REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Podeljena odlikovanja
ČOP Hinko, Mozirje — Red zaslug za narod s srebrnimi žarki
BASTL Anica, GG Nazarje DSSS — Red dela s srebrnim vencem
DROBEŽ Franc, kmet iz Florjana — Red dela s srebrnim vencem
GRUDNIK Mirko, kmet iz Solčave — Red dela š srebrnim vencem
VERŠNIK Aleš, GG Nazarje — TOK lesni manipulat — Red dela s srebrnim vencem
VODLAK Vinko, avtomehanik — GG nazarje TOZD Transport in gradnje — Red dela s srebrnim vencem
ČOPAR Leopoldina, tehnolog — DO Elkroj — Medaljo dela
PAHOVNIK Štefka, kon-fekcionar — DO Elkroj — Medaljo dela
ROBNIK Martin, gozdni delavec, GG TOZD Gozdarstvo Gornji grad — Medaljo dela
ZUNTAR Janez, kmet iz Pobrežja — Medaljo dela
Srebrne znake OF so prejeli:
Konferenca osnovnih organizacij ZSS Gorenje-Glin, Vlado Lamut, Pavel Pukart, Maks Rajgl, Nada Remic in Ivan Robnik
Ob dnevu varnosti so prejeli:
Srebrni znak za zasluge za varnost Ivan Pungeršek in Ve-libor Lukovič. Bronasti znak za varnost Ludvik Petek in Ida Gerdina.
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Mozirje je na svoji seji obravnavala stanje in aktivnosti na področju podeljevanja državnih odlikovanj. Komisija ugotavlja, da izposa-meznih sredin že več let ni bilo pobud za podelitev odlikovanj, zato poziva delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva in druge sredine, da razpravljajo o tem, in podajo pobude za podelitev odlikovanj zaslužnim delavcem, funkcionarjem ali krajanom.
Osrednja proslava praznikov OF in 1. majaje bila v Mozirju. Slavnostni govornik Zdravko Novak med branjem svojih misli
Podcenjeno delo naših kmetov
Jože Mermal, Rade Rakun, Vili Marovt, Rafko Krznar, Pavla Trogar, Jože Urank in Ivan Presečnik
Srebrne znake sindikatov so prejeli:
Priznanje
Smartnemu
Letos je Zvezna konferenca SZDL podelila priznanje OF krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, zato poteka tekmovanje v okviru države. To visoko priznanje je dokaz vsestranskega prizadevanja vseh krajevnih dejavnikov za urejanje nalog in hotenj znotraj krajevne samouprave.
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti spada že vrsto let med najaktivnejše krajevne skupnosti v občini Mozirje. Posebno izstopa po svoji organiziranosti kakor tudi po vsebini in metodah dela pri povezovanju vseh strukturprebivals-tva in njegovem vključevanju v razreševanje lastnih in skupnih problemov, ki jih v tej, eni izmed najmanjših KS tako po velikosti kakor tudi po številu prebivalstva izredno uspešno razrešujejo, saj šteje celotna KS komaj okoli 700 prebivalcev.
Kriteriji za podeljevanje zveznih priznanj so zelo strogi. Tu ocenjujejo od uveljavljanja srednjeročnih načrtov, razvoja samoupravnih odnosov, uveljavljanja KO SZDL, razvoj političnih in drugih organizacij v kraju, urejanja in dograjevanja naselij do SLO in družbene samozaščite. In dobro delo je tudi tokrat poplačano z laskavim priznanjem.
Naša zadruga uživa ugled prizadevne organizacije, ki že vrsto let načrtno dela na posodobitvi kmetijske proizvodnje in večanju količin pridelane hrane. To so poleg vseh neštetih drugih nalog temeljna načela, po katerih si v zadrugi prizadevajo usmerjati razvoj kmetijstva v naši občini. Da je glede tega res odmevna, pričajo številni obiski raznih strokovnjakov iz države in zunaj nje. Če bi torej ne imeli kaj zanimivega videti, bi gotovo ne prišli.
Pred dnevi je našo zadrugo obiskal zvezni minister za kmetijstvo Sava Vujkov, spremljal ga je njegov sekretar, hkrati pa so bili z njim še predsednik komiteja za kmetijstvo SRS Milan Kneževič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in član KPO SOZD Merkator Tone Mastnak. Kot predstavnik občinskih teles je bil navzoč Ivo Kos, predsednik IS SO Mozirje. Razgovora so se udeležili še mag. Jože Kumer, direktor GG Nazarje, Valentin Mavrič, predsednik zadružnega sveta TZO, Oskar Slatinšek, predsednik IO Kmetijske zemljiške skupnosti naše občine, Mimica Jurjevec, predstavnica Aktiva kmečkih žena pri ZKZ in Jože Bider, član občinske konference SZDL Mozirje, Razumljivo je, da sta razgovor vodila najodgovornejša iz zadruge Lojze Plaznik in Ivan Acman.
Najprej je Ivo Kos predstavil v kratkih obrisih našo občino, poudaril njene značilnosti in gospodarski položaj. Pri tem je opozoril na neugodno struk-
turo prebivalstva in obsežno območje, ki ga občina zajema. Posebej je opozoril na naši dve obmejni krajevni skupnosti Luče in Solčava, ki sta uvrščeni med nerazvite. Omenil je tudi značilnost naše občine veliko dnevno migracijo delovne sile v sosednje občine. Gotovo temelji težišče našega gospodarstva na lesni surovini saj je tod prva industrija nastala prav iz veje lesne predelave.
Temu je sledilo pojasnilo direktorja Alojza Plaznika o stanju v kmetijstvu s posebnim poudarkom na prizadevanjih zadruge za vsestransko povezovanje zadružnih kooperantov v proizvodno celoto. Poudaril je, da je v dolini zadružništvo tradicija in da se to pozna tudi v zavesti kmetijskih proizvajalcev. Prikazal je posebnost hribovskih kmetij, ki so kljub proizvodnim težavam v glavnem ostale in sledijo koraku časa. Razumljivo je, daje proizvodnja v teh predelih otežkočena in je zato znatno dražja od tiste v nižinskem predelu. Na sploh so kmetije dobro opremljene in sodobno usmerjene, to pa je uspeh načrtnega dela zadruge in strokovnjakov, ne nazadnje pa dobrega sodelovanja samih kmetov. Zelo ostro pa je opisal nemogoče stanje v cenovni politiki kmetijskih pridelkov. To sili kmete v pasivnost in nazadovanje. Posebno težavno je sedaj v živinoreji, ta pa je glavna veja kmetijstva v naši občini. Mleko je daleč podcenjeno, tako pa tudi meso. Piščančjere-ja je močno nazadovala, to pa seveda ni dobro in ogroža redno oskrbo prebivalstva. Ni jasno zakaj se ob vsem tem, ko vemo kakšno je stanje, družba raje obrača na uvoz drage hrane, kot pa da bi poskrbela za normalizacija razmer v domačem kmetijstvu. Kmečki turizem je v občini doživel velik razmah, pa sedaj doživlja zaradi posojilnih pogojev nazadovanje.
Razvil se je odkrit razgovor med navzočimi, nekaj je bilo tudi pripomb s strani navzočih kmetov o položaju našega kmetijstva. Opozorili so, da smo prišli v nemogoč položaj, koje liter kisle vode več vreden
kot liter dobrega domačega mleka. Seveda takšno podcenjevanje kmetovega dela ne more roditi dobrih posledic. Skratka, obe strani sta povedali kar ju teži oziroma svoja stališča. Lahko bi rekli, da je razgovor potekal urejeno, dostojno in vsebinsko na visoki ravni.
Gostje in predstavniki zadruge so nato skupaj krenili na kmetijo Jožeta Bidra v Dol-Suho. Tam je predvsem tovariše iz Beograda zanimala dejavnost Bidra kot kmeta, pa seveda tudi kot izumitelja. Bidrova kmetija leži v ravnini, zato so si potem ogledali še primer hribovske kmetije in krenili v Šmihel k Francu Goličniku-Hriberšku. Tam so prisluhnili pojasnilom gospodarja o delu in življenju na takšni kmetiji. Pot jih je nato vodila k Jevseniku (Pavlu Goli-čniku), kjer so lahko videli primer kmetije s kmečkim turizmom.
Za vtise smo ob koncu poprosili oba predsednika komitejev za kmetijstvo.
Sava Vujkov: Prvič sem v tem delu Slovenije in seveda prvič v mozirski zadrugi. Zelo sem presenečen nad vsebinskodob-rim in odkritim razgovorom na zadrugi. Prikazano stanje je re- 1 snično in nič ni bilo pretiravanja. Skušali smo o težavah govoriti iz vidika obeh strani in pri tem smo se dobro razumeli. Vtis je nadvse dober, kmetje so prizadevni, delavni in zanimivi sogovorniki. Da so res urejeni se vidi na poljih, v hišah in gospodarskih poslopjih. Vse to je dejansko plod njihovih pridnih rok. Posebno sem vesel tega, da so v razgovoru odkriti, tehtni in realni, to je koristno, saj se pojasni vse, tisto dobro, pa tudi težave, s katerimi se srečujejo. Nikakor nisem imel vtisa, da so nastopali kri-tizersko, bili so stvarni, vse pa je izhajalo iz njihovega dela. -Daje tod bogata tradicija zadružništva je videti in občutiti na vsakem koraku, ljudje se dobro povezujejo v zadrugi, to pa je jamstvo za uspehe, ki so zelo vidni. Saj tako je edino mogoče prebroditi sedanje težave in
prepričan sem, da jih ti kmetje bodo! Odlično se človek počuti tod, tako v naravi, kot v kmečkih hišah in med ljudmi. Tu se dobro občuti komparativne prednosti, ki jih nudi kmetijstvo, pa tudi podpora, ki se tej veji gospodarstva nudi. Ob taki organizaciji sem prepričan, da bodo kmetje skupaj s svojo zadrugo uspeli premagati najtežje ovire, to vsem iskreno želim.
Milan Kneževič: Moja izjava je pač beseda domačina. Človek rad zahaja sem vdolino ob Savinji. Tuje opaziti izreden napredek. S področja kmetijstva gre gotovo za posebnost, saj je večina kmetij v hribih, pa je tudi tu opaziti izreden napredek, kar je gotovo posledica načrtnega dela zadruge in dobrega sodelovanja kmetov z njo. Seveda brez pridnih rok in naprednega mišljenja nebi šlo, dobra usmerjenost razvoja kmetijstva sama sebi ni namen, za tem je treba volje in pridnosti. To je vidno povsod. Izkoriščanje naravnih danosti je na zavidljivi ravni, to je posebno opazno pri živinoreji. Lahko trdim, da gre v naši republiki za nadpovprečno razvito območje, kar zadeva kmetijstvo.
Dosledna usmeritev, predvsem pa interes, pa organiziranost so načela, po katerih je dolina dosegla zavidljive uspehe v kmetijstvu. Lahko bi rekli, da so glede tega že na evropski ravni, to pa nekaj pove. Mozirska zadruga je lep primer uspešnega delovanja v kmetijstvu in v prizadevanjih za blagovno proizvodnjo. Gotovo bi bili uspehi še večji, če bi imeli bolj stabilno kmetijsko politiko, ki bi dolgoročno motivirala zlasti mlajše ljudi za delo na domačih kmetijah, da bi jim tako nudile socialno in ekonomsko varnost. Seveda moramo nujno doseči ukrepe, ki bodo ozdravili živinorejo in sploh kmetijstvo; tu gre seveda za zunanje vplive in ne za razmere znotraj same zadruge. Zato terjamo od pristojnih organov, da čimprej urede zadeve okoli cenovnih razhajanj, to bo v korist ne le kmetijstva, ampak celotne družbe.
Predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo Sava Vujkov pozdravlja gospodinjo na kmetiji Bider v Dol-Suhi
Prijateljem
Pri nas boste svobodni tako kakor smo lahko svobodni mi. Bratsko vas sprejemamo. Naša srca so vam odprta. Skrb za vaše otroke bo tudi naša. Kar bomo imeli, to bomo delili z vami. Nas dom bo tudi vaš dom, dokler ne mine nesreča.
To so bile prve ohrabrujoči besede, ki so jih čuti naši preg nanci po izgonu iz domačih og njišč, rodnih krajev Slovenije ko so jih v poletnih dneh len 1941 Nemci kot živino strpali železniške vagone in jih odpel ja li v njim neznani in tuji svet, kje. nihče ni vedel, kaj ga čaka, ka kšna bo nadaljnja usoda njegovi družine, Skromne, najnujnejši stvari, ki so jih sploh smeli vzeti, sabo, v kratko odmerjenen času, ko so morali zapustit dom, jim niso bile poroštvo z< preživetje. Pregnani so bili o. doma zaradi edinega greha, ke so Slovenci, ker so zavedni narc dnjaki, ki bi želeli svobodn živeti na zemlji svojih preč, nikov. Prav ti ljudje so bili prvem planu okupatorjeve g, izselitvenega načrta, da očistij družbo tistih, ki bi zaradi svoj narodne zavednosti najbolj ovi rali nemško raznarodovalni politiko.
Od skupnega števila 80.00 izseljenih ljudi je bilo v Srbij pregnanih okrog 9000.
Prihod v srbska mesta in va. je vsaj nekoliko razblin negotovost, sajjih je tamkajšnj prebivalstvo izredno gostoljul no sprejelo, delno premostil gorje, jim dvigalo moralo in kre pilo življenjsko voljo.
Pomanjkanje in domotožje s jim lajšali gostitelji, ki so taki spoznali njihov težak položa Družno so prenašali težave i trpljenje, tegobe in preganjanji Tudi otroci so se hranili, oblači in rasli po gostoljubnih kmečki domovih v vojni osirotele Srbij. bogate v ljubezni do trpečih, pr jateljev in sobratov. Delili so njimi kruh in streho nad glavi dobro in zlo, predvsem pa list pristno toplino in gostoljubje, I je še danes tako značilno z srbskega človeka.
Želimo, da bi večno živel zgodba o bratstvu in prijatelj, tvu med ljudmi in bratstvu me narodi, ki jih ni moč z ničemt očrniti in nikoli pozabiti, da i besede, izrečene ob slovesu le, 1945, ko so se naši pregnan, hvaležno poslavljali od svoji gostitejjev: »Nikoli ne bom pozabili vašega gostoljubja i pomoči v najtežjih časih, da bi: te vezi, stkane v najtežjih čas, večno ohranile, obiskovali , srečevali pa se bomo le ki gostje in dobri prijatelji.«
Dragi gostje iz Srbije, A boste v začetku junija spet pri: k tistim pregnanim Zgornjesav njčanom, ki ste jim med vojt nudili krov, želimo, da hi b deležni vsaj kanček tiste gos oljubnosti in domačnosti, kar s v najtežjih časih nudili našim, i so v nesreči v Vas spoznali r, prijatelje.
ZDRAVKO NOVA
Iz	dela Izvršnega sveta
Izvršni svet SO Mozirje je v tem mandatu kot eno izmed oblik dela vpeljal mesečne sestanke z vsemi direktorji delovnih organizacij in dislociranih TOZD. Zadnji je bil že deseti po vrsti. Ugotavljamo, da je udeležba zelo dobra, kar pomeni, da je takšna izmenjava mnenj dobrodošla in koristna za krmarjenje v delovnih organizacijah v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Izvršni svet izvaja to obliko dela predvsem zato, da smo tekoče informirani o vseh pomembnejših dogajanjih v organizacijah združenega dela, hkrati pa sproti opozarja na odstopanja od začrtanih ciljev in predlaga aktivnosti, za naloge, ki jih želimo opraviti v občini.
Za vsakršno odločanje in pravočasno reagiranje so pomembne celovite in sprotne informacije, zato mesečno analiziramo in obravnavamo tekoča gospodarska gibanja. Plansko analitska služba pripravlja podatke o gibanju fizičnega obsega proizvodnje, podatke o zalogah in prodaji blaga, gibanje izvoza in uvoza, podatke o izplačanih osebnih dohodkih v zadnjem času pridobivamo tudi podatke o bolniškem staležu za posamezne delovne organizacije.
Vsi navedeni podatki nam dajejo sliko o stanju v gospodarstvu za vsak mesec, Izvršni svet in druge organizacije se tako lahko sprotno vključujejo v razreševanje problematike na področjih, kjer lahko pomagajo in imajo vpliv.
Sestanki direktorjev so tudi mesto, kjer najprej obravnavamo tromesečnC rezultate gospodarjenja po periodičnih obračunih. Tako smo bili na zadnjem sestanku informirani o doseženih poslovnih rezulta-
tih v obdobju januar — marec 1987. Poudarjeno je bilo, da se ob analiziranju rezultatov 1. tromesečja letos že srečujemo z učinki nekaterih novih zakonov, kot je zakon o celotnem prihodku in dohodku, zakon o amortizaciji in interventnih predpisov o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Na rezultate gospodarjenja v
I.	tromesečju vpliva tudi sezonski značaj proizvodnje, ki ima negativne posledice predvsem na področju gozdarstva, gradbeništva, kmetijstva, turizma in v komunalni dejavnosti.
Sprememba zakonodaje in sezonski vplivi imajo posledice v finančnih rezultatih, tako ponovno evidentiramo izgubo v štirih OZD oz. TOZD,zopti-mizmom pa lahko ocenjujemo rezultate treh največjih organizacij GLIN-a Nazarje, Elkr-oja in MGA Nazarje.
Na zadnjem sestankuje bila izražena bojazen nadaljnjega plasmaja nekaterih naših proizvodov, zato smo se dogovorili, da bo ena letošnjih prioritetnih nalog poslovodnih organov ponovna in temeljita raziskava domačega in tujega trga, ker sedanje razmere kažejo, da bodo morale posamezne TOZD še bolj prestrukturirati proizvodnjo.
Direktorje tudi sprotno informiramo o pomembnejših aktivnostih v občini, tako smo na zadnjem sestanku podali informacijo o predvidenem začetku gradnje kolektorja na relaciji Mozirje — Nazarje, o dogovarjanju s PTT Celje o načinu združevanja sredstev za širitev PTT omrežja v občini v razgovorih s predstavniki SOZD-ov, v katere so vključene nekatere naše organizacije združenega dela.
Rezika PLAZNIK
Koristna srečanja po KS
V marcu so se po vseh desetih krajevnih skupnostih mozirske občine zvrstili sestanki, ki so se jih poleg krajanov, predstavnikov krajevne samoupravne ter družbenopolitičnega življenja udeležili predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta, predsednik komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje ter predsednik občinske konference socialistične zveze. Pobudo za te sestanke je dala občinska konfe-enca SZDL z namenom, da bi se zsi temeljiteje seznanili s problematiko v vseh krajevnih skupnostih, z oceno družbeno-političnega delovanja, z izvajanjem referendumskega programa ter s pripravami na četrti samoprispevek, obenem pa tudi z rezultati gospodarjenja v občini, z družbenoekonomskim razvojem ter z razreševanjem številnih nalog skupnega družbenega pomena.
Na občinski konferenci ocenjujejo, da je takšna oblika sodelo-'anja zelo koristna in plodna, saj ahko z njo navežejo pristne stike z judmi v krajevnih skupnostih, se emeljito seznanijo s problema-iko, življenjem in delom vsake trajevne skupnosti, izmenjajo izkušnje, ocenijo uspešnost razreše-/anja posameznih problemov in ih seveda skušajo skupno razreši-i. Prav v vseh krajevnih skupnos-ih so izrazili željo, da bi bilo jodobnih srečanj več, ne le enkrat a leto
Na vseh teh sestankih so veliko asa namenili pričetku priprav na etrti samoprispevek v občini vlozirje, ki bo tokrat prvič po . rajevnih skupnostih. Povsod je revladalo mnenje, da bodo brez ;amoprispevka še bolj zaostali, da ro delo krajevnih skupnosti še bolj amrlo, saj sistemsko financiranje e danes ni razrešeno, s tem pa tudi tevilnih še nerazrešenih problemov ne bodo zmogli odpraviti. Vsi ;o se strinjali, da je četrti samo-'rispevek nujen, obenem padoda-, da so razmere zaradi zaostrenifi
pogojev gospodarjenja, naraščajoče inflacije in vse večjih obveznosti, ki bremenijo občane, mnogo slabše, kot v obdobjih prejšnjih samoprispevkov. Programe bo torej treba temeljito in pravočasno pripraviti. V uspeh referenduma namreč lahko upajo le, če bodo ti programi takšni, da bodo krajani v njih videli sebe in bodo zanje sprejemljivi, hkrati pa naj bo v njih čim manj skupnega programa. Tudi odstotek delitve v korist krajevnih skupnosti bo moral biti mnogo višji kot doslej.
Prebivalcem bo treba temeljito predstaviti, kaj vse so v občini zgradili z referendumskimi sredstvi od leta 1973 do danes in še posebej kaj je z njimi pridobila posamezna krajevna skupnost. Pozabiti ne kaže seveda na solidarnost do manj razvitih krajevnih skupnosti ter na solidarnost večjih krajevnih skupnosti do manjših. V vseh krajevnih skupnostih ocenjujejo, da so družbeno-politične razmere sorazmerno dobre, razrešiti pa bo treba skupne probleme, ki vzbujajo nezadovoljstvo med krajani.
Ob oceni problemov in željapre-bivalcev vseh krajevnih skupnosti bo treba posebej opredeliti, kaj so sposobni uresničiti in v kakšnem času. Vprašati seje treba tudi, kaj so v posameznih okoljih sposobni in koliko so za to pripravljeni prispevati in žrtvovati posamezniki. Vzajemnost in solidarnost bosta morali biti v občini še bolj prisotni, saj je jasno, da bi vsi skupaj ob neuspelem referendumu še bolj zaostali za razvitimi. Programi razumljivo ne bodo smeli biti le skupek želja in hotenj, pač pa programi, kijih bo moč uresničiti. To bodo dosegli le, če bodo znali prav prikazati upravičene potrebe celotne doline in nato s skupnimi močmi uresničiti željene cilje. Jamstvo za uspeh so rezultati dosedanjih referendumov, saj sov mozirski občini v 14 letih zgradili veliko pomembnih objektov in so nanje upravičeno ponosni. J. P.
Aprilska seja SO Mozirje
Tekmovanja v raznih obrambnih veščinah se je udeležilo veliko mladih iz vseh šol naše občine. Najprej je tekmovalce pozdravil predsednik S O Mozirje An ton Boršnak, nato pa so uspešno opravljali naloge in preizkuse znanja v šoli in na terenu
Cajetinci pišejo...
Vsem našim občanom je znano, da je naša občina pobratena z občino Čajetina v Srbiji. To je dejansko nadaljevanje vezi, ki so se snovale med vojno med našimi pregnanci in tamo-šnjimi ljudmi. Ti so namreč z njim svojstveno ljubeznijo sprejeli naše brezdomce, take pa je naredil okupator s svojimi ukrepi izkoreninjenja našega naroda.
Vsako leto se oglasi novinarka Velinka Bisič izČajetinein opiše priprave za Vlak bratstva in enotnosti. Takole piše:
Vlak bo odpeljal prijatelje in gostitelje Slovencev iz časa, ko so v Sloveniji Nemci izganjali zavedne ljudi v Srbijo 4. junija. Okoli 1500 prebivalcev iz 39 srbskih občin bo krenilo na pot prijateljstva. Obiskali bodo okoli 560 družin v 30 občinah Slovenije. Med potniki bo tudi delegacija Čajetine, ki pripotuje v Mozirje, v njej so: Vidoje Borovič, predsednik borcev, Cana Tomovič, delavka v Mladosti in družbenopolitična aktivistka in Sreta Suljagič, učenka 7. razreda OŠ, nagrajenka za najboljši spis o Vlaku bratstva in enotnosti.
Priprave potekajo v redu in jih vodi predsedstvo OK SZDL Čajetina. Namen prireditve je nedvomno v prvi vrsti namenjen nadaljevanju prijateljstva stkanega v najtežjih časih med Slovenci in Srbi, gostitelji sedaj pa že mladimi nasledniki starejših.
Občina Čajetina in Mozirje sta sklenili' prijateljstvo septembra 1975, ko sta sprejeli sklepa o pobratenju, to je dejansko nadaljevanje vezi ki ne morejo biti pozabljene, saj so stkane v najtežjih časih naše zgodovine.
Sodelovanje dveh občin je vse bolj široko, torej tudi gospodarsko in kulturno, kar pomeni nenehno povezovanje na vseh^ ravneh. Tako se na šolah v Čajetini kot dopolnilni predmet podučuje slovenski jezik, pa tudi razne razstave likovnih del so popestrile to sodelovanje. Od 1980 dalje pa je Elkroj zastavil svojo proizvodnjo in vzpostavil sodelovanje z Mladostjo, ki se uspešno razvija. Tako sodelovanje je predvideno tudi s Smreko v Gornjem gradu, ki bi se lahko povezala s podjetjem Bor v Čajetini. Tudi v turistični dejavnosti so možnosti povezovanja. Praktično ni področja dejavnosti, kjer se ne bi bilo mogoče srečati z obojestranskimi interesi.
Seveda pa je vsako leto ob občinskih praznikih dveh občin prilika za poglobljene razgovore najodgovornejših ljudi zobehstrani.
Tako zastavljena široka povezovanja med občinama Mozirje in Čajetina so dokaz za zmago velike ljudske ljubezni nad mržnjo in nasiljem, ki smo ga bili deležni v času okupacije.
Raziskovalna dejavnost
Delavska univerza Mozirje in Občinska raziskovalna skupnost Mozirje sta organizirali zelo zanimiv in koristen seminar o metodah znanstveno raziskovalnega dela. Namenje-n je bil učiteljem, ki v osnovnih šolah vodijo mladinske raziskovalne skupine. Že nekaj časa so na šolah v mozirski občini opozarjali, da vlada med učitelji in učenci veliko zanimanje za raziskovalno delo, da pa so mentorji vse premalo seznanjeni s praktičnimi oblikami znanstveno-raziskoval-nega dela.
Obisk na seminarju je bil dober, saj se ga je udeležilo 15 učiteljev iz vseh štirih osnovnih šol. Predavalje mag. Edo Kobal s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Predavatelj se poklicno ukvarja s področjem teorije in prakse otroške in
Aprilsko zasedanje skupščine je potekalo ločeno po posameznih zborih.
Osrednja točka dnevnega reda vseh treh zborov je bila gospodarjenje v letu 1986. Delegati so poslušali še poročila o delu Postaje milice, Občinskega sodnika za prekrške, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter poročilo o delu Upravnih organov SO Mozirje. Na zasedanju je bilo podano tudi poročilo o izvedbi programa obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS na območju občine za leto 1986.
Po obširni razpravi so delegati menili da kljub temu, da nimamo po zaključnih računih kot občina dobre akumulacije je vzpodbudno to da v gospodarstvu ne beležimo izgub. Gospodarjenje v občini Mozirje je bilo v letu 1986 glede na splošne gospodarske razmere v republiki in širše uspešno, dosegli in presegli smo resolu-cijske usmeritve na področju fizičnega obsega proizvodnje, dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Prav tako se je zadovoljivo povečala ekonomičnost poslovanja, ekonomska produktivnost in fizična produktivnost. Dosežena je tudi načrtovana rast zaposlenosti.
Zbori so zadolžili Izvršni svet SO Mozirje, da opravi
razgovore s predstavniki SOZDOV in DO, v katere so vključene naše delovne organizacije, TOZDI ali poslovne enote o razvojnih namenih in strategijah ter vlogi OZD in TOZD z našega območja. Prvenstveno je treba te razgovore opraviti glede tistih naših DO in TOZDOV, ki izkazujejo slabše rezultate gospodarjenja.
Na poročila delegati jiiso imeli bistvenih pripomb. Čudne pa so ugotovitve, da so za nekatere prekrške smešno nizke kazni. Delegatje so dali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priznanje za v preteklem letu opravljeno, obsežno delo, enako tudi delavcem milice.
Upravni organi nimajo rav-i no dobrih pogojev za svoje delo in da so glede na organizi-; ranost, kadrovsko zasedbo in opremo, svoje delo v letu 1986 dobro opravili. Delegati so izrazili željo, da naj bo eden od ciljev in prizadevanj za čimbo-ljše delo, ekspeditivnost reševanja zadev v zadovoljstvo strank in drugih porabnikov in uslug, ki jih nudijo upravni organi.
Zbori so bili enotnega mnenja, daje Izvršni svet dobro pripravljal gradiva za posamezna zasedanja, podobne informacije in priprave gradiv so zaželjene tudi za v naprej.
Anton BORSNAK
Iz miličniške beležnice
mladinske raziskovalne dejavnosti.
Ob koncu seminarja so se čisto konkretno dogovorili, da bodo ob koncu avgusta organizirali znanstveno-razisko-valni tabor, ki bo po vsej verjetnosti imel sedež na Ljubnem.
Občinska raziskovalna skupnost seveda podpira organizacijo tabora, še posebej, ker že nekaj let ni več študentskega raziskovalnega tabora.
Skupščina raziskovalne skupnosti Mozirje pa je sklenila, da sredstva, ki so bila do sedaj namenjena študentskemu raziskovalnemu taboru, nameni za sofinanciranje diplomskih nalog študentov iz mozirske občine. Vendar ne vseh nalog povprek, ampak tistih, ki bodo nakazovale ali pa prinašale rešitve problemov razvoja mozirske občine.	Rp
Že kar na začetku našega razgovora je komandir milice poudaril, da je opaziti pomlad tudi po številu prometnih nesreč.
15.	4. 1987 med 21. in 22. uro je prišlo da hude prometne nesreče na cesti iz Nazarij proti Dobrovljam. V tej smeri je namreč vozil svoj traktor Anton Foršner (42) iz Dobrovelj, ko je verjetno zaradi slabe vidljivosti na strmem mestu skrenil s ceste, se zaletel v drevo, traktor pa je pričelo obračati po • bregu. Pri tem se je Foštner ubil. Ogled prizorišča in vozila je pokazal, da na traktorju ni bilo varnostne kabine, kar je bilo verjetno usodno. Vseje kazalo tudi na to, daje bil voznik pod vplivom alkohola.
V Mozirju se je s kolesom z motorjem hudo telesno poškodovala okoli 19,30dne 22. aprila 1987 J. P. (16) iz Prekope. Ko je vozila v smeri od Turista po klancu proti Juriču, zaradi hitrosti ni mogla obvladati kolesa in seje zato zaletela v stanovanjsko hišo. Miličniki menijo, da gre za neizkušenost v vožnji, saj tudi ni imela ustreznega vozniškega dovoljenja.
Prometna nesreča seje pripetila 11. 4.	1987 na lokalni cesti
Homec—Brdo. Pri tem se je poškodovala voznica Vekoslava Markovič iz Ljubljane. Vozila je osebni avto iz smeri Grušoveljpro-ti Bočni. Koje vozila po klancu je iz neznanega vzroka krenila s ceste in trčila v drevo. Pri nesrečije prišlo le do gmotne škode.
Občani so dne 19. aprila 1987 opazili y mozirski pisarni zavarovalnice Triglav človeka. Ker je to bilo okoli 22,30 ure so takoj posumili, da gre za vlomilca in o tem obvestili miličnike. Ti so takoj ukrepali. Občani so prepoznali vlomilca v osebi Ivana Jakopina (45) brez stalnega bivališča. Tako so miličniki lahko s hitrim ravnanjem zasegli pri vlomilcu ves denar (66.000 din) in ga vrnili lastniku. Jakopina je že dober znanec miličnikov, zato so kaj hitro sestavili prijavo za kaznivo dejanje. Je pa treba poudariti hitro ukrepanje občanov, to pa vedno pomeni že dober del uspeha v lovu za storilci.
Da se z lovskim orožjem ne kaže igrati je spoznal 11. aprila 1987 ok-
oli 14. ure V. P. (32) iz Ljubije. Verjetno je iz dolgega časa ali pa iz lovskih nagnjenj streljal na ptice, ki so veselo prepevale na žicah elektrovoda. Kot jebilougotovlje-, no je bila lovska sreča slaba, ptic; namreč ni zadel, pač pajezablode-la krogla malokaliberske puške zašla med skupino ljudi, ki so bili nič hudega sluteč pred stanovanjsko^ hišo kakih 400 m daleč od strelca! Le naključje je preprečilo nesrečo, da kroglja ni zadela koga od navedenih občanov. Seveda pa bo, moral svoje početje V. P. pojasniti še sodniku na sodišču.
2.	aprila 1987 je nenadoma izbruhnil požar v stanovanjski hiši Jožeta Mavriča (60) v Lenartu. Hišo je požar upepeljil. Vzrok požara pa je verjetno v kratkem stiku na električni napeljavi.
Marjan Podpečan (29) iz Titove-, ga Velenja je dne 25. 3. 1987 okoli
17.	ure v gostišču Kegljišče v Mozirju popival. Ko je že čutil učinke alkohola je pričel žaliti navzoče goste v lokalu, tem je tudi grozil s svojo prekomerno močjo, zato mu gostinski delavci niso hoteli dati več alkoholnih pijač. To je Marjana do te mere razjezilo, daje začel razbijati pijačo. Takšnega početja pa niso razumeli miličniki, ki so prihiteli na poziv osebja v pomoč. Končno seje bojeviti gost le pomiril. O tem ga bo izprašal še sodnik za prekrške.
Posebno nesramnost si je priv-; oščila skupina fantov in deklet iz Celja in okolice, dne 29.4.1987 okoli 14. ure v Savinjskem gaju. Očitno so bili pod vplivom alkohola,f ko so veselo vozili s kolesi ž motorjem po gredah, se kitili s cvetjem in ga uničevali kar je le šlo. Da so to opravili temeljito kaže tudi ocena škode, preko 200.000din! Ko jih je hotel nekoliko pomiriti občan Janko Pečnik, ki se mu je uničevanje gred in s tem dela mnogih ljudi, zagnusilo. Vendar je slabo naletel! Eden mladih junakov se je spravil nanj in ga telesno lažje poškodoval. Nato so se jadrno umaknili s prizorišča, vendar pa so jih miličniki kmalu dohiteli (pri Malih Braslovčah) in jih vrnili na postajo milice v Mozirje. Podrobnosti in ugotovitve bomo objavili v prihodnji številki.
Letošnja preizkušnja prometnega vedenja je bila v Lučah. Predstavniki naših šol so se pomerili v raznih veščinah, tudi na kolesih
Kemična čistilnica V Nazarjah je pričela z delom.	
Obratuje vsak dan.	Priporoča se
	Ana Pečnik, Nazarje 15 (novo naselje)
	
	
Skozi zadnja vrata...
V današnjem času je delo v kmetijstvu zelo zahtevna naloga, saj gre za pridelovanje hrane, to pa je za vsako družbo poglavitna naloga. Prav sedaj niso zavidljive težave, kijih povzroča razkorak cen in občutek, da spet nosi kmetijstvo levji delež pri vzdrževanju življenjske ravni. Lahko bi rekli,daje pred ZKZ obilo težkih odločitev.
Menili bi, da za takšne naloge potrebuje naša zadruga vso podporo, razumevanje in vsestransko pomoč. Pa je tako?
Pred dnevi namje poslal krajan Šmihela na ogled vabilo SOZD Hmezad, DO Celjske mlekarne, Arja vas, kije očitno bilo dostavljeno kmetom kooperantom naše zadruge v Šmihelu. To vabilo kliče kmete na sestanek v nedeljo, 10. maja 1987 k Jesevniku. Predmet pogovora — boljša Vnovčitev rrfleka in možna izgradnja sirarne v Šmihelu.
Pozanimali smo se v zadrugi, če o tem sklicu njihovih kooperantov kaj vedo. Naše presenečenje je bilo še večje, kot smo pričakovali. Kljub republiškemu dogovoru o medsebojnih poslovnih odnosih zadružnih organizacij so torej tovariši iz mlekarne Hmezada sklicali kooperante druge zadruge, brez vednosti in brez sodelovanja domače zadruge. Torej mimo zadruge, po stranskih poteh, po izrazito tržni logiki, nikakor pa ne vskladuzobičaji v zadružnih vrstah.
Ni naša stvar, da presojamo korak sklicateljev sestanka, gotovo pa je tudi na nas, da rečemo kaj več o načinu, ki nikakor ne more biti običaj. Kdor pozna delo v kmetijstvu ve, da tu ne gre za to, kdo bo koga, pač gre za naporno in dolgoletno delo, pa seveda tudi vlaganje v proizvodnjo. Zadruga je kmete kreditirala, jim je pomagala do usmeritvenih načrtov, skrbela za odkup pridelkov, skratka, vložila je veliko truda in sredstev v svoje
kooperante, pa pride potem na žetev drugi...
In zakaj se niso sklicatelji zanimali pri zadrugi kakšni so njihovi načrti za ^smotrnejše koriščenje mleka. Če bi to storili, bi lahko ugotovili, da je naša zadruga že prosila Višjo agronomsko šolo v Mariboru za izdelavo študije okoli izgradnje sirarn. Torej so stvari v teku in ponujena vsebina pogovora s kmeti, ki ga bo vodil SOZD Hmezad ni nekaj novega v dolini.
Komu služi takšno početje? Kmetom? Zadrugi? Zadružništvu? Kmetijstvu? Občini? Odgovor je na dlani, koristi nikakor, le škoduje lahko, to pa ne le zadrugi v Mozirju, družbi in predvsem načelom dobrega sodelovanja zadružnih organizacij.
Zadruga v Mozirju je potem, koje izvedela za sklic sestanka poslala takle teleks na naslov DO Celjske mlekarne, Arja vas, predsedniku KPO mg. Andreju Čulku v roke:
Odločno vam prepovedujemo izvedbo ilegalno sklicanega sestanka s kmati zaselka Šmihel nad Mozirjem v nedeljo
10.	5. 1987.
Opozarjamo vas, da nimate nikakršne moralne pravice svojih razvojnih konceptov mlekarne predelave brez naše vednosti provokativno ponujati po našem terenu. Za take pristope imate dovolj možnosti na lastnem, za katerega ste edino pristojni in odgovorni.
Najostreje protestiramo proti izkazanim metodam vaše — do skrajnosti nesramne strategije za dosego zastavljenega cilja, kar ne bo ostalo brez dolgoročno škodljivih posledic.
S tem zahrbtnim dejanjem ste dokončno potrdili svoj pravi osebni in poslovni značaj, ki narft bo žal neljuba toda dragocena izkušnja za prihodnje ravnanje.
Direktor ZKZ Mozirje Plaznik Alojz, dipl. ing. agr.
Vendar pa je sestanek kljub temu bil. O njegovi vsebini pa bomo poročali v prihodnji številki.
Razgibano, delovno, manj praznično
Praznični dnevi so v Gornji Savinjski dolini minili tako ali drugače razgibano, predvsem v delovnem vzdušju, praznično pa več in bolj le v petek. Vpred-prazničnem večeru so po dolini zagoreli kresovi in manj jih je bilo, kot običajno. Zakurile so jih skupine krajanov, sosedov, znancev, mladih in tako naprej, seveda ne smemo pozabiti tabornikov. Prav slednji so bili med tistimi redkimi, ki so še ohranili smisel in izročilo kresovanja na dan pred delavskim praznikom. Veliko in preveč je bilo namreč primero v, ki kažejo na to, da je enkrat na leto pač treba skuriti avtomobilske gume.
Mnogi so se tega dne podali na pohode in izlete do priljubljenih izletniških točk, precej je bilo planincev po okoliških gorah, drugi so si privoščili krajše počitnice ob morju, ali kje drugje, največ pa jih je lepo ostalo doma in počivalo. Organiziranih prireditev širšega značaja in pomena ni bilo in kaže, da prvi maj le ni več tisto, kar je nekoč bil. Vse -skupaj naj bo prispevek za kanček razmisleka.
Očiščevalno delo
Na eni zadnjih sej turističnega društva v Mozirju je bilo sklenjeno, da se šolski mladini OŠ II. grupe odredov Mozirje izreče javna zahvala za prizadevanje pri očiščevanju kraja.
Šolarji od časa do časa »prečešejo« kraj in odstranijo razno, nesnago, poberejo smeti,
Pravi praznik delaje bil pravzaprav v soboto in to dobesedno. Vsa dolina, polja, vrtovi in travniki so bili eno samo mravljišče delovnih strojev in pridnih ljudi, ki so v lepem vremenu opravljali nujna pomladanska dela. Sejali in sadili so in bili najbrž v ponedeljek toliko bolj veseli blagodejnega dežja, ki je še kako koristil posevkom in travi. Kakorkoli že, delo je bilo nujno in za dobro letino še kako koristno, toda 1. maj je mednarodni delavski praznik in vsaj temu dnevu bo treba v prihodnje dati več veljave in ga obeležiti tako, kot terja njegovo zgodovinsko izročilo.
Ljudje so prihajali od vsepovsod, otroci in starši, mladi in stari. Bili so pražnje oblečeni. V gumbnicah so bili nageljni, dekleta so nosila šopke v rokah. Vsi so bili ponosni, srečni in veseli. Slišala seje glasba in peli so, tudi stojnice so bile postavljene. Spodaj vsenaokrog po dolini so v prijetnem pomladanskem vetru vihrale zastave in naznanjale praznik. Lep sončen danje bil.
J. P.
skratka potrudijo se, da bi bilo vsaj do neke mere okolje lepše.
Njihovim vzgojiteljem in seveda njim lepa hvala!
Ob tem se vrinjuje misel in vprašanje, ali je to res delo samo otrok in ali so res samo oni tisti, ki zametujejo razne odpadke po cestah?
Med skupščino ZZB NO V občine Mozirje
Skupščina borcev v Mozirju
Občinski odbor ZZBNOVje čnih pregledih za borce. Naj-sklical programsko skupščino bolj je to vprašanje pereče na v sejni sobi SO v Mozirju. Ljubnem in v Lučah. Pičla Udeležba je opozorila na sredstva za pomoč pri reševa-izredno zanimanje za delo nju stanovanjskih vprašanj borčevske organizacije. Med onemogočajo učinkovite po-številnimi gosti iz vrst družbe- šege za to področje dela orga-nopolitičnih organizacij je bil nizacije. Za letovanje borcev je tudi predsednik RO ZZB NOV vsaj nekoliko lažje stanje, saj Bogo Gorjan. Obsežno por- stojita dve prikolici v Podčetrt-očilo, ki so ga delegati prejeli z ku. Za počitnice tam pa je vse vabilom, je nakazalo vsevidike večje zanimanje. V nadaljeva-delovanja organizacije. Po- nju podaja poročilo sliko o drobno je obravnavalo social- spomenikih in obeležjih, opro-no stanje borcev in pri tem slavah in drugih prireditvah opozorilo na težke gmotne za- borčevskih organizacij v naši gate nekaterih borcev. Tako so občini.
najštevilnejši borci s pokojni- Uvodoma pa je predsednik nami med 50.000 in 70.000 din. občinske borčevske organiza-Ta podatek sam govori po cije Vlado Miklavc opozoril na svoje in odkriva bolj kot ne	nekatere trenutke sedanjega
žalostno sliko. Poročilo navaja	Fasa in poudaril odločnost
dalje potrebo po urejanju naj- borcev, da sodelujejo v reseva-kritičnejših primerov, seveda nJu nastalega težavnega stanja pa storjene krivice ni mogoče w vse^ sredinah nase družbe, odpraviti s priznavalninami, Opozoril je na slab odnos do gre bolj za moralno plat, ki je družbenega premoženja, grajal včasih še bolj boleča, kot pa razna odstopanja od zacrtane gmotna. Skoraj podobno se poti. nase družbene usmeritve godi tudi vojnim invalidom, ki in. 'zrazl1 zaupanje v našo prejemajo v velikem delu tudi mladino, varstveni dodatek. Glede zd- Na konferenci so nato ravstvenega varstva poudarja	sprejeli letni finančni zaključek
poročilo potrebo po sistemati- in načrt za naprej.
Ekologija, energija in varčevanje
Občinska konferenca SZDL Mozirje je ustanovila problemsko konferenco na temo: Ekologija, energija in varčevanje. Seja problemske konference je bila sklicana sredi maja t. L. Naloge konference so oceniti stanje, sprejetje usmeritve na področju varstva okolj a, energij e in varčevanja. Glavni poudarek bo na: varstvu zraka, voda, varovanju prostora, zaščiti gozdov, varstvu pred hrupom, ravnanju z odpadnimi snovmi, varčevanju z energijo in surovinami, usposobljenosti, učinkovitosti in uspešnosti razreševanja najbolj perečih ekoloških problemov.
Za konferenco je skupina, v kateri so delali: Milan Cajner, Toni Breznik, Jože Podrižnik, Franc Pogelšek, Andrej Presečnik, Andrej Ermenc, Franjo Steiner, Vida Štiglic in Marjeta Kanus, pripravila pregledno gradivo, ki obsega poglavja: Stanje, ekološki cilji razvoja in ukrepe za sanacijo in varovanje okolja.
Gradivo je vsebinsko zelo preglednp in zajema dejansko vse vidike boja za lepše, čistejše in zdravo okolje. V svojem bistvu pa je zelo določeno in terja sodelovanje številnih dejavnikov.
Prevod ...prevod
Že nekaj časa občani mozirske občine zahtevajo na zborih krajanov, da najsekončnourediprev-oz dijakom in študentom v Celje, Titovo Velenje in Ljubljano.
Zato je pred nekaj dnevi Občinska konferenca ZSMS Mozirje organizirala okroglo mizo o problematiki prevozov, katere so se udeležili predstavniki Integrala iz Ljubljane in Prevalj, Izletnika iz Celja, SO in IS SO Mozirje, OK SZDL Mozirje, Komiteja za družbene dejavnosti ter številni dijaki in študentje.
Na okrogli mizi sta obe strani pokazali svoje težave in probleme, na koncu pa je prevladalo stališče, daje potrebno do konca aprila zbrati popolne podatke o vozačih in voznih redih, do konca maja pa doseči razumen dogovor med prevozpiki in tistimi, ki se teh prevozov poslužujejo. Seveda pa je že sedaj jasno, da neke zahteve ne bo mogoče v celoti izpolniti, kajti organizacija šolskih prevozov za tako razčlenjeno področje .kot je mozirska občina, gotovo ni mačji kašelj,-
RP
Slovenska rekorderka Sotla na Hudobreznikovi kmetiji v Mozirju. Njena izkaznica — na 305 dni 9288 litrov mleka s tolščo 4,02.
Osrednja proslava
Letos so pripravili proslavo v počastitev praznikov OF in L maja v Mozirju.
Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Mozirje Zdravko Novak. Svoje misli je usmeril predvsem v našo težko preteklost, ko so naši ljudje trpeli jarem zavojevalcev, ko so najboljši stopili v bran naših domov in materinega jezika,' ko so odločni, četudi preprosti ljudje izražali gnev nad nasiljem tistih, ki 50 obetali kulturo. Spomnil je na pismo Jerajeve matere z Rečice, ki je med drugim napisala, da nam tujci jemljejo ne le svobodo, zatreti hočejo naše ljudstvo, preprečiti našo pesem in besedo. Tudi pisma talcev so izražala neverjetno hrabnost in pripravljenost umreti za svobodo. Neizmeren je bil delež ljudi, ki so na vse načine pomagali enotam slovenske osvobodilne vojske, žrtve pa zgovorno pričajo našo neuklonljivost. Na vse to je potem govornik navezal sedanji čas, ko je vse ljudstvo na preiskušnji volje,
ko lahko le z delom in ne s tarnanjem rešujemo zagate v katerih smo se znašli. Ob koncu je Zdravko Novak čestital vsem, ki bodo ob tej priliki prejeli odličja za svoje predano delo.
Predsednik občine Anton Boršnak je nato podelil državna odličja in Šilihove plakete. Zdravko Novak je podeljeval srebrne značke OF in Ivan Pur-nat srebrne znake sindikatov.
Treba je poudariti izredno posrečen kulturni spored, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo pod vodstvom profesorja Veneka. Tako je pevski zbor pod taktirko Antona Acmana pripravil domala koncert lepih narodnih in borbenih pesmi, nato pa še nastop dveh solistov, ki je med poslušalci naletel na posebno odobravanje. Zelo prijetno je zvenela glasba šolske skupine iz Mozirja. Skrbno izbran pa je bil tudi recital, ki so ga izvajale tri prosvetne delavke mozirske šole. Številni poslušalci v dvorani so izvajalce toplo pozdravili.
Delavci o sindikatu
Po končanem seminarju za predsednike sindikalnih organizacij smo dva izmed njih povprašali nekaj več o vlogi sindikata v sedanjem času.
Anton Hohnjec, predsednik IO sindikata MGA.
Sedaj je zelo otežkočeno delo, saj mnogi ne razumejo najnovejših ukrepov, ki omejujejo tudi sredstva za osebne dohodke. Posebno pri nas v naši delovni organizaciji je zapleteno, ker moramo prilagajati svoje delo zahtevam tujega trga, smo namreč izvozniki
Anton Hohnjec
in to na zahtevna tržišča. Včasih se primeri, da delamo preko vseh delovnih časov in seveda ljudje potem ne razumejo, da se za toliko dela ne prejme ustrezen del tudi v kuverti. Mislimo, daje zakon neživljenjski in predvsem kot kaže udari po pridnih, nikakor pa ni upošteval izvoznike, če že ne rečemo, da povprečje v tem smislu ni merilo za postavljanje nekih mej oziroma omejitev. V takih razmerah je razumljivo, da delavci iščejo odgovor pri svojem sindikatu in tako je tudi prav. Sindikat mora biti in ostati delavska organizacija, le tako bodo njegovi člani imeli zaupanje vanj. Jasno pa je, da tudi sindikat ne more prepričati delavce, da prejmejo za več dela manjše osebne dohodke. Poleg tega je treba poudariti, da naš delavec še vedno ob delu preveč trpi, saj smo dokaj slabo tehnološko razviti in tako gre največkrat dejansko za telesni napor. Ni torej čudno, če je ponudba delovne sile vse manjša. Rekel bi še, da je družbene režije znatno preveč, sploh režije, tudi to vznemirja delavce, ki so bolj razgledani, kot se na sploh misli. Birokracija je še za bolj bogate družbe od naše preveliko breme!
Ivan Robnik, predsednik IO GG Nazarje, TOZD Luče
V naših vrstah so delavci, ki se dnevno srečujejo s težkimi telesnimi napori, posebno to velja za naš okoliš, ki je terensko izredno razgiban.
Gozdarski delavec mora pri svojem delu za lesom, ta pa raste često v takih strminah, da si mnogi ljudje niti predstavljati ne morejo kako je težkodela-ti v takih okoliščinah. Sevedaje potem delavec tudi bolj občutljiv za razne negativne pojave v delovnem okolju, pa tudi v družbi. In ko se takole razgova-rjamo, je glasno mnenje, da kar vrat na nos sprejemamo zakone, ki imajo potem neustrezne posledice, največkrat pa to občuti delavec v neposredni proizvodnji. Najtežje pa je, da
Ivan Robnik
vsega tega čedalje manj razumemo, vse postaja nekam zbirokratizirano, delavcu odtujeno. Mnenje je, daje vsega na papirju znatno preveč, le ukrepov manjka, takih namreč, ki bi potegnili voz naprej. Naši sindikalni delavci so na sploh voljni delati za dobro delavca, seveda pa morajo biti prepričani, da je njihovo prizadevanje plodno, sicer se odvračajo od sindikata in družbeno-političnih organizacij. Mislimo, da nas je interventni zakon krepko prizadel, vem pa, da tudi vsaj mi, nismo metali sredstev skozi okno, nismo razmetavali. No in za nas v lučkem TOZD-u je še posebno težko, saj smo vedno dotirani, ker pač v terenskih pogojih, kot so naši ne dosegamo delovnih in poslovnih uspehov, kot bi jih morali. Naš kubik je znatno dražji od tistega, ki ga spravijo v Gornjem gradu. Pravje torej, da se upošteva delež delavca, ki kljub naporom dosega manj od drugega v drugačnih delovnih pogojih. Seveda sodelavci v svojih pogledih na dogajanja zelo kritični, vendar pa do kraja pošteni in tako so za porazdelitev družbenih bremen, vendar pa naj bodo načela enaka za vse, naj ne pade največ na delavca! Oba naša sogovornika sta na vprašanje ali tako mislijo tudi drugi delavci v en glas pritrdila in še poudarila, da moramo pri vseh odločitvah več upoštevati samoupravna načela, ne pa le želje birokracije.
Naše bralce smo pred časom ne proizvodnje, e seznanili s prizadevanji de- Morda še to, 50% vse pr-ivcev Glina, da bi čimbolje oizvodnjeivernihploščvGlinu okoristili iverne plošče, jih se oplemeniti, velik del teh pa imbolj predelali in jih kot predela v VARIO 2000. Jasno otov izdelek prodajali. Naj- pa je, da je treba tudi »rej so pričeli plošče opleme- tehnološke prilagoditve, zato jevati nato so delali polizdel- so nabavili ustrezno opremo in e in končno začrtali smelo strokovno usposobili delavce, -.delovanje sodobnega pohi- Dobro je, da sije kolektiv že le-:va, ki naj ima prednosti pred ta nazaj prizadeval vzgojiti oslej poznanim v svoji sesta- kadre iz svojih vrst, pa tudi po-ljivosti, kakovosti in sodob- nuditi pomoč mladim, ki šele em izgledu.	stopajo na pot stroke.
Vse to je bil v bistvu velik	.
alogaj in marsikdo je zmajeval	Proizvodnja. Široka izbira
. glavo, predvsem tisti, ki so bili posameznih kosov tega pohi-lavajeni na prodajo surovin. t*'!3 Por^?ni dosti zahtevno rasno pa je, da se zasluži us- delo v naših delavnicah. Poleg rezno le pri predelavi, dodela- te8a Je bd° tr®.ba prilagoditi i oziroma izdelavi gotovih drugačnemu načinu dela, saj so zdelkov. In v Glinu so očitno PrfJ izdelovali le posamezne li pravo pot, vsaj tako kažejo dele pohištva. To je seveda edanji poslovni in proizvodni potegmlo za seboj novo orga-•spehi pri VARIO 2000.	mziranost Pa tudi sama
Več o tem so nam povedali v miselnost delavcev seje morala jjjnu	nekoliko spremeniti in pnlago-
Razvojni oddelek. Že v na- diti novim pogojem dela. Sedaj .rej smo iskali izdelek, ki bi se 50 rokl izdelave prvo načelo, za lobro prodajal v tujini, seveda tem Pa kar kakovost. V letu in ta tudi doma. Za to, da smo na- P°* kar delajo VARIO se je li pravo poslovno odločitev je marsikaj spremenilo, sicer paje vilo treba poznati tudi trg in treba objektivno za takšno pri-ijegove zahteve. Ponudba v lagajanje določen cas. Samo lohištveni industriji nas je sili- primerjajmo, v začetku je bilo a k nečemu novemu, torej smo treba mesečno izdelati 500 norali najti prednosti pred kosov, sedaj pa 9000. To pa je 'bstoječim pohištvom. Ta paje bistveno drugače. .... idvomno v tem, da VARIO Kolektiv v proizvodnji je ihko poljubno dograjujemo, povprečno mlad in pnlagod-restavljamo, skratka z njim ljiv. Paje kljub temu po mnenju ihko opremimo vsak prostor, odgovornih v tem delu Glina, ’rav ta prilagodljivost je velika	dosti notranjih rezerv,
.rednost naše ponudbe. K te- Potrebe kupca so večje od seda-mu dodajmo še sodobno zu- njih zmogljivosti, to daje zagon lanjo podobo in kakovost in Pa, zahteva prilagoditev v zdelka. Poleg tega je naš tehnološkem smislu. Dodatna zdelek glede na cenovne oprema se že namešča in potem azmere na trgu dostopen, bodo lahko nudili še več, in sle-losebno zaradi možnosti,da se ddl t>odo rokom, kijih zahteva .ostopno dokupuje, torej ne kuPeC-,	. .
ihteva nabava takoj nemogoč Posebno poglavje je zahte-iseg v žep. V Nemčiji, ki je vana kakovost. Tu so narocm-.tovo preizkusni kamen za ki zelo natančni in dosledni. Ce sakega ponudnika, so našli so Pr.eJ izdelovali polizdelke, so inimivega kupca, ki poleg te- sedaj pred nalogo, ki je a zelo dobro pozna tržišče, zahtevnejša, saj mora izdelek iz proti sporoča dodatne potre- večih delov postati celota in to e, spremembe in prilagoditev brezhibna.. Stvari pa se že vidno .ovpraševanju. To je seveda izboljšujejo, delavci morajo z ■'elika prednost Glinovega po- določeno stopnjo samonadzo-la. Da pa ne bi ostali le pri ra: za kar so plačani, dos-ujem trgu, so sklenili ponuditi takšno kakovost, da potem iioma vse kar nudijo preko me- ni ugovorov. Pri tem pa pouda-a, torej tudi kakovost!	rJajo, da §re ta odgovornost
v v	v	vsem enako, vodilnim kot
Ce upoštevamo, da so šele le- neposrednim proizvajalcem. ' 1986 začeli delovati na tujem Da bo res tako, bodo v žišču, potem je njihov dana- prihodnje uvedli notranji nad-iji položaj na trgu zelo zadov- ZOr kakovosti in kot kaže, bodo ljiv, saj so se dobro vsidrali. delavci vse to z razumevanjem 'ako gre vse sproti iz delavnice sprejeli, saj gre končno za i trg in zalog ni. To paje pogoj njihov boljši jutri, lobrega gospodarjenja, ki bi si Trženje. Krazvojuprogra-;a marsikdo želel. Pa še to — ma VARIO so pristopili /ARIO je moderno pohištvo, marketinško, to se pravi, da so jibčno in kakovostno po od samega začetka raziskovali •vropskih merilih.	donos trgovine do tega progra-
V	Glinu.poudarjajo, daje z ma, zelo so občutljivi na
astopom na tujem trgu in us- njihove predloge. Intenzivno ešnostjo postala tudi proizvo- trženje je sedaj naslednja po-nja ivernih plošč zelo zanimi- glavitna naloga. Sem pa spada a. Znano je kako so si v sprotna informiranost. Zave--eteklosti prizadevali najti dajo se, da je poleg kakovosti, hod za to proizvodnjo. No, sodobnosti in cenenosti to podaj je res cenovno bolj hištvo na trgu zelo zanimivo. ;odno na trguje pa popolno Zato je nuj no ohraniti poslovni oriščenje plošč v domači ugled v vsakem pogledu. Odpi-redelavi vidik, ki vsestransko ranje do trgovca in kupca je omirja in omogoča razvoj tu- torej prvenstvena naloga. To-IV naprej.	rej so pripravljeni vsakomur
V	razvoju Glina poudarjajo ponuditi popolno informacijo lapore, ki so bili potrebni tudi 0 izdelku. Tudi namera, da notraj kolektiva za takšno pr- bodo zagotavljali ceno ob dne-
zvodnjo, ki zahteva skrbno Vu naročila, je nekaj kar natančno delo. Pa so zmogli pritegne pozornost kupcev, ilagoditi miselnost proizva- Dobavne roke pa bodo skrajše-lcev potrebam takšne zahtev-	vali na najkrajši možni čas.
Ocena dela v lanskem letu in načrti za prihodnje, je bila glavna vsebina občnega bora turističnega društva. Iz poročila bi sklepali, da je društvo še kar zadovoljivo elovalo, toda v razpravi, ki je bila nenavadno obširna, seje le pokazalo, daje endarle tudi lani zatajilo ravno tam, kjer vidimo glavno nalogo društva—v skrbi i okolje javnih površin. Za razliko od teh, okolja zasebnih hiš, razen seveda ne-aterih izjem, niso zanemarjena, čeprav marsikje zmanjka ljudem kakšne pol ure tsa na mesec, da bi bil njihov dom lepši. V želji, da bi krajane, razen priznanj za ijlepša okolja, spodbudili še s čim, je bilo društvu predlagano, da med soseskami :pravi tekmovanja v urejenosti okolja. Vsekakor pametna zamisel, ki bi jo v -resu napredka na tem področju kazalo uresničiti.
ako bodruštvo letos poskrbelo, dabi bil kraj lepše urejen, žal ni bilo povedano, no je bilo le, da krajevna skupnost, sploh pa društvo ne premoreta toliko "ja, da bi lahko zaposlili človeka za opravljanje fizičnih del, čeprav ni dvoma, me bi bilo treba držati križem rok... Seveda je tores. Res paje tudi, da so še v še drugi preizkušeni načini. Toda kaj, koje pravzaprav potrebna le volja! z za to je dejstvo, daj e bil Gornji grad pred tremi leti, ob podobnem splošnem j, najlepše urejen kraj na celjskem območju.	j_ Mavrič
Anton Acman za klavirjem, na katerem stoji darilo njegovih mozirskih pevcev
Z glasbo skozi življenje
Težko bi v dolini našli člove- roločnik mu je omogočil prve ka, ki ne pozna Antona Acma- poizkuse igranja na klavir. In na, prizadevnega kulturnega ko je Naroločnik Šmihel za-delavca in znanega pevovodje, pustil, je brat Antonu Acmanu Ob njegovem sedemdesetem omogočil nakup klavirja, ki je rojstnem dnevu so se ga spom- sicer bil starinski, vendar pa je riili številni znanci, prijatelji in nudil prve vaje mlademu sam-pevci naših pevskih zborov. ouku. Želje so bile seveda
Na ugledni kmetiji v Šmihelu 1 'znatno večje. Antön je končno je 25. aprila 1917 privekal na !riaŠ6lf,[hhs0žttost za vpis na svet fant, ki so mu namenili ime	celjskp orglarsko šolo. Tam je
Anton. Bilje zadnji otrok všte-	Ijončal pri^lčftnik in ko se je ta
vilni družini. Usoda je hotela,	Šola ukinila je nadaljeval
da je že v rani mladosti izgubil	šolanje v Mariboru. Tam jebila
očeta, posestvo pa je prevzel	znana šola, kije nudila mladim
njegov brat. Matere pa se naš	glasbenikom zelo dobro izob-
jubilant sploh ne spominja, ker	razbo. Tako je trajalo šolanje
jo je izgubil v prvih letih svoje-	skupaj tri leta in ko bi bilo treba
ga življenja. Vendar pa je	znanje iskati še v Ljubljani je
njegova mladost potekala v	izbruhnila vojna in Anton je
urejenih družinskih razmerah	moral domov,
in že od malega v krogu Vojna usoda je nekaj hudega družine, ki je ob vsaki priliki	in tudi Antona je pregnala iz
našla veselje v pesmi. To je	rodne vasice v svet. Ko seje leta
mlademu fantu pomenilo že ta-	1944 v jeseni vrnil, je našel dom
krat veliko. V Šmihelu je sploh	prazen, brata so ubili Nemci,
veljalo petje kot oblika na-	na posestvu so delali tuji ljudje,
rodnostnega potrjevanja in iz-	Tako je moral spet prijeti za
raz veselja. Že leta 1924 je	kmečko delo. To pa ga ni mo-
učitelj Ivan Dolinar ustanovil	tilo, in je skupaj z nekaterimi
Javno ljudsko knjižnico kot	partizani, ki so delali v Šmihe-
društvo, ki je širilo kulturno	lu, pričel s pevskimi vajami. Ko
dejavnost v kraju. Posebno ve-	So Nemci spet prihrumeli v
liko zaslug za pevsko dejavnost	naše kraje je vse razpadlo, petje
pa pripisuje Anton Acman	je zamrlo,
nekdanjemu organistu v Šmi-	p0 osvoboditvi je Anton Ac-
helu Ivanu Naroločniku.	man najprej delal kot tajnik
Kot kmečki sin je Anton naj- Krajevnega ljudskega odbora prej delal na posestvu, ki gaje Šmihel, pozneje je v zadrugi že vodil njegov brat. Delo je opravljal delo, knjigovodje, bilo trdo, vse na roke, pa še dos- Kot pridnega delavca so ga poti ga je bilo. Do 1935 je ostal klicali na bolj odgovorno Anton doma in dobro se spo- mesto računovodje v ljubijsko minja na dogodek z vaškimi tovarno. Tudi na občinijedelal godci. Ti so se namreč vračali z vse do nastopa službe v Elkroju neke svatbe in spotoma zaigrali in tu se je kot računovodja v njihovi domači hiši, seveda je upokojil, to bil v malem prostoru velik Miru ni nikoli poznal, vsaj trušč in mali Anton,starkomaj	kar se tiče kulturnega dela, de-
pet let, seje vsega močno prest- lal je v raznih družbenih orga-rašil in še dolgo ni maral godbe- nih, vodil pevske skupine in nikov... Kako čudno, pozneje tako je z njim tudi sedaj, ko mu pa je igral prav vse kar je vzel v bremeni ramena sedmi križ. roke. Začelo se je, ko si je Za njegovo delo je dobil šte-močno želel glasbila, pa mu ga vilna priznanja in odličja, tako brat ni mogel kupiti, kerni bilo državna, republiška in občin-denarja. Našel se je dobri stric ska. -
Kotnik, ki je malemu Antonu Naše želje Antonu Acmanu posodil citre. Sam seje učil »cit- so preproste — naj bi mu zd-ranja«, pozneje pa ga je učil ravje naklonilo še veliko moči veščin na tem glasbilu Jože Le- za to, da bi zvenela še dolgo sjak. Kmalu je našel mesto med pesem pod njegovo taktirko ta-šmihelskimi pevci in pesem ga ko žlahtno in naše, kot vsa leta je zastrupila za vse čase. Na- doslej.
Mozirski gasilci pospešeno dograjujejo svoj dom. Če želijo oh letošnjem jubileju zgradbo predati namenu, potem morajo res hiteti
Turistični zbor
Občni zbor domačega turističnega društva je bil še kar dobro obiskan. K obisku je pripomoglo tudi napovedano predavanje z diapozitivi o parkih in vrtovih zahodne Evrope. Zanimivo je bilo predavanje inž. Kolarjeve iz Titovega Velenja.
Za tem je predsednik Celjske turistične zveze Lojze Libnik pozdravil zbor in podelil vimenu Turistične zveze Slovenije zlato značko A. Videčniku za publicistično delo, srebrno Alojzu Plazniku ža uspešno delo v turističnih organizacijah in Jožetu Prušku bronasto za dolgoletno prizadevno delo v občinski turistični zvezi Mozirje.
V nadaljevanju dnevnega reda so bila podana poročila predsednika TD Mozirje, blagajnika in nadzornega odbora.
Po poročilih, ki so bila podana izčrpno seje razvila živahna razprava, ki je zajela tudi predvideni načrt dela društva za leto 1987. Med razpravami so se najprej lotili nesnage v samem kraju, najhuje je glede tega na trgu. Turistično društvo plačuje žensko, ki
Ko je zima minila, so se povsod pokazali sledovi naše nemarnosti. Lahko si videl povsod razno navlako, kije bila skrita^ več mesecev pod snegom. Človek bi mislil, da se bomo nesnage lotili bolj prizadevno, paje šlo kar počasi, premalo je pridnih rok, premalo čutimo to kot svojo dolžnost.
Da, to je naša dolžnost, ker pač živimo v skupnosti in ne morda kje v pragozdu, kamor človek skorajda ne zaide. Samoumevno je torej, da naša dejanja ne smejo biti v nasprotju z interesi skupnosti v kateri živimo. Gre torej ža soseske, kraje, naselja... Popolnoma je razumljivo, da je to obvezno tudi v primeru, ko za kršitve ne moremo pričakovati kazni. To je torej stvar naše časti!
Gotovo se bo našel kdo,ki bo rekel: »kaj pa koga briga kakšno imam okoli bajte«. Je kar dovolj razlogov, da ljudem nered ne more biti všeč. Tako kot črn madež belo obleko, po-
Ali veste....,
—	da je v našem vsakdanjem pogovornem in zlasti pisnem jeziku vse preveč tujk, saj je včasih celo nujno potreben ob kakšnem besedilu slovar tujk, da lahko razvozlamo nekatere uganke,
—	da imajo naša slovenska podjetja že tudi tuja imena,
—	da naši otroci že preklinjajo v tujih jezikih in je slovenski hudič že skoraj pozabljen,
—	da imamo v našem dnevnem objavljanju vse preveč kratic, nekatere premorejo kar pet črk; mogoče pa je komaj kak odstotek Slovencev, ki vedo kaj te kratice pomenijo,
—	da vse preveč prevzemamo tuje navade in tudi tuje neumnosti,
—	da pa vse premalo negujemo slovensko izvirnost in zlasti narodne običaje, ki bi morali imeti nujno svojo neprekinjeno pot iz roda v rod,
—	da naše narodne jedi najdemo morda le ob kakšnih slovesnostih, ko jih v dolini pripravijo žene zadružnice,
—	da mora dom biti tisto zatočišče otroka, kjer se bo naučil lepe slovenščine in naših narodnih pesmi, saj je že prava sramota, da jih nekateri otroci sploh ne znajo več, pa bi vendar morali biti družinski prazniki prava priložnost tudi za to,
—	da so nekatera besedila narodno zabavne \glasbe prava slovenska Skrpucala,
pometa pred Maksetovo hišo, vendar pa je nesnage povsod dovolj, tudi pred hišami na trgu bi kazalo kaj več postoriti. Nato je bil na vrsti Savinjski gaj, ki je kot tak širšega pomena in nikakor ne more zanj skrbeti le krajevna skupnost, ki za to nima ne denarja, pa tudi (vse manj "e da urejati s prostovoljnim delom. K temu je dodal še predsednik KS Rade Rakun kratko pojasnilo glede bodočega vzdrževanja Gaja. Društvo slovenskih vrtnarjev je pripravljeno poskrbeti zanj, vendar paje potrebno plačilo okoli 2,5 starih milijard. Teh seveda KS Mozirje nima. Izvršni svet občine si prizadeva urediti kolektivno plačevanje vzdrževanja, vendar pa do tega časa to še ni urejeno. Govorili so dalje o infrastrukturi, ki je slabo vzdrževana in nezadostna. Potek prometa skozi kraj je zaskrbljujoč, saj iz dneva v dan nastaja večja gneča, ki spričo težkih vozil še utesnjuje možnosti pešhoje.
Vsekakor zahtevajo prav tisti krajani vse mogoče, ki se sicer v nobeni sredini ne pojavljajo, če je treba prijeti za delo. Je že tako, da manjka pripadnosti.
kvari tudi zanemarjena hiša in njena okolica sicer zgledno sosesko, celo kraj v celoti. Nihče seveda nima pravice, čeprav si jo v svoji namišljeni vzvišenosti vzame, da bi svojim sosedom in sokrajanom škodoval v njihovi prizadevnosti, da tudi kot celota pokažejo, da so redoljubni in navsezadnje tudi kulturni ljudje.
Popolno sliko o kraju dobimo le, če ocenimo tudi javne površine za katere mora ^skrbeti krajevna skupnost. Če v kraju deluje še turistično društvo, si naloge razdelita, ne pa da se zanašata eden na drugega. V primeru, da svoje dolžnosti zanemarjata, je dolžnost krajanov, da na zborih na to pomanjkljivost opozorijo.
Naše okolje je ogledalo v katerem nas vidijo in prepoznajo drugi, vanj pa bi se morali samokritično — da se pač ne bi precenjevali — pogosteje pogledati tudi sami.
J. M.
—	da smo že kar zasvojeni z anglo-ameriško zabavno glasbo, pa čeprav imamo tudi Slovenci podobno moderno glasbo, kije davita na ta glasni in ropotajoči ritem,
—	da marsikatera slovenska hiša nima v svoji domači knjižnici mojstrov slovenske ^besede: Prešerna, Cankarja, Zupančiča, Finžgarja in drugih, in se kaj rado potem zgodi tudi to, da se kdo ob kakšni priliki tudi osmeši,
—	da se slovenski otroci vse premalo zanimajo za stvaritve naših umetnikov, ki so v veliki meri soustvarjalci naše kulture,
—	da se naša mladina mora še bolj ukvarjati s športom, saj je že davno znano, dasošporjniki v veliki meri tudi dobri učenci in dijaki, saj jim vsaka telesna aktivnost požene kisik tudi v možgane, in je tako delo na njivi v tem primeru celo dobrodošlo,
—	da se zgodi tudi to, da ubogi dojenček slovenskih staršev dobi ob rojstvu nemško ime ali morda tudi dve imeni tuje narodnosti. Slovenci pa vendar dobro vemo, da imamo množico lepih slovenskih in seveda zlasti množico naših slovenskih imen. Tudi otrokovo slovensko ime je naša kulturna dediščina, še zlasti če je ime blagozvočno in izvirno slovensko, saj je vendar ime otroku od staršev dana prva dota, ki ga bo spremljala vse življenje!
Številka 5 — Maj 1987
----------------------------*L
E3n KOVICE 5
Občinski svet zveze sindikatov Mozirje je pripravil se-minar za vse predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij. Za takšno srečanje s predsedniki osnovnih organizacij so se pri predsedstvu občinskega sindikalnega sveta odločili iz potrebe po temeljitem seznanjanju vodilnih sindikalnih delavcev z nekaterimi pojavi in zakonskimi določili, ki zadevajo tako ali drugače delavce in seveda sindikat. Najprej je predsednik občinskega sveta Ivan Purnat govoril o utrjevanju samoupravnega sistema in delegatskih odnosov. O spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu je pojasnjeval Rudi Hramec. Samo Stupica pa je orisal stanja ob prekinitvah dela in reševanju sporov, vlogi sindikatov pri tem. Delovanje samoupravnih skupin in sindikalnih skupin v združe-
nem delu je kritično ocenil Zdravko Troha. Sindikati pa so nosilci nalog okoli zbiranja gradiva za proučevanje preteklosti delavskega gibanja v vseh obdobjih, zato je o nalogah v zvezi s tem govoril Marko Purnat. Kako pristopiti k zapisovanju dogodkov, zbiranju listin, slikovnega gradiva in oblike sodelovanja s komisijo za ohranjanje tradicij delavskega gibanja pri občinskem svetu ZS, pa je orisal Alekdander Videčnik.
Udeležba na seminarjuje dokazala, da so takšna srečanja zelo potrebna in koristna. Kar pohvalna pa je vnema udeležencev seminarja, ki se je pokazala ob številnih vprašanjih predavateljem. Sproščena razprava je prispevala k občutku, da je vsebina seminarja ustrezala današnjemu utripu časa in sindikalnemu delu v teh časih.
Na zboru so podali poročilo o delu za preteklo leto, takole je glasilo:
Ponovno je leto naokoli in zato čas, da na kratko pregledamo lansko delo in predstavimo plane za vnaprej.
Kdor je spremljal naš lanski koledar dela in društvene akcije je lahko videl, da smo skoraj vse zapisane akcije tudi izvedli. Skoraj vsi društveni odseki so dobro delovali, in zato gre vsa zahvala načelnikom odsekov in pa seveda vsem vam, ki ste se akcij udeleževali.
Dobro smo poživili našo osnovno dejavnost, hojo v hribe— izletništvo. Imeli smo veliko raznovrstnih izletov za vse starostne kategorije članov. Planinsko društvo (PD) je pokrilo večji del stroškov, bila pa bi zaželjena večja udeležba članov, s tem pa bi bili tudi manjši stroški za PD in manj problemov pri organizaciji prevoza.
Tudi na področju gospodarstva smo veliko storili. Naš dom smo dobro in redno oskrbovali. Pohvaliti pa moramo naš nov oskrbniški par, ki je v zadovoljstvo vseh obiskovalcev Menine dobro skrbel za dom in goste v njem. Okrog doma smo naredili novo leseno ograjo in tu opravili tudi naj več udarniških ur. Drugih večjih del, razen
rednega vzdrževanja nismo imeli, zato pa smo razpoložljiv denar porabili za nabavo nujno potrebnega inventarja. Z nabavo dveh radijskih postaj »CB« smo končno povezali domzdolino. Kupili pasmo še: bencinski agregat (2 KW), plinski štedilnik, plinski bojler in plinski hladilnik, jogi rjuhe za skupna ležišča, nerjaveče skodele za čaj", potrebno kuhinjsko posodo in še veliko drobnega inventarja.
Tudi markacisti so dobro opravljali svoje delo, vendar ga bodo letos imeli še več.
Gorski stražarji so s svojim vzgledom opozarjali na obnašanje v naravi in bili prisotni na vseh akcijah PD.
Mladinski odsek je skrbel za naš podmladek, ga izobraževal in vzgajal v planinskem duhu. Organizirali pa so tudi tabor na Vršiču in prehodili dobršen del Julijcev. Razveseljivo pa je, da so bili mladi prisotni na vseh društvenih akcijah. Tudi naša gorniška sekcija ni mirovala, bili so v Švici na Matterhornu, doma pa so pozimi in poleti lezli po naših hribih.
Dobro smo opravljali tudi dežurstvo v domu na Menini in tako omogočili vsem članom in tudi drugim, da so ob vseh vikendih in praznikih lahko obiskovali naš planinski dom.
Srečka Brodarja ni več
27.	aprila se je končala življenjska pot akademika prof. dr. Srečka Brodarja, ki je odkril Potočko zijalko in s tem osvetlil del prazgodovine na naših. tleh.
Rojen je bil 6. maja 1893 v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo. Naravoslovje je študiral na Dunaju, diplomiral je v Zagrebu (še prej je bil v letih 1915—18 mobiliziran v avstrijsko vojsko), doktoriral pa je leta 1939 v Ljubljani. Učil je najprej —po prvi svetovni vojni — v Ljubljani, v letih 1921—39 na gimnaziji v Celju, potem pa do leta 1946 spet v Ljubljani (kot , srednješolski profesor). Tega leta je postal profesor prazgodovine človeka na ljubljanski univerzi, obenempa je prevzel še vodstvo Inštituta za prazgodovino človeka, upokojenje bil leta 1964.
Za prazgodovino se je začel zanimati zelo zgodaj, ko je poslušal predavanja Dragutina Gorjanoviča-Krambergerja, ki je v začetku tega stoletja odkril ostanke krapinskega pračloveka. Brodarjeva raziskovalna pot in njegovo ime pa sta neločljivo pojiezana s Potočko zijalko z Olševe, kjer je bil prvič 1. avgusta 1928 in kamor je hodil vse do
leta 1935s pomočniki izkopavat ostanke živali (predvsem jamskih medvedov, katerih okostij je bilo okoli 1500) in različnih orodij (znane so predvsem koščene konice, med njimi igla za šivanje), katero si je za svoje potrebe iz kosti in kamna izdelal ledenodobni človek pred okoli
22.000	leti.
Rezultate svojih raziskovanj je Srečko Brodar objavil v več kot 15 razpravah in člankih, zaokrožil pa jih je (s sinom Mitjem) v monografiji Potočka zijalka: visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev (knjiga je izšla leta 1983).
Ob Brodarjevi smrti je Anton Ramovš zapisal, da je bil »odmev Brodarjevega epohalnega odkritja v znanstvenem svetu izreden in tamkajšnjo mlajšepaleolitsko kulturo je poznal takrat ves svet kot olše-vien, značilen prav pri nas v Potočki zijalki«.
S svojim delom bo Srečko Brodar ostal tudi po zemskem odmrtju med nami, še posebej Zgornjesavinjčani, saj je Potočka zijalka znana prav zaradi njega. Za to smo mu lahko hvaležni.
Peter fVeiss

Dela na zakritju rezervoarja za vodovod na Gneču gredo h kraju
Voda za 80 gospodinjstev
Soboto so delovno izkoristili tudi prebivalci Gneča. Pripravili so namreč še zadnjo večjo delovno akcijo in z njo praktično sklenili dobro leto dni trajajoče napore pri izgradnji prepotrebnega vodovoda. Z gradnjo zajetja in polaganjem cevi so pričeli lanskega aprila, v soboto pa so pridno nalagali in vozili zemljo s katero so zasipali zbiralnik za vodo na Gneču. Ta zbiralnik naj bi j, vodo oskrboval 80 gpsppdinjsj^y, na
področju dveh sosednjih občin in treh krajevnih skupnosti. Kot krajani sami pravijo, šobili stoletja brez zdrave pitne vode, pipe pa bodo »uradno odprli« prihodnjo soboto, 16. maja, in tudi s tem obeležili praznik krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Tudi v soboto so zavzeto delali, bili pa obenem ponosni in veseli. Glede na opravljeno delo v zadnjem letu dni je bil ponos upravičen.	j p
ißlaTö a:'-?.il33
Slušna prizadeti
Medobčinska organizacija slušno prizadetih, ki ima sedež v Titovem Velenju, združuje člane iz mozirske in velenjske občine. Z namenom, da bi dejavnost bolj zaživela tudi na področju Gornje Savinjske doline, smo letošnjo letno skupščino pripravili v Mozirju. Poleg 41 članov so seje udeležili še predsednik komiteja za družbene dejavnosti občine Mozirje Franc Vuga, sekretar občinske konference SZDL Mozirje Rajko Pintar in predsednik skupščine socialnega skrbstva občine Velenje Maks Podlesnik.
V uvodu je predsednica medobčinske organizacije opozorila na nekatere probleme slušno prizadetih ljudi, ki pa jih s pomočjo društev uspešno premagujejo. Med drugim je dejala: »Gluhi nočemo ostati izolirani od življenja in dela, želimo se aktivno vključevati v vsa področja družbenega življenja in s svojim delom dokazati, da smo enakopravni člani naše družbe. Nočemo usmiljenja, želimo le, da nas razumete in nam pomagate, da postanemo in ostanemo koristni člani naše družbe.«
Iz poročila o delu medobčinske organizacije je razvidno, da nudi članom največ
pomoči na področju zaposlovanja, socialne problematike in priizobraževanju, pa tudi pri zdravstvenem varstvu. Mladi člani so najbolj aktivni na športnem področju in dosegajo dobre rezultate tudi v republiškem merilu, predvsem v nogometu, namiznem tenisu in smučanju.
V razpravi so člani opozorili na nekatere stvari, ki postajajo iz dneva v dan bolj boleče za slušno prizadete ljudi. Na prvem mestu je problem tolmačev, ki jih je na našem področju premalo, po drugi strani pa je zagotavljanje tolmačev povezano tudi z velikimi stroški. Menijo,dabibilopotrebno uvrstiti tolmače za slušno prizadete med zdravstvene storitve. Mnogi slušno prizadeti težko zmorejo tudi stroške za baterije in akumulatorje ter druge slušne pripomočke. Zdravstvena skupnost namreč krije samo stroške najcenejšega slušnega aparata.
Franc Vuga je na koncu pozdravil vse navzoče in obljubil vsestransko pomoč medobčinski organizaciji, Maks Podlesnik pa je izrazil zadovoljstvo zaradi velikega napredka pri delu organizacije v zadnjih letih.
D.	Meh
Čebelarji pozor!
V septembru 1986 in v aprilu 1986 smo pri čebeljih družinah na območju občine Mozirje ugotovili več žarišč hude gnilobe čebelje zalege (pestis apium — kuga čebel).
To bolezen povzroča bacil, ki se razmnožuje v pokriti čebelji zalegi in povzroča njenči odmiranje. Znaki bolezni so v začetnem stadiju prikriti, ker čebele odmrle ličinke, odnosno razkrojke ličink sproti očistijo. Opazi se tako imenovana prestreljena zalega. Po napredovanju bolezni v panju opazimo zamaščene, uvihane ali delno nagrižene pokrovčke zalege. Pri preizkusu z zobotrebcem ali vžigalico ugotovimo v takšni spremenjeni celici smrdljivo brezoblično vlečljivo maso.
Bolezen se zatira po zakonu, zato mora čebelar vsak sum te bolezni pri svojih čebelah prijaviti veterinarski službi ali veterinarskemu inšpektorju.
Bolezen se širi po naravni poti z ropom obolelih čebeljih družin in z
okuženimi roji. V čebelarstvo pa jo lahko vnesemo z nabavo okuženih čebel, panjev, voska, medu, pribora, orodja in nesterilnimi satnicami. V našem primeru sumimo, da je izvor okužbe in njen prenos izvršen s satnicami, ki sojih čebelarji nabavili ali jih dali v ulivanje k čebelarju Felicijan Antonu v Sp. Kraše. Veterinarska inšpekcija opozarja vse čebelarje, da svojim čebeljim družinam vlagajo le satnice iz sterilnega voska, kijih pri nas edino zagotavlja Medex Ljubljana. Čebelarji, ki so že vložili lanske ali letošnje satnice izdelane pri Felicijan Antonu v Sp. Krašah, naj svoj naslov takoj sporočijo veterinarski inšpekciji Skupščine občine Mozirje, tel. 831-380.
Čebelarju, ki pravočasno prijavi sum bolezni pripada odškodnina za čebelje družine, med, vosek, orodje in pribor, ki se uničijo pri izvršitvi ukrepov za zatiranje hude gnilobe čebelje zalege.
EDVARD ŠRIBAR, dipl. vet.
V krajevni skupnosti Mozirje so podelili bronaste značke OF
Čigave so
»Savinjske «?
Pričujoči prispevek je eden redkih odzivov na članek glavnega urednika v eni izmed številk okrog novega leta, v katerem vabi bralce k sodelov-nju. Čeprav je tema časovno že precej odmaknjena, je verjetno še vedno aktualna prav zaradi pičle odzivnosti.
Ob čitanju omenjenega članka se samo po sebi odpira prvo vprašanje: »kakšen je motiv za takšen poziv«? Ponujata se dva najverjetnejša odgovora:
1.	bojazen, da bodo SAVINJSKE NO VICE vsebinsko in s tem kakovostno s časom vse tanjše ali
2.	želja, da se tudi SAVINJSKE NOVICE vpnejo v splošna prizadevanja po angažiranju vsakega posameznika za izhod iz gospodarsko in s tem družbeno neugodnega trenutka.
Najsi gre za prvi ali za drugi odgovor, je članek in s tem hotenje treba vendarle pozdraviti. Pravega razloga pa prvi odgovor le ne daje, saj časopis ne zavisi od števila naročnikov, zato še tako »tankavsebina« ne more ogrožati njegove izdaje. Jedro motiva je torej treba iskati v drugem odgovoru, s katerim bi, strateško gledano, lahko SAVINJSKE NOVICE odigrale pomembno vlogo v lokalnih družbenih dogajanjih. Časopis kot medij ima namreč možnost, da spodbuja in prispeva k intelektualni ustvarjalnosti, brez katere ni razvoja in napredka. Tega pa si nedvomno vsi želimo, saj je hkrati porok za boljšo eksistenco in pogoj za človeka vredno življenje. Toda če je temu tako, zakaj potem pasiven odnos do omenjenega poziva k sodelovanju, saj Zgornja Savinjska dolina vendarle še razpolaga z določenim intelektualnim potencialom, ki je verjetno sposoben neke ustvarjalnosti. Razlaga seveda ni preprosta, velika teža problema pa verjetno leži v možnostih kreativnega oz. nekreativnega ustvarjanja.
Sedanji družbeni trenutek je obdan z gomilo težav, ki zahtevajo pristno obravnavo in nakazovanja alternativnih vari-nat za njihovo najboljšo rešitev. Malo alternativ namreč daje tudi malo rešitev, med katerimi je še manj dobrih. Totalna nekreativnost daje
samo eno varianto, največkrat obstoječo; to pa je običajno tista, ki kliče po kreativnosti in alternativnih rešitvah. S tem pa je tudi definiran radius začaranega kroga o možnostih oz. nezmožnostih kreativnega ustvarjanja. Kolikor bolj so možnosti omejene, toliko manj bo takega ustvarjanja in iskanja poti do rešitev. In če je teh možnosti malo, pomeni, da je družbena moč porazdeljena v prid nekreativnih subjektov in*£' nosilcev družbenega dogajanja. To pa pojasnjuje morda enega od bistvenih razlogov za majhen odziv.
Premalo je torej samo pozivati k sodelovanju, potrebno je ustvariti dejansko klimo in realne pogoje za kreativno delovanje, da se daje priložnost tudi tistim, ki so sposobni drugačnega razumevanja problematike in produkcije alternativnih predlogov. Zmožnost alternative ni volja tega ali one-^... ga posameznika, to je zlasti' rezultat sposobnosti njegovega razuma.
Dokler pa bo alternativnost razumljena kot nezaželjena drugačnost, bo ostajala vir obsojanja, s tem pa tudi vir krepitve moči v prid nekreativnih.
Na ta način se krog zapre, stagnacija je zagotovljena ali pa vsaj bistvenega napredka ni mogoče pričakovati.
Tako v gospodarskem kot tudi sicer v življenjskem ciklusu so prav spoznane storjene,*-napake naj večji generator iskanja drugačnih rešitev in v tem je tudi njihova medsebojna povezava. Uspeh pa je mogoče pričakovati v toliko, kolikor je vzpostavljeno vzajemno sožitje na argumentiranih in ne demagoških osnovah.
S tem prispevkom sem želel opozoriti na to, da bo k takšnemu pozivu na sodelovanje verjetno potrebno še kaj doreči in dodati. Med drugim lahko prvi korak v tej smeri naredi že zasnova uredniške politike sa*«*. ma. SAVINJSKE NOVICE bi tako postale še bolj savinjske.
Bastl Franc
Pripis uredniškega odbora: Strinjamo se z dano pobudo pisca članka in pozdravljamo misli okoli spodbud za ustvarjalnost, zato menimo, da mora v našem glasilu najti mesto tudi takšna vsebina sestavkov.
Pri Plodrovih je bila sovražnikova vojska od nedelje 22. oktobra pa tja do 27. oktobra zjutraj.
Nihče se ni smel ganiti od hiše. Plodrovi se spominjajo, da je bil med vojaki tudi fant, doma menda iz Hamburga, petindvajset let je štel. Hiša, kjer je živel, so izvedeli Plodrovi od zaupljivega in nikakor ne slabega Nemca, saj je bil do njih prizanesljiv in razumevajoč, je izginila pod bombami, ki sojih nad mesto odvrgli zavezniki.
In kot povsod drugje, so si tudi na Plodrovem Nemci privoščili pravo pojedino. Poklali so enajst kur, postrelili, pet pujskov, si privoščili pečenega, pitanega prašiča, vola pa odgnali na Strevčevo, ga tam ubili in pojedli skupaj s tistimi enajstimi kurami. Znjimista morala tudi dva rejena prašiča in enajst repov goveje živine in osem ovac. Ovce z jagneti so ostale zadaj in ušle nemški požrešnosti.
Ko je bilo ropanje naposled končano, je zagorelo.
2'7. oktobra zjutraj, okoli sedme ure, so domači zbrali najnujnejše in odšli. Na Kro-
fičevem so srečali Golerjeve in Kolarjeve, za njimi pa so prišli še Rogarjevi, Potočki in Strevčevi izgnanci.
V popoldanskih urah so prispeli v Železno Kaplo in še isti dan z vlakom v Beljak. Naslednji dan zjutraj so jim postregli s črno kavo in jih odpeljali nazaj do Celovca, nato pa v Gradec. Tam sojih spravili v »Ausdurchgangslager« in Plodrovi vedo povedati, da.j^ bil komandant taborišča iz Celja — tako jim je zaupal vratar iz Brežic. Celjan ni bil strog.
Okoli 15. novembra seje iz Judenburga pripeljala, iz urada za delo, uslužbenka... Ugotoviti je morala, kdo je sposoben za delo, za pomoč kmetom. Odšli so v Judenburg in — doživeli novo ponižanje: kmetje so jih odbirali kot odbira živinski prekupčevalec živali na sejmu.
Plodrovi so bili dodeljeni*,, kmetu Febergerju, kjer so ostali do 11. februarja 1945. Takrat so izpustili mater Zalko^in hčer Lizo — odšli sta v Železno Kaplo. Ploder pa se je vrnil k ženskama-2. maja.
Anton Ikovic x ■
6 Ern NOVICE
Šentjernej 24. maja
Največja tombola na Dolenjskem
KONJENIŠKI KLUB ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ — Z nekaj sreče in prisotnostjo v nedeljo, 24. maja, od 14. ure naprej našentjernejskem hipodromu si lahko krepko olajšate življenje. Krajevna skupnost Šentjernej in tamkajšnji Klub za konjski šport organizirata namreč tega dne doslej največjo blagovno-denarno tombolo na Dolenjskem, vrednost nagrad je kar 23 milijonov dinarjev. Najsrečnejši bo gotovo tisti, komur bo sreča naklonila popolnoma novo stanovanjsko hišo Marles, nič manjše ne bo veselje onega, ki se bo od te nedelje naprej vozil v novi Renaultovi petici, novomeške IMV, s kakšnim tombolskim listkom več pa lahko celo reši vprašanje, kje bo vozilce poslej prebivalo. Med tombolskimi dobitki je namreč tudi Strešnikova garaža pa Pionirjev kamin, več praktičnih Iskrinih izdelkov, električnega orodja Black & Decker, pomivalno korito, Novolesa, hranilne knjižice LB, da preostalih 120 nagrad ne naštevamo.
Da nikomur to popoldne ne bo dolgčas, jamčijo poleg bogatih dobitkov še Toni Gašperič, člani ansambla Fantje iz vseh vetrov, že dopoldne pa bo na hipodromu tudi poizkušnja vin šentjernejskega okoliša. Za udeležence tombole bo organiziran prevoz z novomeške avtobusne postaje.
fc MERCATOR ZKZ MOZIRJE TOZD BLAGOVNI PROMET
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VODJA A VTOPARKA IN VZDRŽEVANJA
2.	VODJA MEHANIČNE DELA VNICE
3.	DELOVODJA V MEHANIČNI DELAVNICI
4.	MANIPULANT V SORTIRNICI JAJC
5.	DELAVKA V SORTIRNICI JAJC
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so: pod 1) strojni ali prometni tehniki s petletnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delih in sposobnostjo odločanja in vodenja pod 2) tehniki ali inženirji tehniške-strojne ali organizacijske smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo vodenja in organiziranja pod 3) strojni tehniki s triletnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo vodenja in organiziranja.
pod 4) kvalificirani delavci ali kandidati s končano IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja
pod 5) nekvalificirane delavke s popolno ali nepopolno osnovno šolo s primemo ročno spretnostjo.
Za dela in naloge pod 1 in 2 velja trimesečno poskusno delo, za dela in naloge pod 3 in 4 dvomesečno, za delo ppd 5 pa enomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 5. junija 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku lOdni po poteku rokaza prijavo.
i
L
titovo vdeni«
Trgovska in proizvodna
DO »ERA« Titovo Velenje
'komisija za delovna razmerja TOZD Vino Šmartno ob Paki
OB JAVU A
prosta dela in naloge za nedoločen čas
TRANSPORTNA DELA
za PE Skladišče Šmartno ob Paki Poskusni rok je 30 dni.
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo končano osnovno šolo
—	1 leto delovnih izkušenj
:	— smisel za delo z ljudmi.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v. roku 8 dni öd dneva objave na naslov:
Trgovska in proizvodna DO »ERA« TITOVO VELENJE — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
Vzgojnovarstvenga organizacija Mozirje
OBVESTILO
Vzgojnovarstvena organizacija Mozirje obvešča, da bo vpis otrok za sprejem v vrtec za mesec september že v mesecu maju in
juniju.v
Starše, ki rabijo v jeseni varstvo za svojega otroka, obveščamo, da naj pošljejo pismene prošnje za sprejem v vrtec na naslov VVO Mozirje, 63-330 Mozirje,
Prošnja naj vsebuje priimek in ime otroka, rojstne podatke otroka, datum od kdaj želijo varstvo in ime kraja, kjer bo otrok obiskoval vrtec.
Starše, ki bodo rabili varstvo v oddelku otrok do dveh let, vljudno prosimo, da si prihranijo 1—2 dni letnega dopusta, da bodo otroka navadili na spremembo okolja.
VVO Mozirje vrši celodnevno varstvo otrok od 5,30 ure do 14,30 ure. Poleg tega imajo starši, ki za svojega otroka ne rabijo varstva, temveč.vzgojni program, možnost vpisa otroka vskrajšan vzgojni program, ki traja od 8 do 11,30 ure.
Vpis otrok za sprejem v vrtec za mesec september je do 15. 6.
Mercator
Zgornjesavinjska KZ Mozirje
Delovna skupnost skupnih služb Mozirje Delavski svet
objavlja
prosta dela in naloge za določen čas za nadomeščanje delavk na porodniških dopustih
1.	KNJIGOVODJA ZA NADOMEŠČANJE in
2.	MATERIALNI KNJIGOVODJA
Prijavijo se lahko kandidatke, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so končale srednjo ekonomsko šolo in pridobile poklic ekonomskega tehnika in imajo vsaj dvoletne delovne izkušnje v tej stroki!
Poskusno delo bo trajalo dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 31. maja 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku lOdnipopoteku rokaza prijavo.
gorenjegm
Gorenje Glin, Lesna industrija, n. sol. o. 63331 Nazarje 21 Telefon: (063) 831 931 Telex: 33624 yu glin
VARIO 2000
pohištvo za različne potrebe
VARIO 2000
—	predšoba
—	dnevna soba
—	otroška soba
—	za večnamenske prostore
—	za mansardne prostore
—	za poslovne prostore
—	kot kosovno pohištvo
—	pohištvo mnogih kombinacij
—	pohištvo v treh izvedbah:
bele barve s sivimi robovi, bor in luženi hrast
VARIO 2000 pohištvo prihajajočega časa
Prospekte zahtevajte v trgovinah ali neposredno v službi marketinga Gorenje-G lin, telefon (063) 831-931, interna384
Delavski svet
SOZD Merx
Trgovske delovne organizacije
»Savinja«
Mozirje,
po sklepu seje, z dne 29. 4. 1987
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati šenaslednje pogoje:
—	da imajo strokovno izobrazbo VI. izobrazbene stopnje ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu
—	da imajo strokovno izobrazbo V. izobrazbene stopnje in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, pošljite na naslov: Trgovska delovna organizacija »Savinja« Mozirje, Mozirje 4L
Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva razpisa.
O izbiro bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisnega roka.
Številka 5 — Maj 1987
Srednja kmetijsko živilska šola Celje
obvešča vse interesente, da podaljšuje vpis učencev za šolsko leto 1987 — 88 v sledeče programe:
srednji program: vrtnar 3 leta vrtnarski tehnik 4 leta kmetijec 3 leta kmetijski tehnik 4 leta
skrajšani program: kmetovalec — kmetovalka—2 leti
Mercator
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje TOZD Trgovina gostinstvo Mozirje
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
1.	KUHARJA
za gostilno »Menino« v Gornjem gradu
2.	KUHARJA — NATAKARJA
za gostilno v Šmihelu
3.	NATAKARJA
za nadomeščanje v DE GOSTINSTVO
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so končali gostinsko šolo ustrezne stroke ali so priučeni gostinski delavci zuspešnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo bo trajalo dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovskaslužba zadruge do 31. 5. 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za objavo.
OBVESTILO
K sodelovanju vabimo tudi vse zainteresirane srednješolce in študente, ki bi v času šolskih počitnic želeli dodatni zaslužek, da se zglasijo v našem TOZD, kjer bi se pogovorili o možnosti zaposlitve vgostinski dejavnosti.
SŠ veterinarska postaja Mozirje
na podlagi sklepa zbora delavcev
objavlja javno licitacijo za prodajo:
1. osebni avto Z-850, letnik 1984,
izklicna cena 600.000 din
Javna licitacija bo v soboto, 30. maja 1987 ob 9. uri. Ogled vozila je mogoč isti dan od 8. do 9. ure. Prodaja bo po načelu »ogledano, prodano, plačano« in poznejših reklamacij ne sprejemamo. Kupec plača ob prepisu prometni davek.
NOVO NOVO NOVO TV SERVIS
—	popravilo na domu in v obratovalnici
—	menjava barvnih in črno belih ekranov
—	naročila sprejemam v obratovalnici ali po telefonu št. 831 -717 od 8.00 — 12.00 ure
—	del. čas 8.00— 12.00 obratovalnica 12.00 — 16.00 popravila na domu
SE PRIPOROČA TV SERVIS PINTER VLADO Sp. Račiča ob Savinji 31
Zaposlim dve delavki
Elektromehanika Remenih Miran Šentjanž 61
Rečica ob Savinji Tel. 831-454
Obvestilo
Občane obveščam, da od 1 /5-1987 dalje ne bo več pravne pomoči za občane in delavce, ki jo je v ponedeljkih od 15. do 17. ure in v sredah od 16. do 17. ure nudil občinski sodnik za prekrške Anton IRMANČNIK.
Pravna pomoč do nadaljnjega odpade zaradi preobremenjenosti sodnika za prekrške.
Anton IRMAČNIK
Prizadevanja
za varnost v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je v lanskem letu precej popestril svojo dejavnost, vendar člani sveta upajo, da bo delo sveta v prihodnje še boljše, predvsem z boljšo povezavo z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Uspešnost je seveda v veliki meri odvisna od finančnih sredstev, pa tudi od sodelovanja s postajo milice, združenjem šoferjev in avtomehanikov, z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenimi organizacijami. To sodelovanje je bilo v lanskem letu zelo dobro in upajo, da bo tako tudi v prihodnje.
Prometna varnost v mozirski občini je bila v preteklem letu dokaj dobra. Ob rasti gostote prometa in ob prepočasnem posodabljanju prometnih površin število nesreč celo upada, kar seveda ni in ne sme biti razlog za pretirano zadovoljstvo. Nasprotno, v preventivno in vzgojno dejavnost bo treba vključiti tudi ostale dejavnike, ki lahko vplivajo na stanje in urejenost prometnih površin, posebej tistih, ki so namenjene pešcem in kolesarjem, velik problem pa so avtobusne postaje v strnjenih naseljih, zlasti v Mozirju.
V Gornji Savinjski dolini je 79 kilometrov regionalnih cest in 103 kilometri lokalnih, od katerih jih je 37 kilometrov še vedno makadamskih. Za boljšo varnost bi morali takoj urediti 10 kilometrov regionalnih in lokalnih cest ter posodobiti vse makadamske. Daleč najve-čji problem je cesta od Ljubnega do Luč, pa tudi nekaj mostov bi morali nujno obnoviti. Prometna signalizacija je zadovoljivo urejena, pomembna naloga v prihodnjih letih pa bo urejanje prehodov za pešce. Zanimiv je podatek, da je
povprečna starost vozil 7 let. Ker najbrž ni moč pričakovati, da se bodo vozniki množično odločali za nakup novih in varnejših vozil, bo treba toliko več preventivnega dela in prilagajanja razmeram na cesti in v prometu nasploh.
Akcije sveta so seveda namenjene vsem udeležencem v prometu, saj je neizpodbitno dejstvo, da je prometna kultura zelo slaba, ob tem pa na prometno (ne)vamost vplivajo še slabo načrtovanje in vzdrževanje cest, nepopolna signalizacija, slabo vzdrževanje vozil in podobno. Le če bi se vsi zavedali teh dejstev, bi lahko dosegli željene cilje.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je letos kupil opremo za spretnostne poligone za osnovne šole, uspešno so izvedli akcijo »Naši najmlajši v prometu«, »Kaj veš o prometu«, »vVarne poti v šolo«, »Prvi šolski dan«, »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, »Varno kolov prometu« in podobno. Veliko pozornosti so namenili osnovnim šolam in vrtcem z najrazličnejšimi oblikami svoje dejavnosti, pripravili so anonimno testiranje znanja iz cestnoprometnih predpisov, na katerem pa je bila udeležba ponovno slaba.
Med letom je svet prejel tudi precej vprašanj in prošenj občanov, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in člani sveta upajo, da so s stališči in sklepi koristno svetovali vsem, ki so jim pisali. Ob tem je pomembno, da je svetu lani končno uspelo oživiti delo komisije za informiranje in propagando, ki s svojim delovanjem lahko bistveno prispeva k večji osveščenosti in s tem k boljši prometni varnosti.
J. P.
Na Gnecu so tudi letos predajali kurirsko torbico pionirji sosednjih občin. Ob tej prilikije v imenu ZZB NOV spregovoril Viktor Lukse, mladi pa so pripravili lep kulturni spored. Prireditve so se udeležili številni borci občin Mozirje in Velenje
Poravnali obveznosti
V zadnji številki Savinjskih novic smo objavili, kdo je oziroma kdo ni poravnal obveznosti do celjske bolnice za leto 1986. Med drugim smo zapisali, da delovni kolektiv Iskra FE RITI Ljubno, obveznosti za leto 1986 ni izpolnil. Iskra FERITI Ljubno je svoje obveznosti do celjske bolnice za lansko leto stoprocentno izpolnila. Sredstva so bila prikazana pri občini Šmarje. Napaka v
evidenci v celjski bolnici bo odpravljena, s tem pa tudi napačna objava v Savinjskih novicah.
Delavci Iskre FERITI, hvala za sredstva v letu 1986 in za delovni dan, ki ste ga prvi opravili za letošnje leto!
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
ANTON BORŠNAK
Zlom prometnega reda
V Mozirju je pešec vsestransko ogrožen, posebno pa so nekatere ožine, ki stalno grozijo. Prav malo seje doslej storilo, da bi bilo drugače. Človeku se zdi pogled na stoječi avtobus na pločniku in delno na zelenici prava sramota za kulturne ljudi in to takšne, ki bi radi pritegnili v dolino množice tujcev... Resje, da so parkirišča pretesna, vendar pa, zaradi tega še ne kaže počenjati najbrutalnejše samovolje. Ko pridem mimo kulturnega doma, ki je bil s toliko žrtev obnovljen, me kar zaboli, ko vidim avtomobile, ki dobesedno silijo v sam vhod doma, pa čeprav je jasno zarisano, da se tam ne parkira. Kdo še sploh prometne znake spoštuje? Takšno prometno nasilje se bo gotovo končalo zelo žalostno in spet bo moral zaradi našega nereda in nekulturnega obnašanja v prometu nekdo umreti. Morda se bomo potem le za kratek čas zavedli naše malomarnosti in neučinkovitosti. Tu namreč še tako lepe obljube nič ne pomagajo!
Dokler bodo razni »dirkači« skozi trg vozili v slogu formule 1, pač ne bo drugače. Dokler bo lahko vsak jekleni konjiček našel svoje mesto na pločnikih in tako še zmanjšal možnosti pešcu da pride živ iz te zagate, vse dokler bo nered, bo nevarnost vsakršna in povsod.
Verjetno imajo prav tisti, ki trdijo, da smo glede ureditve trga in potrebnih prometnih zadev zamudili čas. Res je, sedaj so glavna težava sredstva. Vsekakor sega zagata v Mozirju že dolga leta nazaj inje zaradi tega skoraj nedojemljiva. Vsakdo se sprašuje, zakaj se že ni kaj storilo za avtobusno postajo, za ustrezna parkirišča, za prometni red, ki bi odgovarjal našemu in ljudem v njem? Seveda pa sedanja praksa prav jasno potrjuje žal že kar pravilo, da sama prometna znamenja v sedanjem »drznem« času nič ne pomenijo, če ni za njimi tudi nadzor. Prav ta pa seveda ni mogoč nenehno, vendar pa bi kazalo takrat ko je, krepko ukrepati in ukrepe objaviti v Savinjskih novicah. Naj se preberejo tisti, ki na cesti kažejo premoč z neupoštevanjem najosnovnejših pravil igre. In ko je bila beseda o našem glasilu le toliko, da si to res prizadeva opozarjati na ozka grla. v prometu, pa kot kaže je to le glas vpijočega v puščavi. Morda bi kazalo kar prositi predsednika krajevne skupnosti Mozirje kaj misli ukreniti svet za boljši promet v kraju? Morda bi tudi kdo z občine povedal, kakšna so predvidevanja za odpravo prometnega zloma v Mozirju in kdaj bi lahko pričakovali to veliko dejanje.	A. V.
»Maratonci« igrali devetič
Prava, organizirana in vsakoletna prireditev ob prvomajskih praznikih je bil v mozirski občini letos pravzaprav nogometni maraton, ki so ga člani domačega športnega društva Vrbovec letos priredili že devetič. Kot vedno so pričeli igrati zvečer pred praznikom ob 19. uri in igro sklenili 24 ur kasneje. Ob začetku so jim zvečer z velikim kresom priskočili na pomoč taborniki, sicer pa je vso noč in ves dan ob igrišču veliko krajanov in gledalcev od vsepovsod. Navijali so in bili obenem veseli, da so lahko predpraznični večer in praznični dan preživeli ob zanimivem športnem dogodku in poklepetali v družbi znancev. Nogometašem in gledalcem je letos za spremembo postreglo še vreme
in vzdušje je bilo zato še toliko boljše.
Nastopata ekipi mlajših in starejših od 27 let in tudi športni vidik tega maratona ni prav na stranskem tiru. Starejši so do letos vodili s 5:3 v zmagah, letos pa so bili uspešnejši znova mlajši in z zmago 93:76 zmanjšali vodstvo na 5:4. Prihodnje leto bo na vrsti jubilejni, 10. maraton, priložnost torej za izenačenje, ali potrditev premoči starejših. Sicer pa se na deseti maraton že pripravljajo, saj je to tudi 10-letnica športnega društva Vrbovec. Do takrat bo nared tudi objekt ob igriščih, ki so ga nazarski športniki zgradili za potrebe društvene dejavnosti.
J. P.
Maratonci v Nazarjah si takole prijateljsko podajajo roke na začet-ku tekme.
Številna strelska tekmovanja
Med strelskimi tekmovanji v mesec» aprilu je bilo najpomembnejše občinsko posamezno tekmovanje za kategor izacijo strelcev MK puško ter množično tekmovanje v počastitev DNEVA OF z istim orožjem. Oba tekmovanja sta bila izvedena na strelišču v Mozirju.
Prvega tekmovanja se je udeležilo 17 najboljših strelcev iz OSO. Zmagal je PETRIN PAVEL — OSO Mozirje;- pred ŠIMENC Ivanom — OSO Rečica/S. in KOLAR Slavkom — Sekcija Bočna.
Množičnega tekmovanja v počastitev DNEVA OF, ki je
bilo v nedeljo, 26. 4. seje udeležilo kar 21 ekip iz OSO, DPO in društev. Ekipno je pr^», mesto osvojila OSO Mozirj^ druga je bila Sekcija Bočna, tretja pa OSO Solčava.
Med 62 posamezniki paje bil ponovno najboljši PETRIN Pavel — OSO Mozirje, drugi je bil PRODNIK Marjan — OSO Solčava in tretji GROBELNIK Franc — OSO Mozirje.
Zaradi velikega števila nastopajočih je tekmovanje trajalo celo dopoldne, praznično in prijateljsko vzdušje pa je poleg tekmovalnega še ole^. pšalo prijetno pomladansko vreme.
B. KRIŽNIK'
Ljubiteljem ptic
Društva za varstvo in vzgojo ptic imajo v današnjem času pomembne naloge: združujejo rejce ptičjim strokovno pomagajo, prirejajo razne razstave in tekmovanja, prebujajo v ljudeh — predvsem mladini — čuteč odnos do narave, predvsem živali, skrbijo za ptice v naravi v zimskem času, skrbijo za gradnje in namestitve valilnic in krmilnic itd. Naše društvo za .varstvo.in vzgojo ptic »Kalin« Mozirje obstoja že vrsto let inje doslej na tehjiodr-očjih že mnogo storilo. Žal pa je število aktivnih in požrtvovalnih članov v zadnjih letih precej upadlo, s smrtjo Ljubomirja Beneteka paje društvo izgubilo tudi najbolj zavzetega rejca ptic ter zelo požrtvovalnega člana društva. Predvsem njegove ptice so navduševale vsako leto stare in mlade
obiskovalce Savinjskega gaja. Zelo škoda bi bilo, če bi v bodoče kletke ostajale prazne!
Vabimo vse rejce pa tudi druge ljubitelje ptic, da se včlanijo v naše društvo. Predvsem^ vabimo mladino, saj se bo lahko s tem mnogo zanimivega in koristnega naučila. Trenutno rešujejo društvo pred mrtvilom nekateri zvesti člani iz T. Velenja ter dva člana iz Mozirja. Zato je nujno za nadaljnje uspešno delo društva, da se vključijo novi,, delavoljni člani iz naše doline, saj je to društvo namenjeno predvsem prebivalcem naše občine. Torej mladi pa tudi starejši ljubitelji ptic. VKLJUČITE SE V. NAŠE VRSTE!
Društvo za varstvo in vzgojo
ptic
KALIN MOZIRJE
Mladina je pripravila na številnih vrhovih po dolini kres. Takole je bilo v Mozirju
:
Kinološko društvo Mozirje
Kinološko društvo Mozirje je v soboto in nedeljo na snežnem plazu pod mogočno steno Planjave v Logarski dolini pripravilo dvodnevni začetni tečaj za lavinske pse. Za to obliko usposabljanja so izbrali 14 psov z najbolj izraženo prirojeno sposobnostjo iskanja.
Z dobrim delom so se izkazali vsi psi, prav tako zavzeto so delali njihovi vodniki in
začetno obdobje usposabljanja je uspelo. Prvi dan so se seznanili zosnovami, drugega dne pa so se lotili tudi praktičnih preizkušenj z iskanjem predmetov in predvsem ponesrt»» čencev, zasutih pod snegom. V strmini je bilo sicer precej naporno, ob opazovanju vaj tudi zelo zanimivo, v lepem sončnem vremenu in v čudovitem okolju pa tudi prav prijetno.
J. P.
Za pravice prednikov
Nekajkrati smo opozorili s našimi prispevki na težave, s katerimi so se spopadali pred kakimi sto in več leti naši ^kmetje, ko so iskali pravico paše po planinah. Opisali smo boj šmihelskih kmetov za planine s takratnimi žovneškimi gospodi. Znani so tudi spopadi lučkih, solčavskih in ljuben-skih kmetov za pašo z gornjegrajsko upravo škofovskega veleposestva. Tokrat pa bomo opisali primer odločnega nastopa kmeta Jožeta Laznika iz Nove Štifte.
Spor zaradi uporabe pašnikov se je ponavljal dolga r Use tie tja. Gotovo pa seje zelo zaostril koncem prejšnjega stoletja, ko so se v kmetijstvo uvajale razne nove oblike obdelovanja. Skratka, kmet je imel za setvene razmere, kakršne so takrat veljale, premalo zemlje za pridelavo krme. Ob tem pa mu je živina predstavljala zaradi hribovskega zemljišča poglavitni vir dohodka. Spričo takšnega stanja je razumljivo prizadevanje živi-1 norejcev za »stare pravice« paše po planinah. Da bi bili v _i-doju z gosposko bolj učinkoviti, so se kmetje združevali v pašne zadruge. Ena takšnih je bila tudi v Novi Štifti.
Pretežni del kmetov je bil po koncu slovenskega slogaštva opredeljen za Slovensko ljudsko stranko, ki je imela za kmečko prebivalstvo posebno organizacijo Slovensko kmečko zvezo. Za območje Zadreč-ke doline je bil po prvi svetovni vojni sedež te stranke v Žlaborju. Pred volitvami so vedno pripravljali volilne zbo-'oe in tako je bil sklican tudi v Novi Štifti.
Moralo je biti okoli leta 1924, koje na zboru govoril tudi kmet Jože Laznik. Očitno je bil na zboru prisoten narodni poslanec, ker je Laznik v nagovoru omenil tako poslanca, kot poslušalce.
Da bo stvar bolj jasna, je treba povedati, da so oblasti po razpadu stare Avstrije obljubljale kmetom temeljito agrarno reformo. V ta namen je bila v državi SHS usnotavljena pri velikem županu mariborskem posebna služba za reformo, ki naj bi poskrbela za razdelitev veleposestniške zemlje po načelu, da naj ima zemljo tisti, ki jo obdeiuje.
Vendar pa kljub administrativnim ukrepom vse do druge
vojne naši kmetje niso dobili pašnikov v zadružno last, kot so to obljubljali oblastniki. Zadruge so sicer delovale v tem smislu naprej, vendar pa niso dosegle kaj več, kot kratkoročne najemne pogodbe z lastniki velikih pašnikov, to pa so bili dejansko veleposestniki. V našem primeru je bilo večina pašnikov v sestavu veleposestva Marijengrad (Škofovsko veleposestvo).
Naj torej v glavnih orisih pojasnimo govor Jožeta Laznika na volilnem shodu v Novi Štifti.
Najbolj zaskrbljuje kmete živinoreja, kije glavna panoga kmetijstva v tem delu. S tem ozko povezana pa je pravica paše in sploh koriščenja pašnikov. Kmetje imajo premalo površin, da bi poskrbeli za pridelavo hrane, pa tudi mesa za trg. Tako so nujno navezani na pašnike, ki pa so last škofijskega veleposestva. Te pašnike so stoletja koristili njihovi predniki (kmetje), ki so znali ceniti planšarstvo kot življenjsko pomembno. Oskrbniki posestva, posebno še tisti, ki so nemškega porekla so nenehno branili pašo in nagajali kar so le mogli, niso pa uspeli paše povsem preprečiti. Vendar pa so se skozi desetletja najlepše pašne površine pogozdile in tako odtegnile pašništvu. Tako so oskrbniki dosegli svoj namen, namreč, da bo čimveč gozdov na račun pašnikov. To je bilo v interesu veleposestva. Tudi trebljenje pašnikov so prepovedovali in narava je storila svoje. Včasih so si privoščili še to, da so dovoljevali kmetom čiščenje, pa le zato, da bi potem gozd bolje uspeval... To je pripeljalo do tega, da sedaj štejemo le tretjino nekdanjih pašniških površin v našem koncu, ali tretjino tistih, ki so jih koristili naši predniki. Dokaz: po kataster-skih podatkih je v naši občini 535 ha pašnikov, podatki okrajnega agrarnega urada pa navajajo nove površine j/ skupni izmeri le še 147 ha! Če bo šlo tako naprej, bomo brez pašnikov in se bomo z žalostjo in spomini ozirali vplanine. Tako bo naša živinoreja uničena, tudi pašna zadruga, ki smo jo ustanovili leta 1908 nič ne uspe. In žal je stolni kapitel škofije v Ljubljani vsa naša prizadevanja za pašnike ostro odklonil in
spet smo nemočni. Vse prošnje na našega poslanca Verstovška so bile zaman. Tako kmetje čedalje manj zaupajo stranki, ki ima katoliški program, njeni poslanci pa se škofa bojijo, zato se nič ne ukrene. Seveda bo vse to imelo hude posledice tudi za stranko. Z našimi prošnjami za prepotrebne pašnike pač nikomer ne škodimo, pa tudi nikogar ne žalimo. Bridko pa občutimo krivico, kose nam hočejo vzeti naše stare pravice in možnosti obstoja živinoreje.
»Če bi se kmetom delala krivica s strani kakih židovskih baronov bi se človek ne čudil, a od strani knezoŠkofijske uprave bi pa človek vsekakor pričakoval več naklonjenosti. Če se po našem časopisju toliko piše, da je cerkvena oblast najbolj demokratična oblast in ima samo ona srce za ljudstvo, pa mi tukaj na svoji koži občutimo prav nasprotno. Nasprotniki se pa rogajo in pravijo: ali sedaj verjamete da cerkvena oblast zna zatirati kmete kjer ima moč in kjer jih lahko.«
Da smo lahko povzeli smisel govora Jožeta Laznika gre zahvala izvirniku, ki ga hranimo v Arhivu kulturne skupnosti v
Mozirju. Zadnji odstavek smo dobesedno povzeli po izvirniku. Ker je misel tega za tiste čase kar revoucionarna in dokazuje odločnost naših kmetov v boju za svoje pravice.
A. V.
Matična kronika za mesec April 1987
POROKE: 1.ČERIN Andrej,star25 let iz Ljubljane in SUHADOLNIK Monika, stara 22let izLogarskedoline 25, 2. LENART Emil, star 33 let iz Nazarij in RIHTER Mateja, stara 19 let iz Smiklavža	.
SMRTI: ,1. MAROVT Martin, star 61 let iz Ljubnega ob Savinji št. 79, 2. JURIČ Lepold star 83 let iz Mozirja št. 22, 3. FORŠTNER Anton, star 42 let iz Dobrovlja pri Mozirju št. 18,4. PLAZNIK Jakob, star 83 let iz Podvolovljeka št. 24, 5. MOLIČNIK Antonija, stara 80 let iz Krnice št. 6, 6. PODPEČNIK Franc, star 75 let iz Smiklavža št. 22,7.. BASTELJ Marija, stara 83 let iz Bočne št. 156, 8. REPENŠEK Franc, star 66 let iz Gornjega grada št. 83, 9. SU1IOVERŠNIK Jožef, star 78 let izŠmi-ktavža št. 28, 10. NERAT Jakob, star 75 let Jz Grušovlja št. 12, 11. SEDOVŠEK Pavla, stara 61 let iz Prihove št. 39, 12. KOLAR Marija, stara 58 let iz Varpolja št. 26, 13. TLAKER Apolonija, stara 86 let iz Polan št. 6
Naša godba na pihala ne manjka na nobeni proslavi. Takole smo jo posneli pred proslavo OF in 1. maja v Mozirju
Podpora ceni mleka
Nekoliko lažje bo že v pridelavi mleka z dodatnim deležem iz republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu. Tako so sporočili, da bodo z veljavnostjo za nazaj od L L 1987 plačali prispevek k ceni mleka za nižinske kmetije po 5 din na liter, za višinske pa po 13 din
To je razveseljiva novica, ki jo bodo kmetje zelo veseli. Seveda se s tem ni uredila dokončno cena mleku. Dodatna premija velja torej od L L 1987 najdalj do 30. junija 1987, tako navajajo v sporočilu o dodatni premiji.

.-i''"	. .'v,
Ebhardtovo Popotovanje v Logarsko dolino
(1. del)
Pisec pesnitve Roža Logarske doline Ferdinand Ebhardtje leta 1895 popotoval iz Železne Kaple v Logarsko dolino in potem po > Zgornji Savinjski dolini navzdol. Naslednje leto je s te poti izšel v graški reviji Grazer Schreibkalender potopis, kije — po sporočilu dobrega poznavalca Solčave in njene okolice Valenta Vidra — »prvi in menda tudi edini opis poti s koroške strani«, v nadaljevanjih bo na tem mestu objavljen prevod Ebhardtovega članka iz nemščine.
Moje poletno bivanje v Železni Kapli na Koroškem mi je ponudilo ugodno priložnost, da zdaj tudi osebno spoznam Solčavo in Savinjske Alpe, predvsem pa idilično Logarsko dolino, to najlepšo točko spodnještajerskega planinskega sveta, predele, o katerih sem že marsikaj bral in po katerih sem bil na zemljevidih in načrtih dobro orientiran.
Ko bi me moja domišljija le lahko prestavila v to krasno planinsko pokrajino z njenim divjim in vendarle mirnim naravnim rastjem in njeno veličastno vzvišenostjo!
Ko bi le že večkrat lahko v duhu.prehodil zdaj ljubko zdaj ^divje romantično Savinjsko
dolino in prisrčno vasico Solčava v njenem veličastnem planinskem okvirj.u, stopil v koče in kmetije Logarske doline in se pomudil v krogu njenih preprostih prebivalcev, ki živijo daleč od velikega sveta sredi čudovite narave kot v čarobni pravljični deželi!
Namen, da popotujem tjakaj , sem imel žejjrej, in takoj ko sem prišel v Železno Kaplo, sem začel iskati tovariša, s katerim bi šel na izlet. Sam prehod čez visok in strm hrbet, ki ločuje področje Bele od zgornje Savinjske doline, in popotovanje v samotno Logarsko dolino pa sta se mi zdela prav malo vabljiva.
Nekaj časa sem zaman iskal, potem pa me je nekega dne na sprehodu po lepi Obirski dolini srečal gospod, ki je nosil klobuk, okrašen s planinskimi rožami, in katerega obleka je razodevala turista.
»Stoj!« sem pomislil, »to je moj mož!« Na slepo srečo sem rekel: »Gotovo prihajate z Obirja?« Pritrdil je in beseda je dala besedo. Razkril seje kot uradnik okrajnega sodišča, ljubezniv človek in velik prijatelj narave; povedal mi je, da že dolgo namerava obiskati Lo-
garsko dolino. Skratka, našel sem tovariša in dogovorila Sva se, da bova skupaj odšla tja, brž ko bo aneroid napovedal ugodno vreme.
Nekega večera so bila vsa znamenja ugodna, najini culi sta bili zavezani in iskal sem le še nosača, ki bi mi nesel turistično tornistro na strmo solčavsko višavje. Moja uslužna gostilničarka mije obljubila, da mi ga bo priskrbela. Proti večeru se je prikazal človeček malo dvomljivega videza, ki se mu je dobro videlo, da ima najbrž za seboj pustolovsko življenje.
Njegov jezik se je zdel bolj vzdržljiv kot njegove noge in njegov debeli, zabuhli nos se je rdečkasto-modrikasto lesketal, kar je dokazovalo, da se ta sin gora pogosto in rad veseli darov Bakha in Gambrina. Njegove skuštrane temne lase, ki jih je redkokdaj videl glavnik, je pokrival oguljen klobuk, kije bil nekoč najbrž črn. Njegov defektni temno rjavi suknjič je očitno imel — prav tako kot enake hlače — za seboj dolgoletno službovanje in njegove mahedrave noge so se ponašale s čevlji, ki so bili obdani z zaplatami — prave linijske ladje. Cela pojava tega
nosača, ki se nam je predstavil kot nekdanji ženijski vojak in veteran bosenskih okupacijskih čet in zdajšnji gorski vodnik, je bila malo zaupanja vredna.
Toda ker ni bilo drugih nosačev, sem vzel tega. Na njegovo prošnjo sem mu takoj dal nekaj šestič are, čeprav so v mojih možganih rojile zle slutnje.
Sestanek je bildoločen za naslednje jutro ob šestih. Že pol ure prej sem bil pripravljen in pri vratih sem se prepričal, da nebo gleda prijazno. Kmalu se je prikazal tudi moj tovariš, zaman pa sva čakala na svojega vodnika. Izvedba dobro premišljenega načrta, po katerem naj bi se na vsak način povzpeli na solčavsko višavje še pred večjo vročino, je bila zaradi tega močno vprašljiva. Gostil-ničarkino malo hčer sva hitro poslala v stanovanje počasnega nosača — morala ga je šele zbuditi iz globokega spanca. Moje zle slutnje so se uresničile. Ara je šla za žganje. Šele proti pol sedmi je željno pričakovani, oborožen z mogočno popotno palico, primahedral proti mestunašegasestanka pri mojem stanovanju.
Uvod in prevod Peter Weiss
Ali lahko kdo kaj več pove o tem, kdo je na sliki in kje bi lahko bila posneta. Znano je le, da je slika delo Antona Jamnika.
Veterinarsko dežurstvo
18. 5. do 24. 5. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 25. 5. do 31. 5. Šturm Bojana, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 L 6. do 7. 6. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 - 8. 6. do 14. 6. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 15. 6. do 21. 6. Kralj Ciril, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-112
Dežurna služba Elektro Celje nadzorništvo Nazarje za mesec junij 87
Od 1. 6. — 7. 6. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 8. 6. — 14. 6. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 15. 6. — 21. 6. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 22. 6. — 28. 6. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150-Od 29. 6. — 5. 7. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877
V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje, tel. 25841 kjer dobite vse potrebne informacije
Kino Mozirje v juniju
2. OSVAJALCI DŽUNGLE, italijanski film, pustolovski, 93’
4. ZANKA ZA EDDIEJAMACO-NA, ameriški film, akcijski, 95’
6.,	7. OGENJ Z OGNJEM, ameriški film, ljubezensko avanturistični, 104’
9.	ČAS BREZ PRAVLJIC, domači film, drama, 95’
11.	ZASLEDOVALCI, ameriški film, pustolovski, 90’
13.,	14. TAM KJER REKA POTEMNI, ameriški film, akcijska drama, 100’
16.	EROTSKI TIP, italijanski film, komedija, 98’
18. RUSH, italijanski film, akcijski 95’
20.,	21. ŽENSKA SOKOL, ameriški film, zgodovinski spektakel, 121’
23.	OSVAJALEC, ameriški film, pustolovski
25. PETER 13 —V. DEL, ameriški film, grozljivka, 91’
27.,	28. FLATCH — MASKIRANI DETEKTIV, ameriški film, kriminalka — komedija, 98’
30.	ZA SREČO JE POTREBNO TROJE, domači film, drama
Kino Nazarje v juniju
3	VROČA DEKLETA, zapadno nemški film
6—7 BMX BANDITI, angleško-avstralski film
10 ZAFRKANTJE, ameriški film
13—14 SMARAGNI LED, ameriški film
17 RESNIČNE PRIPOVEDI VIII. DEL, zahodno nemšk- film
21—22 NJUJORŠKI TRBOSEK, italijanski film
24 PREVARA V SAN FRANČIŠKU, ameriški film
27—28 OČI HUDPBIJE, italijanski film
Kino Gornji grad v juniju
6.-7. VI. 87 KO ZAZVONI TELEFON
13,—14. VI. 87 LOKALNI JUNAK 20,—21. VI. 87 SREČEN BOŽIČ GOSPOD LAWRENCE 27.-28. VI. 87 KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA
Novitete v občinski matični knjižnici Mozirje
I. LEPOSLOVJE: Burk, M.: Zlati vrtiljak, Ludlum, R.: Matareški krog, Le Carre, J.: Mala bobnarka, Zbirka Dotik: Apollinaire: Enajsttisoč batin, Nin: Ptičke, Limonov: Jaz, Edička, Miller: Opus pistorium, Zbirka Ljudje in vojna: Bates: Vsmer Francijeje veter vel, Butcher: Tri letazEisenhowerjem, Hersey: Zaljubljen v vojno, Steel, D.: Sklenjen krog, Steel, D.: Le enkrat v življenju, MacLeane: San andreas,Erd-rich: Ždravilo za ljubezen, Škrinjar: Beg, Novak: Drugo življenje,, Kunde-ra: Knjiga smeha in pozabe, Švajncer, J.: Past za podgane, Buck, P. S.: Ponosno srce, Krantz, J.: Manhatan bo moj, Gordimer, N.: Burgerjeva hči, Ballard, J. G.: Imperij sonca, Vrhovec, B.: V pakistanskih zaporih, Godina,
F.	: Jezdec brez konca, Zbirka Zaklad-
nica uspešnic Prešernove družbe: Knittel: Abd-el-kader, Hemingway: Imeti ali ne, Wallace: Bledoličnik, Becker: Dovolite, ime mi je Cox, Balzac: Vojvodinjade Langeais, Gordon: Zdravnik se zaljubi, Duras, M.: Ljubimec, Polanski, R.:	Roman o
Polanskem, Svetek: Pri svojih na svojem, Siiskind: Parfum, Garcia, M.
G.	: Ljubezen v času kolere, Vargas
Llosa, M.:	Pogovor v katedrali,
Remec: Nečista hči, Stalder: Voda na soncu, Naylor:	Ljubljeni blaznež,
Maupassant: Dvörljive zgodbe, Ribnikar: Življenje in zgodba, Fajdiga: Pogreznjeni otok, Petan:	Preteklost,
Assimov: Roboti jutranje zarje, Grey, Z.: Kraljica pašnikov, Taylor, _D.: Mahovka (nadaljevanje romana Črni labod), Jong, E.: Padala in poljubi
III.	MLADINSKA LITERATURA: Oven, J.: Medo, ali se muhe bojiš?, Od igre k tehniki, Veselo gledališče za kratek čas, Pretnar: Šolski kemijski
laboratorij. Jež, Ob Dravi in Muri, Furniss: Vesolje, McKie: Roboti, Mc-Kie: Laserji, Košir, M.: Mladi novinar, Makarovič, S.: Kaj lahko mleko postane, Zbirka Walta Disneya: Aliča v čudežni deželi, Dama in potepuh, Robin Hood, Pepelka
E2S&3N0YICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.