$	I	B
» »	®
1’-—
If*—
STRA7A
Ai mm wß Jmmm mLJÈk n IL
«. - ?*
Ü.
Neodvisen političen lisi slovensko ljudstvo,
aa» i — finimi i.tijumiii, i uiiiiB'.ii'iii	?**s®srsbst?$5Fì

v»v -,-nàr. jAj
Drzni'čini naših
Naše čete se bližajo Draču. — V Crnigori i dr. — Pred Solunom letalni boji. — Samoumör turškega prestolonaslednika.1?— Novi ruski ministrski predsednik. —' Obstreljevanje angleških mest. — Naši uspehi pri Sv, Luciji.
Skrb za bodočnost.
■
Poročali smo, da je gornjenNstrijski cesarski namestnik baron Handel prideljen za službovanje v notranjem ministrstvu in da mu je poverjen legislativi« oddelek tega ministrstva. Upadno se je utemeljeval ta vpoklic s tem, da je trebai za čas po vojski pripraviti potrebno postavodajalno gradivo.
Kakšno postavodajalno gradivo bo pripravljal baron Handel, to vprašanje je sedaj na ustih vseh, ki m brigajo za politiko. Izključena, so šolska vprašanja, kajti o teh se ne bodo pripravljale postave v notranjem, temveč v naučnem ministrstvu; iz sličnega razloga so izključena agrarna, iinatnčnopolitična, trgovinska, pogodbena, strogo ju ri dična in vojaška vprašanja. Ostanejo torej le vprašanja ustavnopoliti-čna, društvena, javnovalrstvena, sanitetna in vojno-presklrbovalna vprašanja.
Nočemo si prikrivati, da bodo vojnopreskrbovalila in sanitetna vprašlanja po vojni igrajla veliko v-logo. po našem mnenju v širokih masah celo glavno, kajti pomisliti je treba, da bomo imeli veliko invalidov, bolnikov, bolehajočih ljudi, sirot in vdov, ki bodo vsi zahtevali, da se njihova oskrba za življenje varno uredi. Toda nihče nam tudi ne bo vsilil prepričanja, da se je zarajdi tega cesarski namestjnik, o katerem gre glas, da je dober poznavalce avstrijskih razmer, poklical v notranje ministrstvo.
Glavna njegova naloga torej bo, |da pripravi le-gislativno gradivo za vša politična in pred vsem u-stavnopolitična vprašanja. To pa je tudi edino, kar vemo o njegovi misiji z vso gotovostjo. Vse drugo je dosedaj le ugibanje, n. pr. ali se bddo pod njim uredila jezikovnih vprašanja, ali se bo spremenil volilni red za državni zbor in deželne zbore, ali se za te korporacije spremenijo opravilni redi, ali se bode dala deželam večja avtonomija, ali se oktroira občinam nov, modern volilni red, ali se bo ugotovila v narodnom ešanih deželah manjšinam šdiska, gospodarska in upravna samostojnost, ali se bo izvedla upravna
reforma v celi državi itd. itd.
Se eno pomeni vpoklic barona Handela v notranje ministrstvo, kar se dosedaj v javnosti ni omenjalo. Naše ministrstvo raduni gotovo z d e j s t v o jn, d a b o v doglednem času mir. Ako bi tega upanja, opravičenega upanja, še ne imelo, bi tudi še Handela ne vpoklicalo, da pripravlja postavodajalno gradivo za Čas po vojski.
Nevarna igra.
Na Dunaju je govoril dne 1. febr. pisatelj senzacionalno učinkujoče knjige „‘Mitteleuropa“, nemškio-državni poslanec pastor dr. Friderik Naumann, o u-stanovitvi srednjeevropske državne zveze, Govoril je kajpada v državnonemškem smislu in kojega mišljenje se giblje v tej smeri, bo z njegovimi izvajanji brezpogojno zadovoljen. Ker pa se naše mišljenje giblje v avstrijski smeri, za to seveda ne moremo soglašati z dr. Naumannom tain, gjor eo priaacloti prod.
pogoji za našo samostojnost in neodvisnost.
Dr. Naumann je naglušni, da si pod Srednjo Evropo ne predstavlja nove države, apipak zvezo obstoječih držav. Kdor imenuje novo tvorbo državno zvezo, zadene njen značaj, ne pa kdor jo imenuje z-vezno državo. Da mu pa ta stroga opredelba pojmov ni v krvi in mesu, se je pokazalo takoj, ko je obširneje govoril o obliki zveze med Avstrijo in Nemčijo. Rekel je, da je po njegovem prepričanju vojaška konvencija gotova stvar. Kaj pomeni izraz „vojaška konvencija“ v ustih Nemca iz države?
V nemški zvezni državi sta si samo Bavarska in Virtemberška pridržali posebne pravice glede vojaštva, ki se rekrutira iz njunih dežel. V miru ima nemški cesar na Bavarskem samo nadzorovalno pravico, v vojski vse pravice najvišjega poveljnika. Virtemberška si je pridržala v ustavi ji zajamčeno pravico glede imenovanja generalisima in generalov, glede zgradbe trdnjav in dislokacije. Saksonska si je samo v principu pridržala pravice samostojne drža-
ve glede vojaštva. Vse druge države so pa sklenile s Prusijo vojaško k o n v e n c i-j o, to se pravi, odstopile so svoje vojačke pravice Prusiji in sicer da so se ali popolnoma odpovedale lastnim armadam, ali da so Prusiji popolnoma izročile upravo lastne armade.
Ob tej priliki še: moramo pribiti en pojav! V „Tagespošti“ z dne 2. febr. je koroški poslanec Bol-fenk Dobernig odkril nekoliko o mnogoštevilnih, tajnih posvetovanjih med avstrijskimi in državnimi Nemci.
Poslanec Dobernig piše, da se je dne 5. julija 1915 v Monakovem posvetovalo o misli, kako bi v bodoče državni zbori osrednjih držav skupno delovali, da se z a s t a 1 n o izpopolni vojaška skupnost.
LISTEK.
TJKanonik Vekoslav Vršič.
Dne 24. jan., ob %5. uri, je spet smrti nemila roka pobrala- milega nam rojaka preč. g. Vekoslava Vršič, kanonika v Senju, mestu hrvaškega Primorja, Pokojni je bil rojen dne 3. junija 1851 v Andrenojh pri Sv. Antonu v Slov. gor. Študiral je nekaj časa v Mariboru, odkoder se je preselil na varaždinsko gimnazijo. Klican od Boga je vstopil v senjsko bogoslovje, kjer je bil leta 1876 posvečen v duhovnika, -Med drugim je kaphvnovnl na Reki, kjer se je naučil italijanščine. Kot župnik je bil najdalje na Vrbovškem, kjer si je postavil trajni spomenik s tem, da je sezidal novo hišo božjo. Tamkajšnje razmere so ga tudi prisilile, da se je naučil maldžajrSčine, ker je i-mel madžarsko šolo na postaji Komorske Moravicc. Kot dobro nadarjen za jezike je govoril šest jezikov popolnoma gladko. Leta 1903 ga je imenoval rajni škof Anton Mavjrovič za kanonika v stolnem senjs-kem kaptolu in mu obenem dodelil težavno in odgo-vornostipolno službo ravnateljstva v bogoslovju, Z vso vnemo in dobroto je pokojni tukaj delovjal v blagor cerkve z vzgojo duhovnikov po srcu božjem. Dovršivši devet Jet ravnateljstva j,e obolel ter se podal
na |pot rskait zdravja. Večji del svoje bolezni je preživel v sanatoriju čč. usmiljenih sester na Reki v vili „Vincenc“, kjer so mu blage usmiljene sestre z vso požrtvovalnostjo krščanske ljubezni po noči in podne-vii stregle in mu lajšale grenko trpljenje. Deloval je 40 let kot vnet duhovnik, v 65. letu svojega življenja pa je v Gospodu mirno zaspal. Njegovi zemeljski ostanki so se položili dne 25. jan., ob 5. uri popoldne, v grobnico na reškem pokopališču, kjer čakajo klic k vstajenju. Znanci in prijatelji, spomnite se ga! — Mirno spavaj!
Nemška temeljitost.
Iz zapadne bojne Črte priobčuje frankfurter
Zeitung“ sledečo značilno dogodbico:	Vi strelskih
jarkih se mnogo piše, ne šamo mnogo pisem in dopisnic, ampak tudi zelo. veliko vojaških poročil. Narednik piše in jajz, ubogi stotnijski eetovodja, tudi pišem Piše bataljon in polk, brigada in divizija, sploh vsi pišejo. Razlika je samo, da pišejo, oni povelja, mi pa poročila, Ce bo to šlo tako naprej, se bojim, da M nam utegnilo zmanjkati papirja Še poprej, nego — kavčuka.
Na nekem poročilu, mislim, da je bilo fc moje poročilo o številu ploskonogih, ki se nahaja io v na-
ši stotniji, sem naenkrat opazil madež od masti. V strelskem jarku se kaj takega prav lahko pripeti ìd ni nič hudega. Dotični madež od masti mi je napravil Peterle, moj stotnijski vodja. Priznam, da sem videl na poročilu dotični madež,, toda bilo mi je že vse eno.
Poročilo je šlo z madežem vred na bataljon in od bataljona na polk, od polka na brigado in od tod na divizijo. Divizijsko poveljstvo je opazilo madež od masti na doti enem poročilu in se je vsled tega zelo hudovalo.. Poslalo je poročilo z niadežem vred nazaj na brigado z nalogom, da se pojasni, odkod prideta madež. Sedaj je pa romalo poročilo z madežem vred k polku, od polka) do bataljona in od bataljona do mene s poveljem, da moram poročati, odkod je prišel ta madež od masti na mojem poročilu.
Ko zagledam dotično poročilo, sem se začudil, kajti madež od masti je nekam izginil, na dotičnem poročilu ga ni bilo več. Stotnijski vodja Peterle se je jezil in se zarežal v mene, a jaz sem ga začudeno gledal. Ne da bi kaj rekel, sem napisal na poročilo. „Stotnija ne more opaziti na poročilu nobenena madeža od masti.“
To poročilo je sedaj šlo po isti poti zopet nazaj do divizije, tokrat seveda brez madeža od masti n(a papirju. Preteklo je več dni. Nekega dne dobim dotično poročilo zopet nazaj; zraven je bil pa prišit košček papirja, na katerem je bilo napisano:	„Ker
Ruski ministrski pred-
ŠrCVi .
sednik odstopil.
„.
Iz Petrograda se dne 1. lebr. poroča, da ie odstopil dosedanji ruski ministrski predsednik Goremykin in da je car imenoval za njegovega naslednika člana ruske državne zbornice Borisa Stürmer —-a kot vzrok odstopa Goremykina se navajajo njegovi zdravstveni ojziri.
Že mesca julija lanskega leta se je govorilo, da utegne priti do spremembe v ruskjem ministrstvu. Reklo se je takrat, da je carjeva odredba, da se skliče rusko zbornico šele mesca avgusta, povzročila v petrograjskih parlamentaričnih krogib veliko nevolje, ker je ljudstvo zelo hrupno zahtevalo pojasnil o vojnem položaju ter da izrazi svoje želje v zbornici po svpjih zastopnikih. Toda ostalo je še pri starem, in v ministrstvu ni prišlo takrat do nobene spremembe. Nepričakovani odstop Goremykina se v petrograjskih parlamentaričnih krogih 'različno tolmači. Toda vzrok odstopa je že iz strogo človeških vzrokov umljiv, kajti mož je sedaj star 78 let in ni čuda, če si želi miru na isvoj'a stara leta. 'Malo je ruskih državnikov, ki bi tako dobro poznali državo, ljudstvo in njegovo dušo, kakor Goremykin. Kot (driavni uradnik je vstopil v prvi oddelek senata. Nekaj let pozneje je bil poročevalec za kmeč(ke zadeve Rusko-Poliske, nakar je postal vladni upravitelj v Plocku, pozneje v Kielcah, zatem nadzorujoči senator za pokrajini Samara in Saratov, Leta 1882 je postal pomočnik višjega prokuratorja), leta 1891 ’ pomočnik justič-nega ministra in leta 1895 minister notranjih zadev. Leta 1906 je bil imenovan za ministrskega predsednika, toda nekaj mescev pozneje so ga prisilili dogodki v ruski zbornici, da je podal ostajvko in na njegovo mesto je prišel Stolypin, Leta 1914 in sicer mesca februarja je bil v drugič imenovan ža ministrskega predsednika in ni Čuda, če so burni časi in ve liki dogodki v zadnjem letu prisilili starčka, da privošči zasluženega pokoja.
si
Novi ruski ministrski predsednik.
Goremykinov naslednik Boris Stürmer je nepopisana pola. Bil je član ruskega državnega sveta in je pristaš konservativne ruske stranke. Iz kakšnega vzroka ga je car imenoval za ministrskega predsednika, ni znano. Sedaj še ni znano, kajkšen utis je napravilo njegovo imenovanje v ruskih gladnih krogih. Tudi je treba vsa tozadevna poročila, ki prihajajo iz Petrograda, sprejeti z veliko previdnostjo. Za bližnjo dobo ostanejo zadnje izjave ruskega zunanje-
--gn—iixi * i irtcri ruj Ou»oon\>i ui—kt—r\xpl»—mjCLl?A/3 (IJJIO- Izz_
teh izjav je razvidno, kakor poročamo na drugem mestu, da smatra četverozveza položaj na Balkanu popolnoma pravilno, namreč za obupen ter da tudi bodočnost najbrž ne bo prinesla v vojaškem oziru za čet v erospor fizu m nobene spremembe, ki bi bila v prilog četverosi jorazuma. Istočasno, ko je slikal Saso-nov položaj četverozveze na Balkanu v najtemnejših barvah, je napovedal, da bo četverosporazum še nadaljeval svojo pustolovsko politiko in se bojeval do skrajnosti, dokler ne bo Nemčija strta bb tla in s tem dosežen konec vojne, ker je po Sasonovem mnenju Nemčija že takorekoč v denarnem oziru izčrpana- — Novi ruski ministrski predsednik Stürmer bo bržčas nadaljeval politiko starega Goremykina, in bo slepo drvel po poti, katero mu je od kazal S upov. Splošno se pa lahko reče, da ministrske spremembe v Rusiji ne spreminjajo ruskega zunanjega polož, la, kajti kajr velja za Francijo in Anglijo v tem oziru, velja vobče tudi za Rusijo in Rusija bo skupno s četve-rosporazumom nadaljevala svojo vratolomno zunanjo politiko. Novi ruski ministrski predsednik ima sicer popolnoma nemško ime. a je, kakor se poroča iz Berolina, odločen nasprotnik nemštva in še posebej — Nemčije.
Sasonov o vojnem položaju.
Ruski zunanji minister 'Sasonov ie sprejel zastopnike petrograjiskih listov, katerim je podal o sedanjem vojnem položaju sledečo izjavo:
ViSled porajza srbskih in črnogorskih čet je položaj na Balkanu brezupen.
Odnošaji med Švedsko in Rusijo so trajno povoljni. Rusiji se ni treba bati Švedske.
Izvanredno veliki napori Anglije za skupno čet-verosporazumovo stvar se morajo priznati.
je divizijsko poveljstvo dognalo z vso gotovostjo, da se je nahajal na tem poročilu madež od masti, se naj poroča, kje da je ostal dotični madež, oziroma, kdo da ga je odstranil. Povelje je šlo zopet nazaj po isti poti in vse oblasti so opazile madež na papirju. Nekega dne sem dobil zopiet v roke dotično poročilo. Stotnijski vodja Peterle je stal zraven mene in se jezil, Nisem si dolgo pomišljal, ampak sem napisal na dotično poročilo sledeče:
„Ker je dognal bataljon dne 4. jan., da se je nahajal madež na poročilu, stotnija pa dne 5. jan. ni mogla opaziti madeža, se je moral ta madež ali izgubiti na potu od bataljona do stotnije, ali ga je pa nekdo odstranil ..."
O sklepanju posebnega, miru ter o tem. kako dolgu še utegne trajati ta vojska, se je izrazil sledeče: Skleniti poseben mir je za vsako zaivezniico nemogoče in izključeno, kajti ne glede na to, da zahtevajo že življenjski interesi zave/znio nadaljevanje boja do skrajnosti, bi si ne upal nobeden politik v zavezniških državah izdati Časti in dolžnosti ter teptati z nogami vse slovesne obljube in izjave. [Vrhutega bi že zaradi tega ne mogla skleniti nobena zaveznica posebnega miru, ker bi bilo tako dejanje istovetno s političnim bankerotom. Boj se mora nadaljevati do slkrajnosti tudi zaradi tega, ker je neobhodno potrebno. da se ustvarijo pogoji, ki bi jamčili višem državam nemoteni razvoj svojega političnega in narodnega življenja, ne da bi jih pri tem. ovirala svojevoljnost in slavohlepnost osrednjih velesil. Pred vsem je potrebno, da se uniči Nemčijo. Vojska ne bode več dolgo trajala, kajti Nemčija je prva država, ki se iz denarnih vzrokov ne bo mogla dolgo bojevati. Kljub temu je pa potrebno, da se vrše velike predpriprave za vojsko po leti.
Odniošaji med Rumunijo in Rusijo so povsem povoljni ter slejkoprej prijateljski. V zadnjem času je vznemirjal rumunsko javno mnenje strah pred sovražnostmi od strani Avstrije in Nemčije, ki nadaljujeta svoje izvanredne napore spraviti Rumunijo na svojo stran, toda previdnim in modrim Rumuncem je jasno, da svojih narodnih želj ne morejo uresničiti ob strani obeh osrednjih velesil. To vse zadostuje za razumevanje, da bo ostala Rumunija nepristranska. Kar se pa tiče strahu, češ, Avstrija in Nemčija bi u-tegnili naperiti sovražna dejanja zoper Rumunijo. — bojazen, ki Vznemirja rumunsko prebivalstvo, — ni povsem neopravičena. Toda ta bojazen je v zafdnjiem času zelo pojenjala.
Sklepčno je še rekel Sasonov, [da so Rusija in njene zaveznice polne moči in navdušenja. Zlaupan-je Rusije in njenih zaveznici v končno zmago ni le neomajno, marveč nairašda od cine do dne.
Kakšen bo konečni izidjte vojske.,	* I
V jwgovoi’i! k dopis-iWoni amori Iconßko „(As ÖO
ciated Press“ se je grški kralj Konstantin zelo ostro pritoževal nad četverosporazumovim postopanjem in vedenjem napram Grčiji.
Na vpraäapje dopisnikovo, zakaj da kralj ne razoroži grške armade, se je izjavil:	„Mogoče, da
bom to storil. Čutim pa, da ne smem poprej odložiti orožja, dokler ni določena usoda Soluna. Po preteku enega leta je četverosporazum zapustil Galipoli. Mogoče, da bo napočil dan, Ido bo četverosporazum iz-premenil svoje namere glede Soluna, Solun je grški in jaz zahtevam, da ostane grški.“
„Ali je Vaše Veličanstvo mnenja, da bo ostala Nemčija do konca zmagovita?“
Kralj Konštaintin: ^[Odvisno je to od tega, kako je to razumevati. Ce menite zavzetje Londona,. Pariza ali Petrograda, potem je odgovor ta, |da bržčas ne. Pač pa sem mnenja, da se bo mogla Nemčija braniti zelo dolgo tam, kjer se sedaj nahaja. Ce ne bo prisilila gospodarska onemoglost Nemčije zaprositi za mir, mislim, da bo skrajno težavno, če ne naravnost nemogoče premagati Nemčije z orožjem.“
„Kakšen bo po mnenju Vašega Veličanstva končni izid vojske?“
Kralj Konstantin: .„Remis (neodločena šahova igra); ali niste tudi Vi tega mnenja?“
Na kraljevo povelje je podpis l kraljevi dvorni maršal Markati poročilo o tem pogovoru.
Samoumor turškega prestole naslednika.
Iz Carigrada se dne 1. febrüa{rja poroča: Turški prestolonaslednik lussili Izzedin-Effen-di je izvršil danes zjutraj, dne L iebr,, v svojem stanovanju v Carigradu samoumor. Prerezal si je na levi roki žile odvodnice. Kot vzrok samoumora se navaja neozdravljiva bolezen. Rojen je bil v Carigradu leta 1857 in se ga je splošno smatralo za turškega prestolonaslednika, Bil je maršal turške armade. — Novi turški prestolonaslednik je mlajši brat sedanjega turškega sultana, princ Vahid Eddin-Effendi, rojen leta 1868 v Carigradu. Ako bi se princ Vahid Eddin-Effenäi odpovedal, pride na vrsto brat samo-umorjenega, princ Abdul Medschid, ki je star 46 let in je evropsko izobražen. Njegov 181etni sin «e je izobraževal na dunajskem „ Te rezljani ščuk“
Najvišje cene za seno in slamo.
Mariborsko glavarstvo je poslalo obč. predato j-ništvom sledeči razglas:	Z ministrskim ukazom
z dne 10. jan. 1915, drž. zak. štev. 12, so se določile nove najvišje cene za prodajo sena in slame in sicer na sledeči način: Najvišjo cene za prodajo po pridelovalcu od skednja: seno vsake vrste, mehko 13 K, stisnjeno 14.50 K, slama izpod cepca, mehko 9 K in stisnjeno 10.50 K, slama izpod stroja, mehko 8 K in stisnjeno 9.50 K. Najvišje oene za prodajo po vele-tržcu ali poljedelski organizaciji od nakladalne postaje: seno vsake vrste, mehko 15.50 K, stisnjeno 17 K,„ slama izpod cepca mehko 11.50, stisnjeno 13 K, slama izpod «troja, mehko 10.50, stisnjeno 12 K. Na,j-višje cene za prodajo pri pridelovalcu od nakladalne postaje neposredno uporabniku:	seno vsake vrste,
mehko 15 K, stisnjeno 16.50 K, silama izpod cepca,, mehko 11 K, stisnjeno 12.50 K, slama izpod stroja, mehko 10 K, stisnjeno 11.50 K. Z ozirom n p, pravo-močnost goraj navedenega ministrskega ukaza je c. kr. namestništvo z odlokom z dne 19. febr. 1916, št. 4 141-45 W. H. 1916, razveljavilo s tuuradnim odlokom z dne 1, dec. 1915, štev. 2681-preds. objavljeno zahtevalno odločbo z dne 25. nov, 1915, štev. 4 2797-9 W, M. 1915. Obenem zahteva namestništvo na podlagi § 6 ministrskega ukaza z dne 10. jan, 1916, drž. zak. štev. 12, zaloge sena in slame dežele od posestnikov, torej brez razločka, adì se tiče nakupljenih ali lastnopridelanih zalog in sicer: a) v pokritje potrebščine vojaške uprave, b) v pokritje potrebščine dež. zemljedelskega nadzorništva, ter nalaga posestnikom dolžnost, oddati svoje zaloge sena in slame po razmeri zahtevkov v posameznem slučaju za oblastveno določene cene vojaški upravi (vojaškima oskrbovalnima skladiščema v Gradcu in Mariboru) ter deželnemu zemljedelskemu nadzorništvu v Gradcu, oziroma od teh označenim uradom.
Od tega zahtevka izvzeta je samo lastna potrebščina posestnikov, katero je glede sena odmeriti po 15 kg na dan za vsakih 500 kg žive teže števila živinčet, torej z okroglo 25 meterskimi stoti do nove. košnje. Ako gre za seno v svrho krmljenja divjačine,, tedaj je posestniku prepustiti ono mniožino sena, katera se po mnenju nepristranskega VeSčakja nedvomno potrebuje, da se zabrani popolni proplad divjačine.
Sicer p® se je glede tega zahtevka ravnati po §§ 6 in 7 navedenega ministrskega uk|aza. Pripomni Se, da je o. kr. ministrstvo za poljedelstvo z odlokom z dne 10. jan. 1916, štev. 177, 'Zvezo kmetijskih zadrug na Štajerskem in c. kr. Kmetijsko družbo na Štajerskem pozvalo skrbeti, da bodo kmetovalci v pokritje vojaške potrebščine potrebne množine sena in slame prostovoljno ponudili, cjziroma prodali, in da se mora namestniška zahtevalna odločba izvrševajti le tedaj, ako bi se ne mogla doseči prostovoljna prodaja.
Končno je c. kr. namestništvo odredilo, da smejo transportna potrdila za odpošiljatev sena in slamo na podlagi § 1,0, odstavek 1, ako gre za množine od'
10,000	kg in več, politična nižja oMastva izdajati le-po poprej dobljenem dovoljenju namestništva.
Zh množine sena pod 10.000 kg imajo sicer politična nižja oblastva izdajati transportna potrdila, a le pri pošiljatvah v ozemlju štajerske dežele. Transportna dovolila za pošiljaiiive množin «ena in slame v kraje izven štajerske ali v štajerske obmejne postaje, smejo (brez razločka teže) politična nižja oblastva izdajati istotako le po poprejšnjemu dovoljenju namestništva,
V Komnu pokopani slovenski
vojaki.
Prijatelj našega lista nam je poslal seznam naših slovenskih vojakov, ki so pokopani v Komnu na Goriškem na skupnem pokopališču. Vsak ima poseben grob s križem in napisom,
Ivan Ščuka iz Dutovelj, Sežana, pešpolk (pp) 97, f (padel) julija 1915; Franc Kolšek iz Brega pri Celju, pp. 87, f ,21. julija 1915; Franc Majclen iz Sav-cev (Ptuj), pp. 87, f 23. julija 1915;' Karol Milič iz Rubij pri Komnu, vojaški delavec, f 11. avgusta 1915: Alojzij Stajnko iz Stročje vasi (Ljutomer), pp. 87, v 14. avgusta 1915; Frano Zupanc iz Žusma (Celje), pp. 87, f 14, avgusta 19151; Valentin Mohorič iz Ca-kovnika (Logatec), pp. 87, f 14'. avgusta 1915; Franc Cobelj od Sv, Andraža v Slov. gor., pp. 87, f 16. avgusta 1915; ’ Ivan Flajšman, iz SJcorišnjaka (Ptuj), pp. 87, f 17, avgusta 1915; Alojzij Leskovar od Sv. Duha (Konjice), pp. 87, f 20. avgusta 1915; Alojzij Nemec iz CermožišČ (Ptuj), pp. 87, f 21. avg. 1915; Peter Kranjc, iz Mislinje (Slovenjigradec), pp. 87, f 21, avgusta 1915 (kolera); Franc Centrih iz Prevor-ja (Brežice), pp. 87, f 26. avgušta 1945; Blaž Mernik iz Velike Pirešiee (Celje), pp. 87, f 1. septembra 1915 ; Franc Šabec iz Srenovic (Postojna), pp. 87, f 2. septembra 1915; Franc Cajner iz Kokarja (Gornjigrad) pp. 87, f 2. septembra 1915; Alojzij Renar iz Štorij (Sežann), pp. 87, f 3. septembra 1915; Alojzij Šinigoj iz Dornberga (Gorica), pp. 87, f 12, sept. 1915; Franc Šneberger iz Št. Petra (Brežice), pp. 87, f 15. septembra 1915; Fraine Sulirič iz Sel (Brežice), cL
.«pjp. 26, t 21. septembra 1915; Jožef Šalamun iz Trat-uevasi pri Cmureku, fcl. pp. 26, f 26. septembra 1915 ; Jožef Macer iz Drave (Slovienjjgradec), d. pp. 3,
.26. septembra 1915; Jernej Capi iz Tinj (Maribor), d. pp. 26, t 31. oktobra 191)5; Ivan Rogič iz Paldau-a ■(Feldbach), d. pp. 3, f 3. novembra 1915: Jožef Ba-ibošek iz Moravcev (Ljutomer), d. pp. 26, f 4. novembra 1915; Alojzij Plavšak iz Donačke gore (Ptuj), d. pp. 26, f 12. novembra 1915; Anton Zorman iz Sv. Marjete (Maribor), d. pp. 26, t 19. novembra 191|5 ; Martin Potočnik iz Korene (Maribor), d. pp. 26,. f 20. novembra 1915; Frano Borštner iz St. ,Vida pri Ljubljani, 7. tp., f 26. novembra 1915; Konrad Nerat iz Cermlenšaka (Maribor), d. pp. 26., f 26. nov. 1915; Franc Cvetko iz Juvancev (Ptuj), Id. pp. 26, f 28, decembra 1915; Franc Hrastovec iz Špitaliča; (Kamnik), 4. pp. 3, f 6. januarja 1916; Franc Jager iz ptujske okolice, d. pp. 26, f 12. januarja 1916; Anton Šunko iz Slivnice pri Mariboru, pp. 47, t 13. januarja 1916; Edvard Lasnička iz Velike Pirešice, d. pp. 26, f 18. januarja 1916; Ivan Piskal iz Guštanja (Koroško), pp. 47, t 18. januarja 1916; Alojzij Kok Iz Braslovč, d. pp. 26, f 21. jan. 1916; Frane Muršič iz Prvencev (Ptuj), pp. 87, f 22. jan. 1916; Anton jelen iz Brega pri Polzeli, pp. 87, f 23. jan. 1916; Franc Brilej iz Planine (Brežice), pp. 87, j 23. jan. 1916; Jož, Ran n er, praporščak, d. pp. 26, iz Tezna pri Mariboru, f 31. decembra 1915; Franc Krebs iz Ceršaka (Maribor), pp. 47, f 2. jan. 1816.
Albanija.
Našo čete korakajo ob morska obali proti Dr atari, od katerega so v zračni črti oddaljeni samo 25 lan. Italijansko časopisje izraža bojazen, da bomo začeli ofenzivo obenem proti Valoni in Solunu ter pripravlja; italijans|ko javnost na možnost n aferi novih uspehov na Balkanu.
Drznost naših pomorskih letalcev je zares občudovanja vredna in bo tudi v italijanski javnosti zapustila svoj utis.
Iz Grške ni nobenih poročil, odkar so vse tele-foaiene in brzojavne zveze v angleško-franepskih rokah.
Prodiranje v Albanijo.
Poročevalec lista „A Nap“ poroča iz Kotora z dno 30. jan. : Avstrijske Čete, ki prodirajo ob albanskem obrežju, ,so došle Čez Sv. Ivan 'Medualnski, ne da bi bile zaklele na odpor. Ne le črnogorske, tudi ■srbske čete so položile deloma orožje. V mnogih krajih so zbrali v cerkvah puške, . fee predno so prišle naše čete, ki so našle mesto vojakov prebivalce, ki so mirno delali. Francoske čete, ki so jih poslali Cr-nigori na pomoč, kakor tudi francosko osoblje brezžične postaje pri Sv. Ivanu Meduahskem je zbežalo, .še predno so došli naši vojaki. Postajo so pred begom razstrelili.
Proti Draču!
Naše Čete so pri svojem prodiranju proti Draču premagale mnogo naravnih in umetnih težkoč in ovir ter stojijo na, črti, ki je' oddaljena od Drapa, sarmo še 45 do 50 km. Prvi avstrijski oddelki so že zar sedli dne 2. februarja južni breg albanske reke Mar ti, ki teče dobrih 10 km južno od Lješa čez malo rar vnino. Z zasedenjem, južnega brega reke Mati je že več kot polovicà Albanije v naši lasti.
Iz Rima poročajo pariškim listom: Z albanske obali je došlo poročilo, da je močna avstrijska četa, ki je zasedla mesto Sv. Ivan Medicinski, zasedla pozneje tudi bližnjo okolico, kjer prebiva albanski rod Mesto je bilo že pred 10 dnevi izpraznjeno, so ostali v Sv. Ivanu angleški admiral h*ou	je svoj Čas poveljeval angleškemu po-
mo i ' u v Belgradu; nadalje italijanski pri-a&riški pove! k kapitan Lagnoni, srbiski polkovnik ič in - onik črnogorske armade stotnik Ra-*'	dohodom Avtetrideev so odposlali iz
■Sv. f ■	m še 200 srbskih beguncev. Srbske
vojake je	ko poveljstvo razpostavilo na stra-
žo na obal? med Dračem in Valono.
Ce pade Drač,
V švicarskem listu „D’j Qeuvr “ razmotriva vojaški strokovnjak Pozzi dosedanjo delavnost avstrijskega generala Kövesa, katero znači, kako ženijalno jo vsaka kretnja naših čet prerafčunjena. Pozzi pravi : .Ce pade Drač, je Avstrijcem kot zmagovalcem odprta pot v celo Albanijo. S padcem Drača je zapečatena tudi usoda Valore. Kakor hitro pa se Valona iztrga I talij abbini iz rok, dobijo avstrijski podmorski čolni izborno torišče in op j ral išče za napade na sovražno brodovje v Jonskem morju. Značilno je, da Pozzi trdi, da Adrija ne pripada Italiji ali kaki drugi državi, ampak edino le Avstriji. Pozzi, ki trezno iu dobro zasleduje dogodke na Balkanu, pravi, da bo Avstrija po zaseden ju Albainlje s pomočjo Bolgarije, Nemčije in Turčije z vso silo nroéd!a Solun.
Bolgari blizu Valone.
Po iz Italije došlih poročilih niso le Italijani radi dogodkoy v Albaniji vznemirjeni, marveč se na-rajvnost boje. Na odpor ostanka srbske armade in slabo oboroženih nediscipliniranih tolp Esad-paše ne računa nihče in se tudi dvomi o zvestobi Esad-pafee nasproti Italiji. Gre za usodo v Valoni izkrcanih čet, ki imajo le v Valoni utrjeno opirališče. Utrjevalnili del pa ne morejo več nadaljevati, ker stoje bolgarske čete že blizu Valone. Težkih topov v Vlaljoni ni. JTribuna“, „IStampa“ in drugi italijanski listi Scare vlado pred lahkomišljenostjo in jo pozivajo, naj natančno prouči, če ne kaže, da se čete še pravočasno umaknejo, da jih ne uničijo.
Italija si lasti Albanijo.
Iz Lugana poročajo, da je Italija proglasila svoj protektorat nad Albanijo in; baje namerava vložiti protest zoper prodiranje Avstrijcev v Albanijo.
Pred Solonom.
Stara igra se nadaljuje. Anglija ‘in Francija zasedata nove grške kraje, ki imajo količkaj strate-gične važnosti, a Grčija protestira. Ako bo šlo tako naprej, bo grški kralj kljub svbji armajdi in ž njo vred ujetnik Četverosporazuma.
Angleži zasedli Kumkale.
Angleži so poleg Karaburna zasedli dne 29. jar nuarja tudi utrdbo Kumkale, ki leži nasprotno Karaburna v Solunskem zalivu. Angleži so z grško posadko naravnost brutalno postopali. Pretrgali so ji telefonske zveze, da se niti ni mogla sporazumeti več s svojim zbornim poveljnikom. Povfeljnik utrdbe, polkovnik Lelakis, se je končno umaknil' nasilju, a je vložil proti temu postopanju protest. Angleži so grško posadko spravili v Solun ter so na trdnjavi razobesili svoje za.stave.
Podmorski čoln v Solunskem zalivu.
Italijanski list .„Corriere“ poroča dne 30. januarja iz Soluna, da je dne 29. jap. zjutraj angleški transportni parnik nekaj kilometrov pred Solunom radi pokvarjenega stroja obstal. Na pomoč mu je pa prihitel parnik „Anam.“ Nenadoma se je pojavil sovražni podmorski čoln in je na transportno ladjo oddal 15 topovskih strelov, od katerih jih je 10 zaklelo. Ladja se ni potopila. „Anam.“ je odbežala na odprto morje. Podmorski čoln je nato v malem čolnu odposlal častnika in pet mož, da preiščejo ladjo. Parnik je pa na,to potom brezžičnega brzojava poklical pomoč iz Soluna, Kmalu je priplul francoski torpedni lovec, kateri je teh šest mož, ki so preiskovali parnik, ujel. Podmorski čoln se je nato skril pod vodo. Poškodovani parnik so spravili v Solun.
Lyonski „Pogres“ poroča po uradnem poročilu četverosporazumovega generalnega štabai v Solunu, da se je dne 31. jan, približal nemški podmorski čoln ria 3 km vhodu solunskega pristanišča, ter je s torpednim nabojem potopil angle’ško veliklo transportno ladjo.
Bombe na Solua.
Iz Soluna se poroča: Dne 1. febr., proti 3. uri zjutraj, je priplul zrakoplov iz smeri od Sofije proti Solunu in je vrgel na mesto 20 bomb, ki so usmrtile 30 oseb, med temi dva grška vojaka, poškodoval poslopje prefekture, carinski urad, poslopje, v katerem je nastanjen francoski generalni štab, eno turško molilnica ter pet' drugih poslopij. Tudi (poslopje solunske banke je bomba užgala. Povzročena fekoda znaša Čez eden milijon. Kljub hudemu obstreljevanju se je vrnil zrakoplov, nepoškodovan nazaj v smeri proti Sofiji. To zopetno obstreljevanje Soluna z bombami je napravilo v Grčiji, v Irindonu, Parizu in v Petrogradu veliko razburjenje.
Skoda v Solunu.
Zrakoplovi, ki sedaj skoro vsak dan mečejo bombe na Solun, so napravili v mestu 'že ogromno škodo. Samo solunska banka ima škode nad 3 milijone frankov. Pogorelo je n. pr. 50 hiš, večje število velikih stavb pa je popolnoma porušenih. Mrtvih pa je dosedaj vsled bombnih' napadov v Solunu nad 50 oseb.
Italijansko bojišče.
Vojni kritiki soglasno opisujejo italijansko onemoglost ob Soči. Italijani niso več zmožni za nobeno krepko ofenzivo, njih rešitev le še je, ako zdržijo v defenzivi. To spoznanje upliva; tudi na italijanske politike. V Turinu je n. pr. ministrski predsednik Sa- ! landra rekel v svojem drugem govoru:; Boj razjeda j naše moči in lahko nastopi trenotek, ko bo morala j vlada nastopili pota za umikanje.
Ob soški fronti smo zopef dosegli pri Sv. Luciji lepe uspehe, kakor poroča današnji Hčfer.
Pred peto soško bitko?
Iz Curiha, se poroča: Dejstvo, da se je vrnil i-talijanski kralj Viktor Emanuel pet nazaj na soško fronto, se smatra v Svici kot pričetek pete bitke ob Soči.
Utrujenost Italijanom ob Soči.
Vojaški; strokovnjak lista „Republicain Francais“ opisuje, kako je italijanska armada na soški fronti popolnoma in brezupno utrujena. -Omenjeni vojaški kritik pravi med drugim:	Branilci prve laške
bojne črte so se morali umakniti v strelske postojanke druge črte nazaj. Vedno bolj se z večjo gotovostjo govori, da je defenzivna, ajvfetrijska črta rjedotaklji-I va; avstrijskega boka ali krila pa Italijani sploh ne j morejo obiti — še govora ni o tem — kjajti globina I avstrijskega boka je tako močna, da mora napadalec j korakati od. zapreke do izaprekr je Izpostavljen po-S polni onemoglosti.
Naša soška fronta je za Liilijane res pravo -kislo grozdje!
Italijani so svoj pohod proti Trstu in Dunaju „preložili.“
Curiški list „Tagesanzeiger“ piše: Nazori merodajnih italijanskih krogov o nadaljevanju vojske zoper Avstrijo so se korenito spremenili. V Italiji noben človek ne govori več o prodi-r a n j u p r o f i Trstu, Ljubljalini i n D n -n a j u, temveč so srca Italijanov napolnjena strahu pred avstrijsko protiofenzivo. Sprememba teh laških naziranj se pripisuje uspehom nafeega orožja na — Balkanu.
Rusko bojišče.
Rusi niso pričeli z novo ofenzivo, odkar so tudi prigodom pravoslavnega praznika sv. Treh Kraljev utrpeli toliko izgub. Krajevnih izpadov, artilerijskih in letalskih bojev pa kajpada ne manjka noben dafn.
Trenotno vzbuja v Rusiji večjo pozornost spreme a. na stolu ministrskega predsedstva, kakor vo-jafekv. eči. Stürmer se je po najnovejših poročilih izrekel odločno proti temu, da bi sklenil s centralnimi državami posebej mir. Iz tega sledi, da mora biti v Rusiji močna struja, ki zahteva z nami posebej mir.
Rusi se pri Uščički umaknili.
V izhojdni Galiciji so našle ctete prisilile Ruse, da so se pri nafeem obmostju blizu kraja Uščičko ob Dnjestru, na severozahodni strani tega kraja umaknili dalje nazaj. Dne 1. febr. so najmreč naši na tem prostoru, kjer so Rusi že več dni neprestano napadali, ruske postojanke izredno srdito prijeli. Uspeli pri kraju Uščičko je za nadaljnjo bojevanje nafee armade v izhodni Galiciji velikega pomena..
Ob Styru.
Ob spodnjem toku reke Styr je oddelek avstrijske konjenice dne 1. febr. nepričakovano napadel tamošnje prednje postojanke. Naši vrli konjeniki so z golimi sabljami Ruse takfo natepli, dja se je morala cela divizija umakniti na drugo črto.
Ob Viesieluhi.
Na bojni črti južno od Pinska je dne 1. februarja naš zavezniški vojaški oddelek v nočnem patruljnem pohodu ob reki Viesieluhi presenetil močno rusko četo in jo popolnoma uničil.
Velika premikanja ruskih čet v Besarabiji.
Budimpeštanskemii listu „Pester Lloyd“ se poroča iz Bukarešte: Potniki, ki p ribaj ago iz Besarabije, zatrjujejo, da bo Rusija v najkrajšem Času zaprla rumuriiskoriesarabske meje, ker se sedaj vrše velika premikanja ruskih čet v Besarabiji.
Oboroževanje ruske mornarice.
Car je izdal dne 21. jan. ukaz, po katerem je morajo nadomestno moštvo ruske mornarice takoj pod orožje. Črnomorsko vojno brodovje je dobilo 100 težkih japonskih topov, katere so že spravili na ladje.
Turška bojišča.
Na Kavkazu se vrši borba za trdnjavo Er-zerum. Ruska poročila so razglasila, da Rusi to trd-
njavo obkoljujejo. Turki pa pravijo, da stojijo Rusi •Še 25 vrst pred mestom in da je kričanje o obkolit, i le pra®en bav-bav. Iz novejših poročil je josneti, eia iso Turki vrgli v prostor pri Erzerumu obilo svežih čet. — Na Kavkazu imajo letos izredno mnogo snega. Ponekod leži sneg po 4 m visoko.
Na ostalih turških bojiščih so se vršile zadnje dni le manjše praske.
List „EmbTos“ poroča, da so Japonci prihiteli s svojimi podmorskimi čolni Angležem ob Sue š k e m prekopu na pomoč. 11 japonskih podmorskih čolnov pod poveljstvom japonskega admirala straži vhod v Sueški prekop.
V Egipt u bo angleška vlada proglasila splošno mobilizacijo.
Napad z bombami na Par iz
Prvemu zračnemu napadu nemiških Zeppelinov na Pariz dne 29. jan. je sledil drugi napad dne 80. jan. Ko se je v Pariizu zaznalo, da se bližajo Zeppelini, je bil cel Pariz naenlcjrat alarmiran, žarometi so razsvetlili nebo, v mestu samem pa je bila trda tema, ker so vse luči ugasnili. Ker so od vseh strani streljali na Zeppeline, so isti vrgli samo nekaj bomb in se vrnili ne; oškodovani nazaj.
Grozna škoda v Parizu..
Iz Rotterdama se poroča, da znaša škoda v Parizu, povzročena vsled n apatìa nemških zrakoplovov, čez sedem milijonov frankov. Kakor poroča list „Berliner Tagesanzeiger“ iz Bazela, je bil učinek bomb naravnost grozen. Mrtvih in ranjenih je več sto oseb.
So mški zrakoplovi metali bombe na angleško obal.
V noči na 1. iebr. je priplul oddelek nemških zrakoplovov na Angleško ter metal bombe na ladjedelnice, pristanišča in tovarne v mestih Liverpol in Birkenhead, metal bombe na plavže in tovarne v mestih Manchester, Nottingham, Sheffield in Great Yarmouth. Bombe so povzročile ,v omenjenih mestih veli-- Ko r&«otpou>&—in požare._Več tovarn jo porušenih.
Bombe so usmrtile 54 oseb, 67 oseb pa ranile. Vkljub temu, da so angleške baterije hudo obstreljevale nemške zrakoplove, so se vrnili vsi nemški zrakoplovci nepoškodovani. Razven mesta Great Yarmouth, ki leži na izhodni angleški morski obali, se nahajajo vsa ostala obstreljevana mesta na zahodni angleški morski obali.
Nemška vojna ladja na od prtem morju,
Nemška pomožna križarka, bržkone „jMöve“, je predrla angleško blokado v Severnem morju ter prispela neopaženo na odprto morje. Plula je proti Ameriki, Na morju je potopila sedem angleških parnikov. Nazadnje je ugrabila angleški parnik „Appam“, ga zasedla z delom svojega moštva., sama je izginila, a z „Appamom“ odplula na severnoameriško obal.'Tam se sedaj kregajo, ali se naj smatra „Appam“ kot nemška pomožna vojna ladja, ali kof angleški parnik.
Napetost med Nemčijo in Ameriko.
Ameriško države zahtevajo, naj Nemčija pripo-zna, da je bil napad na „Lusitanijo“ kršitev pomorskega vojnega prr m. Nemčija tega noče priznati in sedaj je razmerje med Nemčijo in Ameriko prišlo do kritične točke.
Politične vesti.
*
Državni tajnik nemške zakladnice dr. Melfferich na Dunaju. Državni tajnik nemške zakladnice, minister dr_ Helfferich, je prispel dne 81. januarja na Dunaj. Že d poldne se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili: dr. Helfferich, avstrijski finančni minister dr, Leth, ogrski finančni minist? r Teleszky in gubernator avstro-ogrske banke Popovics. Dunajski listi pišejo, da gre predvsem za to, urediti solidarno postopanje Nemčije in Avstrije v vprašanju valute ter dognati sredstva, ki bi omogočila zboljšanje našega in nemškega kurza. Dr. Helfferich pa je razpravljal s syo jimi avstrijskimi kolegi tudi o raznih drugih gospodarskih in finančnih vprašanjih, zlasti tudi o
raznih davčnih načrtih za bližnjo bodočnost. Državni tajnik dr. Helfferich je ostal dva dni na Dunaju. Cesar ga je odliko vel z velikim križem Leopoldovega reda.
Konference madžarskih in nemških politikov v Budimpešti. V nedeljo se je vršila v Budimpešti konferenca madžarskih in nemško-avstrijskih politikov. Z nemške strani so se te konference udeležili predsednik državnega zbora dr. Sylvester, član gosposke zbornice Bärnreiter, načelnik nemškega »Nationalverbanda« dr. Gross, poslanci: Dobernig, Pantz in dr. Nemški in madžarski politiki so e razgovarjali o dnevnih gospodarskih in političnih vprašanjih ter o bodoči ureditvi notranjih zadev monarhije na temelju strogo izvedenega dualizma in medsebojne podpore Nemcev in Madžarov. Ko inference se bodo nadaljevale. Prihodnja se vrši na Dunaju.
Bivši hrvatski minister grof Pejacevich bo izpuščen. Ogrski brzojavni urad javlja, da je ogrstra vlada privolila, da za izpustitev na Francoskem interniranega bivšega hrvatskega ministra gre fa Tei-dorja Pejaeevicha izpusti pet odličnih francos; ih internirancev.
Raznoterosti.
*	Duhovniške vesti. C. g. Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, bo dne L marca inštaliran za župnika na župnijo Ljutomer, — C. g- lAran Jelštnik je bil dne 2. febr. umeščen na župnijo Zibika. — Prestavljeni so sledeči čč, gg. kaplani: Ivan Bosinn & Sladke gore k Sv. Martinu na Paki, Anton Zupanič iz Loke pri Zidanem Mostu na Sladko goro in Jurij Cvetko iz Koprivnice v Loko. — Za provi zor j a, v Fram pride č. g. Jožef Kavčič, dosedaj 1, kaplain v St. Juriju ob juž. žel. •
„Grazer Volksblatt“ o f župniku Muršiču. »Gra zer Volksblatt« piše o pokojnem framskem župniku Muršiču v št. 75. takö-le: Dne 28. jan. je ta plemenit duhovnik podlegel zahrbtni bolezni. Župnik Muršič je dobroznan iz časa preganjanja katoliške duhovščine na Spodnjem Štajerskem začetkoma vojske. Bil je dolgo časa v graški deželni jetniš-nici interniran in je imel proces, v katerem je bil obdolžen razžaljenja Veličanstva. Toda dokazalo se je, da je popolnoma nedolžen. Radi strašnih preganjanj, razburjenj in grdih denunciacij v zadnjem času njegovo telo ni imelo več odporne sile proti bolezni, ki ga je pred tednom napadla. Mur šič je bil markantna osebnost v vrstah lavantinske duhovščine. Bil je goreč organizator, vrl voditelj slovensko-krščanske mladine in posebno priljubljen kot pridigar. Bil je stalen spremljevalec spodnještajerskih romarskih vlakov in je mnogokrat v znanih romarskih cerkvah pridgoval s svojim daleč donečim glasom. Posebno rad in velikokrat je pridgoval v Marijinem Celju. Bil je vseskozi asce-, pravi alter Christus. Žal, da svet mnogokrat ni hotel poznati njegovega plemenitega srca. A kdor ga je poznal, bo brez pretiravanj* priznal: Z župnikom Muršičem so pokopali enega najboljših spodnještajerskih duhovnikov.
*	Odlikovanje;. Ponovno Naj višje pohvalno priznanje za junaštvo in požrtvovalnost pred sovražnikom je dobil fregatili zdravnik dr. Ivan Fras, štajerski rojak iz Dragotincev pri Sv. Juriju ob SÖ.
štirikrat odlikovan vojni kurat. Vojni kurat Karoi Kolišek, ki se nahaja že od pričetka vojne kot vojni kurat na severnem bojišču, je bil te dni odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na be’o rudečem traku. Vojni kurat Kolišek je bil poorej že trikrat odfikovan.
Spodnještajerski odvetniki v vojaški službi. Od pričetka vojske notri do konca leta 1915 je bilo poklicanih v vojake iz Štajerske 51 odvetnikov. Na Sp. Štajerskem so bili poklicani v vojake sledeči odvetniki: Iz Maribora dr. Josip Leskovar, dr. Franc Glančnik, dr. Alojzij Kukovec, dr. Franc Kosma, dr. Mühleisen, dr. Koderman. Iz Celja: dr. Skoberne, dr. Srebre, dr. Ivan Benkovič, dr Riebl, dr. Anton Prus. Iz Ptuja : dr. Anton Gosak, dr. Matevž Senčar, dr. Pìahky. Iz Slov. Bistrice : dr. Florjan Kukovec, dr. Janeschitz. Iz Ormoža: dr. Sernec, dr. Lašič. Nadalje dr. Marko Stajnko iz Ljutomera, dr. Gorišek od Sv. Lenarta, dr. Lederer iz Konjic, dr. Fichtenau iz Gornje Radgone in dr. Ivan Zabukovšek iz Šmarja.
Zasiguranje draginjskih doklad za učiteljstvo. V učiteljskih krogih se pojavlja vznemirjenje, ker se je raznesla vest, da utegne biti ustavljeno izplačevanje draginjskih doklad, ker ni tozadevnega pokritja. Kakor znano, se je moral leta 1913 zvišati
davek na pivo, da so se mogle dovoliti učiteljstvu draginjske doklade. Ker se pa je vsled pomanjkanja ječmena moralo skrčili izdelovanje piva, so se vsled tega zelo občutno znižali dohodki davka na pivo kar znaša na Štajerskem približno 2 miljona kr-, n Deželni odbor štajerski si pa prizadeva najti na ;a ali oni način nadomestilo za izpadli davek na pivo v znesku 2 milijonov kron, da se učiieljsi ,ra ne bodo ustavile draginjske doklade, ker bi büo učiteljstvo vsled sedanje draginje hudo prizadeto.
Slov. kat. akad. teh. društvo „Zarja“ v Gradcu ima dne 5. t. m. občni zbor.
Za „Slov. Stražo“ je mesto venca na grob p ečaš!. g. kanonika Jerneja Voh daroval 20 K če t. g. Karol Kumer, župnik na Prihovi.
Stoletnica Mirka Bogoviča. 1. febr. je preteklo s o let, kar se je narodi! v Varaždinu najplodoviteAi književnik ilirske dobe Mirko Bogovič. Najpopularnejši njegovi drami sta: »Frankopan« in »Malija Gubec«. Narodno gledališče v Zagrebu je proslav lo Bogovičev jubilej z vprizoritvijo tragedije slovensko-hrvatskega kmeta kralja ^Matija Gubca«.
Hrvaški pisatelj umrl. V Zagrebu je dne 8, februarja umrl sloviti hrvaški pisatelj Ferdo Bečič pl. Rustanbeg, star 73 let.
Zahvala vrhovnega poveljnika jugozahodne fronte. Nadvojvoda Evgen se je kot vrhovni poveljnik jugozahodne fronte v lastnoročnemu pismu toplo zahvalil brezprimerni hrabrosti Štajercev na bojišču in požrtovalnici prebivalstva naše dežele, ki je ostalo doma. Zahvala nadvojvode Evgena se razglasi po celi deželi.
Dopusti za male obrtnike ia trgovce. Vojno ministrstvo je izdalo dne 26. januarja na vojaška poveljstva odredbo, po kateri se naj malim obrtnikom in trgovcem, kateri niso sposobni za službo na fronti in izvršujejo isto v zaledju dovoli večkratni dopust, ki pa ne sme presezati osem dni. Dopusti se naj dajo le tedaj, ako vojaški oziri to dovoljujejo. S temi dopusti bi se naj dala malim trgovcem in obrtnikom prilika, da nadzorujejo svojo obrt ali delavnico ter morejo opraviti nujna dela n. pr. na-ročitev blaga, sklepanje računov, oskrba posojil itd. Tam, kjer razmere to dovoljujejo, se sme dati od časa do časa tudi ponavljajoči dopust za eden alt dva dni. Ta odredba se za sedaj tiče samo oseb, ki pripadajo skupni armadi, avstrijskim domobrancem ali avstrijski črnivojski. Ogrski trgovinski minister je pozval ogrskega domobranskega ministra, naj enako odredbo izda tudi za ogrske honvede.
Bakrena streha v Marijinem Celju izročena vo-I jaški upravi. Cerkveno predstojništvo sloveče romarske cerkve v Marijinem Celju je izročilo vojaški upravi bakreno streho omenjene cerkve. Teža bakrene strehe znaša 14000 kilogramov. Bakreno streho so nadomestili s pločevino.
„Dijaški kuhinji v Mariboru“ so darovali preč. gg. : Dr. Anton Medved, c. kr. profesor, mesto venca na grob f S. Gaberca 10 K, dr. Ivan Klasinc, od vetnik v Gradcu 10 K, dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarjah pri Jelšah 15 K, J. M-rkošek, c. kr. realčni profesor v Mariboru 5 K, Fr. Koser, sen., Juršinci pri Ptuju 2 K, Mohorjani pri Kapeli 10 K,
M.	Meško pri Kapeli, mesto venca na grob f Jern. Voha 10 K. Ernest Trstenjak, c. kr. profesor v kadetnici v Inomostu 30 K, Gašpar Zernko, župnik v Puščavi, mesto vencev na grob f Sim. Gaberca in f Jern. Voha 20 K, Nj. Prevzvišeno3t dr. Mih. Napotnik, knezoškof lavantinski 35 K, Vedečnik Ivan, kapelan v Vitaoji, mesto venca f J. Voha 20 K, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne v Mariboru 20 K, Anton Šlander, kanonik v Starem trgu, mesto vencev na grob f S. Gabercu in f J. Volu 40 K, mesto venca na grob f Fr. Muršiča so darovali: dr. Karol Verstovšek, poslanec in dež. od bornik 10 K, Franc Moravec, stolni župnik 10 K, Cede Josip, župnik v Studenicah 5 K, Franc Pi šek, poslanec 4 K, Tkavc Anton, stolni kapelan 2 K, dr. Anton Medved, c. kr. profesor 10 K, Cede Josip, župnik v Studen; cah, mesto venca f S. Gabercu in f J. Vohu 10 K, Mohorjani v Slivnici pri Mariboru 30 K, Štefan Friedl v Rogozi (kruh sv. Antona) 2 K. Vsem čč. gg. darovalcem se društvo iskreno zahvaljuje.
„Cvetje iz vrtov sv. Fraučiška“. Ta mesečnik kot glasilo III. reda sv. Frančiška izhaja sedaj v K a m p i k u in sicer tako redno kakor popr j v Gorici. Celoletna naročnina znaša 2 K.
Navijanja cen pri nakupovanju sena in slame. Štajersko namestništvo razglaša: Kljub temu, da so bile z ministrsko naredbo dne 10. januarja t. 1. določene najvišje cene pri nakupovanju sena in
slame, se dogajajo slučaji, da kupujejo prekupci od kmetov seno in slamo za nižje, kakor uradno določene cene ter prodajajo kupljene množine sena in slame vojaški upravi po najvišjih uradno določenih cenah, pri čemur imajo velike dobičke. Kmetom se pripore ča, da pred prodajo sena in slame prekupcem poizvejo za postavno določene najvišje cene ter nadalje, za katero ceno je dotični pic kupec prodal vojaški uprayi dotično, od kmeta kupljeno množino sena in slame. Će bi prišel kmet do prepričanja, da je bil opeharjen, naj to nemudoma javi okrajni politični oblasti, ki bo krivce strogo kaznovala. Za uradno določene najvišje cene za seno in slamo se lahko poizve pri okrajni po litični oblasti ali pa pri županstvu.
Ovčja volna. C. kr. okrajno glavarstvo„ v Mariboru razglaša : Po § 2 odst. c. ministrskega ukaza z dne 20. oktobra 1915 drž. zak. štev. 212, ne obsega zahtevek onih zalog ovčje volne, ki se potrebujejo za namene domače industrije, ako zaloga oprane volne ne presega 30 kilogramov. S to določbo se je nameravalo doseči, da 3e smejo zaloge do navedene najvišje meje obdelovati v namene domače industrije, obrti ter lastne potrebščine dotičnih posestnikov ne da bi spadale pod, za ovčjo volno v obče veljavno prepoved obdelovanja ali drugačnega razpolaganja. Zaloge do 30 kg. pa so le tedaj proste zasege, ako se dejansko uporabljajo v domači industriji ali domačo potrebščino. Će ima torej kmet zaloge volne do 30 kg, od katerih namerava le del uporabiti v navedene namene, tedaj je ostali del zavezan oddaji, ker se ne uporablja v domači industriji ali sicer v gospodarstvu. Ako presega nahajajoča se zaloga pod ravnokar navedenim predpogojem od zahtevka prosto gornjo mejo 30 kilogramov, tedaj je postopati tako-le: Recimo, zaloga znaša 34 kg. tedaj spadajo v slučaju, da se 20 kg. dejansko potrebuje v navedene namene, 4 kilogrami pod zasego in jih je torej priglasiti za oddajo Ako se pa od vzete množine po 34 kg. uporabi le del volne, recimo 15 kg. v navedene namene, ki so torej prosti od zahtevka, tedaj se mora ostalih 19 kilogramov prijaviti. Strankam pa je prosto dano, za množine volne, katere presegajo 30 kg. pri trgo vinskem ministrstvu zaprositi za oprostitev, ako 30 kilogramov ne zadostuje v pokrilje potrebščine domače industrije, obrti ali drugih domačih potrebščin.
Zimsko deževje in setve. Milijoni se vprašujejo, kako vpliva letošnja mila zima z obilim dežjem na setve, ki nas imajo v tekočem in prihodnjem letu preskrbeti s kruhom. Predvsem treba povdariti, da je letošnja mila zima zelo prav prišla že v tem oziru, da so se mogla opraviti jesenska poljska dela, ki so bila radi pomanjkanja vprežne živine in delavnih moči zaostala. Drugič je pa mila zima tudi pripomogla, da so se setve dobro obrastle. Nevar nost je le ta, da bi na nezmrznjena tla zapadel sneg, ker bi začele setve potem lahko gniti in ples-niti. Ako pa pade sneg na zamrznjena tla, to ne škoduje, da le sneg predolgo ne obleži. Obilo dosedanje deževje v suhih legah ni posebno škodovalo, pač pa.se. utegne v nizko ležečih ilovnatih tleh zbirati preveč vode ter je nevarnost, da se zemlja »skisa«. Sicer pa odloča uspeh setev v prvi vrsti pomladni (krog sv. Jurija) in poletni (maj in junij) čas. — Od druge strani se nam zopet poroča, da bodo ozimine, vsejane novembra in decembra, ker so vsklile, menda slabo prezimile. Zrnje je scimilo, a zemlja se od časa do časa stab in zopet zmrzne. Vsklila zrnca bodo na ta način uničena. — V vseh stanovih so črnogledi, ki pa se navadno radi zmolijo. Bog daj, da bi tudi v tem oziru ne zadeli.
Stanje setev na Ogrskem. Izvanredno mila zima na Ogrskem je povzročila v mnogih krajih na Ogr skem bojazen, da bi utegnile vsled tega trpeti setve in polja na Ogrskem. Toda temu ni taka Sta nje setev na Ogrskem je povsem zelo ugodno ter je pričakovati, da se bo moglo letos spomladi zgo daj; morda že koncem mesca februarja pričeti z delom na polju, kar bi bilo vsled pomanjkanja delavskih moči neprecenljive vrednosti.
Hmelj. V pretečem dobi je bilo opaziti na hmeljskem trgu v Žatcu nekoliko živahnejše gibanje, kot icer, kajti zastopnik neke inozemske tvrdke je kupil 120 stotov hmelja najboljše kakovosti. Neke tvrdka v Norimbergu je pa nakupila v Žatcu okrog 300 stotov večinoma štajerskega in moravskega hmelja za ceno 45 do 56 kron za 50 kilogramov.
Popisovanja zalog sladkorja. Trgovsko ministrstvo je odredilo popisovanje vseh zalog sladkorja
po vsej državi in sicer se bo vršilo popisovanje zalog v prodajalnah na drobno, na debelo, kakor tudi v-tovarnah. Popisovanje ima namen, da se dobi preglel o množinah sladkorja, ki se nahajajo v Avstriji ter da se bo mogla ta množina enakomerno porazdeliti po vsej Avstriji.
Velikanski dobički ogrskih paromiinov. Kako ogromne dobičke delajo sedaj ogrski paromlini, je najbolj razvidno iz visokih dividend, katere delijo ta podjetja svojim delničarjem, Ugotovljeno je, da se je obrestovala v pretečenem letu glavnica, naložena v_ ogrskih paromlinib s 30—50 odstotki.
Na Švedskem imenovana ženska za notarja. Sodni dvor v mestu Jönkoping na Švedskem je imenovah siušateljico prava gospodično Garin Heyman za notarja v imenovanem mestu. Je to prvi slučaj, ko je bila v Evropi imenovana ženska oseba za notarja.
Zdravniške zapovedi proti okuženju. Kolera, legar, griža in druge bolezni kužnega značaja so se vsled sedanje vojne že začele pojavljati v nekaterih krajih naše države. Zato opozarjamo občinstvo na naslednje zdravniške zapovedi: 1. Snaži svoje telo, kopiji se pogostoma v čisti vodi in umivaj se z milom. 2. Pusti zrak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno vse snažno. 3. Bodi zmeren v jedi in pijači. 4. Ne uživaj surovega sočivja, nezrelega in neolupljenega sadja. 5. Pij samo čisto vodo ali kuhano. 6. Ne jej in ne pij ničesar v bolnikovi sobi, 7. Će kdo oboli, pokliči takoj zdravnika, 8. Ne upiraj se, če te je treba v bolnico prepeljati. 9. Pasti si koze cepiti. 10. Izpolnjuj vse ukaze sanitetne oblasti. 11. Imej v žepu češenj ali čebulo; rabi istega tudi v hrani. 12. Bodi pazljiv pri občevanju s tujimi ljudmi posebno ! na železnici
Višje cene za nakup konj. Državni in deželni j poslanec g. dr. K. Verstovšek je dobil z Dunaja | obvestilo da so centralni vladni uradi potrebno | ukrenili, da se bo za konje, ki jih bodo letos era- j rične komisije nakupovale od domačih konjerejcev, j določile višje cene kot so bile 1. 1915.
Veliko pomanjkanje piva na Ogrskem. Že nekaj j tednov vlada na Ogrskem precej veliko pomanjka- j nja piva, ki je postalo v zadnjih dneh tako ob j čutno, dà v večjih mestih kot v Budimpešti, v Se- j gedinu itd, sploh ni več dobiti piva.
Zvišanje cen za plzenjsko pivo. Plzenjske to- j varne so zvišale od ponedeljka dne 17. januarja j 1916 naprej cene za plzenjsko pivo za 7 K za j hektoliter.
Promet z zasebnimi poštnimi zavoji z Gorico j dovoljen. Odslej naprej je dovoljen promet z zasebnimi poštnimi zavoji z Gorico. Teža posameznega poštnega zavoja ne sme znašati več kakor 5 kilogramov. Na tozadevni spremnici mora biti na- j pisana označba »na odgovornost odpešiljatelja.« j Pristojbino za zasebni poštni zavoj mora plačati j odpošiljateSj. Če naslovljenec ne sprejme zavoda v teku treh dni, se dotični zavoj vrne odpošiljate -lju. Ekspresne pošiljatve niso dovoljene. V zavoju ne sme biti nobenega pisanega obvestila.
Poštni in brzojavni promet s Turčijo. Od dne
1.	februarja t. 1. naprej je dovoljeno pošiljati brzojavnim potom poštne nakaznice v najvažnejše kraje evropske in azijske Turčije.
Iz poštne službe. Postar Franc Rumpf v Ormožu je imenovan za nadpoštarja istotam.
100 frankov ~ 157 kron, Z dnem 27. januarja se je za poštne nakaznice v Švico določilo razmerje 100 frankov ~ 157 kron.
Avstrija ne bo kovala denarja iz železa. Iz Budimpešte se poroča, da se je ogrski finančni minister izjavil, da Avstrija za sedaj ne namerava kovati denarja iz železa.
Za potovanje v Srbijo. Za potovanje v Srbijo je treba dovoljenja vojaškega upravitelja v Belgrade Tozadevne prošnje, oprem jene z dovoljenjem pristojne politične oblasti, se morajo nasloviti naravnost na omenjeno vojaško upravo. Pripomni se, da mora biti v tozadevni prošnji natančno označen namen in vzrok potovanja v Srbijo.
Koliko premoga se je izkopalo v Avstriji v pretečenem letu. V pretečenem letu se je izkopalo v Avstriji 160 milijonov meters«,ih stotov premoga, torej za 6 mili ono v meterskih stotov več kakor v letu 1914. Rujavega premoga se je izkopalo 220 milijonov met- rskih stotov, za 17 milijonov meterskih stotov manj, kakor leta 1914. Na Štajerskem se je izkopalo leta 1915 26 milijonov rujavega premoga, ki je ostal večinoma v deželi in se ga ni veliko izvažalo.
Nesreča v4rudniku. Iz Št.jjllja v Slov. goricah se nam poroča: Družino posestnice-vdove Lorber Žunko v Selnici ob Muri )e zadela huda nesreča. V premogovniku v Kočevju na Kranjskem je v nedeljo, dne 30. januarja ob 4. uri zjutraj globoko pod zemljo ubilo edinega sina vdove Lorbek Rudolfa. O nesreči poroča rudar Anton Šarfer sestrici ponesrečenega sledeče: Ne prestrašite se! Naznan jam Vam žalostno novico. Vašega Rudolfa je pri delu v nedeljo dne 30. januarja zjutraj ob 4. uri ubilo. Bila je to žalostna in nag’a smrt. Na nesrečneža se je vsula ogromna plast zemlje. Zdrav, vesel in prijazen fant je bil tekom pet minut mrtev. Pokopali smo ga v torek. Vsi tovariši smo ga izredno radi imeli in žalujemo za njim. — Ponesrečeni je bil star 21 let S svojim zaslužkom je pridno podpiral mater in sestri. Usoda, ki je zadela Lorbekovo družino, je tem hujša, ker je dne 28. oktobra 1912 izginil v valovih Mure dražinski oče Jožef Lorber. Tako je po nesreči izgubila svoja edina moška člana.
Ladijska nesreča na Donavi. V donavskem pristanišču v Budimpešti je bila zasidrana iadja, ki je prevažala \ečinoma delavske sloje v predmestja. Dne 31. januarja zjutraj proti 6. uri je drvelo okoli 300 delavcev na ladjo. Ker so bile osebe na ladji razdeljene neenako, se je nahajala na eni strani ladje večja teža, kakor na drugi strani ladje, tako, da se je ladja nagnila na stran in več oseb je popadalo v valove. Posrečilo se je izvleči iz vode deset oseb. Med temi je že bilo več oseb nezavestnih. Koliko oseb je utonilo, še ni natanko določeno, smatra se, da je utonilo k večjemu 5 oseb.
Ujet Rus rešil dečku življenje. Pri Lebrfngu
na Srednje-Stajerskem so se šli dečki drsat na bližnji ribnik. Devetletnemu šolarju se je udrl led in deček je padel v vodo. Na klice na pomoč so ostali to-vajriši izbezali, toda klice je slišal ruski ujetnik, ki je sekal drva v bližnjem gozdu, tekel dečku na pomoč in ga srečno izvlekel iz vode. Ne ve se, če bo namestništvo prisodilo ujetemu Rusu, ki je rešil dečku življenje, običajno nagrado v znesku 50 K.
Huda zima v Rusiji. V srednji, zlasti v severni Rusiji vlada letos izvanredno huda zima. V Petrogradu kaže toplomer stalno že več tednov — 24 do 30 stopinj R, Večina brzojavnih in telefonskih žic je že vsled hude zime pretrgana. Večina petrograjskih šol jo vsled- hude zime in pomanjkanja kuriva zaprta, V pretečenem tednu je zmrznilo v Petrogradu in okolici 17 oseb.
Povodnji na Japonskem. Vsled deževja in nalivov so nastale na Japonskem velike povodnji, 'Japonsko mesto Japara je popjolnoma poplavljeno. Porušenih je 330 hiš, 15 oseb je pa utonilo. Gela polja riža so poplavljena. Škoda znaša milijone,
1000 Židov umrlo za kolero. Iz vojnega tiskovnega stana se ptoroča, da je v krajih Ulaskjovice, Jezirzany, Jagielnica, TJušte in Cortldov (v izhodni Galiciji) lansko leto mesca julija umrlo za kolero nič manj nego 1000 Židov. Ker na' ruski strani silno primanjkuje zdravnikov in strogih varnostnih odredb, je smrt grozno kosila.
Maribor. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je zagovarjal 64letni hlapec Anton Mohorke, doma iz Dolene pri Ptuju zaradi hudodelstva tatvine. Sodišče mu je prisodilo eao leto težke ječe.
Maribor. Dne 1. februarja je umrl tukajšnji trgovec in posestnik Friderik Felber v 63. letu svoje starosti.
Maribor. Dne 1. febrnarja t. 1. je umrl ravnatelj tvrdke Ljudovika Franz in sinovi v Maribor:!, ces. svetnik Henrik Wirth v 61. letu svoje starosti.
Maribor. Dne 31. januarja je zbolel tukaj eden vojak na osepnicah.
Maribor. Prihodnji teden bodo začeli na zvonikih bazilike Matere Milosti odstranjevati bakreno st eho, ki se uporabi za vojne svrhe. Vrednost stre he znaša 36 000 do 40.000 K. Streho bodo nadomestili z drugo pločevino.
Maribor. Na bojišču je padel sin tukajšnjega sprevodnika južne železnice Alojzija Leitner, Franc j Leitner. Po njegovi smrti je bil odlikovan s sre-\ brno hrabrostno kolajno 2. razreda.
Studenci pri Mariboru. Vse tukajšnje ljudske šole so bile zaradi osepnic 24 dni zaprte. Ker se ni pojavil nobeden nov slučaj le bolezni, so šole zopet otvorjene.
Gradec. Slovenski begunci, združeni s tukaj bivajočimi Slovenci, so imeli dne 2. febr. 1916 v cerkvi usmiljenih bratov prav slovesno pobožnost. Po v srce segajoči pridigi so ihte na glas molili za svojega presvitlega cesarja v popevanih lavretanskih litanijah — zlasti pa še, ko se je mo-
lila končna molitev za presvitlega cesarja, domovino, hrabro vojsko in padle vojake. Cerkev je bila natlačeno polna.
Ptuj. Dne 31. januarja je zbolel tukaj eden vojak na osepnicah.
Slov. Bistrica. Umrla je trgovčeva soproga Jo-sipina Strassgiittl v 72. letu svoje starosti. 0
* Sv. Lovrenc na Dravskem polju* Vabilo k občnemu zboru strojne zadruge Vj Sv. Lovrencu na Dr. polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 20. febr., v šoli. Začetek po-jxddne po večernicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva» 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1915. 4, Nadomestna volitev načelstva. 8» Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi načelstvo. 68
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ponesrečil se je v noči od 30. na 31. januarja kmet v Kumenu in večletni cerkveni ključar v Št. Lovrencu Franc Wanner p. d. Ahej. V nedeljo proti večeru se je vračal od občinske seje, a je vsled teme in ker potok ob cesti ni zadosti zavarovan, padel v deroči potok. Rajni je bil zelo vnet za olepšavo cerkve in se mnogo trudil za njo. Bog mu bodi plačnik in večna luč mu naj sveti. Njegovim ostalim naše sožalje!
Knmen pri M. D. v Puščavi. Dne 2. februarja je tukaj umrl vrl narodnjak, veleposestnik Jože Kor-man st. p d. Bergauer, star 76 let. Rajni je bil zvest naš pristaš, ki še je vedno z veseljem udeleževal vseh volitev in narodnih prireditev. Bil je tudi ijubeznjiv sosed in velik dobrotnik revežev. Cela okolica ga je spoštovala kot svojega očeta. Sovražnika menda sploh ni poznal. Pogreb bo soboto dopoldne ob 10. uri. Svetila blagemu in zavednemu slovenskemu možu večna luč!
Sv. Jurij ob juž. žel. Podružnica c. kr. kmet družbe v Št. Jurju ob juž. žel ima svoj občni zbor v nedeljo dne 6. svečana ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri kolodvoru.
Celje. Poročil se je gospod učitelj tukajšnje okoliške šole Slavko Gobec, t. č. četovodja pri 87. pešpolku, z gdč. Albino Nendl iz Št Jurja ob j. ž.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: Pešec Karol Pongratz in pešec 87. pešpolka V. Kršelj. Pokopana sta bila na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Celje. Dne 31. januarja je umrl major tukajšnjega domobranskega dopolnilnega polka Maksimilijan Kopetzky v 65. letu svoje starosti.
Celje okolica. Dne 28. januarja se je nahajala soproga podčastnika, Marija Siderič v neki tukajš nji gostilni. Tik nje je sedel pešec Milan Borovič, od bosensko-hercegovinskega pešpolka. Marija Siderič je imela v torbici, katero je položila na klop, knjigo, v kateri se je nahajal bankovec po 1000 kron. Pešec Milan Borovič je zapustil gostilno poprej, kakor Marija Siderič. Ko je poslednja zapuščala gostilno, je še poprej pogledala v torbico, a v njej ni bilo ne knjige in tudi ne bankovca. Okradena je takoj javila tatvino policaju. Tatvine osumljen je bil pešec Milan Borovič. Policaj je šel k dotičnemu stotniku in po daljšem preiskovanju in zaslišavanju se je dognalo, da je omenjeni pišec ukradel Mariji Siderič iz torbice knjigo, v kateri je bil shranjen lOOOkronski bankovec Boroviča čaka zaslužena kazen.
Ljubečno pri Celju. Franc Naglič, tukajšnji posestnik od	pešpolka je bil
ranjen na italijanskem bojišču in je umrl dne 27. jan. v Zagrebu po 7tedenskem trpljenju. Slava slovenskemu junaku!
Sv. Pavel pri Preboldu. Katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 6. februarja v Društvenem domu. K obilni udeležbi vabi cdbor.
Zadnja poročila došla v petali dne l februarja.
*
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 3. februarja. Ì finsko bojišče.
Severno-izhodno V' Bojana se je i z j a 1 o- j
vil ruski napad na naše prednje pos- J t o j a n k e.	*	I
V	izhodni. Galiciji in ob v o linij- | ski bojni črti je bilo delo viarie naših in sovra- j žnih zrakoplovov živahno. Ruski zrajkoplov je vrgel šest bomb na mesto Buča c, pri čemur sta bili ubiti dve osebi, več oseb je pa bilo ranjenih. Zopet drug ruski zrakoplov je z bombo ranil severnoizhod-no od Lucka tri ravnokatr ujete ruske vojne ujetnike. Oddelek naših zrakoplovov je metal uspešno bombe na prostorih zahodno pdCortkovain severno od Z b a r a c Sicer mesiloma topovski boji.
Italijansko bojišče.
Na primorski bojni črti so bili topovski boji na več točkah zopet prav živajhni. Ob tolminskem obmostju so razširile naše čete z napadi saper jev, svoje postojanke zahodno Sv. Lucije. V strelskih jarkih, katere je sovražnik zapustil, se je našlo veliko štavilo mrtvih sovražnih vojakov ter mnogo vojnega gradiva.
Črnogorsko - albansko bojišče -
V	Albaniji prodirajoče avstrijskoogrske čete so zasedle s svojimi prednjimi četami ozemlje z a-h o d n o o d K r u j e.
V	C r n i g o r i nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Naši zrakoplovi napadejo Valono.
Dunaj, 3. februarja.
NašO mornariško poveljstvo uradno razglaša:
Dne 25. jan. je napadlo pet naših zrakoplovov, dne 27. jan. dva naša zrakoplova in dne 1-. febr. pa trije naši zrakoplovi D r h č in plasti taborišča v bližini mesta z uničujočim učinkom. Kljub temu, da so sovražne obrežne baterije in vojne ladje hudo obstreljevale naše zrakoplove, so se vrnili vsi naši zrakoplovi vsakokrat nepoškodovani.
Dne 2. febr, so z bombami obstreljevali trije naši zrakoplovi V a 1 o in so tamkaj zadele bombe naprave v pristanišču, ladjedelnico in sklhdišča za šotore. V hudem ognju sovražnih obrežnih in ladijskih baterij sta zadeli dve sovražni krogli,1 motor našega zrakoplova., vsled. česar je bil zrakoplov prisiljen, da se je moral spustiti na morsko gladino. Vodja skupine, linijski poročnik K o n j o v i č se je spustil brez pomisleka tik poškodovanega zrakoplova na morsko gladino, ki je bila vsled bore hudo razburkana. Kljub ognju sovražnih Baterij v Sasenu in kljub temu, da sta. se približevala s polnim parom dva sovražna torpedna rušilca, se mu je posrečilo spraviti na varno oba ne-ranjena čalstnika poškodovanega zrakoplovfc) in jih vzeti v svoj zrakoplov, poškodovani zrakoplov je pa popolnoma razdejal, da ne bo za nobeno rabo. Ravno pravočasno se je dvignil poročnik K o n j o v i č kvišku in je odplul v smeri proti Kot o,r u, ld a m o r se je srečno in nepoškodovano vrnil, ko je plul celih 230 km.
Proti Valoni in Solunu!
V	Rimu se bojijo, da bodo Avstrija, Bolgarija in Nemčija pričele obenem, z ofenzivo proti Valoni in Solunu. ;„iGiornale d’Italia“ že sedaj pripravlja italijansko javnost na možnost' novih uspehov naših armad na Balkanu in pravi, da ti uspehi nimajo nikar kjega uplivb na končni izid vojske, ker se vojska ne bb odločila na Balkanu. Tajiti pa se ne da, da je i-talijansko javno mnenje že delj Časa zelo razburjeno ln se reis boji padca Valene in Soluna. Posebno bi hudo zadel italijansko javno mnenje padec Valone.
S Boris Stürmer proti posebej
miru,
Iz Petrograda se dne 3. febr, poroča: Novi ruski ministrski predsednik Boris Sturmer se je izjavil napram zastopniku lista „Novoje Vremja“, da preveva njegovo politiko pred vsem ena sama misel, namreč, da se nadaljuje vojska do d o bj rega k o n c a. Kak posebej mir bi ne mogel rešiti velikih vprašanj, katera je povzročila sedanja svetovna vojska.
100 mark p 145 K 50 v.
Za preračunj an je plačil v Nemčijo potom poštne hranilnice m bo odslej za 100 mark računalo 145 K 50 vin.
Napadtaaj portugalskega pravosodnega i m ini stra. #®§
Iz Lizbone se dne 3. februarja poroča, da, je bil portugalski pravosodni minister napaden z revolverji. Napadeni minister se „e istotako branil z revolverjem v roki.
Ranjem, idii im ujeti«
Pešpolk štev. 47:
Padlo moštvo:
Orešič Karol, pešec, Maribor;
Pamer Jožef, pešec, Radgona; Pauric Florjan, pešec; Pendi Jožef, pešec; Pfeiler Jurij, pešec; Pliberšek Jurij, pešec; Pojer Avgust, pešec; Potnik A., pešec; Prati Jožef, pešec; Prelesnik Bogomir, enol. prostovoljec; Puntigam Janez, pešec, Radgona;
Rauch Janez, pešec; Rosnegger Karol, štabni narednik; Rožič Rudolf, pešec;
Sailer Franc, |.;c m: Schachtler 'Martin, pešec, Maribor; Schwab Mii, pešec; Skerbot J., peš.; Škerget Franc, pešec, Jarenina; Slavernik Avgust, pešec ;
Temei Alojzij, pešec; Tomažič Alojzij, pešec;
Urbanič Alojzij, pešec; Urh Nikolaj, pešec;
Vodopivec Ferdinand, pešec, Maribor;
Windisch Frane, pešec; Woliner Rupert, pešec, Radgona;
Z an h Franc, desetnik; Zinki Avgust, pešec.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Ujeto moštvo:
Gerovšek Martin, pešec, Marijagradec (Bobrov v Rusiji);
Grainer Alojzij, pešec, Maribor (Samarkand v Rusiji) ;
Gavez Alojzij, pešec, Turški vrh;
Gonjakošek Janez, častniški sluga, Slovenj-gradeo;
Gregorec Ignacij, pešec, Ptuj;
Golob Franc II, pešec, Sv. Jurij, Celje;
Hostnik Franc, pešec, Brežice;
Hrovat Jakob, pešec, Celje (Rusija);
Lečnik Jožef, pešec, Sv. Krištof-Celje (Rusija);
Lapa n Aleš, pešec, Slovenjgradec;
Miklavžina Jakob, pešec, Sloven jgradec (Wol-ezek, Rusija);
Napotnik Karol, pešec, Topolšice.;
Praznik Hubert, nadomestni rezervist, Bresno (Rusija) ;
Schak Leopold, pešec, Slovenjgradec (Penza v Rusiji) ;
Škrinjar Jakob, pešec, Ptuj (Rusija);
Suler Janez, pešec, Muta;
Vučer Herman, pešec, St. Ilj, Slovenjgrbdee;
Lovski bataljon štev. 20.
Ujeto moštvo:
Anžel Anton, lovec, Ptuj;
Rehar Rudolf, četovodja.
Razni:
Ujeto moštvo:
Vider Janez, črnovojpiški lovec, Sv. Pavel;
Vidmajer Albert, lovec, Brežice;
Žabrl Frane, črnovojniški lovec, Celje;
Zakšek Anton, črnovojniški lovec, Brežice;
Zidarič Janez, nadomestni rezervist;
Kolar Franc, pešec, 3. ’domobranski pešpolk;
Pinterič Mihael, topničar, Ptuj;
Tarča Franc, topničar, Ljutomer;
Sirotič Janez, nadomestni rezervist;
Uratnik Mihael, lovec, Šoštanj;
Piein Martin, lovec, Celje;
Volarič Karol, lovec, Sv. Jurij, Celje;
Voga Franje, lovec, Celje;
Prevolnik Rudolf, pionir, ,Celje, Škofjavas ;
Cene Janez, pešec, 58. pešpolk, Konjice;
Bratuša Vinko, črnovojniški patruljovodjaj;
BukovŠek Matija, črnovojniški lovec, Celje;
Dobovičnik Anton, črnovojniški lovec, Nova-cerkev, Celje;
Erhard Stefan, 27. pešpolk, Slovenjgradec;
Ga,talin Karol, čr novoj n 1 šild lovec, Ptuj;
Gršak Alojz, črnovojniški lovec, Ptuj;
Jurca Ljudovik, črnovojniški lovec;
Kager Janez, narednik, 3.. domobranski pešp., Radgona; Kleiderič Janez, črnovojniški lovec, Ptuj: Klobasa Anton, lovec, Brežice: Kmetec Anton, črnovojniški lovec, Ptuj:	Kotar Mihael, črnovojniški lo-
vec, Kozje; Kovačič Jožef, pešec, 3. domobranski pešpolk. Kozje; Kramer Jožef, lovec, Brežice;
Lab Anton, črnovojniški lovec, Brežice;
Leskovar Janez, pešec, 3. domobranski pešp.;
Lichtenegger Janez, četovodja, Vransko;
Mastnak Štefan, črnovojniški lovec, Sv. Jurij,
Celje ;
Nunčič Anton, nadomestni rezervist;
Ocvirk Franc, črnovojniški lovec, Sv. Peter:
Penič Jožef, črnovojniški lovec, Ptuj; Plevnik Janez, lovec, Brežice; Presker Rudolf, črnovojniški lovec, Brežice; Pristovšek Vinko, lovec, Celje;
Ribič Franje, črnovojniški lovec, Celje;
Robek Brane, črnovojnišiki lovec, Brežice;
Sajko Anton, črno voj niški liovec, Celje;
Silee Janez, črnovojniški lovec, Ptuj ;
Soline Jernej, nadomestni rezervist, Celje;
Srnee J.ožef, naidomestni rezervist, Ljutomer.
Pešpolk štev. 87:
.Ranjeni častniki:
Dr. Alfred Baš, nadporočnik;
Heller Leon, praporščak;
junger Fraine, poročnik;
Kozak Stanislav, kadet;
Linhart Viljem, praporščak;
Mareš Josip, kadet;
Mašek Hubert, praporščak;
Münz Oskar, nadporočnik ;
Theiss Viktor, praporščak;
Urbach Ladislav, poročnik;
Zwerger Rudolf, nadporočnik.
v Padli častniki:
Heyrovskjy Karol, stotnik;
Matoušek Franc, praporščak.
Padlo moštvo:
Abram 'Martin, ! pešec, Brezjjé pri Brežicah; poddesetnik Janez Abstint, Golobinjak, Brežice;
Berkanc Janez, pešec, Kostrivnica, Ptuj; Benkovič Vinko, pešec, Bizeljsko, Brežice; Berložnikj F., pešec; pešec Jožef Blaznik, Braslovče ;
i Pešec Feliks Cakš, Šmarje, Celje; pešec Alojz Cauš, Sv. Jurij, Celje; pešec Franc Ceh, Ptuj; pešec (Anton Cernito, Sv. Lovrenc, Ptuj; pešec Jožef Conč, Sv. Trojica. Ptuj; pešec Anton Cuber, Blanca, Ptuj;
Pešec Ignacij Deutschmann, Vuzenica, Slovenj-gradec; pešec Kami Dolar, MarijarReka, Celje; pešec Anton Dvorjak, Sv. Vid, Sloven j gradeč; pešec Janez: Dvoršak, Ljutomer;
Pešec Ermene Janez,. Bočna, Celje;
Pešec Jožef Fajfar, Ptuj; pešec Janez Farkaš, Radislavci, Ljutomer ; desetnik 'Matija Fekonja, Ljutomer; pešec Ferlež Jožef, Šmarje, Celje; pešec Ernest Frajle, Trbovlje, Celje; pešec Janez Fras, Ljutomer; pešec Franc Furlan, Mihajlovec, Brežice; pešec Alojzij Fürst, Ljutomer;
Pešec Geršak Mihaiel, Siv. Peter pod Sv. gor.. Brežice: pešec Gigerl Gregor, Gornja Vižinga, Slo-venjgradec;, poddesetnik Graajner Janez, Cirkovec, Ptuj ; pešec Jakob Grabner, Braslovče ; pešec Gradišnik Janez, Ptuj; pešec Janez Gričnik, Ugoivec, Konjice ; pešec Ignacij Grušovnik, Dobrna, Celje ;
Pešec Franc Hamer, Ljutomer; pešec Valendo Hameršek, Ptuj ; pešec Jakob Holefeek, Sv. Krištof, Celje; pešec 'Matija Horvat, Polenšak, Ptuj; pešec Hribernik Anton, Sv. Ilj., Slovenjgradec ;
Pešec Janez Ivnik, Zabukovje, Brežice;
Pešec Martin Jagodič, 6. stotnija, Kostrivnica, Ptuj; poddesetnik Peter Jakobi5, Ljutomer; pešec Jakše Karol, Novacerkev, Celje; pešec Franc Javornik, Paka, Sloven j gradeč; pešec Stefan Jerejšek, Stoprce, Ptuj; pešec Martin Juner, Rogaška Slatina, Ptuj ;
Pešec Jakob Kokot, Turški Vrh, Ptuj; pešec Kos Peter, Konjice; desetnik Franc Koser, Ljutomer: desetnik Janez Kosec, Ptuj ; pešec Franc Kosi, Ptuj ; poddesetnik Jožef Kosi, Kamedščak, Ljutomer; pešec Vinko Kotnik, Skomre, Konjice; pešec Rudolf Kožel-nik, Topolšica, Slovenjgradee ; pešec Kozinci Janez, Sevnica, Brežice; pešec Alojzij Kralič, Ptuj; pešec Krajnc Konrad, Dravci, Ptuj; pešec Janez1 Kreše. Sv. Krištof, Celje; pešec Krhlianko Janez, Sv. En a, Celje; pešec Anton Križaj, Sv. Vid, Slovenjgradee; plešec Jakob Kropej, Sv. Kungota, Konjice; pešec J. Kukovič* Sv. Jurij, Celje; pešec Janez Kukovičič, Videm, Brežice; desetnik Leopold Kump, Celje; pešec Kunšefc Jožef, Blanca, Brežice;
Pešec Lečnik Jožef, Teharje, Oeljie; pešce Legnar Franc., Sv. Martin, Slovenjgradee; pešec Karl Legvart, Teharje, Celje; pešec Jožef Lovrec, Ptuj; pešec Ljubše Franc, Sv, Stefan, Celje;
Pešec) Maoun Jurij, Ptuj; desetnik Ignacij Majerič, Partinje, Ptuj; pešec Janez Mazej, Topolšica, Slovenjgradee ; pešec Metul Franc, Luče, Celje; pešec Mihael Mikolič, PrešiČno, Brežice; pešec Karol Mlakar, Sv. Kungota, Konjice; pešec Janez Mostfoir, Pameče, Slovenjgradee; pešec Franc Murko, Ptuj; pešec Franc Murkovič, Mala Nedelja, Ljutomer ; pešec Janez Muzelj, Sv. Martin, Celje;
Pešec Anton Napast, Cirkovce, Ptuj; pešec F. Nežmah, Sv. Rok, Ptuj; četovodja-nurednik Anton Novak, Staranovavas, Ljutomer;
Desetnik Franc Oželt, Sjv. Krištof, Celje; pešec Anton Ozinger, Zavrće, Ptuj;
Pešec Filip Paučnik, Ptuj; pešec Jakob Pečovnik, Sv. Primož, Slovenjgradee; pešec Jožef Pero, Blanca, Brežice; pešec Jožef Petan:	pešec Petkov-
nik Anton, Mozirje, Celje; pešec Janez Piki, Žalec; pešec Ciril Pisanec, Sv. Jurij, Celje; pešec Plahuta Karol, Sv. Jurij, Celje; poddesetnik Franc Ploj,. Negova, Ljutomer; pešec Franc Poglšek, Sv, Vid, Celje; pešec Peter Pojer; pešec Mihael Požara’t, Slov, Gradec; pešec Franc Prali, Ponikva, Celje.?
Pešpolk štev. 87:
Ranjeno moštvo:
i Adamič Jakob, pešec, Ljutomer; Arnuš Franc.
pešec, Sodinci, Ptuj; Artič Jožef, pešec, Novacerkev, Celje; Alojzij Aubrecht, pešec, Skale, Slovenjgradee.
Pešec Babnik Janez, Slovenjgradee, Sv.. Anton; Jožef Banovšek, pešec, Paka, Celje; Bazanja Anton, pešec, Ptuj; Jernej Bastič, Sv. Krištof, Celje; pešec Belak Franc, Staiietinci, Ljutomer; pešec Belak Janeiz, Celje :; četovodja Vinko Berger, Ptuj, Sv. Lovrenc; pešec Janez Berglez, Prihova, Konjice:	BerJožnik Filip, pešec; Bevc r rane. desetnik,
Brežice; Martin Bezjak, ptešec, Ptuj; pešec Matija Bezjak, Ptuj; pešec Stefan Beznik, Konjice;, pešec Jakob Biclerman, Jurklošter, Celje, desetnik Janez Blatošek, Vojnik;, pešec Franc Blažič, Škafe, Slov. Gradec: Bobek Franc, pešec, Rajhenburg; poddesetnik Janez Bonajo, celjska okolica; , pešec Pankracij Borošek, Sv, Krištof, Celje ; desetnic Franc Borovnik, Podgorje, Slovenjgradee; pešec ’Maksimilijan Borovnik, Slovenjgradee; pešec Anton Božič, Cven, Ljutomer; poddesetnik Jakob Bračič, Ljutomer; Četovodja Franc Bračko, Gornje Laže, Konjice; pešec Franc Bračun, Gorjane, Brežice; poddesetnik Maks. Bračun; pešec Anton Brečko, Sv. Krištof, Celje; pešec Karol Brečko, Loke, Celje:	desetnik Janez Br-
mež, Pacinje, Ptuj ; pešec Anton Brodnik, s Slovenj-gradec; pešec Janez Brodnjak, Ptuj; četovodja Alb. Brumen, Ptuj; pešec Alojzij Brunšek, Velenje, Slov. Gradec; pešec Anton Budja, Ljutomer; pešec Anton Buhar, Ljutomer ;
Poddesetnik Jakob Cafuta, Sv. Andraž, Ptuj: pešec Simon Cafuta, Ptuj ; pešec Anton Cakš, Celje, Šmarje; pešec Matija Cater, Sv. Jurij, Celje; desetnik Anton Ceglar; pešec Maksimilijan Cehte, Blanca. Brežice; pešec Simon Celan, Cirkovec, Ptuj1; pešec Jakob Celofiga, Celje; pešec Filip Centrih, Preserje, Brežice; pešec Blaž Cerinšek, Šmarje, Celje: desetnik Alojzij Cernejšek, Ptujska gora, Ptuj; pešec Ferdinand Cestnik, Preserje, Celje; poddesetnik Janez Cestnik, Sv. Pavel, Celje; pešec Gašpar Cestnik, Hajdin, Ptuj; pešec Cigler Janez, Šmarje, Brežice: desetnik Alojzij Cigula, Zakošek, Ptuj; pešep Franc Cizerlj, Bujsno, Brežice; pešec Cizi Anton, Sromlje, Brežice; poddesetnik Dominik Cizi, Celje; četovodja Anton Coba.l, Sv. Pavel, Celje; pešec Fr. Conč, Sv. Trojica, Ptuj; pešec Viktor Coti, Celje-Skofjavas; pešec Mihael Creslovnik, Podgorje, Slo-venjgraldec; pešec Aleksander Črešnik, Slovenjgra-dec; pešec Stefan Grnoša, Rogaška Slatina, Ptuj; pešejc Jožef Culetto, Loka, Celje; desetnik Anf. Cuš, Polenšak. Ptuj; poddesetnik Frape Cuš. Ptuj, Dor-nova; pešec Frjanc Cvetko, Sv. Peter, Brežice; pešec Janez Cvibošek, Žusem, Celje;
Pešec Stefan Dečman, Šmarje, Celje; pešec J. Destovnik, Šoštanj, Slovenjgradee; pešec Janez De-vstvonšek, Sv, Vid, Slovenjgradee: pešec Franc Dobnik, Marenberg, Slovenjgriadec; pešec Jožef Dolenc, Sv, Lovrenc, Ptuj; pešec Mihael Dolganoč, Celje, Dramlje; častniški namestnik Avgust Dolinšek, Dol, Celje; pešec Avgust DoveČar, Laško, Celje; pešec Mihael Drobne, Zagorje, Brežice; pešec Janez Druškovic, Konjice; pešec Anton DržiČ, Brežice, Kapele; pešec Franc Dueman, Sv. Florijan, Ptuj; pešec Franc Dvoršak, Sromlje, Brežice;
Poddesetnik Jakob Eckschlager, Celje; deseto. Frane Ekar, Ptuj, Rogaška Slatina;
Pešec Karol Ferlas, Sv. Bolfenk, Ptuj; pešec Mihael Ferlič, Kozje, Brežice; pešec Jožef Fideršek, Stoprce, Ptuj; pešec Janez Fischer, Ptuj; pešec Fr. Flis, Globoko, Brežice; desetnik Anton Fohn, Sevnica, Brežice; pešeč Franc Fožnarič, Ptuj; pešec Fr. Leo, Ptuj; pešec Leopold Fridau, Zbegovci, Ljutomer; pešec Fritz Janez, Marenberg, Slovenjgradee;
Pešec Jožef Gabrijan, Cirkovec, Ptuj; poddes. Jožef Gabron, Bizeljsko, Brežice; četovodja-narednik Janez Gabron, Bizeljsko, Brežice; pešec Jakob Gabrovec, 'Ptuj; pešec Andrej Gajst, MajŠperg, Ptuj: pešec Janez Gajšek, Stoprce, Ptuj; pešec Gams 'Jožef, Šmarje, Slovenjgradee,.;, pešec Mihael Gerlica, Brebrovnik, Ptuj; pešec Anton Germadnik, Sv. Krištof, Celje; pešec Frane Glavnin;, Kamenščak, Ljutomer; pešec Leopold, Gobove, Trbovlje, Celje; pešec Franc Godinec, Celje; pešec Janez Golja; pešec Janez Golob, Podvinci, Ptuj; pešec Matija Golob, Solčava, Celje; pešec Maksimilijan Golob, Luce, Celje; desetnik Janez Goričar, Sv. Jurij, Celje; pešec Fr. Goričnik, Velenje, Slovenjgradee; pešec Anton Gorišek, Sv. Ilj, Slovenjgradee; .plešec Anjton Gornik, Rečica, Celje; pešec Anton Goropevšek, Sv. Jurij ob Taboru, Celje: pešec Alojzij Gosak, Ribnica, Slov. Gradec; pešec Matija Grabovič; pešec Marko Gračner; pešec Franc Gradič, Slivnica, Celje; pešec Jakob Gratzer, Brežice; poddesetnik Anton Gregorič, Sv. Anton, Slovenjgradee; pešec Ferdinand Grobelnik, Staritrg, Slovenjgradee; pešec Martin Grošel Koprivnica, Brežice; pešec Matija Grušovnik^ Celje, Dobrna; plešec Jožef Gržina, Zdole, Brežice; pešec Guvičar Jakob; pešec Franc Gumzej, Sv. Martin pri Ptuju :
Pešec Franc Habjanič, Ptuj; pešec Janez Habjanič, Ptuj: poddesetnik Peter Hanžekovič, Ključaro-vci, Ptuj; pešec Janez Hertič, Slovenjajvas, Ptuj; pešec Jožef Holc, Ptuj; pešec Peter Horvat, Ptuj, Sv. Martin; pešec Janez Horvatič, Bizeljsko Brežice; pešec Jakob Hostnik; pešec Alojzij Hransky, Ljutomer; pešec Anton Hren, Padežki Vrh, Konjice; pešec Franc Hrovat, Skomre, Konjice; pešec Matija Hrovat, Vransko, Celje;
(Dalje prih.)
Koledar za slovenske rojake za leto 1916 je letos gotov« aajboljši in času najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika oe» ■sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne sa i-ojako na bojišču. Raz ven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o perizi j ah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ohi koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi pod« por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenskim vojaštvom že čez 14.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen ve* jakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnine !0 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora, £«roška cesta 5.
Kaielkega psmainika ozirsma maStiega vajenca, oba vojaščine prosta, sprejme takoj Jožef Ve rones, kovač na G. Hajdina št. 82 pri Ptuju. Plača po dogovora.
8prejme se mož, ki bi oskrboval vinograde, sadovnjake ia nadzoroval tudi dela na polju. Vešč mora biti vseh del v vseh strokah. Plača po dogovora. Oglase »prejme artdništvo „Straže* v Mariboru pod št 19.
Trgovski pamoSnlk špecerijske stroke, (e išče za cim prej U vstop proti dobremu plačila. Ponudbe aa „Konsamhalle* v Rušah, Štajersko	16
USensa za krojaško obrt, iz dobre hiše sprejme takoj Josip Hočevar, krojaški mojster v Celju. 22
Giassvlr s» proda po nzki ceni (70 K. pri g. P. Kodrič, Duhač-g*8se 10, Maribor.
:*• « « « B S B . j i t 3 j 1 6 i iaa % & § m m ~ ‘
SL“
krzejaval nutov: Cirflsva tukani* Maritar :.i
ijfoslra tistem Girila
, s \mm M Boroška usto št. S
iüTI » ss s m e s
I	B fi H B
ML& » s a a a & b s £ s m s g
Čekovni retali c. kr. poi but hranilnice it. 35.SK in Interarbaa tnlefon it. ttS
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvnih la belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male. velike ln stenske), .' izpela vseh velikosti, moltveniki, molski, svetinji«, šbapailrji Štambilje za srede ia ir.
sur	" amanti
r	T
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. > Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo“ in „Slovenski Gospodar“.
„Straža“
stane za 3 mesce 2 K BO v.
„Slovenski Cfospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino^in natančni vojno-poštni naslov.
Ih________________________jà
Pri sestavi daril* za“iiašei [hrabre vojakelpomislite kaj morajo ti pretrpeti vsled"zimef inf mokrote
zuhaFna! bojišču
aaawhiiaaÉBi8Bafir«LTnT"fTTiifiiiHffT'iv 11
Sopošljite jim kot sredstvo zoper hašelj, hripavost imzasliženje 1 — 2 škatljici FtySGVih pristnih nidenskih nrineralnih pastilj. Pazile pa strogo na
ine
8»
Fay
M
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene svede prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 2 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, Vlktringlvofova cesta.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
ilvan Ravnikar, Celie.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanju cr kvenega orodja in posede
Maribor Pfarrhofg.3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Isto min
KMETOVALCE!
▼«Ota
IH
M F®*
kake? s»
ItMBIOf•* IIT*
Pf.ifar - javan
Mg
vsakefai
ki sdrofe (frit) aa vaa k faafoeka raba ■ kkma s* lešae	katar Udi te*.
■ ttvisa. awtaaaa It vote* s&s
Kakteja*
Tovarna za mlin«, fest«iffck« stroj«, Sas« livarna za	in madasiiao
]. Pfeifer v Hočah
pri Maribora (Staferske) Boma£«	1 ssssk
MM zalogo o?, famosa-nosti, srebPBine Is optoi peči po vsaki crai
Tndl na obroke. - & zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont-nr» K 9W Pristna srebrna ni» K 7'— Original omega ur»	K	24*-
Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka nikla«ta	K	8'—
Poročni prstani	K	P—
Srebrne verižice	K	SP—
Večletno jf, rastro.
NasL Die tiger
Iheod. Felirenbacli
DPOF Is OfialOP MARIBOR, Sosposka nLZB
Kupnjem zlatnina la
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. jg| in kralj.
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zbora zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 2i.i46 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10. feb. 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IH., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega nrada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. gèneralno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Preda se iz proste roke
v polnem obsegu rodovitna gorica v južni legi v Kozjanskem okraju, zasajena večinoma z najplemenitejšimi ameri-kanskimi vrstami, lepo arondirana s površjem: jeden hektar, 34 arov, 69 kv. metrov, z dvemi kletmi in dvemi prešami, z verando, sobo in kuhinjo. Na prodaj je tudi vinska posoda. Pojasnila daje: Dr. Fr. Jankovič, Kozje na Štajerskem.
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K l 40 Sreb. verižice damske K 380 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhauses, Zenith, Omega, Eterne
Očala ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
P»"*«» Bureš M—
urar, zlatomer in očalar,
Tsgetthofova cesta 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in, slame
Anton Birkmajer,
Maribor» Malje štev» 29.
Knjigarna» umetnine in muzikalije.
Goričar & Leskovšek
= Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za gcisfifinišarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
9 9 ® • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižiih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev su oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in siivbafe
Nafsolidnejša in točna postrežba.




ut**
Ljudska hranilnica in posoiilnica v Celiu
rigistrovana Em&mm s	savsso
Obrestuje hrenilee alesi Si
41t
od dneva vloga d« dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dal« posolila
na vknjižbo, na «sebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradno
za stranke vsak delavnik ođ 8. do 12. ure dopoldne. \
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
v lastni hiži (Hotel .Pri belem volol w (äüüj Graška casta 9, Lwaditrj
Izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mai