Pismo iz Prekmurja.  f. Ktbu u PjrcloaWui©Bi §fi%ZZf ZlZfZte^U S« Kormendina na progi Sv. Gothard— Sombotelj v se verno Prekmurje pri Hodošu ter gre škoz Salovoe w. Mursko Soboto. Po izgubi Radgone ne moremo te železnice nadaljevati v Radgono—Gornjo Radgono— Maribor, ampak moramo misliti na zvezo Sobote s progo Gornja Radgona—Ljutomer. Tri možnosti bi prišle tu v poštev: 1. zveza Sobota—Bučečovci, 2. zveza Sobota—Križevci, 3. zveza Sobota—Ljutomer. .V poštev pa pridejo tudi kraji na Prekmurskem. Blizu Sobote je večji kraj Beltinoi, ki bi moral biti že v najkrajšem Casu zvezan z železnico. Seveda bi bilo želeti, da bi bila napravljena tudi zveza Sobota— Beltinci—Dolnja Lendava. Dokler pa ta zveza Sobota—Lendava ni gotova in dokler ni direktne zveze med progo Ljutomer—Gornja Radgona in Mariborom ter je upati, da se preje napravi železnica Ljutomer —Ormož, tako dolgo se mora gledati na to, da se iz> gotovi zveza med Soboto in Ljutomerom, da dosežemo zvezo z Ormožem. Ako naj gre provizorna železnica iz Sobote skoz Beltince, pridejo v poštev za most tti kraji Veržej, Krapje, Mota. Najbolj naravnost bi bila proga skoz Moto. Ako spoznajo inženirji, da je pobrežje pri Moti za to ugodno, potem je dobro. Zdi se pa, da je pobrežje pri Moti in Krapju slabše, kot pri iVeržeju. Ako je to res, inženirji imajo tu besedo, potem je seveda umljivo, da se mora naprariti železnica pri Veržeju. Prihodnje dni mislijo interesenti sklicati shod v Veržej, da bi zagovarjali to progo. Sioer, pa se žalibog tako hitro ne bo delal most, ampak se mislijo napraviti najprej dobri brodovi. Predvsem pa bi bilo potrebno, da se popravijo dovozne ceste k brodovom. Vsak ve8ji dež onemogoči vozni dohod do brodov. V tem oziru bi morale zadevne oblasti takoj potrebno ukrenitL 2. Slovenska uprava. Civilni komisar za Prekmurje je prevzel urade v vseh večjih krajih ter nastavil slovenske uradnike. Po občinah so določeni gerenti, ki si jih ljudstvo iz- bere. Polagoma se začenja slovensko uradovati. 2i - vila se že dobivajo, kjer je postavljen gerent, ki skr- bi za to. Sadje, ki ga je dovolj, kupujejo od komisarja določeni prekupci. Ljudje s tem niso popolnoraa za - dovoljni, ker imajo bojda prekupci prevelik dobiček , dočim je za kmete določena maksimalna cena. S poš- to je že nekoliko boljše. Sole so še vse zaprte. Ko pa bo vse pripravljeno, se otvorijo tudi te. Glede šolskibt knjig za ljudsko šolo si želi ljudstvo v prvih treh šol~ skih letih čifanko v prekmurščini. V tem oziru se jim misli ugoditi, da ne bodo madžaroni mogli agitirati proti Jugoslaviji. Ti namreč hujskajo proti Jn^osla - , viji s tem, da pravijo: ,,Jugoslavija Vara ho6e vsiliti : hrvatski ali kranjski jezik, Vaš stari slovenski jezik ! Vam bodo vzeli." To agitacijsko orožje se jim mora | odvzeti, zlasti ker še mir z Ogrsko ni podpisan. Pre- | veliko odgovornost bi prevzel tisti šolnik, ki bi hotel. | z neumestno naglico uvesti književni slovenski jezik. Ljudstvo v Prekmurju je še izpostavljeno preveliki a- gitaciji zoper Jugoslavijo. 3. Narodno giban|e. 0 kakem narodnem gibanju v Prekmurju še ni veliko opaziti. Ljudje so vcseli, da ima.io rair in da iili vo.raštvo ne nadleguje in ne vznevoljuje s kakimi nepnstavnostmi. Slišali smo, da so nekerau kmetn vo< jaki vzeli voz s silo, drugje da se pasejo vojaški kov n,ji v vinogradu. Na meji se-daio boida vojaki pregovoriti z;i nagrado, da spustijo ljudi skoz demarkaciJH sko črto ild. Naše vojaštvo ima res veliko nalogo, da pridoM nrekmursko ljudstvo za zadovoljno sodelovan-t je z našimi obhstmi. Prekmurski dirki so jriredili dne 21. t. m. v Crensovcih večjo slavnost, istočasna pa prleški visokošolci enako prireditev v Beltinoih t Obeh se je domače ljudstvo z veseljem udeležilo v velikem številu.