172. Stnilta.                                            1 H00, l »i*. 30. irttji 191Z.                                               XLV. Itio.

.Slovenski N«od- velfi: ▼ Ljubljani na dom dostavljen                           v upravn&tvn p—jr"ir
cdo teto.......K 24—           ceio leto.......K 22*—
poHeb........12-—           poi leta........11_
četrt leta     .   .   #   ..•   .    .    6—          četrt teta.......    550
Bi PC ICC    •   •••*•    a    2*—               na ncscc     •   •        •   •   »    m    1*90
Dopisi na i se frankirafo.    Rokopisi se ne vtačata. UreAAlitro: Baaftova vlica M. S   v onuič j levov toletea ft*. 34.
Iskafa vsak Aaai nwtmr tofuail ■•4*lf* fta prasalk*.
Isterati   veijajo    peteiostoniia   i>cu;   vrsta za enkrat   po   14 vin.,   za   dvakrat po
12 vul, za irikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri vefijtti insercijah po dogovoru.
Upnvništvu na;  se poštljaio ■aromine,  reklamacije,  inserati  itd. to ie administrativne stvari.
-----------------   Piiiimi itevflka vttfa 1# vlmmr\mw.  -----------------
Na pismena narocila  nrez  i^totiobne  vposlatve naroćnine se ne ozira. ,»ftr*4as niktraa" ttliUi *t §S.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                             za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-—          celo leto.......K 30*—
čctrMeta'    !   I   I   !   I   I    I    650             » Ameriko in vse druge dežele: na raesec.......2*30          ćelo leto......K 35*—-
Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTntftTO   spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85
OtroSka republika.
Dunaj, 29. julija.
Z velikim zanimanjem sledijo politični krogi procesu, ki se je danes pričel pred sodnim stolom za-grebškim. Pravnik Luka Jukie\ ki je S. junija poskušal ustreliti komisarja Cuvaja. pri tem pa unići! življenje dveh osebno nedolžnih javnih funk-cijonarjev je obtožen večkratnega umora in zločinov javnega nasilstva. kot sokrivec pa je državno pravdništvo poklicalo pred sodišče 11 dija-kov - srednješolcev. ki da so Jukića navajali k dejanju. ščuvali in mu pri njem pomagali.
Kot glave obsežne zarote stoje ti dečki in mladeniči (najmlajši in skoraj *najnevarnejši- Gjuro Cvijić je 15 let star. najstarejši je 2\ let. po-glavarju Jukić je 25 let) pred sodi-ščem. Suhstrat obtožnice tvorijo si-cer le nef>olitični zločini, državno pravdništvo se ni pozabito na blamaže poslednjega zagrebškega vele-izdajnega procesa, toda kdor čita ob->ežno utemeljitev, ki jo je spisal ob-tožitelj takorekoč v ilustracijo miije-ia. iz katerega je zraslo Jukićevo zločinstvo, ta uvidi takoj. da ne gre le dokazati dejanja za katera zahte-\ a obtožnica sodbo in kazen. temveč je njena tendenca tuđi visoko po-
.^na. Doprinesti v sedni dvorani _ kaz o izredno nevarnih notranjih • ^merah komisarju izročene kralie-
•ie. upravičiti suspenzijo    hrvaške
tave. utemeljiti potrebo Cuvajeve-
^ : režima — se je zdelo zagrebške-
* ;u državnemu pravdništvu oziroma
nim. ki so mu dajali navodila, važ-
jše kakor pa strogo juristična in >:varna plat tožbenega substrata t. j.
entata sarnega.   (Opozarjamo one, aterih se tiče. da velja naša kritika iiuzemskemu sodišču!)
Zagrebški državni pravdnik    je Tagrešil v svojem obtožbenem spisu uristične monstrozitete,   ki    morajo supniti vsakega jurista    in    izzvati adi oštro kritiko zagrebških sodni-kov, ako so neodvisni in res objektni.   Na stvarni ugotovitvi toženih zločinov je obtoževalni oblasti tako '^alo ležeče. da je prav lahkega srca rezignirala na osebno izpoved    naj-davnetše priče — komisarja Cuva-a samega ...
Državni pravdnik ne toži Jukića "iti  rne£fo\ ih   11   naidašev  veleizdai-
stva, toda dolži jih, da so tvorili za-roto, katere končni cilj je bila usta-novitev jugoslovanske republike in katerc sredstva naj bi tvorile bombe in revolverji.
To je politično jedro procesa, za katerega se naiširša javnost bas radi tega toliko zanima. Se bo li državnemu pravdništvu posrečil dokaz, da je upor, ki ga širijo proti legitimni oblasti opozicijonalne stranke, tako splošen. da je infieiral že mladino? Je-H je res. da so zatrdila Cuvajevih nasprotnikov v povsem korektnem in zakonitem t>ostopanju narodnih hrvaških strark in politiknv le grde laži, i/rečene in vedno ponavljane, da zaslepijo fa\'nost ter postav i jo Cuvaja in njegov sistem v kriti :iio luč?
To poskuša J * w\\ konrisur pred zagrebškim si-u,>.:m.
Toda sodba o tem po.skusu je že storjena. Imei sem danes priliko govoriti z odlično osebo, ki pozna mne-nja in nazore najmerodajnejši'i inest. Zdi se mi važno, da reproduciram ob začetku Jukičevega procesa njene navedbe.
Poročila o procesu proti Juki-ću in soobtcržencem čitajo tako na Ptinaju. kakor v Budimpešti z velikim zanimanjem. Hvaliio Boga. da se zagrebško državno pravdništvo ni zopet zapletlo v omrežje veleizdaj-ničit^gra procesa, saj se ni ugasnil mučni sm^min na poslednjo zagreb-ško blamažo. Da se ta sedai ne bo mogla nonoviti, to pa ni toliko zasluga Čuvala in njegovih, temveč pripisovati je to dejstvo svarilu, ki je prišlo od zKorai.
Pa tuđi pričujoča nbtožnica ni vzbudila v merodajnih krogih posebno prijetnih občutkov. Poudarja se. da je >zarotniški materijalpre-lahkomiselno in premalo temeljito scstavljen. da bi mogel podpreti ten-denco, ki jo je obtožnemu spisu pri-soditi, to namreč. dokazati takorekoč sodnim potom potrebo uvedbe in ob-stoja komisarijata na Hrvaškem. Državni pravdnik je zagrabil nezrele mladice, da so hoteli ustanoviti jugo-slovansko republike Tako resno govori obtožnica o komplotu, kakor da smo bili že v nevarnosti. da f>dpade-jo vse jugoslovanske zemlje, da pre-žene Srbija svojeea kralja in kakor da državni pravnik že ve. kdo bo prezident jugoslovanske demokracije. Zdi se, da se je hrvaški ju ni ob-tožiteli      nekoliko     prelahko    iselno «
podvizal prenesti igro srednješol-skih konventiklov v resne sodne dvorane...
Itoljše bi bilo, da skuša dokazati, katera resaa politična stranka ali struja stoji za temi otroci. So-li dečki sprejeli od (>draslih ljudi nauke in podporo? Kksistirajo faktično politični nacrti, ki so v nasprotju z res-ničnimi državnimi interesi? Baš na ta najvažnejša N'pra^anja ne daje obtožnica nikakega odgovora, narobe ona zapada v naravnost neumljiva prntislo\ ja, poudarjajoč srbsko - vo-jasko provenijenco eksplozivnega materijala, s katerim so operirali mladi zarotniki. Srbski vojaški krogi in jugoslovanska republika? To je nekonsekvenea. ki je na prvi pogled nerazumljiva. Toda treba je ve-deti, da je glavni obtoženec Jukić pravaš.torej Vehkohrvat in razume-ti bodemo g. državnega pravdnika, da je postavil na mesto Srbije — ju-goslovansko rcpubliko . .. Dejanje Jukićevo je obsojanja vredno in ka-zen ne srne izostati, ako je obtoženec normalen.
\ prašanje krivde nočem razmo-trivati. zdi se mi. da moramo zaupa-ti v objektivnost sodnega dvora. V tem oziru moremo biti mirni.
Toda nemirni so merodajni krogi iz bojazni, da se »ilustracija« drž. pravdništva ponesreči in da se iz procesa, katerega substrat je tako enostaven, razvije komplicirana — blamaža za zagrebske mogotce. budimpeštanske in dunajske kroge ter končno za ćelo državo. Inozemstvo itak že ironično gleda na nas, da vla-čimo — otroke kot zarotnike pred tribunal."
Malokdaj je slišati iz naših odlo-čilnih krogov tako radikalno in ven-dar ~— trezno naziranje. Zato je vredno da ga zabeležimo.
0 Ijudefc, hi iniaio maslo na glavi.
Iz Maribora, 28. julija.
V teh kratkih mesecih smo že opetovano dali javnosti priliko, da vsiii nekoliko izvc o težkem narod-nem položaju, ki ga imamo mi tu ob narodni meii. Pač nihče nam ne more očitati, da smo bili pristanski, pač pa nasprotno nismo ne temu, ne onemu pri7anašari. V boju proti narodnemu
sovragu smo se smatrali poklicane, najpreje temu, kar nas same napram našim nasprotnikom slabi in ponižuje odpomoči. Pred javnostjo nismo ostali dolžni graje niti klerikalcem niti lastnim pristašem. Opozarjamo h kratu tuđi na to, da nam niti narodni nasprotniki, niti naši klerikalci nišo mogli ničesar oporekati. To pač le iz enostavnega vzroka, ker se nismo spuščali v stvari, za katere bi v danem slučaju ne mogli nastopiti z neovrgljivimi dokazi. Kljub dejstvu, da siii<3 se držali vedno resnice, si skuša »Straža«, ki postaja v zadnjem času vedrio boli vodena v svojih čiankih, pomagati iz zagate z zavijanjem in potvarjanjem resnice. Seve-da, eno ali drugo mora služiti za udarec — v izberi pa »Straža« se nikdar ni bila izbirčna. Sedaj je vzela na muho oni del našega naroda, o ka-terem je trdil v neki družbi dr. Ko-rošec, da se mu mora ohesiti krušno torbo višje ».... um dem Fressen nicht den Geschmack zu nehir.en imd den Leuten das Parieren beizubrin-gen ...« — naše učiteljstvo. Nadela si je > Straža« pozo javnega obtožite-l]a. češ: »Ti. narod, glej — napredno učiteljstvo te prodaja in mi — ti ga obtožujemo ...« Ne bodemo odgo-varjali v imenu učiteljstva. Ono pač ve samo najbolje, kako in kje ima prijeti Slovenskega Ljudstva Sramoto. Pač pa smatramo za dolžnost. da glasilo one stranke, ki ima v blatnih svojih nstah vedno ime Sina Spasitelja, primemo. koliko ima pravice do javnega obtoževanja. Živimo tu v Mariboru kot največja slovenska manjšina na ^tajerskem in za to:
Obtožujemo S. L. S. jasnega izdajstva za časa zadnjih državno-zborskih volitev v Mariboru. Obtožujemo v tem slučaju pristaše S. L. S.. da so oddajali glasove za nemško-nacionalca VVastiana, obtožujemo pristaše te stranke, da so v lastnem taboru trpeli in se indirektno podpi-rali — vedotna — agitacijo proti števnemu kandidatu g. Juriiu Šter-nu, katerega si je postavil združeni slov. odbor, kljub temu. da je bil in je še sedaj njih lastni pristaš. Obtožujemo nadalje voditelje S. L. S.. da na dan državnozborskih volitev nišo šll na volišče, ker so smatrali to za nepotrebno!
Vcs neuspeh, mislimo na majhno število oddanih slovenskih glasov, priđe na rovaš slovenskih klerikal-cev. Obtožujemo nadalje S. L. S.. da
je s svojimi voditelji vred zlezla pod klop za časa Ijudskega štetja, kljub temu, da je potom svojih poslancev obljubila najizdatnejšo potnoč. Obtožujemo S. L. S.. da je vrgla v koš vse pole s pritožbarai slovenskih strank nasproti nemškonacionalnim stevnim komisariem, dasi so bile na teh pritožbe že formulirane in zazna-movane z lastnoročnimi podpisi. Dasi je »Straža« pisarila o krivicah storjenih po teh komisarjih, dasi je bile in je še na razpolago precej strank, ki so pod pričami prosile po-moči, za varstvo svoje narodnosti, je imela S. L. S. gluha ušesa, stisnila rep strahopetno med noge in se tiho — kot tepeni pes — omahnila, neme-neča se za vse obljube. (Op. poroč.: G. dr. Verstovšek je samo enkrat in-terpeliral v slučaju, ko ni bilo priča-kovati nikakega uspeha.)
Obtožujemo nadalje S. L. S., da vohuni potom svojih pristašev v slovenskih narodnih krogih za mari-borsko Nemštvo, da pohaiajo njih pristaši v strogo nemške prireditve, da se bratijo z Nemci ter jim izdaja-jo bodisi vsled neskončne svoje bu-dalosti, bodisi vsled hudobije vsako malenkost, ki se hoče storiti v narodno obrambo med mariborskimi Slovenci. Obtožujemo liri nadalje, da klećeplazijo pri vseh uradih, ja\-nih in privatnih, da se vsiljujejo tam —-kjer se jih prezira! Stevilni padec mariborskih Slovencev ni le posle-dica one trenotne stagnacije splošne-^a slov. političnega dela v Mariboru, marveč tihe. a realno in vedno se r-onavljajoče desorganizacije, katere krušni očetje so mariborski slovenski klerikalci.
Napisali smo to. da vidi naša javnost, kako silno težavenje boj Slovencev v Mariboru nasproti nemškc-mu navalu. Kajti delo slovenskega naroda tu pri nas razjeda parasit, hujši od tujca — saj mu izsesava sok narednega življenja. — narodno sa-mozavest, — ta parasit pa so — mariborski slovenski klerikalci, zašcit-niki slovenske narodne morale, širi-telji luči in bratomorne kulture ... Vse to v album — neklerikalcem v Mariboru, ne onim po šimi naši domovini — pač pa našemu narodu! Mi, tu na narodni meji, obtožujemo slovenske klerikalce narodnega izdajstva, narodne prodaje — a vse to z imenom Izveličarja na ustih.
LISTEK.
Lepi stricek.
(B€l - Aml.)
Francoski   spisal   Guy   de   Mau-
passant  —   Prevel O t o n 2 u -
pa n č i č.
(D*lje.)
Trenotek, dva je postala na pra-zu. ko pa je napravila svoj prvi korak v ladjo. so mogočno zadonele < rgle in oznanile s svojim krepkim Dvinastim glasom, da je vstopila e vesta.
Šla je s sklonjeno glavo, a prav H!ć plaha, čeprav nekam razburjena, iubka in očarUiva, prava minijaturna nevestica. Ženske so se nasmiha-''.- in šepetale, ko je šla mimo. Moški •'» mrmrali: »Krasna, divna!« Oo-^■pod Walter je korakal s pretirano dostojanstvenostjo, nekoliko bled, naočnike naravnost na nosu.
Za njima štiri družice, vse štiri v rožnatih oblekah in vse štiri lepe; He so spremstvo tej biser - kra-čni. I>rugovi, skrbno izbrani, ena-kih postav, so šli v korak, kakor da so se vežbali pri baletnem mojstrn.
Za njimi je prišla gospa Vvalter-ieva, peljal |o je oče njenega drugega zeta, marki de Latour-Yvelin, dva-
insedenidesetleten mož. Ni hodila, vlekla se je. kakorda se bo^pri vsa-kem pregibu onesvestila. Cutiti je bilo. da ji noge odrekajo. da li razbija srce v prsih kakor zverina. ki se vzpenja in bi rada ušla.
Vsušila se je bila. Beli lasie so delali njen obraz le še bledejši in upaleiši.
Gledala je pred se, da ne bi ni-kogar videla, nemara, da bi mislila edino na to, kar jo muči.
Potem je prišel Georges Du Roy s staro, neznano damo.
Glavo je držal pokonci in niti trenil ni s srepo uprtimi, trdimi očmi pod namršenimi obrmi. Firki so mu bili videti vznemirjeni nad ustnica-mi. Ljudem se je zdel zelo zal fant. Nosi! se je smelo, bil je vitkostas. ravnih nog. Podal se mu je frak. na katerem se je svetil. kakor kaplja krvi. mali rdeči trak častne legije.
Nato so prišli sorodniki, Roza s senatorjem Rissolinom. Bila je že šest tednov omožena. Grof Latour-Vvelin je spremljal vikonteso Perce-mursko.
Naposled pisana procesija Du Royevih znancev in prijateljev, ki jih je bil uvedel v svojo novo obitelj, ljudje, znani med pariško brozgo, ki so takoj domači in, če je ravno sila, oddaljeni bratranci bogatih bahačev; propali plemići brez vsega, z madeži na svoji preteklosti, često oženjeni, kar ie še huje.   To so bili   gospodje
Bdvigne, in.irki de nanjdnu, grot in grofica de Ravenel, vojvoda de Rn-morano, princ Kravalov. vitez Val-reali. potem NValterjevi gosti, princ dc Oucrche, vojvoda in vojvodinja Ferracinska, lepa markiza Duneska. Nekaj sorodnikov gospe Walterjeve v tej povorki se je držalo, kakor se spodobi ljudem iz province.
In ves čas so pele orgle ter raz-livale po ogromni stavbi bučne in ritmične zvoke iz svojih svetlih grl, ki vpijejo v nebo človeško radost ali tugo. Zaprli so velike vratnice pri vhodu in hipoma se je zmračilo, kakor da so vrgli solnee pred vrata.
Sedaj je Georges klečal noieg svoje žene pred razsvetljenim oltar-jem. Novi tangerski škof, s palico v roki. s kapo na glavi, je prišel iz ža-greža. da bi ju zvezal v imenu več-nega Boga?
Stavil je običajna prašanja, me-njal prstane, izrekel besede, ki ve-žeio kakor verige, ter govoril novima noročencema kršćanski govor. Pridigal je o zvestobi, na dolgo, z visoko donečimi izrazi. Bil je rejen mož visoke rasti, eden tistih prela-tov s častitljivimi trebuhi.
Nekdo je na glas zaihtel, in nekaj glav se je okrenilo. Gospa Wal-terjeva je plakala, obraz v dlaneh.
Ukloniti se je morala. Kaj ji je bilo storiti? Ali od tistega dne, ko je vrnivšo se hčerko zapodila iz svoje sobe in je ni marala objeti, od tiste-
ga dne, ko je rekla potihoma Du Rovu, ki jo je svečano pozdravit, ko je prišel zopet k nji: »Vi ste naj-ostudnejši človek. kar jih poznam, ne ogovorite me nikoli več. zakaj jaz vam ne bom več odgovarjala!« — od takrat je trpela neznosne, nevtolaž-ljive muke. Suzano je sovražila z oštrim sovraštvom, v katerem se je družila obupna strast z razjedajočim Ijubosumjem, čudnim ljubosumjern matere in ljubice, ki si ga ni hotela priznati, a ki je bilo divje in je ske-lelo kakor živa rana.
In sedaj ju poroča škof, njeno hčer in njenega Ijubčka, v cerkvi, pred dvatisoč Ijudmi in vpričo nje! In ona ne more reci ničesar? Ne more tega preprečiti ? Ne, saj ne srne zakričati: »Ta mož je moj, moj ljub-ček. Ta zveza, ki jo blagoslavljate, je prokleta.«
Več žensk je bilo ginjenih, in šepetale so:
»Kako je ubogo mater pre-vzelo!«
Škof je pridigal:
»Vi ste med srečniki tega sveta, med najbogatejšimi in najbolj spo-štovanimi. Vi, ženin, ki vas vaš talent povzdiguje preko drugih, vi, ki pišete, poučujete, svetujete, vodite narod, vam je poverjeno lepo poslanstvo, za lep vzgled ste postavljeni ...«
Du Roy ga je poslušal, ponosa pijan. Prelat rimske cerkve mu go-
vori tako, njemu. In za svojhn hrb-tom je čutil innožico, odlično družbo, ki je prišla radi njega semkaj. Bilo mu je, kakor da ga žene in dviga ne-vidna moč. Povzpel se je med mo-gočnjake sveta, on, on, sin ubogih kmetov iz Canteleuja.
In hipoma ju je zagledal v njih pohlevni krčmi vrhu brega nad široko dolino rouensko, očeta in mater, kako nosita domaćinom pijace. Ko je dedoval za grofom de Vau-drec, jima je bil poslal pettisoč fran-kov. Sedaj jima jih posije petdeset-tisoč; in kupila si bosta majhno po-sestvo. In srečna in zadovoljna bosta.
Skof je bil svoj nagovor konca!. Duhovnik s pozlaćeno štolo je stopil pred oltar. In orgle so zapele slavo mlađemu paru.
Včasih so zabučale v    zateglih, mogočnih zvokih, kipečih kakor valovi, tako zvonko in krepko, kakor da hočejo dvigniti in prodreti strop, da se razkrilijo pod nebo. Njih drhteći hrum je polnil vso cerkev in je stresal telo in dušo. Potem so se na-enkrat pomirile;  in nežni,    lahkotni toni so poletavali po zraku, in se do-tikali ušes kakor lahni dini; bile so drobne, gracijozne arije,    poskočne, ki so frfotale kakor ptički; a hipoma se je ta koketna muzika zopet raz-pregla, da je bila skorajda strašna s svojo silo in polnoto, kakor da se je peskovo zrno preobrazilo v svet. (Konec  pribođnjič.)'
Stran 2.                                                                 •                                    SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   172 Stev.
lapooski cesar umri.
T o k i o, 29.  jdlija. C—T |e danes trmrl.
Umrli japonski cesar je bil naj-naprednejsi japonski cesar, ki je iz-premenil Japonsko v popolnoma moderno itžavo. Ko je Matzubito s pet-najstimi leti prevzel vlado, so bile na Japonskem zek) žak>stne razmere. Notranji boji in preganjanje tujcev so bili na dnevnem redu, finance so bile slabe, teokratija in fevdahzem ništa postila, da bi se država razvijala. Mladi vladar je pa razumel duh Časa in se ni nptral modernemu napredku. In ni države, ki bi se v tako kratkem času razvila v popolnoma moderno država
Mikado Mutzobito je bil rojen 23. novembra 1852. Bil je torei v 60. letiL Leta 1867. je prišel kot petnajst-letni mladentC na prestol. Mutzubito je 120. potomec dinastije l>žiumu Tenno, ki je od I. 666 pred Kr. roj. fiepreneboma na japonskem prestolu. Mikado se je poroci! s liaruko, hčer-jo Tađaka Fudžrvana - lčidžo, ki ima nasJov cesarice, čeprav se je pozneje zaradi prestolonasledstva poročil z đngo ženo. Zakon cesar ja in cesari-ce Tiaruko je bti brez otrok in cesar se je vsled tega odločfl. da si vzame se eno ženo, kar ie po japonskem zakonu dovoljeno. Yz tega zakona je bilo 13 otrok.pet dečkov in osem de-kfte Od dečkov so pa ražen enega, princa Jošihrto. vsi pomrli.
Princ Jošihito. predzadnji izmed petih dečkov. je posta 1 zaradi tega prestok>nasiednik. Rojen je bil v To-kio 31. avimsta 1879. in se je 10. ma-;a !«'*•:■ -• ^:I s prrnccririj,« Sa Jako, bčerjo kneza Kndiso Fudžimara. Prestolonaslednik je bil odgojen po-pdnoma v evropskem duhu. Studira! je zgodovino evropskih držav in evropske jezike. Prestolonaslednik govori perfektno angleško in nem-ško. pa tuđi rusko zna.
StajEPstra.
Abituriemski kurz praške trgov-ske akademije so letos dovršili trije Slovenci: Rthard Jug iz Podčetrt-ka; cand. jur. Kazimir Gnus iz Dola pri Hrastnfku m abs. jur. N. J. Vrabl (z odtiko) iz Sredršča na ^tajerskem.
Iz Celja, 28. julija. (O naših dijaških stanovanjih.) Let-no poročilo samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Cefjn nam izkazuje tuđi letos še prečeg zadovoljiv učni uspeh. Nočemo pa prikriti dejstva. da bi bil lahko še mnogo bdjši, ako bi ne bilo vse pol-no okomosti, ki delajo na eni strani ucrteljskermi zboru mnogo težav. na drugi pa tuđi dijaštvu ne pripravljajo ravno veselja do učenja, temveč ga tirajo naravnost na kriva pota. Ćela pogiavja bi se lahko pisala o tesnih in nezdravih lokalih. v katerih sta-mriejo naši dijaki. Obisk slovenske ginoazije se Je v zadnjih letih zopet precej pomnožil. Vecmo težje je torej staršem najti za svoje otroke dobro stanovanje. Sai je splošno znano, da ravno v Celju primanjkuje dobrih dijaških stanovanj. Kako pa naj dijak uspeva, ako ni pravega nadzorstva, če je preveč dijakov natlačemh v enem tesnem stanovanju itd.? Z naj-lepšimi nadami so postali marsikate-ri starši dečka v mesto.a tupolagoma propade, ker je bil tako nesrečen. Ja ni dohil dohrega stanovanja. Starši in učitelji se naravnost čndijo, da s svojo nadarjenostjo ni moge! uspe-vati. BoK redki so sicer. a vendar se dogajajo slučaji, da je dijak brez vsa-kega nadzorstva, prepušcen popolnoma samemu sebi.Oospodinjase mu niti ne upa reci žal hesede. Tak d^jak zanemarja učenje, zabrede v sli*bc tovaršije. propada telesno in duševno. In še več bi se dalo tega navesti. Ker so se ravno v preteklem letu od-krili žalostni slučaji. da so dijaki pro-pađli vsted slabih stanovanj. se je učiteljski zbor temeljito bavil s tem ^>rašanjem in sklenil. da hoće i me ti odstei v natančni evidenci vsa dija-ška stanovanja in jih po možnosti tuđi nadzorovatu Tuđi odbor celjske Dijaške kuhinje je sklenil prositi vse, ki reflektirajo s prihodnjim Šolskim letom na kakega dijaka, da javijo svoje ime. Priglase sprejema torej vodstvo slovenske gimnazije in odbor Dijaške kuhinje v Narodnem domu. Starši se naj v prvi vrsti obra-čajo pri izberi stanovanj na imenovana činitelja.
Iz Št. Jurta ob J. ž. nam pišejo: Pri nas se vrši v nedeljo dne 11. av-gusta nekak »zlet« štajerske čukula-de. Na — sit veniar verbo — osla rije m neokusne baharije, ki jih je pol-no klerikalno časopisje v reklamnih noticah za to slavnost, se niti ne splača odgovarjati. Spomnimo javnost samo na žabo, ki se je tako na-penjala, da je nazadnje počila. S čuki se da iz gotovih vzrokov imponirati ie Marijinim devicam, kakim priprostim kmetičem in mežnarjem
— našim tr za no ni pa, ki vi-dijo sokolstvo na delu in pri njeki vidijo sokolstvo na delu in pri njegovih uspehih, prav gotovo ne. Sicer si bodemo pa to družbo, ki nas bo 11. avgusta »počastila« ogledali in vam o njej poročali.
Iz Mozirta- Dne 18. avgusta priredi v proslavo cesarjevega rojstne-ga dneva »Savinjska podružnica Slo-venskega planinskega društva« veliko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za razširjanje Mozirske koče na Oolteh. Sestavil se je že po-seben veseličen odbor, ki se marljivo peča z vsemi mnogimi predpri-pravami. Vsak, ki je prijatelj naših iepth planin. pribiti gotovo dne 1S. avgusta v Mozirje na veselico. Druga društva opozarjamo na to, da se ne dela nepotrebne konkurence.
Vročinske nočitnlce za popoldne je odredil dež. šolski svet za ljudske sole. ako kaže toplomer ob 11. uri dopoldne v razredu 25* C.
li I jutomera, 2S, julija. Letošnja vinska letina obeta biti prav ugodna. Kljub slabemu vremenu je vendar trvs dobro in hitro odcvetel. Orozdja se mnogo kaže. Tpajmo, da bo bogat in izvrsten pridelek poplačal trud in izdatke z vinogradi.
Iz Ljatomera, 2S. julija. V rad-gonskem mestnem svetu je vedel župan povedati.da se bodepoštna uprava že v jeseni — kakor hitro bo dogotovljena telefonska zveza Celja z Rogaško Slatino — lotila grajenja telefonske zveze Spilfeld - Radgona-Ljutomer in Ragoda - Mursko Sre-disče.
Rorošho.
Ubit huzar. Pred huzarsko vo-jašnico v Celovcu sta se sprla huzar Kan Pap in živinski mešetar Valentin Knap. Med prepirom je potegnil huzar sabljo in hotel z njo svojega nasprotnika udariti. Mešetar pa je potegnil nož. umaknil se huzarjeve-mu udarcu in ga zabodei. Huzar je padel takoj na tla in je v kratkem umrL Knapa so izročili sodišču, za-govana se s ^ilobranom.
Nevaren tat aretiran. V okolici \ eike se je posrećilo orožnikjm, da so aretirali nevarnega vlomilca Jn tata Zlletnega Staubmana. Staiibinan je v teku 3 dni izvršil v okolici nič manjkot 13 vlomov in ie Ijudein veliko odnesel. Bil je že velikokrat Ka-znovan in so ga sodišča že dalj časa brezuspešno iskala.
Smrtna nesreća na gorak. V sobo to je šel sedmošolec gimnazijec vit. pl. Luschan iz Milstata v sprem-stvu dveh turistov iz Spitala na An-kogel. Odšli so popoldne iz Malnice in srečno prišli do koče. kjer so prenoćili. Drugo jutro so se rtapotiii na-prej. Ko so dospeli do snežin, je Lu-sehanu vzpodrsnilo na zmrznjeni in zledeneli snežni skorji in padel je čez NO m visoko steno v prepad. Obležal je na mestu mrtev. Ponesrečenec je silno razbit. Ima zmećkano lohanjo, polomljene roke in noge in je no ce-iem telesu opraskan. Ko se je zve-delo o nesreći, je šla na mesto ne-sreče takoj rešilna ekspedicija. Pre-peljali so ga včeraj popoldne v Mal-nico in od tod ga odpeljcjo v M-Ktat. Ponesrečenec je bil sin bivšegj no-tarja viteza pl. Luschana v MiUtatu.
Primorsko.
Iz fifiaaćoe službe. lmeno\ ni so v Trstu hlagajniški oficijal R. Motka za blagajnika, carinska oticijala V. L i s t i in A. M e r š i n s k i za carinska revidenta in finančni respici-jenti Fr. Schaffneger, R. Win-t e r in Nik. Štefanić za dav-karje.
Laško tržaško gospodarstvo obsoleno. \rčeraj se je nadaljevala seja občinskega sveta tržaškega. Kakor smo že včeraj poročali je sta-vil finančni odsek predlog, da se crta nekaj postavk mestnega proračuna v izrednih stroškth, ker vlada noče ooVjbriti proračuna, najetje tozadev-nega posojila in zvišanja nekaterih občinskih doklad. K temu predlogu se je oglasil včeraj najpreje predsed-nik finančnega odseka dr. F^rochi. V svojem govom je naglaša!, da vlada ni storila nobenega koraka proti tež-kim očitanjem. ki jih je objavil proti mestnemu gospodarstvu korespon-deneni biro in »Armeezeitung«. Dalje trdi govornik, da je v vladnem re-skriptu vse polno netočnosti, ki spri-čnjejo, da je vlada o mestnem gospodarstvo slabo informirana. Ođlok namestništva je po njegovem mnenju veliko protislovje od prve do zadnje vrste. Dovoljeni so v proračunu izdatki, zavrnjeno pa je krit je za te izredne izdatke. Sploh je napadal vlado na vse načine. Za njim se je oglasilo še več govornikov, ki so po-trjevali trditve predgovornika. Nato se je oglasil vladni zastopntk dvorni svetnik Lasciac, ki je v temeljitem, dobro prestudiranem govoru zavrnil napade laske većine na vlado in položi 1 mestno gospodarstvo na strogo
kritično tehtnico. Poudarjal je po. &ebna, da je gotova in dokazana stvar, da )e občlu tekom 18 let Izćm-hi im afcrecto li mAWHmm kroa la IzredM potrebićiM, totfa vefifco pre-potretMfli is MiHh Mprav, ki M m bHe i racifoneUn gospodarstvon lahko % tmm deiiar|eai napravile, s cimer N bilo zadoićeito opravičealm zaktev«B prebivaMva, ie danes nlso započele. Nepravilno je tuđi, da se postavlfajo v proračun izdatki, ki pridejo v poštev Sele v poznejših letih. Interesanten je bil njegov govor, ko je preŠel govornik na dolgove inesta Trsta in dokazal, da ima mesto koncem 1. 1912 nič mani kot 33 milijonov visećih in 29 milijonov konsolidiranih dolgov, torej skupaj 62 milijonov dolgov. Mesto bi si lahko z boijšim denarnirn poslovanjem prihranilo najmanj 150.000 do J00.0(X) kron samo na obrestih. In dokler se ne prične pri mestnem gospodarstvu s sanacijo dolgov, toliko časa ne bo redu v mestni občini. Nato je govo-ril še Slovence dr. Vilfan, na kar je bila seja odgođena.
Iz policijske službe. Koncipista pri policijskem ravnateljstvu v Trstu dr. Ivan Senekovič in dr. Maks P 1 a 11 e r sta postala policijska ko-misarja.
Nov parnik. \ ladjedelnici v Tr-žiču spuste danes v morje nov parnik »Lucia«.
Vročinska kap je zadela včeraj v Trstu 271etnega zasebnika lurja Vehovca. (Mpeljali so ga v bolnis-nico.
Poskusen sa ni om or vsled ljubo-sumnosti. V Trstu se je zahodel s trioglato tanko pilo trikrat v prsa 24-letni klepar Ivan Zorman in sicer v stanovanju svoje ljubice na cesti Marija Magdalena. Vzrok poskušenega samomora je Ijubosumnost. Zorma-na so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Uboi zaradi narodnosti. Na par-niku »Andrassv sta se sprla, kakor poroča Llovdovo ravnateljstvo iz Trsta, mornarja Slovenec Skubovič in Italijan Caloise. Predmet spora je bila narodnost. Med prepirom je po-stal Italijan zelo sirov in nasilen. Skubovič je v svoji razburjenosti po-grabil nož in ž njim sinrtno ranil svojega nasprotnika. Ce bo Caloise okrevnl. je dvomljivo.
Odlikovanje. Namestništvenemu svetniku Leopoldu Golfu v Zadru ie podelil cesar red železne krone 3. razreda.
Novi zakon glede učiteljskih plač v Dalmaciji. Zakonski nacrt glede ureditve učiteljskih plač v Dalmaciji, ki je bil sprejet v zadnjem zase-daniu dalmatinskega deželnega zbora, je dobil. kakor smo že poročali sankcijo in bo že v par dneh publiciran. S tem zakonom je prišla Dalmacija glede učiteljskih plač v prve vrste avstrijskih dežel. Zakon normira 4 učiteljske kategorije po 14O0, 15OO. 1S00 in 2000 kron osnovne let-ne plače s šestimi petletnicami. Pre-je je šel učitelj, ki je odslužil vsa leta v pokoj s plačo 2400 kron. z novim zakofiom pa se 7,viša ta plača na Asnn kron. S tem zvišanjem se obre-meni dežela letno za 4OT».(MK) kron.
Nove parohrodne družbe — kofikurenca »Ungaro-Croati«. l'od vodstvom Anglo-banke se ustanovi na Reki nova hrvaška parobrodna dru/ha, ki bo od začetka s iremi nar-niki oskrbovrala osebni promet med Reko in hrvaškim Primorjem. Ob-inem pa namerava ustanoviti tuđi budimpeštanska ogrska trg>vska banka novo parobrodno društvo z isto nalogo. Obe ti družbi se ustano-vita kot konkurenčni družbi l;nga-ro-Croate.
11 Prof. Peteplin flnton. |
Letošnje leto gospodari smrt ne-navadno pogosto med slovenskim profesorstvom, tako. da moramo bi-leziti v kratkem času že deveti smrtni slučaj. Nenadoma je umri 18. julija splošno spostovani profesor Pe-terlin v najlepši moški dobi. Narodil se je v £iški 1. 1866. Gimnazijo je studira! v Ljubljani, na dunajskem vseučilišču pa se je posveti! profe-sorskema stanu in si izbral za svoj predmet matematiko in fiziko. Službovanje je nastopil kot suplent na nižji (sedaj drugi) gimnaziji v Ljubljani, odkodcr je bil imenovan julija 1898. za definitivnega gimnazijskega učitelja na višjo gimnazijo v Kranj, 1. 1908. pa je dobil definitivno mesto na U. drž. gimnaziji v Ljubljani.
Profesor Pcterlin je bil pred-vsem šolnik in Soli je posvetil iz Iju-bezni vse svoje najboljše moči. Bil je izredno vesten in resen učitelj, ki je predvsem stremel za tem, da se mladina v soli faktično tuđi nekaj nauči. Ne v površnosti in lahkoživju, ampak v resnosti in delaljubnosti mora preiti mladina gimnazijska leta — to je bilo nfegovo trdno prepri-čanje, ki je za vzgojo naše mladine tadi edioo pravilno — te takšna mla-
dina se more z uspehom bojevati z mnogoličnimi zaprekami, ki zastav-ljajo tako pogosto pot slovenskim visokošoicem; Ie v resnem delu vzgojena mladina more zmagovati v trdem boju za obstanek, ki ga mora biti naš narod. Tako je često razvi-jal svoje nazore v krogu tovariŠev in znancev. Sam pa je bil učeči se mladini najlepši vzgled vestnosti in delavnosti. Marljivemu dijaštvu je bil naklonjen in z veseljem je daro-val mnogotero podporo za revne srednje- in visokošolce, ne da bi pu-stil označiti pri podpori svoje ime. V Kranju je bil agilen odbornik »Dijaške kuhinje«, y Ljubljani pa prav takšen blagajnik »Podpornega dija-škega društva« na II. drž. gimnaziji.
V  svojem   predmetu   je   slovel kot strokovnjak in odličen  praktik.   Pri spisovanju    slovenskih     srednješol-skih knjig po novem učnem nacrtu je bil marljiv sotrudnik; sam pa je pre-delal Matekovo aritmetično knjigo za nižje gimn. razrede tako temeljito, da jo smerno  po  pravici  imenovati njegovo originalno delo. Slog v tej knji-gi je jedrnat in lahko umljiv, vse vaje natančno    preštudirane    in preraču-njene.
Izven sole je posvečal v pro-stem času najvec Ijubezni Sokolstvu.
V  sokolske vrste je stopil v Kranju, kjer je bil  najrednejši    obiskovalec članske telovadbe. Pohitel je na vse zlete in je bil večkrat sodnik pri raznih tekmah — članstvo pa ga je visoko čislalo in spoštovalo.    Ko se    je preselil v Ljubljano, se je takoj pri-glasil k ljubljanskemu Sokolu. Telo-vadil je redno v   vrstah   starejšega članstva še do letošnjega    majnika.
i"akoj drugo letu je bil izvoljen za odbornika Ijubljanskega Sokola in letos v tajniški odsek za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1913. Splošno se je zelo živahno za-nimal za sokolsko gibanje in oči so se mu zaiskrile radosti, ko je izvedel, da je v težki tekmi za prvenstvo Slo-vanskega Sokolstva zmagal Slovenec Stane Vidmar. Se na bolniški postelji je zadnje dni svojega življenja z velikim zanimanjem ogledal krasne prizore triumfalnega praškega zleta, ki jih je prinesla »Zlata Praha«. — Poles? telovadbe je gojil kole-sarstvo in turistiko. Na kolesu je prepotoval ne samo domaće pokrajine, ampak tuđi Nemčijo. Švico, Fran-cosko in Italijo. tuđi neravno udobne dalmatinske in bosanske ceste mu nišo bile neznane. Z nahrbtnikom na plečih pa je bil dober znanec naših planin.
Sociainega in družabnega življenja se je udeleževal zlasti v Kranju. Ondi je bil več let občinski svetova-lec, načelnik prometnega in olepše-valnega društva, odbornik »Čitalni-ce« in »Planinskega društva«. V po-litičnem življenju ni sicer javno na-stopal. bii pa je zaveden, odločen Slovenec naprednega mišljenja! V občevanju je bil prijeten in vesel dru-žabnik. svojim kolegom pa zvest in odkritosrčen tovariš. — V Kranju si je izbral družico za življenje, toda neizprosna sinrt ga je po preteku kratkih štirih let neusmiljeno iztrga-la iz kropa svojcev. ki ga bodo tako težko potresali. Težka izguha pa je zadela tuđi njegove prijatelje, učečo se mladino in narod sploh. za katere-ga prospeh je vedno deloval.
Pred leti si ie nakopal na kole-sarski poti po Dalmaciji hudo bole-zen malarijo, ki je zapustila svoje zle posledice v njegovem zdravju. Po-čutil se je tuđi zadnja leta zdravega. toda zavratna bolezen je glodala po mnenju zdravnikov že poldrugo leto na njegovem zdravju, ne da bi on sam to opazil. Zadnji mesec pa je iz-bruhnila s tako silo. da je unicila v kratki dobi dveh tednov krepko življenje. K zadnjemu počitku so ga spremili poleg sorodnikov mnogošte-\ ilni njegovi tovariši, znanci in dijaki, na čelu izprevoda pa je korakala deputacija Ljubljanskega Sokola z zastavo. Turobno je plapolal na njej žalostni trak — zadnji pozdrav pre-zgodaj umrlemu. zvestemu bratu.
Odličnemu šolniku in kremenite-mu značaju časten spomin in lahka mu zemljica!
Od vemega tičenca v hvaležni spomin!
Dnevne vesti.
-f Narodne delavske orsaolzaci-je so klerikalcem še bolj antipatične, kakor mednarodne delavske organizacije. S socijalnimi demokrati se namreč da govoriti — to so pokazale obč. volitve v Mostah — narodne delavske organizacije pa s klerikalci sploh ne paktirajo, ker so klerikalci narodno indiferentni in delavskim težnjam sovražni. Najmočnejša vseh narodnih delavskih organizacij je v Trstu. Le-to gledajo klerikalci že dolgo časa po strani in zdaj so na-posled planili nanjo s starim orož-jem, namreč z deniuicijantstvom. »Slovenec* denuncira tržaško narodno delavsko   organizacijo,   da ie še
bolj revolucionarna, kakor socijal-nodemokratična stranka, da je anti-militaristična in da goji svobodomi-selni radikalizem v duhu kombizma in herveizma. »Slovenca« pri tem nič ne ženira, da kombinizem in her-veizem drug drugega izključujeta. Combes je izvedel na Francoskem ločitev države od cerkve, a je pri tem postopal v smislu demokratične-ga nacijonalizma in kot patrijotičen Francoz, med tem ko je Herve anti-nacijonalen in stoji na stališču, da ni nič na tem, če si Nemčija podvrže Francijo irr jo germanizira. Pa take lapalije nišo se nikoli ovirale »Slovenca« pri njegovem plodonosnem delu. Ko je enkrat narodno delavsko organizacijo temeljito denuncira! kot državi, cerkvi in narodu nevarno in socijalno nič vredno, je pa šel korak dalje in predlaga ustanovitev velike jugoslovanske delavske organizacije na kršćansko demokratični podlagi. Torej poklerikaljenje delavskih organizacij — in utemeljuje to s tem. da bi bila taka klerikalna organizacija močna jez proti — socijalnim demokratom. >,Slovenčev« predlog bo brez dvoma v delavskih krogili vzbudil — veliko veselost. Resno o njem govoriti se pač ne izplača.
-f Socijalni demokratje v luči moščanskih občinskih volitev. Revo-lucijonarni duh. ki so nanj socijalno-demokratične stranke tako zelo ponosne in protiklerikalni boj. ki delajo zanj v svojem časopisju naravnost velikansko, ćelo barnumsko reklamo prekašajočo propagando, je v vprav čudni in malo sijajni luči za-blestel ob nastopu jugoslovanske soc. dem. stranke pri občinskih volitvali moščanskih. Ta nastop človeka, ki je sam naklonjen socijalizmu, pa tuđi v socijalno demokratični stranki organizirane samostojno misleče sodruge naravnost sili, da premotre to sramotno dejstvo, ki je tem gnusnejše, — ker se kaže v njem vsa ogromna nedoslednost —, čim glasnejši je poziv na neizprosen. skrajen boj, ki ga je nedavno temu v gostobesednili uvodnih člankih oznanjala »Zaria dan na dan proti eni izmed najko-ruptnejših strank na svetu, proti »slovenski« klerikalni stranki. Med vrsticami. a tuđi kar naravnost se je bralo v onih bojevitih člankih, da je predvsem potreben skupen boj vseli protiklerikalnih življev na Sloven-skem proti tem političnim propali-cam. ker sele takrat, kadar bo uniče-na ta gnjilobo ljubeča zajedavska družba, bo možen pošten bo] med slovenskimi strankami. E>a, tako se je bralo in naiven bralec, ki ne mis!: na to, da je papir potrnežljiv, potr-pežljiv ne samo v rubriki dnevnih vesti, temveč da tuđi na uvodnem mestu brez vsakega protesta prena-ša, kar je vtisnil nanj tiskarski stroj. se bo čudom čudil. ako primerja to bojevitost v teoriji s praktičnim udeistvovanjem proerrama naše soc. dem. stranke. Razvitje rdeče zastave, ker je prodrla klerikalna lista. urnobesni, v celoti povsem izmišljeni in neupravičeni napadi na narodno-napredno stranko, na drugi strani pa molk, inolk —. ali pa Ie ponizno, dobrikajoče se bevskanje socijalno-demokratičnega glasila napram vsem brezštevilnim protipostavnostim in goljufijam klerikalcev, vse to priča nepobitno, koliko je socijem okoli »Zarje« v resnici ležeče na tem, da se zatre in ugonobi klerikalna gola-zen. Naj bi bila ta gnusna epizoda v protiklerikalnem boju soc. dem. stranke na Slovenskem glasen me-mento vsem prizadetim, glasen me-mento tuđi vsem pravovernim socijalistom, zakaj dejstvo, da so dobili socijalno-demokratični kandidati lc nekaj nad 40 glasov. je — če že ne obupno, — pa gotovo vse prej kot zadovoljivo; razun tega pa tuđi o tem naši socijalisti povsem upravi-čeno tuđi sami lahko dvomijo, da bi prineslo tako postopanje v bodočno-sti kakih trajnih protiklerikalnih ali strogo socijalnih uspehov. Ni naša naloga in tuđi naš namen ne, kazati socijalistom na tem mestu v vsej na-goti njih grehe in napake, a to je gotovo, da stranka, ki ima v svojem programu najskrajnejši in najdosled-nejši boj proti klerikalizmu, temu iz-koriščevalcu in zastrupljevalcu Ijud-stev in ki ta boj tako rafinirano vse-povsod razglaša, ne bo pridobila na svojih pristaših, ako bo v praksi na-stopala na tak nečuven način kakor je nastopila pri občinskih volitvah \ jMostah. Zlasti bodo na redko sejani oni samostojno misleći ekstremni značaji, ki so kvas vsake stranke, ker novih ne bo, izmed starih pa jim tuđi lahko marsikdo obrne hrbet, če bo stranka proglasila svoj moščan-ski nastop za običaj in pravilo.
-f Čuki — tatovi. Znano je, da so si čuki »izposodili« kroj od Sokolov, ta bi s tem preslepili ljudstvo, da bi mislilo, da so Čuki — Sokoli. Toda tako češko, kakor slovensko ljudstvo je prebistro in prebrihtno, da bi ne opazilo prevare, zato ve prav dobro razločevati med Sokolom in Čukom. Čuk pač ostane Ćuk, če se tuđi   opremi   s sokolskim per-
in ****■__________________________________________________SLOVENSKI   NAROo.                                                                                           Stran 3.
iem. Cnkom pa Je »jzposojevanje« na račun Sokola že tako prešlo v meso in kri, da brez tega ne morejo več živeti. Po sokolskem vzoru pri-reiajo tuđi češki Caki zlete. Večji tak zlet nameravajo letos prirediti v Kromčni na Moravskem, Kot vabilo na ta zlet so izdali velike plakate s krasno slfko. Tuđi to sliko so si pošteni Caki »izposodiH« od — Sokolov. Slika na njihovem plakatu ni rtamreč ničesar drugega kakor kopija slike »Levja sila«, ki jo je za VI. vsesokolski zlet v Pragi naslikal akad. slikar Simunek. Ta kopija se razločuje od izvirnika samo v tem, da je rdeča srajca Sokola prebarva-na modro, da so spremenjeni napisi in da je mesto ptica sokola na prapo-rn naslikan orel. Kromeriška »Hana« priobčtije v svoji zadnji številki reprodukcijo lepaka. naslikanega za vsesokolski zlet v Pragi, in kopijo tega lepaka, izdano za zlet Cukov v Kromerižu. Ker so si Čuki že vse -»izposodili* od Sokolov, si mislijo, da imajo pravico, da si ^izposodijo* tuđi sokolski plakat. Toda to »izpo-sojilo« ni ničesar drugega, kakor navadna tatvtna, za katero bodo Čuki dajali odgovor pred sodiščem.
-1- Socialni demokrati in želez-ntčarjf. Včerajšnja »Zarja < na kratko -.^mOa. da so zoper občinsko volitev v Mostah liberalci vložili pritožbo. Ne pove pa. ali so tuđi socialni demokrati vložili pritožbo. Oražem je namreč v svoji vsegamogočnosti za-vrnil vsa pooblastila rehižbencev iažne žeteznice, ki so bili za časa vo-
♦Av zadržani v službi. S tem, da so-. :_i!ni demokrati nišo vložili pntožbe proti temu evidentnemu teptanju vo-fflnega reda. so dokazali, da nočejo
-^topati državijanskih pravic usluž-:pv južne zeleznivc ;^ da *o 'snježni klerikalcem za milodar v obh-ki štirfh mandatov v občinskem svetu moščanskem. Zelezniearji že zdaj vpostevajo to izdaialsko   postopanje svojih rdečih voditeliev ter obraća jo 'no bolj hrbet tem psevdovodite-
,m delavstva.
4- Socialno - demokratska »Zar-
ja« se silno huduje, da je vlada raz-
!?avila v Tržiču mandata izvolje-
..: občinskih    odbornikov    delavca
Vidica  in  delavca  Dečmana.   Mi  pa
Ivprašamo. ali ni bil Anton Kristan ":~*t. ki je prvi v Spodnii ^iški po-jI one, ki so vložili rekurz proti občinskim volitvam, namavedejo v svojem rekurzu. da je bil na nedo-r isten način iz voljen   delavec   Po-
Icnta? — Ćukarski napad. Čuki vedno ^fI prakticirajo nauke, ki so jih doli od dr. Kreka.   V nedeljo zvečer . podnaCelnik šentlenartskih Cukov Janez Moskerc iz Zadora napadel v Fužinah Viktorja Kocjančiča ter ga i nožem nevarno ranil na glavi. Kakor kaže,   bo dr. Krek lahko v naj-krajsem času koraka! na čelu arnia-tt čukarskih pobiialcev.
—  Odlikovanje.   Cesar je poće-iii lastniku   tvrdke Ignac Klcinmavr J\ Fed. Bamberg. Otomarju B a m -^ e r g u star.   viteški   križec Franc "oiripovc-Ra reda.
—    Alojzija   VVindischer t.   Po
^lgcm in hudem   trpljenju je snoči
I^mrla ga. Alojzija NVindischer, ... kr. davkarja vdova. mati tajnika *rgovske in obrtne zbornice g. dr. Fr. NVmdischerja, siara sele 59 let. Pokojna blaga gospa in vzorna mati, m je vedno živela samo svoji rodo-vini, je uživala najiskrenei.se spoŠto-v anie v vseh krogih. B di ji zeinlH-^a iahka — rodovini naše iskreno sožalje.
—  Umria   sta danes   v   deželni bolnici črkostavca gg. Viktor S t a -r i n iz Ljubljane in Mihael A r k o iz Zapotoka   pri Sodražici.    Bodi jima blag spomin!
—  Klerikalci   so res svoje vrste Ijudje.   Ko je v Tomačevem gorelo,
so naprednjaki nič vpraševali, ka-*ega mišljenja so prizadeti. Ljnblja-na se ni zmenila za to. da so v To-mačevem klerikalci, videla je samo, da so pogoreici in župan ljubljanski ie bil prvi, ki je v imenu mestne ob-čine pogorelcem priskočil na pomoč. Tuđi drugi so kaj dali in »Slavec* je priredit veselico, da pomore pogore!-cem. Župan na Jezici je poslal tako našemu listu kakor »Slovencu* zahvalo. iMi priobčujemo to zahvalo danes, »Slovence« je pa to zahvalo ; orabil, da je ni priobčil, nego le Slavca« zasmehovaL Će liberalci klerikalnim Ijudem pomagajo. jih klerikalno glasilo za to zasmehuje! So res svoje vrste Ijudje, ti klerikalni. Tomačevci bodo to postopanje ♦Slovenca- še znali cenrti!
—   Nevama   zabava.   Poročali smo že včeraj,   da je v nedeljo zvečer   priplul v Ljnbljano balon,   ki je padel v mestu na tla in sicer na vrtu poleg Uniona ter tam zgorel.    Balon je bil primitiven in zato nevaren. Ko je padel na tla,   je tako gorel, da je bila Bambergova niša vsa ožarjena. Ce bi bil padel    na    kako slamnato streho, na kak kozolec ali sploh na stvari,   ki se rade unamejo,   bi bila iahko nastala velika nesreća.
»
Grntllalčar v SoteskL    Zaic, po
domaće Bašč, ki je pred nedavnim časom pokazat Sokolom vrata svoje gostilne, se zelo pritožuie, ker so ga napredni gostje popolnoma opustili. Baje hoče dati gostilno v naiem.
V  Kamniku je bil v nedeljo shod katoliških  »jugoslovanskih«  dijakov-abiturijentov. Ta zadnja beseda je v včeranjšnjt naši notici pomotoma izostala, kar se naj popravi.
Volitve v Tržiču. Da ne bo kakih nesporazumljenj, konstatiramo, da gospoda Frana G r o s a, nadučitelja v pokoju na Javorniku, ni zamenjati z nadučiteljem - izdajico Petrom Grosom, bivšim nadučiteljem v Zagorju ob Savi, bivajočim sedaj v pokoju v Tržiču.
Državno podporo v znesku 30(10 kron je dovolilo notranje ministr-stvo sporazumno s finančnim mini-strstvom vsled povodnji 1. 1911. oškodovanim posestnikom v občinah l>ovje. Kranjska gora. Gorje in Jesenke.
Iz Boštanja ob Savi. Občinske volitve v Boštanju so se vršile J6. ja-nuarja t. 1. Zmagali smo sijajno na-prednjaki na vsi crti. Pometli smo iz občinskega odbora vso neporabno šaro. Hudo se je zdelo posebno mo-žičkoma. ki sta menila, da imata privilegij sedeti v občinskem odboru, ter da bode eden ali drugi nezmo-žnežev zasedei županski stolček s Kerinom na čelu. Vložen je pa bil rekurz po »znanem« Kerinu proti volit-vam, ki so se vršile po vsem točno iu pravilno, katere je vodil gosp. glavar sam, katerega spoštuie vse prebi valstvo celega glavarstva radi njegove mtKlrosti in pravičnosti. Hne 27. julija t. I. je bil puhel in neutemeljen rekurz od oblasti zavrnen, kar smo mi tuđi pričaknvnH Ct1 Ino, p1*-. 1 ■;UiNaiijc KiCiriN.*kwv. v ^ dobi rc-šitve rekurza, je spričevalo, da sami pričakujejo za njih neugodne rešitve. Samo svojeglavni Martine je menil, da predere s svojo trdo butico niočan in trden zid. Lojtra, po kateri je mi-s'il baje splezati na mastno dekanij-sko faro Leskovec, se mu je spod-rnaknila in menda tuđi zlomila. Sla-boznana »kiklja« pa naj na znanje vzame, da je vsega spoštovanja vredni gospod glavar še v Krškem, da ni tam le za kratek čas nameščen voditelj glavarstva. Pravica je zma-kala, v saj drugače tud ni moglo priti.
Okroini zdravstveni zastop v Idriji je v svoji seji dne 29. t m. skle-nil predlagati deželnemu odboru, da imenuje za okrožnega zdravnika v Idriji g. dr. Branka 2 i ž k a, sedaj občinskega    zdravnika v Trbovljah.
Uaiii je v Idriji v soboto popold. trgovec in posestnik Peter V i d -mar, oče sodnega predstojnika Fra-na V i d m a r i a v Bovcu, in tast no-tarskega kandidata Frana Tavzesa v Idriji. Pokojnik, ki je dosegel starost 73. let, je bil odločen in zvest somiš-Henik narodno-napredne stranke v Idriji- Bil je eden prvih bojevnikov za narodno in napredno probujo mesta Idrije. Deloval je več let kot sveto-valec v idrijskem občinskem odboru. Bodi vrlemu našemu somišljeniku obranjen trajen in časten spomin.
V a most    življenja v Zagorju ob Savi. Mnogo se je že v tem listu na-glašalo, kako ravna trboveljska pre-mogokopna družba s svojimi  usluž-benci  in  delavci.      Pri   izkorišcanju njih  zmožnosti  in  moči  se ne ozira niti na najpriprostejše zakone zn var-stvo človeškega življenja, a ru!niska oblast to mirno gleda in trpi1  Pred kratkim bi se bila v shrambi z.i ben-cin zgodila kmalu velika nesr* ja, in le slučaju je pripisovati, da ni 'ahte-vala žrtve dveh mladih življem. Mla-doletnemu Cešnovarju  se je pri pol-njenju   bencinovih     jamskih     svetilk razlilo nekoliko bencina na tla, katerega je ta, ne poznajoc nevarnosti. z žveplenko vžgal. V trenotku je  bilo seveda vse v plamenu in le po čud-tiem naključju je ostal Cešnovar ne-poškodovan, med tem ko je njegov tovariš Marn, ki je bil tuđi v blizini, dobil nevarne opekline na obrazu in po rokah. Zakaj se ravnanje z ben-cinom da v roke tako mladim, skoro otrokom?   Nedavno  bi   se  bila  tuđi kmalu zgodila strašna nesreća v tu-kajšnjem kamnolomu, ki je last trbo-veljske družbe. V vznožju  kamnolo-ma je stala baraka, ki je služila za shrambo raznega orodja. Proti vsem predpisom  se je hranil v tej  baraki tu^i smodnik. Vsled iskre železniške-ga stroja, ki vozi tam mimo, se je baraka vžgala ter zgorela. Slučajno je bii smodnik moker ter so ga pravo-časno še mogli odstraniti, drugače bi se bila zgodila lahko strašna    katastrofa, ki bi zopet zahtevala več člo-veških  življenj.   Pričakovati  bi  bilo, da bo zadela trboveljsko družbo ob-čutna kazen, a oblasti menda čakajo, da se zgodi prej nesreća.    Rudniško vodstvo   opozarjamo   fudi,   naj   ven-dar kaj ukrene v varstvo človeškega življenja in naj se ne igra z ognjem!
— Samomor biagainflui zavaro-valne družbe »Jadran«. Iz Zagreba poroćajo: V nedeljo dopoldne se je pri železniškem mostu Čez Savo obe-sii bivši blagajnik falirane zavaroval-nice    »Jadran«,    Josip Stnbcnhofer.
Stubenhofer je bi! osumljen, da je pri »Jadranu« poneveril velike svote in je bil proti kavciji na prostih nogah. Samomor je najbrže storil iz strahu pred glavno razpravo.
O aferi neke** Crnogorca v Pra-gi so v zadnjih dneh imeli mnogo pisati nemški listi. Pisali so, da je član crnogorske deputacije pri odkritju spomenika Frančišku Palackemu z Imenom Plamenac, ostal v svojem hotelu dolžan 291 kron in da je osle-paril razne praške dame, s katerimi je pričel ljubavno razmerje, za znatne svote. Da se razvidi, kako zlobno znajo gotovi listi zavijati resnico, konstatujeino, da dotičnik ni bil član crnogorske deputacije pri odkritju spomenika Franćišku Palackemu, marveč šofer tvrdke Laurin & Kle-ment iz Mlade Đoieslave, ki ]e bil zaposlen pri avtomobilnem prometu med Kotorom in Cetinjem. Mož je torej navadni > hohštapler^, ki nima prav nobenih stikov s člani crnogorske deputacije v Pragi.
Elektroradiograf »Ideal . Spored za torek, 30., sredo 31. julija in če-trtek 1. avgusta 1912: 1. Izlet v Ural-sko pogorje. (Potovalna slika.) Samo zvečer. 2. Zigotto lokoniotivni spre-vodnik. (Velekomično.) 3. Strašna ura. (Drama.) Samo popoldne. 4. Fric in mali psiček. (Igra 61etni Fric Abelard.) 5. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodi jaji, šport, moda itd.) 6. Rodbina Falkenberg. (Zanimiva drama v dveh dejanjih.) Samo zvečer. 7. Najnovejši čin Morica. (Velekomično.) Igra Prince. — V soboto, dne 3. avgusta: Ženski detektiv.
Gibanje ljudstva v Ljubljani. V 11. četni tekočega leta, to je v dobi od 1. aprila do 30. juni ja t. 1. je bilo v Ljubljani 137 porok, dZ\ porodov (med njimi 20 mrtvih); 11 otrok je bilo pozakonjenih; 297 ljudi je pa umrlo, med njimi 149 tujcev.
V Ameriko se je včeraj hotel od-peljati leta 1S93. v Stražnem vrhu rojeni in v Dobliče pri Črnomlju pristojni Matija Kump in leta 1893. v Blokah rojeni Anton Troha, še pred-no sta zadostila vojaški dolžnosti. Nakana se je pa obema ponesrecila, ker ju je tik pred odhodom na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin aretoval. Prvega je spremljal nek rojak. ki je svoj čas v Ameriki že bil. Izročili so jih deželnemu sodišcu.
Poskušen samomor. Včeraj popoldne je v samomorilnern namenu na Starem trgu št. 34 pila 241etna služkinja Marija Purkartova iz Go-lega pri Ljubljani karbolovo kislino, vsled česar so jo napadli taki krči, da je začela klicati na pomoč. Na lice mesta došli zdravnik ji je dal prvo pomoč ter odredil, da so jo z rešil-nim vozom prepeljali v deželno bol-rtišnico. Nesrečnica je zapustila pismo, v katerem pravi, da je vzrok tega Čina nesrečna ljubezen.
Karambol. Minuli teden je nek kolesar peljal v mesto nekaj daću podvrženega blaga, ne da bi se bil javil pri mitničarju. Tam nahajajoči se mitniški paznik se je vsedel na kolo ter se takoj peljal za njim. Ko ga je dohitel in ga pozval, naj se ustavi, sta trčila po naključju s kolesi sku-naj in je paznik pri tem padel s ko-lesa ter se na roki in stegnu znatno telesno poškodoval.
Pri kraji krompirja je zasačila včeraj na Ljubljanskem polju paznica neko žensko, katera je bila nakopala Ze precej krompirja. Paznica ji je odvzela krompir in usnjato torbo ter jo potem ovadila.
OolS je plačal. Ko se je včeraj nek brivec izselil iz stanovanja in je stanodajalka zahtevala stanarino, jo je začel ta tepsti, pri tem je zadel dveletno stanodajalčevo hčerko po obrazu in jo na levem čelu znatno peškodovat.
Nesreća. Včeraj popoldne je 11-letni učenec Anton lanežič pod nekim kozolcem na Ilovici v starem že-lezju našel kos cevi, ki je bila na-polnjena z neko eksplozivno tvarino, česar pa Janežič ni vedel. Dečko je začel cev prazniti z nekim žebljem, pri čemur mu je cev eksplodirala in mu na levi roki odtrgalo dva prsta in mu jo sploh tako poškodovalo, da so ga morali odvesti v deželno bolnico.
Kolo izposodil si je v nedeljo pri tvrđki Peter Škafar na Rimski cesti za par ur nek brezposelni trgovski sluga, katerega še do danes ni pripe-Ijal nazaj. Kolo je tvrđke »Adler«, crno emailirano, ima navzgor zakrivljeno, že enkrat popravljeno ba-lanco. in je prostega teka.Tovamiška številka je 134.577 in je vredno 90 K. Pozor pred nakupom.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega koldvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 67 Hrvatov, 21 Slovencev in 17 Kočevarjev. V Heb je šio 17, na Dolenjsko pa 20 Hrvatov.
Izg»hU )e neki gospod denarni-co, v kateri je imel 20 K denarja. — Neki zavirač je izgubil sprevodniško ročno torbo. — Gosp. Karei Meden je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 22 K denarja. — Gospa Ana Bro-
vetova je izgubila zlato pleteno za-pestnico. — Gospa Neža Aubljeva je našla zlat privesek.
Opozorilo. Misne posestnike ix>-zivlja 1. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani na današnji oglas v inserat-nern delu našega lista.
Dne 1. avgusta 1.1. dospe v Ljub-Ijano elitni koncertni orkester Any Rittsteiger z Dunaja in igra v kavar-ni  »Central«.
Slovenska Filharmonija koncer-tira jutri na vrtu hotela Llovd (Karei Tauses), Sv. Petra cesta št. 9, Dirigent gosp. kapelnik P. Teplv. Zače-tek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Društvena naznanila.
Odbor „Društva slovenskih čas-nikarjev" v Ljubljani izjavlja, da g. V. F. Jelene ni bil nikoli in tuđi sedaj ni član tega društva.
Veselični damski odsek za veselico dne 4. avgusta t. 1. v Spodnji Šiški ima prihodnjo sejo v sredo dne 31. t. m. ob pol 8. uri pri Ančniku. Vabijo se vse cenjene dame, ki se zanimajo za priredirev, pa sodelovanja še nišo priglasile, naj se udeleže tega sestanka in pa sestanka v petek.
Sokol v Idriji praznuje dne 4. avgusta t. 1. svojo 151etnico po sle-dečem sporedu: V predvečer v pi-varni pri „Crnem orlu* : „Tožna ljubav *, drama v treh dejanjih. Dne 4. avgusta ob 8. zjutraj praktično vež-banje ljubljanskih prostih vaj. Ob 10. uri seja župnega vaditeljskega zbora. Ob 12. uri seja župnega odbora. Ob 1. uri skupen obed. Ob 2. uri pop. skušnje za javen nastop. Ob pol 4. uri javna telovadba na šolskem trgu. Po javni telovadbi veselica v pivarni in na vrtu hotela „Crni orel". Vstop-nice za igro se v predprodaji dobi-vajo v trgovini gdč. Leni Lapajnetove.
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko) proslavi v nedeljo 4. avgusta t. 1. svojo trideset-letnico z veliko vrtno veselico v re-stavravraciji g. Iv. Avsenika. Za veselico je med ljudstvom mnogo zanimanja, ker bo koncertovala godba in bo dokaj razne zabave. Upamo, da bodo druga si. društva dobro zasto-pana.
Dom na Vršiču. Kranjskogorska podružnica S. P. D. otvori v nedeljo 4. avgusta s primerno slovesnostjo „Dom na Vršiču". Odhod iz Kranjske gore bo ob 9. dop. Od Kranjske gore do doma na Vršiču je 2 in pol do 3 ure hoje, pot je složna, tako da je mogoče se peljati z vozom do vrha. Dom na Vršiću je elegantno opremljen, ima posebne spalnice, veliko obednico in je  bogato oskrbljen.
Izpred sodišča.
Ka ženske   razprave   pred   okrajnim sodišeem.
Lucija Orehkova — klerikalna agita-
torica in branjevka v Mostah — ob-
sojena.
Povodom agitacije za občinske volitve v Mostah, pri katerih so dosegli klerikalci tako klavrao in dvomljivo zmago, se je posebno odlikovala v klerikalnem štabu tud! vrlo znana Lucija Orehkova, žena paznika v prisilni delavnici in branjevka.
Ta zaslepljena ženska se je tako udinjala klerikalcem, da gotovo zasluži, da ji podeli vodstvo S. L. S. častni red »Sladkega korenčka« brez takse za njeno neumorno in požrtvo-valno delo za obstoj in napredek kle-rikalnega gospodarstva vr obČini Moste. Kakšno je to gospodarstvo nam ni treba poudarjati, ker bo pač interesentom znana novejša zgodovina moščanska in sodna kronika, v koli-kor ta tangira moščansko občino in njej na čelu gerenta Oražma. V tej svoji novi službi pa je žena pozabila, da ni imuna, če tuđi je v službi kle-rikalcev, in da ne sme zaradi tega njeni sicer zelo gibčen jezik prekoračiti gotovih mej, kjer ga pograbi ka-zenski zakonik. Zato je postala klerikalna mučenica moščanska in nova žrtev v listi klerikalnih zaslepljen-cev. Pred občinsko pišamo je bilo, ko je naletela ta vzorna žena na naprednjaka Franca Novaka. Začela ga je takoj obdelovati in zmerjati in je v svoji vnemi rabila psovke, ki jih pošten mož tuđi od take ženske ne more prenesti. Novak jo je zato tožil in včeraj se je vršila obravnava. Žena je tajila in zavijala resnico koli-kor je pač mogla, pomagal ji je tuđi njen zagovornik, toda vse ji ni nič pomagalo. Verodostojne priče so pod prisego potrdile obtožbo in Orehkova Lučila je bila obso§ena zaradi žaljenja časti na 20 kron globe in v po-vriKev vseh stroškov. Če bodo klerikalci, njeni zapeljivci, zadovoljni s tem svojim novim uspehom pred sodiŠčem, dvomimo.
Naprednjak!,
prispevalte u Narodni sklad!
Razprava proti atentatorju ]ukiću.
VZagrebu, 29. julija.
Poročali smo, da je Jukićev zagovornik dr. Prebeg stavil prediog, naj se Jukića da na opazovalnico za umobolne, češ, da duševno ne samo ni normalen, marveč da je naravnost blažen. Svojemu tozadevnemu pis-menemu predlogu je priložil kot dokaz, da je Jukić res abnormalen, pe-sem, ki jo je le-ta zložil ob času, ko Čuvaj še ni bil kraljevski komisac Ta pesem nosi naslov: »Zlotvor«. Ker te pesmi hrvaški listi ne smejo priobčiti, jo priobčujemo mi, ker se nam zdi na sebi velezanimiva, saj nam daje globok vpogled v Jukićevo notranjščino in njegovo psiholično življenje.
Pesem se glasi tako-le: Na lubanjama ljudskim tiran Od pusta blaga diže prijesto I uspinje se na njeg miran, Na uzvišeno sjeda mjesto, Prezirno motri svijet. »Hosana!« ljudstvo viče; A tiran? — Njeg se i ne tiče Hvalospjev. Jedan kret NjegVe ruke — gvoždje zveči: Jedan mig tek — i bez riječi Nijema straža stvara — muk U prah pada roblje, puk, Skriva oči; Sam se koči
Tiran. S ljudske krvi vrele Gori bijesom, A iz oka iskre, strijele, Prijete tr'jesom. Sve u prahu, Sve u strahu; Samo jedna duša prava Odrekla se uma zdrava 1 ko luda Kojekuda Hodeć zbori: »Bože! Bože!
Ja te molim.« Al zaludu__
Crni tiran sve već može:
I na općem on će sudu
Sudit svijetu
Pravdu kletu.
I ko luda
Sam vrhuda;
Došulja se i pod prijesto,
U zakutku nadje mjesto,
I ko luda,
Sablast huda,
Carala je, mrtve zvala
I dozvala tajne sile:
— Barut — i sve, Što le znala,
Da bi ljudske krvi pile;
Pa lubanje šuplje puni,
A smiju se milijuni.
I luda se smijat stala.
Lubanje je pozdravljala:
»Zdravo, bratske šuplje glave,
Novog vijeka katakombe!
Kopam u vas — svece prave —
Uskrsnut će žive bombe__
0  — to nije pusta šala, Spasitelj će bit budala!«
1  ko luda Fitilj svuda Veže, mota,
Ah. — grozota ...
Iskra plana,
Fitilj gori,
Luda banu,
Braću kori:
»Ustaj roblje,
Sve nas čeka
Smrt i groblje,
Zipka meka!
Bježi! Bježi!«
Zalud zove.
Sve u mreži tiranove
Vlasti
Voli gadno,
Golo, gladno
Pasti
Na tte,
Da se višoj sili moli
Al' gle:
Usta pako i djavoli!
Zažari se nebo cijelo,
A zatutnji zemlja — ah;
Poždrije prijesto pakla ždrijelo
I tirana isti mah.
Lubanje su jošte dugo Letjele po zraku; Ludjak stas, pa se rugo Motreć groznu raku: »Mučenici! Zdravo! Zdravo! Izdajnici! Pravo! Pravo! S tiranom ste skupa pali, \ luda vas jako žali! Ne znam pravo, da li ima Božjeg suda, Ja sam luda;
Al ću na njem reći svima. Svoga vijeka mrtvoj djeci: Ja sam zlotvor, vi ste sveci!« *           *
To Jukičevo pesem je na koncertu srednješolske mladine, ki se je vršil neposredno pred proglašenjem Cuvajevega komisarjata, deklamiral Slovenec Gostinčar, o katerem je svoječasno poročal »Slovenski Narod«, da je bil radi suma, da je v zvezi z Jukićevim atentatom, areti-ran v cerkvi izpred orgelj, na katerih je baš igral, ter odgnan v ječo. Gostinčar je bil kasneje izpti-šcen. Gospodom pri »Slovencu«, ki se tako zek> v potv svojega obraza
Stran 4.____________________                                                                 SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    172 Stev.
trudilo, da hi Jukića sedaj naprtili naprednjakom, novcmo na uho, da )e ta Gostmčar prepričan klerikalec, ki Se tuđi član kJerlkalnesa hrvaikesa akademičnega društva »Domagoja« v Zagrebu. Kot tak je rmel tuđi službo organista v eni izmed zagrebških cerkva. Morda bo sedaj ^Slovenee« tuđi tega mladeniča skušal naprtiti naprednjakom! ■— Zanimivo je, da }e Jukić v zgoraj citirani pesmi po-vsem jasno povedal, kaj da namera-va. da* napovedal je v naprej, da bo zaradi svojega Čina proglašen za blaznega, saj pravi v pesmi: »Samo jedna duša prava odrekla se uma zdrava. . Spasitelj će bit budala!« — Kakor stvar stoji, je toliko kakor gotovo, da JtikiO ne bo obsojen na smrt na vešalih, kakor to predlaga obtožnica.
*          (Telefonsko porocilo.)
Zagreb, .*0. ioliia. Včerai so obi-skali zdravniki psihijatri obtoženca Lnko Jukića, da preiščejo in ugotove njegovo duševno stanje. Izrek psihi-jatrov se ni znan.
Med časnikarji vlada veliko ogorčenje vzprieo razpravnega po-ročila v uradnih ^Narodnih Novi-nah«, da Jukić samo simulira, da je duševno bolan. Drugi listi ne smejo pribiti niti objektivne resnice, docim ie vladnim listom vse dovoljeno. V časnikarski loži je vprasal nekdo po-ročevalca »Narodnih Novin«, kdo da je oni pobalin. ki si je drznil to pisati. Poročevalec pa ye strahopetno ob-inolknil; s tem je dokazal, da se sam sramu je svoje lopo\ šcine in da je res subjekt,  vreden   vsega  zaničevanja.
Obravnava se je pričela danes ob Y4 na 9. zjutraj. Jukića sta prir-e-Ijala dva redaria — jako močila čio-veka — brez orožja, in sta ga posadila na obtožno klop. Za njimi pa sta šla dva oborožena orožnika. Ko je prišel v sodno dvorano sodni senat, je nastala strašna scena. Jukić je skoči 1. ko je zagleda! sodnike, na klop, obrnil se proti redarjema in za-klical s silnim glasom: Ali ste vi po-rotniki? Kaj delate tukaj?
Stražniki so skočili k Jukiču, da bi ga pomirili. Jukić pa se je okrenil ter skočil proti vratom. V tem trenutku sta se zakadila vanj dva straž-Hika in dva orožnika. Jukić liri je po-rinil od sebe in ponišil z rokami 4 sprednje klopi. Ena izmed ten klopi ie padla na nekega stražnika. Borba med stražniki in Jukićem je trajala več minut in je napravila skrajno 1 r.učen vtisk. Razburliivemu prizoru je napravil konec predsednik \Vend-ler. ki je odredil, naj se Jukića pusti iz razpravne dvorane. Nato je Juki-ćev zagovornik dr. Prebek pono-vil bvoj nredlog. naj se da Jukića v opazovalnico za umobolne, ker je nad vsak dvom jasno, da duševno ni «đrav.
Državni pravdnik dr. Marko-vić se ie protivil zagovornikovemu predlogu. Senat je sklenil, da se ima razprava nadaljevati v Jukićevi od-sotnosti.
Dr. Prebek: Skieniii ste, da bodo psihijatri med razpravo opazo-vali JukiOevo duševno stanje- Kako laj ti vešcaki sedaj Jukića opazujejo, ko ni navzcč pri razpravi. — Predsednik: Psihijatri bodo izdali svoje mnenje na podlagi Jukićevih izpo-vedb v preiskavi. — Dr. Prebek : ie nato oštro kritizira! ten*1er!eiiozno porocilo uradnih »Narodnih Novine, izrekel svoje začudenie, da uradni list tako nepošteno na^topa proti ob-tožencu. ki se ne more braniti in slede katerefu se vodi proces, ki bo odloćil o njegovem življenju ali smrti, ter prosil predsednika, nai *Narod-ne Novine - pozove, da poročajo strofo objektivno. — Državni pravUnik dr. Marković se je seveda protivi! tej prošnji ter naivno pristaviU da se njemu zdi. kakor da bi »Narodne Novine« vendarle korektno pisale. — Predsednik je nato izjavit, da nirna te moči, da bi mogel liste prisiliti na objektivno poročanje. Ob--nem je zrazil svoje začudenie, da je hil Jukić v preiskavi popolnoma mi-ren, sedaj pa je silno razburljiv in nervozen ter pripomnil, da ie to morda posledica gotovih vplivov, katere bo treba se preiskati. Nato je Wend-ler čita! zapisnike o Jakićevem zasli-šanju. Iz teh zapisnikov je razvidno, da je bil Jukić pri policiji zaslišan š e s t k r a t, da je kategorično izja-vil. da ie po atentatu nameraval izvršiti samomor in da ie atentat M-mislil in izvršil po lastni inicijativi. Nadalje je iz teh zapisnikov razvidno, da bi bila policija nad vse rada konstruirala neko zvezo med Jukićem in glasilom hrvaško-srbske koalicije »Pokretom«. Tako je na primer stavila policija Jukiću tole vpraša-nje: Zakaj ste vi in ostali dijaki zaha-jali, dasi ste Prava§i, v uredništvo >Pokreta«. — Jukić: Zahajali smo tja v času dijaške stavke, a takrat nismo pazili na strankarska pripadnost kakšnega lista. Glasom nadalj-nih protokolov je Jukić naglašal, da so on in njegovi tovarili o zvezi s Srbijo in o odstranitvi kralja Petra govorili samo v šali. Med drugim je
Jukića vpraial policijski kotnisar: Ali %U ImH tatinu* t veze t SrM}o? — Jukić: Kot prava* (OpecariftM na to »Slovenca«!) aisen Inel nobe-nh intimnih vezi s Srbilo. Med čitanjem Jukićevih zapisnikov je predsednik pokazal za boj ček, v katerem so bile bombe in mali brouinig revolver, s katerim je Jukić streljal. Nato je odredil kratek odmor v svr-ho, da se Jukića povpraša, če bi bil voljan prisostvovati sodni obravna-vi. Po odmoru je predsednik nazna-nil, da je Jukić prišel k razpravi. In res ob V4 na 11. so stražniki in orož-nik zopet dovedli Jukića v razprav-no dvorano
Ko je zagledal senat je kakor zblaznel jel kričati: Jaz se ne bojim krvnika, obesite ne takoi! Obesite me lakoj! Predsednik: Prosim vas bodite mirni. Jukić : Čuva ja privedite semkaj. Predsednik : Vi torej nećete biti miren? Jukić : Ne! Čuvaj nai priđe semkaj. Čuvaj je morilec, ta je največji zločnec. Predsednik: Ali ste razumeli obtožnico? Jukić: Ne mene, Cu-vaja denite pod obtožbo!
Nato se je Jukić okrenil, potisni! stražnike v stran ter odhiteh skozi vrata. Jukičev zagovornik dr. Prebek y daljšem govoru naglaša, da zapisniki narejeni z Jukićem nisu verodostojni. Jukić je nesporno ne-normalen. Policija ga je imela v za-poru vklenjene^a na rok ah in nogah. V ječi sedi sedaj v tapecirani čelici brez vrat v kletki, da ga orožniki lahko pod ne vi in ponoči opazujejo. Ta dejstva dokazujejo, da ga ćelo v jetnišnici srnatrajo za nenormalnega. da torej ni res, kar zatrjujeta predsednik in drž. pravdnik. da bi se bi! TircJ ^1.., '.i\f mi\.' mirrn .-ašal kakor pravita. l>r. Prebeku je odgovarjal drf. pravdnik, dr. Marković zatrjujoč, da so se vse one var-nostne odredbe gede Jukića ukreirile samo zategadelj. da bi ne izvršil sa-memora, ker kot inteligenten ciovek pač ve. kaj ga Caka. Na to je predsjednik jel zasliševati obtoženca Giu-ra Cvijića, 15 let starega stavh-nc^a praktikanta. Cvijić. ki ic vide-ti dokaj inteligenten. ie izjavit, da je obtožnico pac razumel, vendar se ne smatra za krivega. Med dijaki ni bilo nobene tajne organizacije in nihče ni Jukiću prigovarjal. naj bi izvrsil atentat. Jukić je z mislijo na atentat prišel v Zagreb in ie takoj s prva, ko so se seznanili ž njim, govoril o atentatu. Zato je napravil nanje vtisk ne-normalnega človeka. Tako je na primer Cesarca imenovat duh sveti. Morvatinu pa je opetovano rekel, da bo policijski šef v bodoči jugoslo-vanski republiki. ker je prav tako dr-zen kakor naša policija. (Smeh v av-ditoriju.) Res ic, da je on, Cvijić, za-stavil svojo uro. ter dal za uro dob-ljenih 8 kron Jukiću, vendar pa ni vedel, zakaj bo le-ta ta znesek pora-bil. Med danasnjo izpovedjo Cvijiće-vo in njegovimi izpovedbami naha-jajočimi se v policijskih protokolili je opažati veliko nasnrotje. Na vpra-šanje. kako si ie ta nasprotja tolmači-ti je Cvijić iziavil. da so njegove iz-povedhe netočne in krivo protokoli-rane. Ob pol 1. te predsednik preki-nil obravnavo. Oh 1. se bo nadalje-valo zasltšanje ostalih obtožencev.
Razne stvori.
*  Generalni  tajnik   južne   želez-nice umri. V   nedeljo   zjutraj je   umri generalni   tajnik jtiž.   železnice   d*    Al-fred  Herman  v starosti 50 let.
88 let ni starec najboljši te-kač. Iz Novega Yorka poročajo: V nedeljo se je vršila tu tekma v teku. Zmagovalec je bil 88 letni Škotec Andergon.
*   Na maćeha streljal. Iz Curina poroćajo:   V nedeljo  popoldne  je   19 letni Evgen Bagler Iz Miihlhausna med prepirom   dvakrat    ustrelil   na    svojo mačeho ter jo smrtnonevarno ranil.
' Kolera na Ogrskem. V občini Mindszeut so se zopet dogodili slučaji kolere. Neka kmetica je umrla. Već oseb je zbolelo na sumljivih znakih. Oblasti so prepovedale piti vodo iz Tise.
' Ker mu je žena umrla. Iz Pra-ge poročajo: Krojač Karei Aleksander iz Sošovic je včeraj na polju večkrat ustrelil na svoja dva sinova ter ju smrtnonevarno ranil. Nato je samega sebe usmrtii. Čin je izvrsil iz žalosti, ker mu je umrla žena.
*  Roparski umor polkovnika. Iz Novega   Yorka    poročajo:    Polkovnik Roquette,   ki se  je odlikoval v burski vojni, je bil predvćerajšnjim v svojem stanovanju umorjen. Policija dozdaj še ni zasledila morilca. Morilec je pokra-del tuđi razne dragocenosti.
*  Železniika nt«r«6a.  Iz Pariza poroćajo:    Na   lokalni    železnici    pri Morlaixu  je skoćil s tira osebni vlak, v   katerem   je   bilo   polno   izletnikov. Več vozov se je prevrnilo.   Izpod raz-bitih   vozov    so   izvlekli    tri    grozno razmesarjena trupla.  Čez dvajset oseb je bilo težko ranjenih.
*  Nesreća ob moriu. Včeraj smo porocali,  da se je v Bricu na otoku
Regen   podrl pristantški most.   .Ber-
lioer Zdtttng am MittagM poroča, da ao včeraj dopoldne potegnili iz morja te sedem trupci. Dozdaj so torej potegnili iz morja 21 trupe 1.
*  Stavke.    Iz Bruselja   poroćajo: Generalni     svet     belgijske    delavske stranke je  raz poslat več milijonov le-takov,  v  katerih naznanja,  da bo začelo  v prihodnjem  tednu 600.000 de-lavcev z generalno stavko, ki bo trajala Šest tednov, če vlada ne dovoli splošne, enake in direktne volilne pravice.
*   Smrtna    nesreća    pri    sodni raipravi.   V  Oporto  se  je  pri  sodni razpravi    proti   voditelju   monarhistov Alsmeidi dogodila smrtna nesreća Eden od petih vojakov, ivi so stražili sodno dvorano, se je naslonil na svojo puško. Ta   se je   izprožila   in   kroglja   je   šla vojaku  v   glavo.   Vojak   je   bil   takoj mrtev.  Razpravo   so   morali   prekiniti.
*  Nesreće v gorah. Iz Inomosta poročajo:   Upokojeni   polkovnik   Aleksander Bussu   z   Dunaja   je   padel   z Rabenspitze   ob Ahenskem   jezeru   ter mrtev obležal.   —   Na Malenkopfu  pri lmstu je ponesrečila pri iskanju planink kavarnarjeva  hči Ema Kimmer iz Bre-slave.   Našli so jo mrtvo.    —   Z Rot-wande blizu Karerskega jezera je padel nadučitelj  N. Wiesnig   \z  Breslave   ter se   ubil.  —   Iz Solnograda   poroćajo: Inženir Lebe iz Traunsteina na Bavar-skem   je   ponesrečil   na   severni   steni Hohenstauina. Odtrgala se mu je vrv. Bil je na mestu mrtev. Njegovi sprem-Ijevald so se resili.   —   Dijak Ignacij Berger  iz Leobersdorfa   pri Dunaju je šel v četrtek   z dvema prijateljema na Salatalpe. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel v jezero Konigsee. Berger je utonil.    Truplo  dozdaj še nišo dobili.
*   Prodatalec   časopisov   izmak-nil nakita za 40.000 K.    V Szabadko bi moralo te dni dospeti draguljev za znesek 40.(^)0 K.    Poštna pošiliatev je pa izginila in po dolgcm iskanju se je dognalo, da je izmaknil posiljatev neki prodajalec Časopisov, ki je dragulje skril pri svoji materi. Oba so zaprli.
* Zločinec — umetnik. V Samos-ujvraru je že več let zaprt radi umora neki Aleksander Finta. S svojo neumorno pridnostjo si je pridobil veliko spretnost v kiparstvu.Njegovi proizvodi so vzbudili splošno pozornost in ga je radi tega tuđi eesar po-milostil. Krnalu bo lahko svobodno izvrševal inteligentni kaznjenec svoj nov, umetniški poklič.
*  Drzen bančnt rop y Kolinu. V
veliko banko A. Schaarfliausen v Kolinu je prišel te dni mož, ki ie govoril špansko in inenial španski de-nar. To pa je storil samo zato, da je odtegnil pozornost menjalca od ročne torbe, ki je ležala na menjalni mi-zi. jMed tem, ko je blagajnik denar menjal, je izginila torba, v kateri je bilo za 57.000 K raznega denarja. Blagajnik je opazil drzno tatvino sele  po odhodu  pretkanega roparja.
*  Lepe razraere. V Szegedinu je sta! pred sodiščem te dni    lep    par, mati in sin. Mati 541etna Marija Ko-pago je živela  s svojim lastnim     sinom, ki je 30 let star, v divjem zakonu. 2e vec let je trajalo to sramotno razmerje. katerega posledice so hili Štirie otroci. Za to razmerje je vedelo vse prebivalstvo. vendar ni nihče te-aa naznanil. Sin je pri obravnavi iziavil. da ga je mati že v nežni mladosti zapeljala. Mati je bila obsojcua na tn leta ječe, sin pa samo na šest mesecev.
Koliko je stalo odkritje Amerike? V Palosu, v Spaniji, so našli ^tarc račune, ki jasno dokazujcjo, koliko je stalo odkritje Amerike po Kri-štofu Kolumbu. Nabava in nprava malili ladii je stala približno l.^.«HX> K. Za kapitana in vse častnike je bila proračunjena svota 2OQ0 K, moštvo samo je dobivalo 6 K na mesec za ostbo. Prugi stroški šestmesečne vožnje 50 znašali 23.000 K. Ce se vse te vsote sešteje, se komaj dobi okroglo 40.000 K, kar stane danda-nes samo vožnja v dveh oddelkih najmodernejših in najbolj fino oprav-IJenih velikih parnikov, iz Evrope v Ameriko in nazaj.
*  Aretiran prodajalec nenravnih slik. V Parizu so aretirali 71letnega starca, ki je prodajal razne nenravne slike. Pri tetesni preiskavi so    našli vev  zavitkov  fotografičnih     posnet-kov. Ko so potem preiskali tuđi njegovo stanovanje, so našli ćele zaboje nenravnih   fotografičnih     posnetkov, ki so    predstavljali    najnesramnejše orgije mladih deklic. Tuđi slike v naravi so se nahajale med njimi in si-cer so bile slikane na nekih utrdbah. Preiskava je dognala, da je    starec dobival slike od neke ženske, ki je v kaznilnici. Proti staremu razpeče-valcu se je uvedlo sodnijsko posto-panje, vendar so ga morali radi sla-bega zdravja izpustiti iz zapora.
4 Iščslo se mladi moijel Zanimivo dogodbico se javlja iz morskega kopališča na pacifiški obali v blizini Los Angelesa. V hotelu Virginija, največjem hotelu kopališča, biva mnogo mladih dam v spremstvu staršev ali nadzorovalnih dam. Sam# neka] Hm manjka! Vse te razne rod-
bine trpe na pomanjkanju mladih gospodov. Seveda maHjka gospodič-nam brez gosp#dov zabave. StarŠi so se radi tega posvetovalitkaj jim je storiti tn sklenili so, da pozovejo po-sestnika hotela, naj takoj preskrbi zadostno število mladih gospodov, ki znajo plesati, so Še prosti in damam na razpolago. Će jim posestnik hotela ne ugodi, odpotuje 150 gostov dalje. Posestnik hotela sedaj inserira po listih,da išče mlade gospode, ki bi hoteli vstreči stavljenim pogojem dam, in da jim plača na mesec 125 K in prosto oskrbo v hotelu. Skoraj gotovo mu ne bo treba dolgo Čakati na uspehe inserata, posebno Če se vpo-števa, da znaša najnižja najemnina v tem hotelu »samo« 500 K mesečno.
*    Izganjanje Židov na Ruskera.
Iz različnih ruskih gubernij poročajo, da so začeli izganjati žide. Iz TelŠija v guberniji Kovno so izgnali 150 židovskih družin. Iz Aleksandrovskega v guberniji Vilna ie mnogo židovskih družin dobilo povelje, na] zapuste inesto. Tuđi v lekaterinoslavu je dobilo več sto židovskih družin ukaz, naj v najkrajšem času zapuste mesto.
*  Ekscesi zaradi prevelike dra-ginje.    Iz Brodvja poročajo: Zaradi naraščajoče draginje živil    je prišlo tu do velikih kravalov. Množica se je navalila na stojnice   kmetov,   ki so podražili  živila.  Navzlic  intervenciji orožništva, so razdjali stojnice, raz-metali po tleh živila, polili s petrole-jem ter zažgali. Kmetje so pobegnili. Od tega časa bojkotirajo kmetje tu-kajšnji trg.
*  Zopet   napad na smodnišnico.
Iz Kašava poročajo: V nedeljo pono-či so skušali izvršiti atentat na era-rično smodnišnico, ki je 30 kilome-trov oddaljena od mesta in v kateri se nahaja ćela zaloga streljiva tu-kajšnje garnizije. Okoli ene ure po-noči je zapazil vojak Simon, ki je stal na straži v oddaljenosti kakih 30 ko-rakov nekega neznanca, katerega je po predpisih pozval, naj se ustavi. Ker se pa neznanec ni odzval pozivu, ga je vojak še enkrat pozval. Takoj nato je vojak streljal. Neznanec je odgovoril z revolverjem. Straža je bila takoj alarmirana; vendar ie pa napadalec med tem časom že izginil.
*   Kulturna  slika. Neki  turist, ki je potoval skozi Konjico v Bosni, slika v »Arbeiter Zeitung«  umor, ki je bil  tam  pred par dnevi  izvršen:     V ondotno tolerančno hišo je prišel neki tuj Turek, ki je šel v sobo z neko mlado, lepo deklico iz Hrvaške, ki jo je usoda pripeljala  tja. Naenkrat so zaslišali deklico klicati na pomoč. In takoj nato je vsa s krvio oblita pri-bežala iz sobe- Turek ii je porinil dolg nož v prsa. Predno je prišel zdravnik pa pomoč, je bila že mrtva. Pozneje je prišla sodna komisija,    nakar so prenesli  truplo nesrečne  deklice    v mrtvašnico.   Tam  so   30  secirali   ter nato zopet prenesli v tolerančno hišo. Ko je lastnica tehiše prosila duhovnika, naj blagoslovi truplo, je ta to prošnjo   kratkomalo  odbil.     Last-nica   ie  Šla  od  duhovnika  k  županu, od župana k duhovniku, da doseže za umorjeno dostojen pogreb. Toda vse ni nič potnagalo. Tuđi nišo dolgo ni-kogar   dobili,  ki  bi   nesel   deklico  k zadnjemu počitku. Po dolgih prosnjah se je neki mož k temu odloČil. Polo-žil je truplo na voz, s katerim je si-
er prevažal kamenje, in io izložil na polju izven pokopališča. Vojaki so jo potem zagrebli.                 /
Telefonska in brzojavna popocila.
Spravna pogajanja na Ogrskem.
Budimpešta, 30. juliia. Pogajanja med opozicijo in vladno stranko so dozorela že v toliko, da se je nade-jati uspeha. Opozicija stavlia te Ie pogoje: Demisija vlade, demisija grofa Tisze in celega predsedstva poslanske zbornice, temeljita korektura vseh protizakonistosti, potom novega parlamentar. sklepa in vo-lilna reforma na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Zarota   proti grofu Tiszi?
Budimpešta, 30. julija. Na policiji se je javila neka ženska, ki izjav-lja, da je v vlaku slisala tri neznance, ki so se pogovarjali, kako bodo izvršili atentat na grofa Tiszo.
Izprti delavei.
Budimpešta 30. julija. Tovarna Oauz S. je izprla več kot 1000 de-lavcev.
Eksplozija m požar.
Budimpešta 30. juli>a. V tovarni Berg S. je cksplodiral kotel. Na to so eksplođirali sodi z btndnom. Pol ure kasneje se je razletel še drugi kotel, nakar je začela tovarna goreti. Dva delavca sta mrtva, 4 pogrešajo.
Kardinal na smrtni postelil.
Rim, 30. julija. Kardinal Fischer leži v agoniji. Katastrofa je nciz-ogibna.
Revolucija v TurčiJI-
Carigrad, 30. julija. Danes se je novo ministrstvo predstavilo parlamentu, ter podalo izjavo, v kateri izreka absolutno prepoved, da bi se častniki udeleževali političnega življenja. Glede vojne z Italijo naglaša vlada, da je pripravljena skleniti mir, ako bodo mirovni pogoji v skladu s pravicarni in častjo turske vlade.
Carigrad, 30. julija. Vlada se je baje odločila, da za vsako ceno raz-pusti parlament in si je v to že izpo-slovala sultanovo dovoljenje.
Carigrad, 30. julija. Vojna uprava je poslala na dopust del reservi-stov v vilajetu Kosovo.
Carigrad, 30. julija. V Cesareji so povodnji povzročile veliko škode. Škoda se ceni na 2 milijona.
Solun, 30. julija. Pogajanja med upornimi Albanci in vladno komisijo, ki je bila v ta namen poslana v Alba-nijo so se razbila. Albanci so odklo-nili vsa nadaljna pogajanja.
Diplomati   lahko   gredo   na   dopust.
Berolin, 30. julija. Kancelar Beth-man Holweg se je izrazil, da je položaj zadovoljiv in da se ni nadejati da bi se rušilo evropsko ravnovesje. Zato lahko gredo diplomatje z mirno vestjo na dopust.
Strela udarila v vojake.
London, 30. julija. V Eastmai-tacu je nevihta zalotila oddelek vojakov na polju. 40 vojakov se je umaknilo pod neko drevo, v katero je koj na to udarila strela. En vojak je bil na mestu mrtev, dva podčastnika težko opečena, ostali pa omamljeni.
Smrt japonskega cesarja.
Berolin, 30. julija. Iz Tokija brzojavljajo: Mikado Mutsukito je umri ob trieetrt na 9 po japoskem času, ob 12 uri 43 min. pop. po srednjeevropskem času. Ves dan je oblegala cesarsko palačo tisočglava množica. Na trgu je bilo postavljenih več oltarjev, kjer je ljudstvo opravljalo svojo pobožnost. Dva evropska fotografa sta hotela napraviti fotografske slike, množica je to opazila, navalila nanje, ter ju pretepla. Oba sta težko ranjena. Neki Japonec je izvršil harakiri, zapustivši pismo, v katerem izjavlja, da žrtvuje svoje življenje za cesarja. Mikado je dolgo časa ležal v agoniji ter mrmral imena oseb, ki so igrale vlogo v rusko-ja-ponski vojni. Iz tega se sklepa, da je imel pred ocrni slike iz rusko-japon-ske vojne. Vse prebivalstvo je v znak žalosti belo oblečeno. Ob 3 uri 12 min. zjutraj je vlada izdala proklamacijo, da je stopil na prestol novi cesar.
Petrograd, 30. julija. Poluradui list „Rossija" pricbčuje* članek v katerem naglaša, da Rusija pojmuje veliko izgubo, ki je zadela japonski narod s smrtjo mikada Mutsukita in da priznave velike zasluge, ki si jih je mikado stekel za japonsko državo.
Bospodorstno.
— Gddaia vojaških konj v privatno porabo. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je ravnokar izdalo v obliki knjige določila 0 oddaji konj domobranske konjice v privatno po-rabo. Knjižica obsega 94 strani in je pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju v zalogi. Cena 50 vinarjev. Goji-teljem konj ho knjižica gotovo dobro došla.
Današnji list obsega 6 stran'.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik: Valentin Kopitar.
Lasfnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Žitne oene v Budimpešti-
Dne 30.  julija 1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.   .    za 50 kg 11 "59
Pšenica za april 1913     .   .    za 50 kg 1199
Rž za oktober 1912   ...     za 50 kg   9-40
Oves za oktober 1912    .    .    za 50 kg    9 48
Koruza za iulij 1912 ...    za 50 kg    8 92
Kornza za avgust 1912   .   .    za 50 kg   8 92
Koraza za maj 1913 ...    za 50 kg   7-44
Serravallo™
—------------—} i
ieleznato Kina-vino
Higijeiičat rizstita na Dnnaja 1906: Državno odlikoraiijc in čistni diplom k zlati kolajni.
iPovzročA voljo do jedi, okrepca živce, poboljša kri in je rekonvmlesoeittom in malokrraim zelo pnporočeno od zdrav-niSkiri avtoritct u Izborni okus.  n Večkrat  odlikovano.
j. sukavauOp t ii h. (hm mm
TmiT«AajrfcOTli#.            4464
172. štev.                                                                                                SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                  Stran S.
) greh tn smeh. j
Zahvala.
Podpisano županstvo potrjujc s tem prejem
I-^t od K 140-06 v. kot čisti preostanek vc-e pevskega društva .Slavec" prirejene dne nija t I. na ljubljanskem građu na korist elcem   v  Tomačevem.   Obenem   potrjuje : .   da so bili računi o dotiodkih in stroških ■% >»gied dani in da se povsem vjernajo.
Županstvo se zahvaljuje tem potom tako -^vskemu društvu  .Slavcc"   kot prireditelju te  j Veselice  kakor tadi vsem veledušnim darovat- | ^eni,  ki so prispevali  za to človekoljubno pci-•afitev.                                                              I
Županstvo   Ježića,   28. julija   1912.
Vllfan, župan.
Borzna   porodila.
L|ufcl|anska
.Kreditna banka v Ljubljani*.
Iratai kvrti  ^raajske bftt 30.   jalija   111?
4«, mafem rent« . . . . I 8710 8730 4-T - srebra« renta . . . . ■ <*>20, 9O"4O 4*. ivstr. kronsk* renta   .   . «   S7 10      87 30
i»: ogr. ,. „ . . < 873° *7 50 4* Vrsnfsko dežc*no poaoplo 1 93*50 i 9450 4«    k.o. Mke def. bvke    . |j    90 65 ;     91 65
St-««**.                 U
Scejke U I. l«6o «/.     .   .      1M37 — .   444 —
" „     M   M !S64.....              -     618--
ttske......2--30     292 50
"     Besel)ske   f.lsđtjc    .     27fr*O     288 50
!                      n.     .,       .! 25V25f   267 25
.     o*flke Mpotctite .   .    279 — j   7*1 -
~     duu. kom-mj-fne     .         48350 |   495 50
■v»tr. kredttn*   .    .    .     4^»-     W —
l]aH1|8nsUe         ...             0 .      75 50
"    flvttr.rdeč. krlia   .   . i   o2 -      58 —
" op. „ „ . . 35» 3*2* * btftffl-a . . . . .i »50, 3250 "    tmike......? 240-50;   24350
LjmH)Mske kredHne bftakc   .     *43*— ;   44^ —
knU.kttAim&L invoćn .   . ; *S325    654 25
Dtnu^te tartie draZbc .   .    ^36 - i   ^7 -
Jažiie ielealce        .    .    .   . ! 100-301   101-30
DriivMidaiik«   .    .   .    . || 716-40 ■   717 40
JtU !■! IVmIM.....j 9S6*80     997-80
Svmtenske benke.   .   .    J 281-50'   282-50
CekM        '"TT"-   .   -   -I   1V38      11*40
-Utrte........1117 75     117-95
^«JlH........J    95-55       95-75
L«             .......I    94 65       94 85
r3Hjj|*    *.......234-     255'-
ncicOnMJKnD |Mmk
Vtiiaa m4 at«jia S«T2            Sn*JI taMM M-7t ta«
29   2. pop.l 733 6      30^    sr.   jug  dd oblač.
„     9. rv. ; 732-2      19*3   si. svzh.     nevihta
I                                          i
3q    7. rj.   732-3      18*0   brezvetr. pol oblač.
Srednja   včerajšnja   temperatura   22 3", norm. 19*8". Padavina v 24 urah 13-3 mm.
I _±J
^M naznanja žaiostno veU,  da je pre- ^B ^M minul njegov član                            ^1
I Mlhael Arko I
^m              črkostavec              H
H danes v  torek, 30. julija ot> 7.  uri H
H zjutraj.                                        H
H      Pogreb  se vrši v  Zapotoku  pri H
^1 SodraŽici.                                     |j|
H       Ljubliana, 30. julija 1912.           H
■        Zahvala.        I
^1        Za vse srčne dokaze iskrenega   H
^H   so'utja   r^vođ^*^   ne^id^-    pre-   ^|
■|   tntke    :<ubc dvoje nepozaDnc ma-   ^M
■   tere, gospe                                ■
I Jdarijc tombar I
^H    in  za tako  častno spremstvo iz-    H
^B    rekam   vs^rn   sorodnikom,   prija-    H
^B   teijem in znancem, osobito pa si.   ^M
^B   pevsketnu     društvu    »Ljubljanski    ^|
H   Zvon«   za   tolažilno   petje   svojo   H
^|   najiskrenejšo zahvalo.                    ■
H        V Ljubljani, 30. julija 1912.        H
H 2677           Al^isli Lomtoar.   B|
r--------------------
t
I                 Potrte^a »cm aaznai^aMO *«scfll MtaimlMB, prijateljem
I        tn znancem žalost no vest, đa |e mSa ^^Mfcaft ta dtJbra mama, I        oztroma stara mama, sestra, tašča in svakinja, gospa
£l loj zija lUindijcljer
I                                     c. ktp. 4a«k«M-ja vdova
I       dttM» v pooedeljek   ob 9. ari   zvečer v 59. ietu  svoje   starosti
I       po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umi-
I       raroče mimo izdihnila svojo blago dnšo.                                 -678
[                 Pogreb bode v sredo, dne  31. julija  ob  4   poroldan   iz
I       hite žalosti Sv. Petra nasip ŠL 49 na pokopaiis^e k Sv. KrUu.
V Lj obijan i, dne 29. jultja 1912. Br. Fran Wln#i»chtwf sin. AloisiU Omem -     Wtndimchcr Marija Wto«»cber, h^eti^
I        tti—tl-M Wia41scaer roj. Safovic,              Fraa\ Omersm,
I                              snaha.                                 c kr. geometer, zet
I                                       Prri «tj 11 —hi poflNftai —ni Joup T«rk.
Potrtim srcem naz»an|amo vsem sorodnikom, prijateT>em tu ztian-[ ceoi prežaiostno vest, daje naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, i     trta ia sinaaa, gospa
Uršula Hočevar roj. Sever
soprocaai   posestnika in trgowca
danesypo dolgem, budem trpljen>u ob 1. uri zjutraj, previđena s S¥. zakramenti za umirajoč* v 44- tetu svoje starosti umrla.
Pogreb pudffi imjate se vrSi v *jredof dne 51. jiHtja ob 10. utrt zjutraj na muijavrsko pokopafiš^e.
Posmrtne mase se bodo služite v cerkvi Mater« Božje na Miri javi.
Pnporoćara© rajnko v *aoiitev io Mag spo<ain Mulja vi, doe 29. milija 191X
Jaaip   Moć#vmrv   soprog;    —    Orll,   ■**•*§,   &«4iBa-r?v   sinovi;   —
•affla, AlMm«, Amallla,  Bo«e«fla, hčerkef — BUrtia MlfV roj.
J-arćit, ta^ća.
Mesto drugega obvestila.
MPrSfriit  ^ADRIJAM9   M«WiamS
Stanovanje
s 3  sobami s pritikinami s  posebnim vrtom in  paviljonom
u olda za avonstov ali covembrov tennin
na Kuhnovi cesti  št. 21   vi nadstopju.
Tam je tuđi prosto stanovanje  1  soba
in kuhinja v podstrešju.
LlniitTOifliUposKttnLiDlillani
m ini! ĐosestDlke,
da prazna stanovanja
i    pravočasno naznanijo
¥   društveni   pisarni,   Oosposka 1    ulica &t 20, od 6. do 7. i večer.
I     Tuka)    se    dobijo    tuđi    vse    tiskovine, I     katere    hisni    posestniki    potrebujejo.
Slavo, ob^instvu  se vljudno   naznanja, da se priredi jutri
in vsako sredo pii ta vremenu
„Slovenske filharmonije"
v botelu Lloyd
Začetek ob 8. zveCer. — Vstopnina 40 vin.
: Za mnogobrojni:               Tauses Karei,
ofcisk se priporoCa                        hotelir.
Trgovsko iiosestvo
I             na Koroškem
I     v obćini    Galicija    pri    Celovcu   in  si-
|     cer   enonadstropna   hiša   z ^ostilno   in
I      trgovino z me§.   blagom,   s  3 posebnimi
gospodarski mi poslopji, kegJjiščem, prav
lepim   vrtom   dalje   zemlja   (grunt)   z
majhno hišo in  gospodarskim   poslop-
jem%   domaći   mlin,   turbinska   žaga za
i     deske,   vodna   moč,   naposled   sveta v
izmeri 35 ha, 43 a 19 rr.2,   vse stojeće v
I     najboljšem obratu, se za 55000 ugodno
|     proda     z   vso   opravo   vred. Naslov   v
|     upravništvo.   »Slov.  Narada«.           2676
Naznanilo.
i Riimo
v Diki ta v Zali pod Xrimom
i odda na 5 let i zakup
1. atgusta 1.1 ob 912. dopol9an
I    ▼ grafa Aaersporfa palaći v !•)«-Uiaai, fleipeaka «llea IS.       2661
^|^i~|||l^~|i^zzzi^~|~~~
DradDiSko hriiiln dnstri v Gradco
r.   Mm   M   ••   «•
Ojebni l^rcdit
Bnttln, mlada, tfW* vrtijnoi Hl.
ob najugodnejSih pogojih. —   Predstroškov ni. — Već v puospektih.
Hranllfli« vloge.
M rt^Mir iMi dNriap^li.....4 */,•/•
■    •    ™    *            •          •       •         *•   *^W   pi   •   /f  w
Stanje vlog:.......K 4,500 000
Jamstvo deleiev:.....K 5,600.000
|   JiiitlUae^Urt||aaa.Knktniaaarip22.
i      ■ !■■■)■■  MBfe ■ |MB ■ pa *. ■ !■ 4. MRMm
■■BBHHai^Hili^H
se sprejme takoj
pri                        2683
I Hftnjat IMDaa, Si. Wn mft.
Dva gospoda
se sprejmeta   2681
Da brano in stanovanje
s 15. avgustom.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Pristen dober
Ul llllufuu
se dobi  pri                  95
L. 5EBEH1KU U Spol SBKI.
Crsouskl lokal
prostoren,   z   večjimi   izložbenimi   okni
Uče ali tako! prevzame
dunajska tvormška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-bft z navedbo cene in event. skico pod ,V(ftrwirta 50001 na Dunaj, Postamt 83*
3zredna prilika! Trgovina i mešanim blagom
s Mko in gosiimo.
vsako posebej v svoji hiši, %B 4a tftkoi V xaknp, ker lastnik stopi v privatno življenje. Staro mesto, 2c 17 let obstoječe, trgovanje z deželnim: produkti, pol kilometra od pri-hodnje železniške postaje. Nadatka 60C0 K. Vpra^anja na E. Rdthel, Podzemel] pri Mettiki na Doleniskem.                    2oi2
Kavanuškega vaienta
iz boljše hiše
sprejme takoj kavama ,CentraK
U Hi agenti
zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski do voljenih srečk. Po-nudbe pod »Merkur«, Brao, Nova ni. 20.
Stanovanje
z 2 oziroma 3 sobami in vsemi pripađkt
se odda takoj ali za pozneje.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
V najeiTi ali na račun se išče
dobro idooa       ^54
gosti I na
Ponudbe je poslati pod:
„Gostilna" poštno ležeče, Ljubljana*
tepa mesečna soba
se takoj odda, eventuelno tuđi i Hrano.
Tuđi se sprejme neka) gospodov
na opoldansko hrano.
Poizve se: Turfaftkl trg it. 5, HL nadstr. ali pa trgovina Haring, Dvorski trg 1.
Lepo opremljena   z513
mesečna soba
zračna   in   svetla,   event-   z   električno
razsvetljavo, v elegantni hiši poleg de-
želnega muzeja,
se odda takoj  ali 5 1. avgustom.
Poizve se v Subičevi  ulici   štev. 3 v pritličjn.
Ol?:lic!
II sredo. 31. i. m. ob 9« u ni dopoldne
u proda vsa oprava, reglstrlrne blagajne
ter vse druge h konkurzni masi tvrdke ss        R. Drischel spadajoče pritikline.       k
Dr. Emil Stare,
odvetnik v Lintoljani kot upravitelj konkurzne mase tvrđke R. Drischel.
Prostoool jno sođno lavna dražbo
T ponedeljek, dne 5. avgnsta 1912 Une on 9. uri
se bode prodaja!o   na   licu   mesta   pod  jako  ugodnimi  pogoji   na  prostovoljni
sodni javni dražbi
zidano novo Io i 74 v Itepanli vaši na Rodelovem
z več sobami, kletjo, lasto im vodn jakom z dobro pitno vodo. Izklicna cena X0O) K, vadij 800 K. — NatanČnejši dražbeni pogoji se pozredo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodoega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
Mate Hafner,
2674                                                                         c. kr. notar kot sodni komisar.
jlnglešPco  sPcLacLišČe  obleTc
LjizbljcuruL, ^žestnž trg štev. &
naensn7'* ohdsijsho prodajo
poletnih oblok In sl&znnikov za. gospodo in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko redu* ========   ciranimi conami                        ■       f
i ii ■ m ■ n ii * v 'i ii.......i iii i .....0 p *i>* I   si* mam ■» i> n i» n.....i » n n m  mi* m m\m ■ nn m il
»»«•_______________________________________________SLOVENSKI   NAttOD.                                                                                   172 štev.
____^ ^   Jf ^at ^al lm ^—    I SPf**eaim ITWg>>M* ^*!'*?'*?!^.**''                                                  %m Sk Iv-^^^^I T^IL**                                  Zavaruje poslopja fn premičnine proti
■Bal A M ■■ ■ flV I BW ■■    I ^** *• ■*lmiMWI*"JW| lw«totaa-                                                   *^                                                •*                                                       požarnim Skodam po najnizjih cenah«
II ni II II I II I H II    | Cijafc  pod  tako  UfOfclinii   pOfOJi.kO   .•.   •   .%     naltHM   »firtialli    banka    W   Pragl.     .'.   -   --.   Škode cenjuje  takoj in najkulantneK
Wf B ^M LI 11J III lm U    I        °°t*n* đnifft zavarovminfca.         aVaMNal laaai ■ I^TIIJIMi — Isalaiam* eaJkMajat ta kapitali!« ■ U9,3tO.6O3a*l.   Uživa najboijši sioves, koder posluje.
iEmimmm  BH,|rttar„ s*r»k».    I ZUlfti  *   ^«*110   *«wovmiue   »•   * ***"* *fa vuiemm amnliia aaie 4ri*ve i utskozi slavansko-narodno npravo.   Dovoljuic i2 el'^"dobiaai izdatT10
■ doimtje   In   »mit  X MajlajoCiflti   te                         "--------------------------------      «•■   ^M^«il«   #•#••       ----------------------------------                     podporo  v  narodne   in občnokoristne
Z deiete in»jo prednost.             I ,o,                 ^m.                     ^   faggfc gflpfl,, , J^jjg   f'f^P"™- v   f fojjfl „Jjg fo,   ft   ^                    namene.
I Nizozemska zavarovalna dnuba za liniE I
■   se pri poroda za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas   I
■                      vojaske službe po najugodnejSih pogojih ter najnižjih premijah                     ■
I Zrnima *ikj Ime« Ma fftl thii 375 w&mm. — ham kucn Ma liti aktli 112 ailijmr I 1 Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradca I., Schmiedgasse 40, I I k|er sira«« ratlai, delavmi Mtrntfaiki ntk te» teto tofcra stat**. I
■                                              Nadzornik  za  Kranjsko :                                   611   ■
I == Ljubljana, Hrvatski trg £t. 4. ===== I
St. 19.5OL     ^m----^                 M____             -tf                                              2657
Ka podlagi § 26, aL a, b, občtnskega reda za stolno mesto Ljubljano prepoveđuje mestni magistrat iz ozirov na varnost oseb in prometa
izvoz i vsakovrstnimi vozovi, avlomoi. itooklii in kolesi
TZ- iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto ^Z
ter odreja, da se srne v nerazŠirjeoem delu Frančisknske ulice, t. j. počenši od poslopja »Učiteljske tiskarne« do vogala Dunajske ceste vršiti vozni promet z navedenim i vozili le v smeri od Dunajske ceste proti FrančiŠkanski cerkvi, ne pa nasprotno. — Prestopniki zapadejo zakoniti kaznt
Mestni   magistrat   v  Ljubljani,
dne 20. julija 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
RAZGLAS.
V smislu ukaza c. in kr. vojnega ministrstva, odcL 13. št 1201 od 1. julija 1912 namerava to preskrbeti
ohlebo in opremo iz asnfa in ksnihoviie
azck o« in lcr». vojestto,
potetn usnje in kozuhovino od 1. januari a 1914 dalje kot doslej potom privatne industrije. Zmožne in solidne tovarne usnja, katere se morajo združiti v zadruge, so vabljene, da se udeleže konkurence.
Povprečna denarna vrednost letne potrebe v mirnem času znaša po 848.000 K pri zadragah za monturne zaloge St 1. v Brnu, št. 3 v Gostingu pri Gradcu in št. 4. na Dunaju a. G. in po 1,456.000 K pri zadrugi za mofUurno zalogo v Budimpešti.
Pismene ponudbe morajo pri»peti vsaj
^^^    do 1. oktobra ob 12 opoldne    -
pri imenovanem ministrstvu in mora ponujajoča zadruga položiti vadij, ki znaša po 42 000 K za zadnigo za monturne zaloge zaloge št 1., 3. in 4. in 73 000 K za zadrugo za  monturno  za  Št.  2.
Natančoejši pogoji so oznaćeni v uradnem listu Wiener Zeitunp, potem v uradnih deželnih listih Grazer Zeitung, Klagenfurter Zeituog, Laibacher Zei-tung in Osservartore Triestino od 23 julija 1912, kjer je gori imenovana ponudba s pol no  v sebi do razglašena.
Ta ponudbeni razpis. kakor tuđi zasnotek pogodbe, formular ponudbe in vzorec garancijskega pisma je na lazpolago tuđi pri intendanci kornega poveljstva, pri montornih zalogah in pri trgovsko obrtnih zbornicah. Posamezni odtiski zasnutka pogodbe, formularja ponudbe in vzorca garancijskega pisma se nar oče lahko pri monturm zalogi v Brnu in zasnutek pogodbe 1 K, ponudbeni formular in vzorec garancijskega pisma pa po 10 v.
GRADEC, 26. julija,  1912,                                                            2652
C in kr. intendanca 3* kora«
----                                                            _
I         ^S^*                Zastopstvo le prvovrstnih to- I
I ^^BjPPHfc^Ss,       varen in priznano najboljših I I ^^^SK^^^L     koles „KINTA^ modeli 1912 I
Karei Camcrnlh & Ko.
I Ljubljana,   Dunajska   cesta   9—12. I
I           y     p-.           SjKtuhu trftvua s ktksi, awtmrjU svit- I
I   l^ff^^JSEp1 \ć%il*>y^w           vs* v   *°   strc>*<o   «P*da)<>^* dela in popravila.      I
I                                                                       pj     W*mv za avtoniobile, motor je i« kolcsa I
■H                                    ^                                                                                                                                                   I
■         f\           \ X^m^mm^BJbm^mm^mmW               vulkaniziranja.   tommmkm  \m  m9tm zm I
I   4^jffi^^^^S3JEItkfi^R^f*        ••••  •••• m v«sn|« z vidni vo- I
I       \^**b                                ■      ■*              aiati pojasnili brtzpkmtao mm razpotaf«. I
^ajajajBaMj
■ato rmM|w            2365
plsolnl stro]
M •#•• pr^tfa. Vprasanja naj se naslovijo   na   uprav.   »Slov.   Naroda«.
Hovo ziiaea ia
popolnoma suha,   visoko   pritlična,   v krasni
gozdnati   legi  v Savinjski   dolini,  z velikim
sadmm  in  zelenadnim  vrtom ter pol   orala
njive za deteln, se radi preselitve
■V  ceno  proda.   *VB
Zahtevajo se samo majhna naplačila. Ceneni Življenski pogoji, dobra zveza, mnogo inte-Hgence, prilika za lov in ribarstvo. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«.           2514
Tvornica  motorjev,
zelo solidna posebno glede kakovosti, poSi-Ijanja, cene'in plačilnih pogojev  5215
Sce samo dobro vpeljanc, marljive
zostopniks
za razpečavanje   tvorniških  izdelkov
proti visoki proviziji Cenjene dopise pod HMotor»ii Mro 62170* na anončno ekspedicijo Heinrich Schalek, Dunaj 1. Wollzeile 11.
Hotel pri pošti
v Kranjski gori  2494
se priporoča cenj. izletnikom, turistom io potnikom. — Novo opremljen! — Lepa poletna stanovanja. Dobra kuhinja.
^astnik   Jakob Pecar.
Zakonska     brez     otrok,    v    gosttlniški stroki  dobro izurjena,
ii^eta xa takol aU ¥ teku do X. nDvembra  v L)nbltami   ▼  Balena
ioialigiin
na račun.
Sprejmeta tuđi primeren prostor za ureditev vinotoča ali manjše gostilniške prostore s pobištvom ali brez pohištva.
Takoj^ne   ponudbe  na        "616
„Mestno potređoTalnico sa delo s   Ui atanovamla11 v Mmbliani.   n
Pozor!!
!!Za sladokusce!!
Na!finei?.a narr zna oha brez duha za družiti«, gsstilittt« jetfilnic«.
Naroćbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno poSto po povzetju v posodah po 9 k« 1« Mapr^i« vštevši omot,
franko   poštarina:
fino olje prima po    K 1 «0 — 2—  liter izredno fino        „      n 2*40 — 2 80      „
izredno subiime „      „ 3-— — 3*50      „ Cisto oliično fino    „      „      2?0
Naročbc s točnim naslovom prosim poslati   na skladisče olja
E«ka, iUm MutpM ParhU ftt t.
S spoStovanjem      —     ^     mm~—JL^
UhMIuul SotMritavwwa\ ^M^a
(nasproti glavne pošte)        2586
priporoča v sako vrstna knjigove&ka dela, mape, galanterijo, pastepartuje itd — Posebno moćna vez ia knjižnice, čita Inke in bralna društva.  Cene zmerne, delo solidno!
Izielki za nulin:
KorjmiidoU, girlaade, serpentine, balon-čki, zmlepke u laljivo po*to»moderni mali kuvertki za srečoto*, TStopoice (bloki). ::    Crnim smermm, po^reftba toinal    ::
■ ■HHHIII g^   po vseh kombinacijah na poljubno število let Istotako pla- II I|||PI|III*1   Čanje starih dolgov in si«din|enie v novo posojilo pod mnogo   I
■ lili III ■■ 0M   ugodnejiiimi pokoji. Diskretno in kulantno posredovanje. —   I
■ IIjIIIIIiI ' p    a kreditno pisarno, €lizabetna cesta4.
|    %B\Š VI HM — Prošnje samo pismeno. — (Za frankature naj se priloži •                             —--------~    znamk za 30 vin.)                               -- I
prednaznanilo. # Kavama 9Ccntral(,
prvi koncert
nanovo pridobljenega damskega elitnega orkestra Anny Rittsteiger z Dunaja,
Z   velespoštovanjem                        2672                  Stefan   MiholiČ, kavarnar.
St.  17.476.                    W^k                       ■
Razpis.
Za   raacširjenje   in   predelanje   vodo« voda v Selcih. obč. St. Peten na Krasu
na 5069 K 34 b proračunjena dela  in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 17- avgusta t* 1. ob 12ih opoldae podpisa-nemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje razširjalnih del pri vodovodu v Selcah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5° 0 stavbnih stroškov v gotovinil ali pa pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.                               I
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na I visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-l nudbeno razpravo.                                                                                                    I
Proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu vi navadnih uradnih  urah za znesek  1  K 50 h.                                                       I
Od deželnega odbora kranjskega       I
2668                                v Ljubljani, dne 27. julija 1912.                                      j
Naznanilo prodaje.
U Mmm sida Karla Lenteia. vinskega trgovca i M
prodala se bode
dne 1. avgnsta t. L na licu mesta v Znžemberbn
se nahajajoča obstoječa  iz okoli   123 h!  belega  in okoli   100 hl   rdečega   vina iz proste   roke
Prodala se bode tuđi v Žuiemberku se nahajajoča
TriELsIkzsL posoda
(hramni in transportni sodi), posamezno ali z blagom  vred.
Začetek prodaje ob 8. zjutraj v Zužemberku.
¥ L]abl]anif  dne  23.  julija   1912.                                                              2605
Dr. Ivan Tavčar
kot upravnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci«
I Zaradi opustitve
I                  raznih   vrst   perila   in    švicarskih   vezenin   posameznih
I                  prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.
I     Opreme za neveste
I                  Platno,   sifon    in    švicarske    vezenine    se   kupijo   zelo
■                    ugodno,   dalje   rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiči,   oprave   za
■                    .• / / .* .* .* kavo, nogavice in žepni robei. .• .* .• / .' /
mm žutoga i kr. # piiv. tovareo platna
I                in Tseh platnenih izdelkov Iferfcort Laager h Soha*
■                  inano   oajboijši   izdelki,    originalne   tovarniške    cene.
I    Oprane za novorolenčRe.
I Anton Šare ga