelbert Herzelberger in tako dobil izkaznico. Porotniki so vprašanje o umoru zanikali s 7 proti 5 glasom jednoglasno pa priznali hudodelstvo uboja in poskušenega umora. Vprašanja zaradi hudodelstva tatvine zanikali so, potrdili pa vprašan e o lažnjivem prijavljenji. Sodišče obsodilo je Maverja na osem let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 10. marca. Zeleznični odsek posvetoval se je o novih predlogih pododsekovih glede pogodbe s severno železnico ter vsprejel kot mejo dobičku sto goldinarjev. Trgovinski minister izjavil je, da bode, ko bi severna železnica teh novih predlogov ne vsprojela, pravočasno nove predloge stavil. V avstrijskem in ogerskem parlamentu predloži se danes carinska novela, katerej je vodilno načelo: varstvo avstro-ogerskega poljedeljstva pred škodami, katere bi je utegnile zadeti vsled povišanja carine v Francoske) in v Nemčiji. Zvišanje in-dustrijalne carine tiče se izključno proizvodov, katerih se veliko iz Nemčije in Francoske uvaža. Glede carinskih tarifov za žito, sočivje, moko, mlinske izdelke in kruh pooblašča se vlada, da sme iste toliko zvišati, kakor so v Nemčiji določeni.
Kazne vesti.
* (Knez Aleksander Karadjordjevič) stanujoč v Temcšvaru je te dni nevarno zbolel in so vsled tega brzojavno pozvali njegove sinovo k smrtni postelji. Princ Peter Karadjordjevič, zet Nikolaja kneza Črnogorskega, pripeljal seje iz Cetinja, princ Jurij z Dunaja in tretji sin princ Aleksander dojde iz Pariza v Temešvar.
* (Ubežni loterist) v Kirchdorfu na Gorenje-Avstrijskem Jurij Kellerer objavil se je sam sodniji. Izneveril je državi in svoji soprogi 1100 gld.
* (Eksplozija dinamita.) Iz Požuna se 7. t. m. brzojavlja: V Lafrankoni-jevih kamnolomih navstala je danes pri razstrclbi neke velike skale prezgodaj eksplozija dinamita. Dva delavca sta mrtva in dva lahko ranjena. Ponesrečenec prenesli so v deželno bolnico.
* (Morilec treh vojakov.) Iz Benetk se 5. t. m. brzojavlja: Pri vojaškem sudu je bil vojak Constanzo, ki je nedavno v Padovi ustrelil tri vojake, obsojen na smrt. Obsojenca bodo najpreje de-gradovali, potem pa ustrelili.
* (Kuga.) V Ojaphu, 00 milj od Ramadana navstala je, kakor se 2. t. ra. brzojavlja iz Teherana, kuga ter dosedaj že pobrala 90 ljudij. Go-
apodska ukrenila je že potrebne korake, da bi se zabranilo nadaljno njeno razširjevairje.
* (Železnice 1 884. leta.) Minulo leto imela je železnic
Amerika...... 224.454 km.
Evropa.......182.913 „
Azija ....... 18.632 „
Avstralija...... 10.534 „
in Afrika..... 5.6C6' „
torej vesoljni svet vkupe . . . 442.191) km. Ker stanejo troški za zgradbo jed neg a kilometra že-leznicne proge povprek 216.000 mark, potrebovala se je za zgradbo vseh železnic po vesoljnem svetu ogromna vsota 95 Va milijard mark. Dolžina celega sveta železuic je pa tudi veči nego Hkratni obseg nase zemlje in presega srednjo daljavo lunino od zemlje za 53.000 km.
* (Nesreća na morji.) Francoski parnik „Tonquinu, kateri je bil naložen s premogom na potu iz Cardiffa v Marsilijo in je hotel ondukaj ukrcati vojaštva za Tonking, trčil je v meglenem jutru 4. t. m. pri Malagi vkupe s francoskim par-nikom „Mamice" ter se takoj potopil. Utonili so kapitan, četrti strojevodja in 22 pomorščakov, rešili so 38 mož.
* (Velikanska pravda.) 3. t. m. pričela se je pred porotnim sodiščem v Girgenti velikanska pravda proti roparskej drukali obstoječej iz 190 roparjev in tatov, katerej pripada tudi več prav odličnih meščanov iz Girgenta in iz bližnjih mest. Število zagovornikov samih znaša '200. Ker je sodna dvorana za toliko obravnavo, katerej ni vrstnice, premajhna, pripravili so nalašč v ta namen veliko cerkev sv. Ane in jo predelali v velikansko sodnijo. Iz vseh krajev sicilijanskih prihiteli so vkupe ljudje k tej izredno velikej in dolgotrajnej pravdi.
I,;inl>in> ttreilHtvo. Moli-ovo „Francusko žganje* daje ravno tako uspeSno kakor ceneno sn dstvo proti trganji po udih, rnnali, oteklinah in u lesih. (V a steklenici 80 kr. Vsak dan razpoš.lja po pustnem povzetji A. Mol), lekarnar in c. kr. dvomi valoinik, na Dnnaji, Tiiclilanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 6 (11—2)
B*oslano.
Q-ospo<-a.-u. Janezu ČJeriiru.
-v Žtefanil -vasi.
Davno bi hil že odgovoril na Vaše „Poslano" v št. 291 rSlo\enskega Naroda" od 18. decembra m I., da nesem bil dlje časa bolan in ker s prva Vam niti odgovarjati nesem hotel. A da ne boste mislili, da ste Bog zna kaj imenitnega opravili t Vašim „Poslanim", Vam na kratko odgovorim. Ni res, da bi Vas bil Dobrunski župan gospod Korbar kdaj pooblastil, da bi Vi razpisali dražbo za popravo mostu pri Kozjem grobu. K temu so Vas pripravili le štirje možje, ki imajo tudi posestva na drugi strani vo ie.   A vseh posestnikov je sttrnajst, ki imajo na Kodelovem svoja posestva in tudi nalog, da most popravljajo. Tedaj le št rje zo-perniki so hoteli, naj gospod Cerin dražbo razpiše, deset posestnikov pa, mej njimi jaz, ni hotelo nič vedeti o dra;'bi, \odjeni po gospodu CeriDU, posebno jaz ne, ker mi nikdo ničesar o trm naznanil ni. Tedaj najvtčji posestniki bi bili itak most popravili, ker vemo, kaj smo svoji lastni koristi in javnemu prt metu dolžni in ker imamo v si. kranjski hranilnici za popravo mostu naložen denar, in če Id bilo tega premalo, imamo dovolj premoženja, da plačamo potrebno popravo, in če bi bilo treba, posta vjti damo popolnem nov most. Laž je tudi, kar Vi gospod Ćerin trdite, da sem jaz rekel, da ce si. c. kr. okrajno glavarstvo iti c. kr. žandarmerija nema ničesar uuiešavati, da se most popravi, ker že toliko postave poznam, da vem, da ima si. c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. žandarmerija pravico v vflako javno stvar se umesavati, ampak rekel sem takrat, da uiti občina niti okrajni cestni odbor neimijo za popravo tegar mostu nobeno skrbi, ampak samo štiriiajst posestnikov »letanje vasi, niti vsi posestniki te vasi tedaj — ki imajo, kakor že rečeno, za popravo tega mostu svoj i posebno blagajnico in ta denar naložen v si. kranjski hranilo.ci.   To hranilnično knjigo, meni po zaupnosti mojih spreduikov izročeno, hranim jaz, in sem tudi vsak trenotek pripravljati isto pokazati, auipak ne g. Cetinu, nego tistim možem, ki imajo kaj pravice do nje, kar se zgodi itak vsako leto pri zborovanji, ne da bi me kdo na to poživljal, kar ho ve da najmanje gospodu Carinu pristoji. Povem pa tudi, kar bi sicer trelia ne bilo, le g. Cerinovi trmoglavosti, da niti jedcu vinar vsega tega denarja ni bil porabljen za kaj dru/.ega, ko za namen, namreč za most, akoravno me gospod Cerin sumničiti hoče. kakor bi se jaz bal pokazati liramlnične bukvice. Ako se bodo hranilnic ne bukvice kdaj imele komu drugemu izročiti, zgodilo se bo to, ko bi jaz umrl ali ne imel več zaupanja sosedov; a za gotovo vem, da ne bode dobil teh hraiiilničnih bukv'e gospod Cerin, kateri nema niti padi posestva na drugi strani mostu, tedaj tudi nič pri mostu ukazovati, ampak kak drug dober posestnik. Sicer pa smo most ie trikrat, popravili brez razpisa in uuiešavauju gospoda terma ali Kakega druzega „svetovalca" in ga bomo tudi v prihodnje. Da razumem vva ov ti koristi Štcfanje vasi, sem dokazal, ko se gospodu Orinu o tem še sanjalo ni, da to znam, ker jaz s»m se potegnil za pot preko Codellijevega posestva, katero je g. baron (Jodelli zaprl, in tako Bkrbel za korist Štcfanje vasi, Ljubljančanom pa ohranil prijeten sprehod k Božjemu grobu. To menda vender kaže, da toliko že za občino skibeti znam, ko prvi občinski svetovalec. Sicer paPnvšeta, po domače Straussu, Ljubljančanje in sploh po Kranjskem in tudi na Hrvatskem dobro poznajo, gotovo ne meni na škodo.   Kdo pa je g. Čerin? je vpiašal vsak, ki je bral Vase „Poslano".  Konečno še na-
znanim, ker bi se utegnilo misliti nasprotno, da je most zdaj prav dobro popravljen, da se lahko vozi preko njega brez vse skrbi, v spomladi pa bode popolnem obnovljen in se zato te les pripravlja, ne da bi imel zato gospod Cerin kaj skrbi.
Štefanja vas, v 10. dan marca 1885.
Anton Foydo,
(137) posestnik.
Tujci:
9. miliva.
Kraluper z Dunaja. — Brodmunn iz
Žnidaršič iz Idrije. —
Pri Nlonn
Maribora. — VVilczek iz Zagreba. Dr. Vaupotič iz Postojine.
} ri .nalili: pl. VVilson, liottenberg, Kerner, Lumpe I Dunaja. — llauf iz Kočevja.
Pri uvnIi-ijNlteui eeMUJtl Olischer iz Ljubna. — Hcrgholr s Dunaja.
Meteorologično poročilo.
P. barometra zovanja u"'"mc,"» J     v ram. i
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
786 17i». 785197 ■■. 7.J0 55 mm.
7-4° C 14-2° C 19 4° G
si. zali, si. j z. si, szh.
jas. obl. jas.
000m,
Srednja temperatura 10 3za 7 5° pod normalom.
IDuinajslsa, "borza,
dne" 10. marca 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. 65
Srebrna renta..........84   „ 15
Zlata renta...........109
5°/0 marčna renta.........99
Akcije narodne banke.......81)7
Kreditne akcije.........303
London............124
Napol...........9
C kr cekini.......... 5
Nemške marke   ........ 60
4% državne srečke iz l 1854 250 gld Državne srećke iz 1 1861 100 gld 4% avstr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta ti0/,......
n n       n    * lo......
„    papirna renta 5%     . . .
5*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5°/ft • 100 gld Zemlj obč avstr 4'/t°/a zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke        120 „ Trammway-(lrušt velj 170 gld a v. . .
kr.
129 171 109
99 91 104 115 123 118 105 179 19 106 216
45 20
90 95 79 81 46
75 40
05 10
75
75 75
60
Prana marzeilsta aalerta
je uajgotovejSe, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo za iti-Menje in /.boljšimj<> \iini in jamči se za najboljši vspt-h; dobiva se pri (30—17)
A. liilMTII\\.|i.
•v Lj-ubljani, Tavčarjeva palača.
Velika zaloga pravih
laisi SMKfl? (WM)
okajenih in osoljenih, prve vrste, ki se tudi lahko surovi jedo. razpošilja v Bako število po sledečih nizkih cenah na vse kraje in sprejema tudi demače pridelke v zameno. I. vrste velike ribe okajeno   .   .  .  gld. 15.50 ] v sodih
II. „       *      ,       »       .  ♦ .    «   18,- 1 po 601)
III. „       „ ,       .   .  .    „   10.50  do 650
IV.........8.-1 rib.
Slaniki osoljeni v sodčkih po   5 Ko.....gld. 2.—
n n      u      n      «10   „....„ 3.75
na kolodvoru Trst proti povzetju ali netto Cassa. (121—4) S spoštovanjem
EVGEN DOLIH AR v TRSTU.
UmoCu«;
138-1»
l aol»e i m jKfel-a
T ustavlja po najnovejšem amerikanske m načinu 4 brez vsakih bolečin ter opravlja plouihoviitijt« in « vse cohiie o;>«'ru«ije
i zobozdravnik A. Paichel,
poleg llradeckega mostu, 1. nadstropje.
Oznanilo.
Vsem gospodarjem, kateri potrebujejo
žičnih žebljcv (Dratlistiften),
naznanjamo, da jih mi pošiljamo po poštnem povzetji za rivno isto eno, kakor jih pošiljamo v tuje kraje prodajalcem. Obrnite se ton j vsi gospodarji na nas, ker poStnina čisto malo etane; če jih pa kdo več skupaj potrebuje, mu jih pa lahko po železnici pogljemo. Torej, slovenski gospodarji, Id pri nas dobite žične žeblje po jako nizki tovarniški ceni. —Naročila se hitro izvrše.
S spoštovanjem
FRAN PIRC in sinovi,
v Kropi, pošta Kropu [Krdpp , pri postaji 1'oilnart, na <.<•■« i.j>\t in. (128—2)
Kri čistilne krogljicc
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrni h in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden laVOJ s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Razpošilja se le jeden zavoj.
i Planinski teliltti sirop kranjski
ifc SO Ur.,
izboren zoper kašelj, hiipavost, vrutobol, prsno in p učit bolečine.  Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Naročila z dežele izvršč se takoj
ti
< i i
<
i      v lekarni „pn samorogu i JULIJ      TKlKOCKT-ja ►
^ na Mestnem trgu v Ljubljani.     (41—7) ^
r
►
>
► ►
i
►
•CNNINMIHNtMI
Velika partija   i (788-84)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnt m povzetji, ostanek po5gl.
Ij. Storclt r Itiiiu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Ii Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo rodno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najhuljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Tentonla", odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj se obrnejo na (117—8) J. TEEZUILE,
generalnega pasa/.ncga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Tealro Comnnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euitlluiio «P Ani. rogltijeu, generalnega agenta V Tratil.
Spričevalo.
Podpisani potrjujejo s te n, da so po natanfinoj preiskavi naAli, da je cigaretni papir ,,LE HOUBLON1 i/, francoske tovarne y.a cigaretni papir gospodov (imli'j Ar llenry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tti|ih sestti-vin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij.
Dunaj, v 24. dan maja 1884«
I>r. J. J. P,thl, red. jav. prof. kein. tehnologije na c. kr. tohničijej visokej šoli.
Dr. E. liUthvir,
0 kr. red. profesor medicinske kemije na Dunajskem vseučilišči.
Dr. K. hip p m um,
izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči.
(Pristnost teh podpisov potrdil jo ilr. J. Ilomaiiu,
c. kr. notar iti Dunaji. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ininislerstva vnanjih zath'V in lraiicnskega poslaništva tu Dunaji v 2H. dan
maja 1881.) (297-'.))
V1ZITNICE
priporoča
„Narodnu Tiskarna"
po nizkej ceni.
.AS.*
Deželna
I Uspešni lek za želodčne bolezni.
Eogaška r^igiJŠ*''*
(125-1)
Sl^lt;in-9^        2 Dobiva se p
Tempeljski in Stvria-vrolec.;,,.
Josipu Fabian-U, G, O, lloher-ji, Peter Lassnik-u, mann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Sdilulfer-ji, 8ohU98* \\eiier-ji, Josipu Terdini v l^uhijuiti.
Odpretje trgovine in priporočilo.
S tem objavljam p. n. prebivalcem iz Ljubljano in druzih krajev kranjske dežele, da sem z deniiŠiijim dnem otvoril
v bivšej Supanoičevej hiši, Stari trg št. 1, poleg Hradeokega mostu
bogato zalogo naj n odnejsih
S klobukov
domačega in inozemskega dela. Priporočam se za mnogobrojni obisk, ker bbdem prodajal solidno blago po kolikor mogoče nizkih cenah.
Z velespoStoviinirin
BI. ISIIA\i^TTA.
(13n—1)
Iztlatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž e 1 e z n i k a r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
48