NA NOTRANJIH STRANEH PRINAŠAMO POROČILA IN VEST! O PRVIH PRIREDITVAH IN MANIFESTACIJAH OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE
V VELENJSKI OBČINI ŠE PRAZNUJEMO

• 8. OKTOBER -KRAJEVNI PRAZNIK ŠOŠTANJA
Proslavili so ga s ko-memoracijo
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Visoko odlikovanje predsedniku Žganku
Na slavnostni seji občinske skupščine, ki je bila v soboto 5. oktobra, je član predsedstva SRS, Tone Bole izročil predsedniku velenjske občine Nestlu Žganku red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
Tone Bole je povedal, da je predsednik Žgank prehodil pot revolucionarja in borca za socialistične družbene odnose. Velik je njegov delež pri razvoju rudnika in novega Velenja, ki ima sedaj že 20 tisoč prebivalcev.
Nestl Žgank se je za odlikovanje zahvalil z naslednjimi besedami: „Zelo sem počaščen ob sprejemanju tako visokega odlikovanja predsednika republike maršala Tita v času, ko občina Velenje praznuje svoj občinski praznik. Globoko se zavedam, da smo s tem odlikovanjem sprejeli veliko priznanje našega dragega voditelja tovariša Tita vsi delovni ljudje in občani občine Velenje. Prav pa je, da se ob tem dogodku spomnimo pionirjev izgradnje Šaleške doline. Velenje, to je delo naših rok. V vsem dobrem in slabem smo bili skupaj/ Povsod nas je vodila zveza komunistov, tako nas uči tovariš Tito. Zato se v imenu vseh občanov tovarišu Titu iskreno zahvaljujem za visoko odlikovanje."
Predsedniku Nestlu Žganku čestita za prejeto visoko odlikovanje tudi delovna skupnost Našega časa.
red zaslug za narod z zlato zvezdo.
V tednu prireditev ob Ietoš njem občinskem prazniku vremi Velenjčanom ni bilo naklonjeno. Najprej je gazilo osrednjo proslavo v soboto na Titovem trgu, nič bolje pa ni bilo v torek, 8. oktobra, ko v Velenju slavimo občinski praznik v spomin na partizanski napad na mesto Šoštanj v noči med 7. in 8. oktobrom leta 1941. Ob spomeniku, kamor so Nemci 10. oktobra leta 1941 pripeljali deset talcev in jih ustrelili, da bi zmanjšali odmev junaškega napada na Šoštanj in preplašili zavedne Slovence, se je v torek dopoldne zbralo več sto šolarjev, predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij, preživelih borcev in drugih prebivalcev Šaleške doline, da bi se poklonili spominu žrtev fašističnega nasilja.
Na žalni komemoraciji pred spomenikom talcem je spregovoril v imenu ZZB NOV Šoštanj Rudi Bajec, šolarji so pripravili kulturni program, ki ga je, žal, prekinil močan naliv; nato pa so predstavniki Zveze združenj borcev NOV Šoštanj položili venec k spomeniku.
TEMELJNI KAMEN ZA. 4. OSNOVNO ŠOLO
Medtem se prireditve ob praz- ' niku občine Velenje nadaljujejo. Že v torek je na tretji osnovni šoli v Velenju predsednik skup-. ščine temeljne kulturne skupnosti Velenje Ivo Marin odkril doprsni kip pesniku Antonu Aškercu. Tako so tudi uradno poimenovali šolo po našem največjem pesniku balad. Istega dne opoldne je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franjo Kljun položil temeljni kamen za četrto osnovno šolo, ki bo stala na novem šolskem centru v Šalcku.
Danes v petek, 11. oktobra bodo ob 19. uri nastopili v Belih vodah člani Šaleške folklorne skupine in dekliški pevski zbor velenjske gimnazije.
Jutri, ob 9. uri bodo v Velenju odprli novo tržnico, uro zatem pa samopostrežno trgovino Merx v Šmartnem ob Paki. Ob 13. uri bo v Velenju slovesna otvoritev novega trakta in preurejenih prostorov Savinjsko-ša-leškega zdravstvenega doma, ob 15. uri bodo izročili namenu novo asfaltirano cesto na Pristavo - v krajevni skupnosti Ravne, ob 17. uri pa bo v telovadnici rudarskega šolskega centra v Velenju telovadni nastop.
V nedeljo, 13. oktobra bo za prebivalce krajevne skupnosti Zibika, še /lasti za njihove šolarje, velik dan. Tega dne jim bodo ob 10. uri Velenjčani izročili ključe nove šole, ki so jo občani in delovni ljudje velenjske občine zgradili v rekordnem času dveh mesecih.
Popoldne ob 14. uri bodo nato odprli še cesto v Gornji Šlek, zatem pa se bo na športnem parku ob Jezeru zvrstilo še več špornih srečanj.
■
Slavnostno smo v Velenju položili temelnji kamen za veličastni spomenik maršalu Titu
Enote teritorialne vojske so strumno korakale v paradi po Šaleški cesti. V sprevodu pa so sodelovali tudi rudaiji v svečanih oblačilih, mladina, športniki in člani raznih društev
Predsednik občinske skupščine Nestl Žgank je razvil prapor brigade Vojske državne varnosti
OSREDNJA SLOVESNOST V VELENJU
Sprejeti odgovornost in obveznost
(S svečano sejo vseh treh zborov skupščine Velenje v domu kul-t se je v soboto, 5. oktobra začela osrednja slovesnost ob le-"Hm prazniku velenjske občine.
isednik delovnega pred-a Stane Ravljen je najprej ravil vse navzoče, med nji-člana sveta federacije in ;a komandanta slovenskih skih enot Franca Le-- Luko, člana predsed-pščine SR Slovenije To-Boleta, član a izvršnega sve-slovenske skujpščine Marjana rčiča, delegacijo aktivistov Šaleško-Misllinjskega okro-delegacijo borcev VDV, de-cijo pobratene občine ačka Banja iz Srbije, dele-o občine Novi Travnik iz ie in Hercegovine, predstav-občin celjske regije in slo-jraške občine in vse druge, o slavnostnem govoru pod-dnice skupščine Hermine zdnik so razglasili odlok o >čitvi območja mesta Ve-5 z 20.00Q prebivalci. Nato lan predsedstva slovenske iščine Tone Bole izročil tlu Žganku visoko odliko-
vanje red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednika velenjske občinske skupščine odlikoval tovariš Tito. Ob tej priložnosti so podelili tudi letošnje Kajuhove nagrade, ki so jih prejeli gasilsko društvo Šoštanj, društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki, Milan Ževart in Vinko Šmajs.
Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih skupnostih so zatem podpisali listino o izvajanju družbenega plana razvoja občine do leta 1980. S tem podpisom so se obvezali in sprejeli odgovornost ter pripravljenost za izvajanje družbenega plana.
Čeprav deževno vreme ni prenehalo, so sc na Titovem trgu zbrali številni udeleženci osrednje proslave. Ob Šaleški cesti pa so čakali oni, ki so hoteli videti parado teritorialnih enot in društvene dejavnosti.
Natanko ob 10. uri je pred posebno tribuno pripeljalo vozi-
lo s komandantom parade, kije prosil za dovoljenje mimohoda postrojenih enot in drugih udeležencev. Po Šaleški cesti je krenil dolg sprevod z blizu 2 tisoč udeleženci, ki so se zbrali na slavnostnem prireditvenem prostoru na Titovem trgu.
Ob 11. uri pa se je začela proslava. Recital, katerega je pripravil Jože Klančinik, režijo pa Hinko Dermol, so izvedli pevski zbori, recitatorji in rudarska godba.
V Velenju smo ob tej priložnosti položili temeljni kamen za veličastni spomenik maršalu Titu. Tega bodo po predvidevanjih postavili do prihodnjega leta in ga otvorili za dan mladosti.
Predsednik občinske skupščine Nestl Žgank je na Titovem trgu razvil prapor VDV in izročil domicilno listino aktivistom Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja.
Na Titovenm trgu v Velenju je bila v soboto, S. oktobra osredna proslava ob letošnjem občinskem i prazniku
Komentar tedna
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je zrastla iz osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila porojena na pobudo Komunistične partije Slovenije v najusodnejših dneh slovenske zgodovine - neposredno po okupaciji Jugoslavije in razkosanju slovenskega ozemlja aprila 1941. Iz tega dejstva izhaja tudi delovno gradivo, ko opredeljuje predlog novega statuta SZDL Slovenije. V času ko smo sprejemali novo ustavo, smo razpravljali tudi o večji vlogi družbeno političnih organizacij v naši skupnosti. Sprejeli smo dogovor, da je Socialistična zveza enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov. Frontovstvo Socialistične zveze zagotavlja, da najširši sloji delovnih ljudi sprejemajo socialistično samoupravno usmeritev in da se politika ZK spreminja v SZDL v množično pobudo in akcijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter s tem v materialno moč socialističnega samoupravnega razvoja.
Predlog novega statuta SZDLS
Še posebej močno je v predlogu novega statuta SZDL podčrtana njena odgovornost, da je delovnim ljudem najmočnejši spodbudnik in opora v prizadevanjih za demokratizacijo vseh političnih odnosov in institucij družbenopolitičnega sistema; zlasti pa za delovanje in krepi: tev delegatskega sistema in razmerij. Skozi široko paleto aktivnosti Socialistične zveze se delovni ljudje in občani dogovarjajo o oblikovanju političnih in samoupravnih odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih. Omembe vredna vloga SZDL je tudi pri ustvarjalnem vplivanju na vsebino in smer jugoslovanske zunanje politike, SLO itd.
SZDL Slovenije se skupaj z organizacijami SZDL drugih socialističnih republik in socialističnih pokrajin povezuje v SZDL Jugoslavije.
Seveda se lahko marsikdo vpraša, čemu toliko besed o novem statutu SZDL.
Gre za to, da postane SZDL še bolj dejavno sredstvo in opora vseh delovnih ljudi od krajevnih skupnosti, občine, republike do zveze za učinkovito dograjevanje socialističnega samoupravljanja, ki se izkazuje tudi v navidez drobnem, a uspešno opravljenem aktivističnem delu na vasi in drugod. Zato bi lahko dejali, da je Socialistična zveza najširši dogovorjeni politični okvir v katerem organizirano nastopajo delovni ljudje združeni v političnih organizacijah, društvih itd.
Pred dnevi je RK SZDL Slovenije že poslala vsem občinskim konferencam SZDL predlog novega statuta SZDL Slovenije. Upravičeno pričakujemo, da bo javna in demokratična razprava predlog vsebinsko dopolnila. Rečemo lahko, da temelji novi statut na dokumentu „SZDL danes", ki je že pred leti .zarisal osnovno smer boja Socialistične zveze. To pa je njena odprtost za vsakega, ki v skladu s svojimi potrebami in močmi dograjuje socialistično samoupravljanje. Kot tako smo zapisali vlogo SZDL tudi v plebiscitamo sprejeto novo usta-
ZAJPNJE DNI PO SVETU.,.
i
8

•	MIREN TEDEN
Po razburljivih mesecih je bil zadnji teden na zunanjepolitični sceni začuda miren in brez pretresljivih, senzacionalnih dogodkov. Toda tudi v tem navideznem sivilu se je dogajalo marsikaj, kar je vredno pozornosti.
•	JUGOSLAVIJA: OBISK U NE VINA
V Jugoslavijo je prišel na uradni obisk predsednik socialistične republike burmanske unije U Ne Vin s soprogo in se že drugi dan po prihodu sestal s predsednikom republike Josipom Bro-zom Titom na uradnih političnih pogovorih. Ti bodo obravnavali najpomembnejše zunanjepolitične dogodke
zadnjega časa in se pri tem
kajpak še posebej ustavili na tistih žariščih (Ciper, Vietnam, Bližnji vzhod in tako naprej), ki pretresajo svet.
Ob tem razpravljata državnika tudi o dvostranskih odnosih med obema deželama, ki so dobri, ki pa jih je mogoče seveda še izboljšati. Kljub zemljepisni oddaljenosti imata Burma in Jugoslavija številne stične točke - predvsem pa v obojestranskem aktivnem sodelovanju v politiki neuvrščenosti.
Politične ambicije
Vrsta podatkov, poročil in informacij priča, da se nekatere verske skupnosti - predvsem rimskokatoliška - ne odrekajo določenim političnim ambicijam, da poskušajo izkoriščati versko dejavnost tudi v politične namene. Seveda v novih okoliščinah in z novimi pristopi. Pri'tem se največkrat sklicujejo na načela nove ustave - na načelo enakosti - ki pa ga razumejo seveda po svoje. Zahteva po „idcjno nevtralni šoli" je bila samo en primer takšnega „razumevanja" nove ustave.
Politična aktivnost enega dela verskih skupnosti se kaže na različnih področjih. Kaže se v bolj ali manj odkritem povezovanju s politično emigracijo. Znano je, da je med našimi delavci v inozemstvu in posebej v zahodni Evropi močno prisotna predvsem dejavnost rimsko-katoliške cerkve. Kler, ki prihaja tudi iz domovine, organizira za naše delavce tudi družbeno-zabavno življenje, hkrati pa jim nudi tudi najrazličnejše vrste pomoči. Na takšne oblike delovanja - na centre zbiranja naših delavcev - vrši pritisk emigrantska duhovščina, ki želi seveda izkoristiti te vrste aktivnosti za uresničitev svojih političnih ciljev. Treba je povedati, da del duhovščine, ki prihaja iz domovine, zavrača takšen način dela emigrantske duhovščine, nekateri pa - nasprotno - dajejo vsaj tihi pristanek delovanju emigrantske duhovščine.
Seveda pa je teh primerov še mnogo več: od tistih, da so v kritičnem obdobju nacionalističnih razpihovanj tudi duhovniki med našimi zdomci kazali odkrite simpatije do te vrste gibanj v Jugoslaviji, itd. Na splošno pa je treba vedeti, da se RKC vsaj načelno odreka odkritega povezovanja s politično emigracijo, predvsem vsled tega, ker ve, da bi imela na tak način dokaj omejen vpliv na naše delavce v tujini.
Politična aktivnost enega dela verskih skupnosti se kaže tudi v postavljanju paralelnih organizacij do tistih, ki jih že imamo in so zrastle iz samoupravne baze naše družbe na humanitarnem, socialno-skrbstvenih, vzogjnih in drugih področjih.
Seveda bi primerov lahko našteli še veliko. Pomembno za politično akcijo in razumevanje te problematike je predvsem to, da so delovni ljudje in občani ne glede na versko prepričanje vedno znali resno presoditi, kaj je v korist napredka socialističnega samoupravljanja -torej njih samih. Vedo namreč, o tem zgovorno priča naša narodna zgodovina in še posebej NOB, da je v interesu družbe in vere same, preprečevanje zlorabe vere v politične namene.
Politični odnosi so dobri, gospodarski zaostajajo — in tudi ta ugotovitev bo lahko povod za temeljitejšo razpravo o tem, kako bi se med dvema prijateljskima narodoma spletle tudi tesnejše gospodarske vezi.
Ko o tem poročamo, obisk uglednega gosta iz Burme, ki ga je predsednik Tito odlikoval včeraj z visokim jugoslovanskim odli-čjem, še vedno traja.
• ETIOPIJA: TEŽAVE
SE NADALJUJEJO
Kdorkoli je pričakoval, da bo z odhodom cesarja Haile Selasieja kot s čarobno paličico izginilo tudi vse tisto, kar teži in obremenjuje najstarejšo afriško državo, se je
kruto zmotil.
Etiopija bo potrebovala leta in leta, predno se bo izvila iz spon zaostalosti in proces osvobajanja od preteklosti bo dolg ter mučen. Vse, kar se v teh dneh dogaja v Etiopiji, samo potrjuje te napovedi.
V tem trenutku si stojita nasproti dve strani: na eni vojska, in na drugi študentje ter sindikalni voditelji. Drug drugemu očitajo napake in se obtožujejo, pri čemer
ugotavljajo sindikalisti in študentje, da si je vojska prilastila oblast, ne stori pa dovolj, da bi popravila nevzdržne razmere, vojska pa se huduje nad študenti, da so preveč neučakani in zapeljani, ter sindikalnimi voditelji, da so podkupljeni in v bistvu še vedno na strani starega režima.
Kdo ima prav in kdo ne, je iz te oddaljenosti nemara težko soditi, da pa so vsi po malem krivi (pa ne čisto po svoji krivdi) je pa nesporno. Preprosto dejstvo je, da Etiopija potrebuje čas za svojo uvrstitev v dvajseto stoletje, preskok iz srednjega veka namreč ni mogoče izvesti v letu, dveh ali celo v nekoliko daljšem obdobju.
• CIPER: PREMIK NA BOLJE
Medtem je prišlo na Cipru do razmeroma pomembnega premika na bolje. Predvsem velja omeniti, da se je v grškem taboru, ki je bil nekaj časa vidno razdvojen, z Makariosovo podporo začasnemu predsedniku Kleridesu pojavila tista nujno potrebna mera enotnosti, brez katere bi bilo nemogoče pričakovati uspeha v napovedanih pogajanjih o bodočnosti otoka.
Predsednik Makarios je namreč med razpravo v Združenih n'arodih jasno razložil svoja stališča, pri tem pa poudaril, da uživa začasni predsednik Klerides njegovo popolno zaupanje.
Sedaj je več ali manj stvar Turkov in Grkov samih, da storijo potrebne nadaljne korake in začnejo vsebinske pogovore o trajnem miru na Cipru.
• ITALIJA BREZ VLADE
Vlada Mariana Rumorjaje odstopila in Italija je že tretjič letos začasno brez vlade. Predsednik republike Leone je sicer začel s posvetovanji, toda za zdaj se ta niso končala uspešno in Rim še vedno nima mandatarja za sestavo nove vlade.
Rumor se je moral posloviti zato, ker njegova vlada ni bila več kos naraščajoči zmedi na notranjepolitičnem področju, pri čemer so se za Italijo običajnim političnim zagatam pridružil še grozeči oblaki ekonomske krize. To so sicer z mogočno denarno (več milijard DM kredita) pomočjo Zvezne republike Nemčije - začasno preprečili, ne pa tudi trajno odstranili.
Italija se stresa v krčih, ki terjajo nujne in temeljiti ekonomske, socialne in politične reforme. Vse dosedanje vlade so jih obljubljale, toda nobena med njimi j8i ni bila zmožna uresničiti. ;
■
8
KONGRES - V Murski Soboti je bil IX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki so se ga udeležili tudi mnogi gostje, med njimi Franc Popit, dr. Marjan Brecelj, Andrej Marine, Mitja Ribičič in drugi. Delegati kongresa so sprejeli programsko resolucijo, akcijski program in novi statut, za predsednika RK ZSMS pa je bil izvoljen Ljubo Jasnič.
NAFTA - V začetku prihodnjega leta bo Jugopetrol iz Kotora poskušal na južnem Jadranu, nekaj deset kilometrov od obale, najti nafto. Lani je podjetje z dvema ameriškima firmama sklenilo pogodbo o poskusnih vrtanjih. Podjetji sta že opravili seizmološke in biofi-zikalne preiskave, zdaj pa se pripravljajo na prvo vrtanje.
DOMOVI - V Sloveniji je 60 dijaških domov, ki razpolagajo z 11877 ležišči. Večina domov ni grajenih namensko, prostori so
■	nefunkcionalni, pomanjkljivo
■	ogrevani, imajo slabe sanitarije in izrabljeno opremo. Za rešitev najbolj perečega položaja bi takoj potrebovali 7450 novih le-
■	žišč, do leta 1980 pa še nadalj-
■	njih 4000.
■
8
SEJA - V Beogradu je bila tretja seja predsedstva CK ZKJ. Pod predsedstvom dr. Aleksandra Grličkova so obravnavali aktualna družbenoekonomska gibanja in izvajanje nalog gospodarske stabilizacije. Uvodoma je o tem govoril sekretar v izvršnem komiteju predsedstva Vojo Srzentič.
KAZNI - Tudi najbolj sodoben hotel bodo inšpektorji zaprli, če gostom ob hotelskem udobju ne bo zagotovljen tudi čist zrak, zdrava voda ter urejene in čiste plaže. To je le eno izmed določil iz osnutka zakona o varstvu in izboljšanju človekovega okolja. Turizem se namreč ne more razvijati brez zaščite naravnih vrednot. V zakonu bo najbrž tudi zapisano, da so morski in jezerski bregovi splošna dobrina in da ob obalah ne bi smeli ograjevati najmanj osem metrov širokega pasu.
IZUMI - Z dosedanjim sodelovanjem znanstvenikov in gospodarstva je malokdo lahko zadovoljen. Krivda zato je v tem, da v Jugoslaviji zelo malo vlagamo v razvoj znanstvenih institucij, pa tudi v samih podjetjih ni dovolj vzpodbude za izumitelje in novatorje. Iz leta v leto je vse manj prijavljenih izumov in izboljšav. V minulih šestih letih smo v Jugoslaviji dobili poprečno okrog tisoč novih izumov na leto, odobrenje pa jih je dobilo le okrog 140. Pri nas je

.IN DOMOVINI
glede na nekatere druge države za 20 krat manj izumiteljev. V skladiščih zveznega patentnega zavoda je kakšnih dva milijona patentov, ki so povsem mrtev kapital, saj se gospodarstvo zanje sploh ne zanima.
PRORAČUN - Zvezni izvršni svet je skupščini SFRJ predložil rebalans proračuna za letos. Po predlogu se naj bi proračun povečal za 5755 milijonov dinarjev, tako da bi skupni proračun SFRJ za letos znašal 47268 milijonov dinarjev. Sredstva za to bodo zagotovljena s povečanjem izvirnih dohodkov federacije, od carin, nadalje z večjo emisijo obveznic federacije in zadolžitvijo pri Narodni banki.
PRESAJEVANJE - V zagrebški bolnišnici „Rebro" bodo v kratkem izvedli prvo presaditev jeter pri nas. To bo v prvi vrsti rezultat dolgoletnega znanstvenega dela dr. Borisa Ivaniševiča in dr. Vuka Očiča, ki sta izvedla številne poizkuse, katerih rezultat daje veliko upanje za uspešno presaditev. Ta podvig bo financiral svet za znanstveno delo SR Hrvatske, pri presaditvi pa bodo poleg vrhunskih strokovnjakov
kliničnega centra v Zagrebu*► delovali tudi zdravniki vsei?e-cialnosti in drugi znansorat
POGOZDOVANJE - Pravil«! da se gozdovi naše bogastvo! vedno velja. Gozdovi pa so tu naša pljuča, ki čistijo iz dnem dan vse bolj zastrupljeno ozn čje. Prav zaradi tega bodo v Hi ložah v prihodnjih letih v jesa skem vetru zašumeli gozdoi Haloze namreč dobivajo s« gozdni melioracijski načrt. Toi bodo pogozdili 13 tisoč hektaf jev. V prvi vrsti je predviden pogozdovanje z iglavci, V nižji legah pa tudi z listavci.
VAJE - Na osrednjem delu Slovenije so bile združene vaje „Jesen 74", ki so se jih udeležile enote JLA in teritorialne obraro be, samoupravne organizacije! skupnosti, diužbenopolitiir skupnosti in organizacije tet i lovni ljudje in občani obmoij na katerem so Vaje bile. Ko vodja vaj general podpolkovi France Tavčar - Rok ocenjeni celoten potek, je poudaril, da« vaje dosegle svoj cilj vsi udelt ženci pa so pokazali in potiif usposobljenost za splošni ljudi odpor ter visoko stopnjo zavednosti.
||||||||||,||||||,||||||||||||||||||||||||^	.....Illllllllllllllllllllllllllllllll.....Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllilll........Illlllllllllllllllllllll.....Illllllllllllllllllllllllllllllll........Illllllllllllllllllll.....1111......lil......................................................I..........I!
Aktualno
Pred dnevi je predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije razpravljalo o aktualnih družbeno-ekonomskih gibanjih ter o uresničevanju nalog pri ekonomski stabilizaciji. Na seji so podrobno ocenili trenutni položaj gospodarstva ter opozorili na naloge, ki nas čakajo pri odpravljanju ugotovljenih slabosti. Ob tem pa so, kar je se posebej pomembno, opozorili tudi na naloge članov, organizacij in vodstev Zveze komunistov, prav tako pa tudi na odgovornost komunistov na vseh ravneh. Pomembna pa je še ugotovitev z zadnje seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, da gibanja v svetovnem gospodarstvu niso poglavitni, niti edini vzrok za slabosti, s katerimi se sooča naše, jugoslovansko, gospodarstvo.
Seja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so spregovorili o aktualnih družbeno ekonomskih gibanjih ter o uresničevanju nalog pri ekonomski stabilizaciji, je
prišla ob pravem času. Prav zdaj ocenjujemo rezultate letošnjega gospodarjenja in se dogovarjamo o nalogah za prihodnje leto. Med razpravami o letošnjem gospodarjenju so prišle na dan številne težave, pa tudi slabosti, s katerimi se soočajo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da je ostalo doslej zmeraj samo pri ugotovitvah. In nič več!
Navada je že, da tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v občinskih skupščinah posamezni organi sicer razpravljajo o gospodarjenju, v občinskih skupščinah žal bolj poredko, če pa, pa z nekajmesečno zamudo, manjkajo pa ob tem politične ocene gibanj in slabosti, prav tako pa pogrešamo ocene družbeno političnih organizacij o gospodarskih gibanjih. Verjetno so člani Zveze komunistov, pa organizacije Zveze komunistov in njihovi organi, pozabili, da mora Zveza komunistov sproti in
stalno preučevati vse družbene pojave in da se mora zavzeti za odstranitev vseh tistih slabosti, ki so ovira za takšno oblikovanje in utrjevanje odnosov v naši družbi, kot smo jih zapisali v ustavo in v dokumente kongresov Zveze komunistov.
Vzdušje odločenosti in način razprave, osrednji značilnosti zadnje seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, bi morali nemudoma prenesti tudi v občine in temeljne organizacije združenega dela. Ni namreč dovolj samo ugotavljati težave in slabosti. V dokumente, ki jih sprejemamo, moramo kar najbolj podrobno zapisati naloge in hotenja ter določiti, kdo je odgovoren za njihovo uresničitev. Potem tudi ne bo težko ugotavljati, zakaj niso bili uresničeni sklepi in kdo jih ni uresničil.
le dni smo v eni od ocen letošnjih gospodarskih gibanj in nalog za prihodnje leto lahko prebrali tudi
tole ugotovitev: „Končno pa moramo začeti, kol smo že tolikokrat zapisali, z izvajanjem stabilizMi-1 ske politike in z odločno akcijo vseh družb subjektov za obvladovanje inflacije". Ob tem se vsiljuje, nehote, vrsta vprašanj. Da jih zapišemo le ne-1 kaj. Dobro bi bilo ugotovitev dopolniti s tem, kjev« t so bile zapisane naloge stabilizacijske politike, kdo so bili odgovorni nosilci in kdaj vse smo ugota"1-da naloge niso uresničene. Nasploh pa bi bilo c ugotoviti, kdo je sprejemal stabilizacijske naloge. Ffr j spešenost, ki veje iz omenjene ugotovitve, nimap« j nobene vrednosti. Jasno pa je, da se morajo v stabfl zacijska prizadevanja vključiti prav vse temeljne of I ganizacije združenega dela in da moramo tudi v ko« kretni praksi odpraviti težnje, da je zviševanje cen f edina pot za izboljšanje gospodarskega položaja te-j meljnih organizacij združenega dela.
Torej mora, kot bi morala tudi že doslej, v prilioi nje spremljati naše delo tudi odgovornost!
............................................................................................................................................................................... ..................................... ....................................................
• OBJAVLJAMO 60V0R, KI BI GA MORAL IMETI V VELENJU FRANJO KLJUN, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
Šaleška dolina sledila revolucionarnim
preobrazbam v naši družbi
Pred 33. leti, v noči med 7. in 8. oktobrom 1941 je dobro organizirana nemška okupacijska vojska prvič klonila na Slovenskem. V mestecu Šoštanj je za nekaj ur zaplapolala partizanska zastava svobode. Prvič je bilo slovensko mesto v narodnoosvobodilni borbi slovenskega ljudstva, priča zmagi klenega, ponosnega majhnega naroda nad največjim sovražnikom v celotni njegovi zgodovini, nad nemškim okupatorjem, zatiralcem in uničevalcem.
Okupator je onemel, ni hotel verjeti in mogel doumeti, daje kaj takega sploh mogoče. V deželi, za katero je bilo zahtevano „napravite mi to deželo zopet nemško", so si upali kaj takega? Zato je bil njegov bes s streljanjem prvih talcev tudi prvi znanilec njegove nemoči — zatreti in osvojiti to deželo, njeno pogumno ljudstvo, borce in partizane, ki jih je povedla v zmagovito osvobodilno borbo in proletarsko ter kmečko revolucijo komunistična partija Jugoslavije.
Osvoboditev Šoštanja, edinstvena zmaga,-pa nedolžna kri talcev, je odjeknila v slehernemu kotičku naše lepe dežele, v slehernem slovenskem srcu. Slovensko ljudstvo je skupaj z vsemi svobodoljubnimi narodi in narodnostmi Jugoslavije spoznalo, da je ljudstvo, ki ljubi svobodo in se neuničljivo bori za pravico, za svojo osvoboditev.
Čeprav goloroko, lačno in boso v nasprotju z do zob oboroženo, dobro hranjeno in nacistično vzgojeno okupacijsko vojsko.
Kmalu bomo praznovali 30-obletnico osvoboditve. Šaleška dolina, kraj Topolšica sta bila F priča zadnji zmagi naše narodnoosvobodilne ; vojske, podpisu kapitulacije armade, ki je bila potolčena do tal, skupaj z njenimi hlapci, izdajalci našega ljudstva osramočena in ožigosana od naših hrabrih borcev, jugoslovanske J ljudske armade in partizanskih odredov. Ob osvoboditvi pa je bila naša vojska že dobro : oborožena, strumna in organizirana. Skoraj i vsako puško v času 4-letne borbe iztrgala so-Hražniku. Tako se je oboroževala naša vojska, ! kaljena in prekaljena v mnogih majhnih in velikih bitkah., pohodih, v mrazu in dežju, snegu in sončni piripeki. Vedno je bila ob ljudstvu in ljudstvo je hbilo vedno ob .njej. Postala sta eno, povezana s 1krvjo, z bratstvom in edinstvom, z velikimi žrtvami in življenji ponosnih sinov in | hčera, 'prežeta z revolucionarnimi idejami in | spoznanji komunistične partije Jugoslavije, ki je bila edina sposobna, močna in organizirana, p, da je povedla vse Jugoslovane v zmagovito | osvobodilno vojno in socialno revolucijo.



POVEZANOST LJUDSTVA IN ARMADE JE ZGODOVINSKO POGOJENA
Ta zgodovinska povezanost osvobodilne vojske, ljudske vojske s svojim ljudstvom in ljudstva s svojo vojsko, je rodila današnjo or-izacijo splošnega ljudskega odpora, povezanega z JLA in JLA s SLO. Vsi smo ljudstvo in vsi armada! Vsak občan, vsaka krajevna skupnost, vsaka temeljna organizacija združenega dela, vsak vojak, vsaka vojašnica . . . Vse to je naša vojska miru, toda pripravljena za morebitno vojno, da brani našo svobodo, ozemlje in naš samoupravni socialistični družbeni sistem. Globoko se zavedamo Titovega napotila: „delajmo tako kot da ne bo nikoli vojna, pripravljajmo se tako, kot da bo jutri!"
Ob današnjem slavju imamo veliko čast, da so mect.nami aktivisti OF Šaleško-Mislinjskega . okrožja, ki jim je skupščina občine Velenje podelila dormicil na današnjem svečanem zasedanju vseh t reh zborov. Prav tako so med na-[ mi hrabri borci VDV, ki jim je skupščina ob-[ čine Velenje pred 2 leti podelila domicil, danes pa razvijajo prapor.
Vsa borba, žrtve, pogum, ljubezen do domovine, do ssvojega ljudstva, sovraštvo do okupatorja, do domačih izdajalcev, so stkana v delovanje aktivistov OF in borcev VDV, ki so se zlili v enortno fronto tlačenega ljudstva prosti okupatoijiu. Tudi danes so vtkani v sleherno delovanje irn revolucionarno stremljenje in spreminjanje:. Aktivno delajo v družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah, skratkca sleherni celici našega gospodarskega, družbienega in političnega življenja.
NOVA USTAVA KRONA REVOLUCIJE
Tovarišice in tovariši! Naša jugoslovanska skupnost je v kratkih 30. letih dosegla veličastne uspehie. Krona vseh naših revolucionarnih preobrazhb je nova ustava SFRJ. Geslo govorne delavceem", ki se je začelo uresničevati ob koncu letta 1949, ^e postalo realnost. Smo samoupravnaa socialistična družba! Geslo je postalo resnuičnost, neposredni proizvajalci, delavci, kmaetje in socialistična inteligenca upravljamo inn vodimo naše gospodarstvo, kra-' vne skupncosti, občinske skupnosti, republi-:e skupnosfcti in celotno našo jugoslovansko l skupnost.
Branik samoupravni socialistični skupnosti so sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Spomnimo se besed tovariša Tita, predsednika ZKJ, na 10. kongresu ZKJ, da moramo ob vsaki priložnosti poudarjati tudi uspehe, ki smo jih dosegli, konstruktivno kritiko pa moramo uporabljati na pravem mestu zato, da bomo še bolje delali, da bomo boljše živeli, da bomo tovariši med seboj in da spoštujemo delovne uspehe, negujemo tradicijo NOB in v krvi spočeto bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Tito je velikokrat poudaril, da so delovne in udarniške akcije vez med nami, med delovnimi ljudmi, med narodi, med mladimi in starejšimi, med borci NOB in današnjo generacijo. Za tradicijo udarniškega dela so se zato odločili zopet na pravkar minulem kongresu slovenske socialistične'mladine.
Mi smo ponosni, da je naša občinska skupnost nenehno sledila revolucionarnim preobrazbam v naši družbi in da je soustvarjala delavsko in družbeno samoupravljanje. Zato smo dosegli tako blesteče rezultate skoraj na vseh področjih našega ustvarjanja. Ob teh rezultatih na gospodarskem in družbenem področju pa zbledijo nekateri neuspehi in nerešeni problemi in seveda tudi nerazumevanje in nasprotovanja redkih posameznikov ali skupin, ki so nasprotniki naše socialistične družbene ureditve.
Globoko se zavedamo, vključno z zvezo komunistov, da bodo ostali sklepi kongresov, skupščin in sestankov, pa tudi mnogi čudoviti govori predsednika Tita in drugih najvidnejših funkcionarjev, le črke na papirju, če jih ne bomo, mi, delavci v gospodarstvu in negospodarstvu pravilno razumeli, se ravnali po njih in jih dosledno izvajali. Komu naj veljajo sklepi kongresov? Članom zveze komunistov, ki jih moramo uveljavljati v življenju povsod, kjer delujemo. Komu gredo sklepi skupščin? Nam občanom in državljanom, da jih uresniču-. jemo, kjer delamo in živimo!
OBJETI V JUTRIŠNJI DAN
Vedno ni tako. Nekateri često razumejo sklepe kongresov ali skupščin po svoje, ozko-srčno, tehnokratsko ali liberalistično.
Pozivamo občane, zlasti člane ZKS, sindikata in SZDL, da smo enotni, da objeti korakamo v jutrišnji dan.
Ljudje, ki smo vedno polni vedrega humorja hudomušno govorimo zakaj grmadimo skupaj toliko sklepov in smernic. Zakaj toliko papirja? Pa se vendar sami ne ravnamo po sklepih in smernicah, ki smo jih sprejeli ali pa naši demokratično izvoljeni delegati in delegacije.
Mi smo dolžni za našo skupnost in za generacijo, ki prihaja, uresničevati v največji možni meri vse sklepe in dogovore, ki nas vodijo v srečnejšo prihodnost.
Zato si moramo prizadevati v vseh družbenopolitičnih organizacijah, TOZD, OZD, interesnih skupnostih, ostalih kolektivih, krajevnih skupnostih in v občinski skupščini, na čelu z zvezo komunistov, da dosežemo te cilje.
Šaleška dolina je povsem spremenila svojo podobo v urbanističnem, gospodarskem in družbenem pogledu. Nobena oblast do konca druge svetovne vojne je ni mogla spremeniti. Spremenila jo je lahko le ljudska oblast, oblast samoupravnih delovnih ljudi, ki sledijo programu avantgarde delavskega razreda — zvezi komunistov Jugoslavije. Podoba se je spreminjala zato, ker smo se in se globoko zavedamo, da ustvarjamo zase, za naše otroke, skratka za človeka. Vedno smo imeli pred očmi človeka! V vseh naših snovanjih, načrtih in akcijah smo imeli pred očmi humanega, kulturnega, socialističnega, samoupravnega, izobraženega, zdravega, delovnega človeka! Človeka, ki se globoko zaveda, da morata vzporedno rasti gospodarstvo in celotno negospodarsko področje, to je otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura in drugo, ki se zaveda, da mora rasti družbeni standard hitreje od osebnega, ker bomo le tako zmanjševali socialne razlike. Da moramo zgraditi mnogo stanovanj; da moramo prej pomisliti na vrtce in šole, kot pa na garaže in parkirne prostore; da mora imeti vsakteri otrok kateregakoli delavca ali kmeta v Šaleški dolini možnost izobraževanja na poklicni, srednji, višji ali visoki šoli in da ima možnost stanovati v dijaškem domu, če je to potrebno; da mora imeti vsak občan „streho nad glavo", se pravi primerno stanovanje; da težimo k temu, da živimo in delamo v civiliziranem in kulturnem okolju. Modernizirano delovno mesto daje visoko produktivnost, to pa pomeni: z manj zaposlenimi ustvarjamo več, ali z enakim številom zaposlenih še več. Urejen družbeni standard s sodobnim otroškim varstvom, s šolstvom, z zdravstvom, s stanovanji, s cestami,
itd. pa vzpodbuja naša hotenja in nam omogoča, da ustvarjamo na delovnih mestih še več. Tako se produktivnost ter družbeni in osebni standard dopolnjujejo. Drug drugega dvigujejo, saj to so vendar naša skupna hotenja, naš skupni cilj, naša skupna obveza!
BLIZU 6 TISOČ NOVIH STANOVANJ
Če se ozremo nekoliko v preteklost, bomo videli, da se je prebivalstvo Šaleške doline do konca druge svetovne vojne pretežno ukvarjalo s kmetijstvom, le tu in tam v Šoštanju, v starem Velenju in drugih večjih naseljih je bil kakšen obrtnik ali trgovec. Prvo globljo brazdo na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju, so zaorali pred več kot 180. leti šoštanjski usnjarji. Sledili so jim rudarji, ki so po osvoboditvi ustvarili temelje novega mesta Velenja. Rudnik ni gradil stanovanja le za ru-daije, temveč tudi za prosvetne, zdravstvene in druge delavce. Zgradil je mnoge objekte in naprave od vodovoda, regulacije Pake, zelenice, hotela, kulturnega doma, do zdravstvenega doma in delavskega kluba.
Daljnosežnim in pogumnim načrtom sposobnih organizatorjev, ki smo jih delavci in občani takrat volili na odgovorna delovna mesta, se imamo zahvaliti, daje zraslo v naši dolini tudi GORENJE, ki je rešilo velik problem doline, nezaposlene žene in dekleta. Tovariši so se takrat dogovorili kako bodo reševali posamezne probleme in povedati moramo, da so se njihove napovedi uresničile. Gorenje seje tako vključilo tudi v nadaljnjo izgradnjo mesta Velenje in celotne Šaleške doline. Zaradi strmega gospodarskega razvoja tega kolektiva so se pospešili tudi mnogi družbeni procesi, vključno s še hitrejšim večanjem števila zaposlenih in števila prebivalstva.
Poleg obeh velikanov, REK in GORENJA, pa ustvarjajo kolektivi Vegrada, Galipa, RŠC, Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma, TUŠ, trgovskega podjetja ERA in še mnogi drugi delovni polet v Šaleški dolini.
Vsi skupaj smo pripomogli k izredno dinamičnemu razvoju. Za potrditev le nekaj številk o našem gospodarskem vzponu:
1953 1973
1.	družbeni proizvod celotnega gospodarstva ali novo ustvarjena vrednost
19,900.000,00 1,480.805.000,00
2.	število prebivalcev v občini
17.759	30.097
3.	število zaposlenih v družbenem sektorju
3.89^	15.437
4.	narodni dohodek na prebivalca
1.098,00	39.777,00
In še nekaj podatkov o razvoju našega življenjskega standarda. Do konca leta 1973 smo zgradili 5.866 novih stanovanj, 142 km asfaltiranih krajevnih cest, 12 osnovnih šol, 4 srednje šole, 4 otroške vrtce, itd.
Občani Šaleške doline smo dosegli takšen razvoj družbenega standarda zato, ker smo se lotili marsikatere akcije. Udaihiško delo, kije naša tradicija, saj se je začelo takoj po osvoboditvi, je obrodilo bogate sadove v najrazličnejših objektih; zlasti pa sadove medsebojnega spoznavanja, tovarištva, zaupanja vase in v svoje moči. Preko milijon udarniških ur smo opravili do danes.
Občani Šaleške doline smo se med prvimi v Sloveniji odločili za samoprispevek v višini 2 odstotkov od čistih osebnih dohodkov za obdobje 5 let. Delovni ljudje v delovnih organizacijah pa smo se poleg tega odločili za družbeni dogovor, za prispevanje sredstev za gradnjo šolskih in drugih družbeno pomembnih objektov.
Občani Šaleške doline negujemo udarniško delo. Titovo izročilo — tudi danes. S kakšno voljo smo se lotili izgradnje objektov skoraj v vseh krajevnih skupnostih z udarniškim delom! Izredno nam je uspela solidarnostna akcija izgradnje 4-razredne sodobne šole v Zi-
1.	družbeni proizvod
2.	število prebivalcev v občini
3.	zaposlenost v družbenem sektorju
4.	produktivnost dela (DP na zaposlenega v gospodarstvu)
5.	Realni mesečni OD
Ob koncu želim v imenu občinske skupščine in družbeno- političnih organizacij vsem občanom vse najboljše ob našem občinskem prazniku!
biki na Kozjanskem. Solo smo zgradili v 2 mesecih prav zaradi izkušenj pri udarniškem delu. Mnogo občanov, delavcev, je delalo udarniško v Zibiki. Spoznali so veliko razliko med življenjskim nivojem tamkajšnjih ljudi in v naši občinski skupnosti. Naša solidarnostna akcija je tako vzpodbudila celotno republiko za najrazličnejše akcije tako pri izgradnji porušenih šol in stanovanj, kot pri odpravljanju' posledic zaostalosti teh krajev.
Vsi napori, hotenja, prizadevanja občanov Šaleške doline In 8 krajevnih skupnosti mesta Velenje, so doprinesli, da smo danes na svečani seji občinske skupščine razglasili odlok o območju mesta Velenje, ki šteje preko 20.000 prebivalcev. Leta 1948 pa je mesto Velenje štelo le 1.656 ljudi! Nihče ni pričakoval tako naglega povečanja števila prebivalcev, niti mi
občani ne, ki živimo in delamo v mestu Velenju. 20.000 prebivalcev! To je velika vzpodbuda, pa tudi obveznost.
Zaradi tega dejstva, da prebiva v mestu Velenju preko 20.000 ljudi in zaradi 15-obletni-ce otvoritve središča mesta Velenje, se je občinska skupščina odločila, da bo letošnja glavna proslava občinskega praznika v Velenju.
PLAN 1980 - VELIKA OBVEZA
Pred nami je uresničevanje družbenega plana razvoja občine Velenje do leta 1980, ki je bil sprejet 1. marca tega leta. Pred tem pa ga je obravnavalo preko 10.000 delavcev v TOZD in preko 2.500 občanov v krajevnih skupnostih.
Družbeni plan razvoja do leta 1980 je zgrajen in oblikovan po načelih naše nove ustave in je naša velika obveza, ker smo se za takega skupaj dogovorili. Vsi! Organizatorji proizvodnje, direktorji, delavci v TOZD, krajani v krajevnih skupnostih. Zato ne moremo in ne smemo odstopiti. Moramo ga uresničiti.
V	zadnjem mesecu smo družbeni plan razvoja do 1980 ponovno pregledali in dopolnili v TOZD in v krajevnih skupnostih, ker se dobro zavedamo, da plan ne sme biti toga krpa papirja, temveč živo telo, ki se lahko in se mora dopolnjevati in spreminjati. Družbeni plan sam od sebe ne Jjo spreminjal naših družbenih razmerij. Za uresničevanje družbenega plana se moramo vsi delavci in občani prizadevati in boriti. Vsak na svojem delovnem mestu in v svojem kraju! Danes so delegati TOZD in krajevnih skupnosti na svečani seji občinske skupščine, v imenu vseh delavcev in občanov naše Šaleške doline zagotovili, da se zavedajo velike odgovornosti pri realizaciji plana.
V	naši občinski skupnosti smo tudi pri pripravljanju planov za pretekla obdobja skušali pritegniti v pripravo plana čim več delavcev in občanov. Ker smo tako delali, nismo bili nikoli razočarani, saj smo naša predvidevanja vedno dosegli in celo presegli. To nam je garancija tudi za bodočnost. Seveda, če bomo enotni in odločni.
Pri sedanjem in bodočem delu in rezultatih dela pa nam grozi velika nevarnost, svetovna in naša inflacija, ki sproti žre in uničuje vsa ustvarjalna prizadevanja sposobnih kolektivov in družbenopolitičnih skupnosti.
Ko je občinska skupščina na svojem 3. zasedanju obravnavala rezultate gospodarjenja v občini za prvih 6 mesecev letošnjega leta, je ugotovila, da so letošnji rezultati nižji od pričakovanih, daje porast osebnih dohodkov višji od porasta produktivnosti dela v mnogih kolektivih. Zato je skupščina sprejela sklepe, s katerimi moramo odločno preusmerjati naše mišljenje, delo, načrtovanje in ustvarjanje.
Preiti moramo na intenzivno gospodarjenje, zmanjševanje živega dela, racionalno zaposlovanje. Saj nanj že primanjkuje delovnih moči.
Zato je izrednega pomena izobraževanje, od vrtcev do visokih šol. Uresničevati moramo tudi v bodoče socialistično angažirano šolo, ki bo usposabljala mladino za uspešno delo in ustvarjalne samoupravne odločitve. Delavci v TOZD se moramo zavedati, da bomo morali vlagati v izobraževanje več sredstev, če bomo hoteli imeti dobro izobražene in vzgojene otroke, pri pouku brez izmen, v celodnevni šoli, v sodobnih učilnicah in pri sodobnih učnih pripomočkih. Integracija osnovnega šolstva pomeni nove rešitve, da se bo tudi šolstvo prilagodilo hitremu razvoju gospodarstva.
In nazadnje: kakor posvečamo integracijskim ugibanjem izven občinskih meja zelo veliko pozornost, tako smo pri integracijskih gibanjih, poslovnem povezovanju, sodobnejši drganizaciji, itd., znotraj občine precej togi, nezaupljivi in zato zaostajamo. Revolucionarno bomo morali spremeniti naše mišljenje in dosedanje napade in upoštevati sklepe občinske konference ZKS Velenje in občinske skupščine Velenje in to nemudoma, brez odlašanja.
Ko bomo uresničili družbeni plan razvoja do leta 1980, bomo dosegli:
povpr.
1972
1,065.261.000,00
29.225 14.369
; 1	. s
61.749„00 2.027,00
1980
2,889.732.000,00 36.823 22.613
142.663,00 3.425,00
letna stopnja
13,3
2,9
5,8
7,2 6,8
Naj živi samoupravna socialistična federativna republika Jugoslavija in naš dragi maršal Tito!
NAŠ ROMAN
Pri stranskih vratih je vstopil neki Japonec, se priklonil in sedel za svojo pisalno mizo. Za svojimi debelimi, z roževino obrobljenimi očali je bil videti zelo resen in Yuki se je tresla ob misli, kaj vse je morala prestati z uslužbenci angleške ambasade v Tokiu, preden so ji izstavili vstopno vizo.
„Taihanna kanchigai deshita ..." je hlastno pričela. Gospod Yamashita je odmahnil z roko.
„V Angliji smo, zato bomo govorili angleško, kakšne težave # imate gospodična..."
„Yuki Okano. Zgodila se je grozna nevšečnost." Iz
RONALD KIRKBRIDE
„Oh, oprostite," je rekel in se obrnil k vratom.
Dekleta, ki so stale pred ogledali, so se zahihitala in Yuki je rekla: „Ne meni se za nas, GI."
Ustavil se je in zagledal pred pisoarjem precejšnjo vrsto moških, z očitnim namenom, da bi opazovali dekleta pri slačenju. Odgovoril je: „Saj ni tako nujno," in odšel.
Pozneje ga je Yuki zagledala v baru. „Plešeš, GI? " „Saj nisem GI," je odbru-sil. „Povrhu tega sem izredno slab plesalec."
„Zelo smešno govoriš. Si Američan? "
Vzdihnil je: „ Ne, Anglež." '
Se nikdar v življenju ni srečala nobenega Angleža — sploh ni vedela, kje na zemljevidu leži Anglija. Zdaj je opazila, da je bil drugačen. Bil je starejši od Američanov, ki jih je srečevala, vitek kot sulica, močan in zelo če-
JUKI OKANO
torbice je potegnila pismo in ga položila na njegovo pisalno mizo. ..Pripotovala sem vso pot iz Gotembe, da bi živela z Johnnyjem Galahadom, ampak on ne stanuje v Tonbridgu. Nihče ga ne pozna. Prosim, poizvedite, kje Johnny stanuje."
Gospod Yamashita si je popravil očala in pričel tiho prebirati pismo.-
„Ha!" je rekel, „Ehmmmmmm."
„Johnny je jamčil zame. Sama sem si plačala pot do Londona in ostal mi je en sam funt. Morate mi pomagati, ne? "
„Ne moramo, gospodična Okano. Odgovornost prevzamete nase. To ni prvič, daje neki Anglež dal napačne podatke. Prejšnji teden smo imeli dva primera."
„Ampak boste poiskali Johnnyja, ne? "
„Imate prijateljev naslov? "
„Tega mi ni nikoli povedal. Stanuje v Azabuju."
„Imate povratno vozovnico do Japonske? "
„Prišla sem sem samo zato, da bi videla Johnnyja," je odgovorila. Gospod Yamashita je vzdihnil.
„Večne težave," je odgovoril. „Angleži dajejo obljube, podpisujejo garancijske listine, nato pa mora japonska vlada plačati vozovnico, da se dekle lahko vrne domov. Tega ne bomo več počenjali. Japonska vlada je zelo jezna."
,-,Saj boste poiskali Johnnyja, ne? Potem ne bo razloga za jezo."
Gospod Yamashita je naenkrat vstal.
„Prosim, počakajte, govoril bom z gospodom Futoku-jem in videl, kaj je moč storiti."
Odšel je iz sobe in za seboj zaprl vrata. Yuki je sedela in v očeh so ji zaigrale solze. Zakaj ji je Johnny tako zagodel? Je napravil napako? Je tipkarica napravila napako, ko je tipkala pismo? Je bila obljuba lažna? Ne, tega ne more verjeti. Johnny je bil dober mož, nič podoben neumnim ameriškim vojakom, ki jih je srečevala v nočnem zabavišču. Tohnny ni niti stopil v lokal, samo takrat, ko sta se tam spoznala. Vstopil je v stranišče, kjer si je popravljala ličilo na obrazu. V zabavišču je bilo eno samo stranišče in zelo polno, ker so si tu morale animir dame menjati toalete.
den v svoji brezhibni modri obleki in z zlatimi manšetni-mi gumbi. V črno, svileno kravato je imel uvezen znak - drobno, rdečo sabljo na belem polju - tako zelo v nasprotju z glavo, na kateri je bila močna griva plavih kodrov, trdo počesanih nazaj.
„Živite v Tokiu?" je vprašala.
„Azabu."
„Delate za ladjedelnico? "
„Ne. Trgujem z vsem. Je še kaj, kar bi želeli. zvedeti? " Ni govoril grobo, toda neprizadeto in gledal je prek njene glave na plesišče, kjer so se stiskali plesalci. Vznemirila se je in čutila, da se je želi odkrižati, mogoče bi si rad izbral kakšno drugo damo. Ker pa je bila ona od vseh najvišje cenjena in plačana, kar je bil znak najpri-ljubljenejše, seje zbala, da bi ji njegovo obnašanje lahko škodilo.

1!
12 - 1 - ! lil
mrnmm.
lllllil mimMM
■ m
illllllil - r lili
Mili ■> - HI
Na vprašanja odgovarja samo žena. V tem testu je odločilno njeno
mišlenje. Iz odgovorov bo izvedela kakšen je njen zakon	in kdo je kriv, ona ali on.
1.	Ko se nekje zatakne me zaprosi za pomoč	Da Ne
2.	Vedno sem mu pripravljena pomagati	Da Ne
3.	Mislim, da si želi, da bi bila slabotnejša kot je sam	Da Ne
4.	Pogostokrat se pretvarjam, da si ne znam pomagati	Da Ne
5.	Večkrat popušča in se noče boriti	Da Ne
6.	Več ve kot jaz	Da Ne
7.	Večkrat mi daje komplimente	Da Ne
8.	Vesela sem njegovih komplimentov	Da Ne
9.	Redkokdaj ugane moje misli	Da Ne
10.	Ne priznam rada svojega poraza	Da Ne
11.	Dalj časa sva skupaj, lepše in boljše nama je	Da Ne
12.	Je bolj izkušen	Da Ne
Več Da kot Ne: Vi ste zadovoljni! Zanj tega ne moremo trditi, vendar vaš zakon spada med uspele.
Več Ne kot DA: Ne bi mogli trditi, da vaš zakon ni uspel, toda vi niste zadovoljni. Prepričani smo, da držite uzde v svojih rokah, zato - spremenite se! Bodite bolj ženska in manj vodja. Enako število*DA in NE: Pogostokrat se prepirata - zelo se ljubita. Oba si želita svoje pravice, toda drug brez drugega ne moreta živeti.
ALI VESTE?
1.	Kdaj je slavna križarka „Aurora" bila na našem morju?
2.	Kaj vse se nahaja v aspirinu?
Odgovori:
1.	Slavna sovjetska križarka „Aurora" je bila na našem morju avgusta 1910. leta. Tega leta je v Kotor pripeljala carsko delegacijo, ki je v Cetinju prisostvovala svečanosti, ko je Črna gora postala kraljevina.
2.	Popularno zdravilo proti bolečinam, gripi, prehladu, znano pod imenom aspirin, acetisal je sestavljen iz sirotke in salicilne kisline. V vlažnem prostoru postopoma razpade na svoje sestavine in tako izgubi svoje zdravilne lastnosti.
humor
Naibrž so zato tako radovedni, ker še nikoli ni» videli prne!
Pst! Malemu igram uspavanko
vsak
petek
nas cas
/o
simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost,
natančnost in ekspeditivnost
Križanka
VODORAVNO: 1. kaligrafija, le-popisje, 8. tuje žensko ime (Adela), 9. lahka, večidel satirična kabaretna popevka, 10. Tomo Neralič, 11. zagon, dejanje npr. pred skokom, 13. ime grške črke, tudi zveste, domače živali, 15. če, 16. ime zagrebškega karikaturista Reisingerja, 17. trije enaki samoglasniki, 18. nadgalvišče, vrh, 20. pripovedna pesem, epos, 21. loskot, loskanje, 24. zgodnja solata, 26. tlakomer brez živega srebra.
NAVPIČNO: 1. izrastek na glavi, 2. ime opernega pevca Brajnika, 3. plačilo za popolno oskrbo, gostišče s tako oskrbo, 4. atjanina sestra v operi Evgenij Onjegin, 5. Ludolfovo število, tudi ime grške črke, 6. stari naslov tekstilne tovarne v Kranju (Industrija tekstila), 7. brazilska lu-ka (kava), 12. jadranski otok in kraj, južno od Korčule, 13. slana, 14.
. kraj na Gatačkom polju pod vom (BiH), 19. nekdanji prel naših krajev, 22. skandinavi za smučanje, 23. banja, večji da, 25. znak za kemično pni nij.
					
1	2	>	4	t I	
«					
					
•				%	II
		11		•2	
11	M			It	
M			••	II	
M			II		
a		••	21		II
M		n			
M					
FELJTON
Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28
Okoli tega je bilo že pred začetkom vojne veliko sporov, še več pa se -jih je porodilo v prvih mesecih velikega spopada. Medtem ko je Jellicoe zagovarjal, da mora ladjevje ostati na severu, raztreseno v številnih zalivih mogočnega pomorskega oporišča Scapa Flow, ki so edini, po njegovem mnenju, zagotavljali ladjam varnost pred nenadnim napadom podmornic in torped-nih čolnov, so mnogi drugi menili drugače. Bili so prepričani, da je oporišče preveč daleč od zahodnih in južnih obal Anglije. Trdili so, da lahko Nemci s svojimi hitrimi ladjami kot blisk šinejo čez morje, napadejo obale in zopet pobegnejo v svoja pristanišča - še predno bo lahko Velika flota prišla na pomoč.
Spor okoli tega se ni nikoli prav končal, zakaj predno je lahko ena ali druga stran dokončno zmagala, se je že zgodilo tisto, o čemer je ostrmel ves svet -nasprotnika sta se srečala v sloviti Jutlandski bitki.
NEMCI POGLOBIJO KIELSKI PREKOP
Nemci so, ko so začeli graditi svoje ladjevje dreadnoughtov, vedeli, da si morajo najprej zagotoviti hitro pot iz Baltiškega v Severno morje.
Zato so z ogromnimi napori in velikanskimi vsotami denarja (porabili so več kot 11 milijonov tedanjih zlatih funtov) poglobili Kielski prekop, da je lahko sprejel tudi največje tedanje vojne ladje.
Razen tega so pred svojimi obalami položili več izredno spretno sestavljenih minskih polj, ki so branila dostop k oporiščem njihove mornarice.
Ko se je začela vojna, so Angleži zaprli Nemcem vse dostope do njihovih pristanišč. Blokada je bila uspešna, zakaj Nemčija je morala uvažati mnogo surovin in rud, ki jih sama ni imela, ali pa ni premogla dovolj, za potrebe svojih armad.
Nemci niso mogli upati, da bodo prebili blokade z akcijo svojega ladjevja, zakaj čeprav so imeli odlične ladje in dobro izurjena moštva, so jih Angleži kljub temu številčno prekašali.
Tako se je zgodilo, da so angleške ladje suvereno obvladovale dostope k nemškim pristaniščem - nem-
Bitka, ki je pretresla svet
ško ladjevje pa je ždclo v svojih oporiščih, ker se ni upalo spopasti z Veliko floto.
Nemški cesar je ukazal, da se nemško Visokomorsko ladjevje v nobenem primeru ne sme spopasti z angleško Veliko floto, zakaj vedel je, da bi se tako srečanje zaradi angleške številčne premoči končalo katastrofalno, tega pa si nikakor ni smel in mogel privoščiti.
Zato je bila vsa taktika Nemcev usmerjena na preprost načrt: pripraviti Angleže do tega, da bodo razde-iili svoje mogočno ladjevje vsaj na dva dela. Potem bi Visokomorska flota lahko v bolj ali manj enakovrednem boju poskusila srečo.
Da bi to dosegli, so se odločili za vrsto nepričakovanih napadov na zahodno angleško obalo. Vedeli so, da bo javno mnenje na Otoku zahtevalo, naj se iz Scapa Flovva prestavi za zaščito obale vsaj del ladjevja na jug.
BRITANCI SPOZNAJO NEMŠKE SlFRE
Že prvi mesec vojne se je Britancem nepričakovano nasmehnila sreča. V Baltiškem morju se je potopila nemška lahka križarka „Magdeburg" in ruski potapljači so potegnili iz nje tisto, kar je na vsaki ladji najbolj dragocenega - tajne šifre.
Rusi so seveda kopije šifer dali svojim zaveznikom in tako so Britanci nenadoma prišli v posest nečesa izjemno dragocenega.
Razen tega je Admiraliteta poskrbela, da so vzdolž vse zahodne, severne in južne obale postavili brezžične sprejemne postaje, ki so lovile radijske signale z nemških ladij. Tako so lahko Angleži že nekaj ur predno so nemške ladje sploh izplule proti Angliji, pravočasno zvedeli za vsak napad na Otok. Samo dejstvu, da Nemci niso vselej uporabljali radijskih sporočil (kajpak šifriranih), temveč so se v domačih vodah zadovoljili z uporabo drugačnih signalnih sredstev, se lahko zahvalijo, da niso večkrat zašli v angleško past.
Nemci so upali, -da bo angleška flota poskusila napasti katero izmed njihovih pristanišč: v tem primeru
so si obetali gladko zmago, zakaj obala je bila zavi vana z globokimi minskimi polji, pristope do v važnejših pristanišč pa so branili tudi mogočni top obalnih baterij.
Meseci pa so minevali ne da bi se Angleži loti kakršnekoli podobne akcije. Njihove vojne ladje sor žarile v varni oddaljenosti in prestrezale vse trgov^ ladje, ki so vozile važne vojaške potrebščine. Vesli čas pa je nemško vojno ladjevje, ki se nikakor niupr spopasti z glavnino Velike flote, ždelo brez dela v J jih bazah.
Ker so na vsak način hoteli izzvati svoje nasproti - hkrati pa nikakor niso hoteli spopada z vso Vel floto - so se Nemci odločili za vrsto diverzantt akcij, s katerimi so upali, da bodo dosegli svoj c| razburiti javno mnenje na Otoku, ki bo terjalo, naj* vsaj del mogočne Velike flote preseli na jug in zavaH obalo. Tako razdeljeno ladjevje pa bi potem Na napadli z vsemi svojimi ladjami in dosegli zmago.
Nemci so prvič napadli 3. novembra 1914. Adi Hipper se je kot puščica pognal s tremi težkimi k kami in se neopažen prebil do angleške obale. To| kalibra 280 in 304 milimetra so poslali na mimo at ško pristanišče Yarmouth točo jekla. Predno so 1 Velike flote, ki so jih z vso naglico poklicali na pora lahko prispele s severa, je bil Hipper s svojimi teži križarkami že doma.
V Nemčiji je zavladalo navdušenje. PovprečenN lec časnikov ni dosti vedel o taktiki in strategiji | morskega vojskovanja. Ni tudi hotel kaj dosti šljati - zanj je bilo pomembno, da so nemške I streljale na angleško mesto in se vrnile domov žive« zdrave.
Natanko tako so čutili tudi Angleži, le s to rai da so se zraven pridušali. „Kje hudiča pa so vse ■ ladje. Mar smo zato ves čas plačevali tako vir davke, da nas bodo sedaj Nemci obstreljevali kot«
če zajce? "
• PRAZNIK OBČINE VELENJE $ PRAZNIK OBČINE VELENJE • PRAZNIK OBČINE VELENJE # PRAZNIK OBČINE VELE
Dovolite, da vam danes, ko slavi naša občina praznik, povem nekaj svojih misli. Prisostvujemo slavnostni seji, zato najbrž pričakujete slavnostne besede. Odločila sem se, da bi vam raje spregovorila nekaj povsem skromnih, preprostih misli in občutij, ki me navdajajo kot pravo domačinko - Velenjčanko.
Nihče me ni učil o rasti in razvoju našega mesta. Nadvse ponosna sem, da sem lahko spremljala to veliko rast od vsega začetka. Prav gotovo čutim drugače kot tisti, ki so se v Velenje preselili zadnja leta. Vse predobro se še spominjam močvirij, obsežnih koruznih polj in, blatnih nerazsvetljenih cest, ki so me vodile od doma do stare konjušnice, kjer so mi učitelji utepali v glavo prvo učenost. Že v ranem otroštvu sem vedela, da skriva naša dolina v sebi' bogat zaklad - premog. Zaklad sam pa ne bi pomenil veliko, če takrat ne bi bilo ljudi, dovolj močnih in ' volj sposobnih, da ga iztrgajo iz ibin in z njim obogatijo sebe in ižbo, katere del so bili sami in če ne bi bilo posameznikov, ki so znali pravilno začrtati pot napredka v šaleški dolini.
' Po napornem delu, ki so ga oprav- -ljali rudarji ob kosu črnega kruha in čutari mošta, so zgrabili za lopate in krampe ter začeli spreminjati podobo naše doline. Ti junaki podzemlja so tekmovali za čim večjo storilnost — mnogi tako, da so prekosili sami sebe. Njihova zagnanost se je iz temnih rovov prenesla na površino. Priključili smo se jim prebivalci Velenja. Ob zvokih udarnih pesmi smo [krotili Pako, urejali igrišča, parke, zelenice in izsuševali močvirja. Lo-ite in krampe so vihteli delavci, " iniiji, gospodinje, učitelji -tka le redki so stali ob strani, rav sem takrat delala v skupini llajših, nikakor ne morem poza-iti ponosa in veselja ob delovnih
To delo pa ni spremenilo samo be kraja. Še pomembneje se mi da je preoblikovalo človeka -;ovo miselnost, želje in nenehne nje po napredku. Ob skupnih akcijah se je kalilo tovarištvo, človek je bil človeku prijatelj. Težnja po napredku im boljšem jutrišnjem življenju je bila fgonilna. sila naših ljudi. Podoba doliine kakršna je danes, ni zrasla sama cod sebe. Potrebno je bilo veliko naporov, borbe in samo-oapovedi.
I Ne bi bilo prav, da ob tej prilož-»sti ne bi posegli v zgodovini naše ioline še korak nazaj, v obdobje, ko
V Zibiki na Kozjanskem bomo v nedeljo, 13. oktobra ob 10, uri IzroCili NOVO ŠOLO SOLIDARNOSTI Občani in mladina! Pridite na to otvoritev v čim večjem številu. Iz Velenja bodo vozili posebni avtobusi.
je bilo v najbolj brutalni obliki po-stavijeno vprašanje obstoja slovenskega naroda. Nikoli ne smemo in ne bomo smeli pozabiti tistih tovarišev, ki so v tem najtežjem obdobju naše zgodovine tako nesebično prelivali kri za svobodo domovine in svobodo človeka. Med prvimi, ki so uporniško dvignili glavo proti sovražniku na našem območju so bili borci Prvega Štajerskega bataljona. Ob ustanovitvi so našli zavetje v gozdovih Grmade. Napad, ki so ga izvedli v noči od 7. na 8. oktober leta 1941, ni in ne bo pozabljen. Čeprav je bil Šoštanj osvobojen le nekaj ur, je napad povsem dosegel svoj namen. Bil je močna moralna opora našemu ljudstvu, okupatorju pa je že takoj dal slutiti, da nismo narod, ki bi klonil in se pustil zbrisati s sveta. Sama ne pripadam generaciji, ki se je borila proti okupatorju in ki ni odnehala prej, da nam je izborila svobodo. Odločno pa se zavedam, da moram kot učiteljica in mati prenašati tradicije in pridobitve narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove. Prevelike so bile žrtve tega ob- ' dobja, da bi lahko klonile v pozabo. Prav gotovo se naši ljudje niso borili in umirali zato, da bi jih danes samo slavili in opevali. Njihovemu spominu se bomo dostojno poklonili le z delom. Nikoli ne bomo smeli dopustiti, da bi naš družbeni in ekonomski razvoj naletel na ovire, ki jih ne bi mogli premagati. Generacije pred nami so lahko, ponosne na svoje uspehe. Premagale so vse težave, s katerimi so se srečevale v posameznih obdobjih. Tudi nas čaka borba, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Zmago v njej bomo slavili le, če bomo enotni.
Nov ustavni sistem nam je porok, da bomo pri svojem delu lahko uspešni, saj delegatski sistem združuje armado ljudi, ki se v vse večji meri zaveda svojih pravic in dolžnosti. Iz dneva v dan bolj čutimo veličino ideje delegatskega sistema, ki dopušča vsakemu našemu občanu — kmetu s Plešivca, gozdarju iz Belih vod, gospodinji iz Šentilja, krojaču iz KOC, orodjarju iz Gorenja, rudarju iz REK - vsakemu delovnemu človeku, da aktivno posega in sodeluje pri upravljanju naše družbe. Prijetne so seje skupščine, kjer delegati tako smelo, zavzeto in z vso odgovornostjo načenjajo vprašanja, ki zadevajo široke množice. Ob novem načinu dela res ne bi smelo biti nikogar, ki ne bi bil seznanjen s problemi in ne bi tvorno sodeloval pri njihovem reševanju. Zavedamo se, da se bomo morali še veliko učiti, se pogovarjati, kajti živa beseda je še vedno učinkovitejša kot pismeno obveščanje.
Živimo in delamo v občini, ki ima povsem jasno začrtane cilje. Mislim na družbeni plan razvoja občine. Ker so pri sestavljanju plana aktivno sodelovali vsi občani in ga tudi z vso resnostjo sprejeli, nas čaka velika naloga - uresničiti ga. Prav gotovo ne bo težko posamezniku ob tako jasno zastavljeni poti podrediti osebne interese interesom širše družbene skupnosti. Po uspe-
) Sprejjem za matere padlih borcev in pamizanske vdove
V sredo,, 2. oktobra je predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank sprejel v Kulturnem domu matere padlih borcev in partizanske vdove. Po lepem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci velenjske glasbene šole in mladi pevci z osniovne šole Antona A&erca, so si povabljenke ogledale še krattek barvni film o Velenju.
Vsem maateram in vdovam je ob tem srečanju spregovoril podpredsedinik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlado Zakošekk, predsednik Nestl Zgank pa jim je zaželel še veliko zdraavja in da bi se še dolga leta srečevali ob občinskem praznhiku.
šno realiziranem planu bodo močno izginile razlike med prebivalci v dolini in onimi v obrobnih predelih občine. Še naprej bomo gojili princip solidarnosti, ki brez dvoma osrečuje tiste, ki dajejo in tiste, ki sprejemajo. Kako drugačno je razpoloženje prebivalcev oddaljenih krajev, odkar smo izvedli akcijo „mesto-vasi". Ko že govorim o solidarnosti, ne morem mimo gradnje šole v Zibiki. Z njo nismo pomagali samo krajanom Zibike. V nas se je znova vzbudil čut in pripravljenost do skupnega dela. Pa ne samo to. Dovolite, da ponovim besed gospodinje iz Velenja, ki mi je po vrnitvi iz Zibike rekla: „Srečna sem, da sem obiskala Kozjansko. Zdaj šele vem, kako dobro mi je, da živim v naši občini".
Morda se je s podobnimi mislimi vrnil še marsikdo. Prepričani smo lahko, kako pravilna je bila pred leti naša zavestna samoupravna odločitev, ko smo izglasovali NAŠ DA. Velik del sredstev, ki smo jih zbrali s samoprispevkom in posebnim prispevkom delovnih organizacij, smo namenili objektom v katerih se zbirajo najmlajši občani - v vrtce in šole.
V ponedeljek se pričenja teden otroka, zato dovolite, da so moje
zadnje misli posvečene prav njim. Geslo letošnjega tedna otroka je: pridobivajmo prostor za otroke, raz-širjajmo družbeno organizirano vzgojo otrok in usposabljajmo družbene delavce zanjo. Za popolni in skladni razvoj sta otroku potrebna ljubezen in razumevanje, rasti mora v ozračju naklonjenosti, moralne in materialne varnosti. Ob izpovedih učencev pa lahko sodim, da je precej otrok, ki so gmotno preskrbljeni, živijo pa v čustveno hladnih in praznih domovih. Večkrat bi morali pomisliti, da mlad človek ne živi samo od kosa kruha, ne pustimo, da nas bi zaslepila moderna potrošniška miselnost. Vse svoje delo zastavimo tako, da nas bo vredno posnemati.
Skrb za mladi rod je le del nalog, ki jih bomo uresničevali v prihodnjem obdobju. Zavedajmo pa se, da ni nobena fraza - mladina je naša bodočnost!
Posredovali smo vam govor podpredsednice občinske skupščine Hermine Grozdnikove, ki ga je imela na slavnostnem zasedanju zborov v domu kulture Velenje.
VELIKA PRIDOBITEV ZA 154 PREBIVALCEV LOMA
Pri njih teče zdrava pitna voda
V teden prireditev ob prazniku velenjske občine so se s svojim deležem vključili tudi krajani Loma, zaselka v krajevni skupnosti Topolšica. V nedeljo, 7. oktobra so se zbrali pri domačinu Adamu, kjer je direktor bolnišnice Celje-TOZD Topolšica dr. Jože Rogelj odvil pipo skozi katero je pritekla čista, sveža pitna voda in tako odprl nov vodovod v tem zaselku.
Na Lomu živi nekaj več kot 150 prebivalcev. Poleg ceste je bil njihov največji problem, kako dobiti dobro pitno vodo v stanovanja. Večina gospodinjstev je dolga leta pila strežnico, ob suši pa so hodili po vodo v pddaljeni potok. Zato so krajani na raznih sestankih nenehno razpravljali, kako bi se lotili akcije, da bi tudi v njihove kuhinje, kopalnice, kleti pritekla okusna voda. Ker nekaj domačij stoji zelo visoko, tudi nad 800 metri, so sprva razmišljali, da bi zajeli vodne izvire pod Slemenom. Ti pa bi bili oddaljeni šest kilometrov, poleg tega pa bi morali kanale za vodovod kopati po zelo slabem terenu. Kmalu so to misel opustili, saj bi bil vodovod - kot so izračunali strokovnjaki - za njih predrag. Zato so se odločili za črpalni sistem.
Bolnišnica Topolšica jim je kot prispevek dala višek vode iz njenega rezervoarja v Strmini. V začetku lanskega leta jim je KOC Velenje izdelal brezplačno projekt, maja pa so se že lotili prvih zemeljskih del. Zgraditi so morali zbiralni rezervar za 30.000 litrov vode, iz katerega zdaj dobiva po tri kilometre dolgem glavnem vodovodu vodo 37 domačij. Da bi stroške napeljave vodovoda čim bolj pocenili je vsa hiša skopala 85 metrov glavnega vodovoda. Pri gradnji zbiralnika črpalnice, be-toniranju jaškov in zasipanju so jim pomagali tudi delavci bolnišnice iz Topolšice, šolarji, učitelji, mladinci in gasilci tega kraja pa tudi mladinci iz šoštanjske usnjarne. Vsi skupaj so opravili 6.420 udarniških ur v skupni vrednosti nekaj več kot dvanajst starih milijonov. Za denarno pomoč so zaprosili tudi rudnik lignita Velenje, tovarno usnja in Lesno Šoštanj ter bolnišnico Topolšica, od katerih so dobili skupaj 3,5 starih milijonov dinarjev, za kar se jim marljivi Lomčani najlepše zahvaljujejo.
Kako velika je bila želja prebivalcev zaselka Lom, da bi dobili vodovod, najbolje kažejo besede predsednika krajevne skupnosti Topolšica Poljanška na slovesnosti ob otvoritvi za Lom tako pomembnega objekta: „Ljudje so komaj čakali, da smo nabavili cevi in da so začeli kopati jarke. Delali so vsi od najstarejšega do najmlajšega; kar tekmovali so, kdo bo prej izkopal svojo odmerjeno dolžino trase. Kjer pa ni bilo za delo sposobnih ljudi, so poprijeli in pomagali gasilci, mladina in ostali Krajani; skratka, ta dela so ljudi združila v skupen cilj: čimprej priti do zdrave pitne vode.
Z delom, ki smo ga opravili, smo dokazali, da smo člen v verigi prizadevanj, ki jih imamo kot občani velenjske občine pri uresničevanju programa do leta 1980. Tudi v bodoče bomo dali vse, da bo krajanom Topolšice in tudi njihovim potomcem čim lepše."
K besedam predsednika krajevne skupnosti pa naj dodam le še to. Medtem ko je dr. Jože Rogelj nata-kal prve kaplje vode iz novega vodovoda v kozarec, so dvema materama pritekle po licu velike solze. Šele ob ««tem trenutku sta dokončno spoznali, da jim ne bo treba nikoli več nositi na ramenih težkih brent.
V ŠKALAH
Odslej telovadba na asfaltu
Čeprav ob nedeljah šolarji nimajo pouka, so v nedeljo, 6. oktobra učenci z območja Škal in Hrastovca vendarle odšli v svoje štirirazredno šolo v Skalah. Zbrali so se na otvoritvi novega asfaltiranega igrišča, ki ga je ob šoli zgradil rudarsko elektroener-
getski kombinat Velenje. Slovesnosti ob otvoritvi tega - kot je dejala voditeljica podružnične šole Pavla Lip-nik — pomembnega šolskega pripomočka, kjer si bodo mladi šolarji nabirali in merili moč, voljo, vztrajnost, da bodo nekega dne sebi in
Generalni direktor rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje Mirko Bizjak izroča namenu novo igrišče
družbi v korist, staršem v srečo in krajanom v ponos, so se poleg učencev, njihovih staršev in seveda tova-rišic udeležili tudi predstavniki REK, skupščine občine, temeljne interesne skupnosti in centralne šole Miha Pintar Toledo v Velenju.
Na slovesnosti je spregovorila tudi podpredsednica skupščine občine Velenje Hermina Grozdnik, novo igrišče, ki je dolgo trideset metrov, široko petnajst, ob njem je tudi tekaška steza dolga 60 metrov, pa je izročil namenu generalni direktor rudarsko elektroenergetskega kombinata dipl. ing.-Mirko Bizjak. Takoj za tem, ko je simbolično prerezal trak, so se na igrišče vsuli šolarji z žogami, balončki, vrečami... in tako že ob sami otvoritvi pokazali, da bodo odslej naprej njihove telovadne ure zelo pestre, saj jim ne bo treba več telovaditi na blatni cesti.	yos
Na svečanem zasedanju treh zborov skupščine občine Velenje je imela slavnostni govor Hermina Grozdnik, podpredsednica skupščine - Govor objavljamo v celoti
KALILO SE JE TOVARIŠTVO
\š čas;
9
$ IZ OBČIN SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OB
PROCESI SODELOVANJA IN POVEZOVANJA V MISLINJSKI DOLINI:
Dobro gospodarjenje — tudi odraz povezovanj
V Slovenj Gradcu ugotavljajo, da se v zadnjem razdobju pomembno krepi reproduktivna sposobnost gospodarstva, ki dosega za-dovoljivejšo rast, kot jo dosegajo v poprečju slovenske organizacije združenega dela. To je posledica tako novih naložb, kadrovskih sprememb v vodstvih organizacij združenega dela in sprejema razvojnih načrtov kot vrste odločitev o sodelovanju in povezovanju organizacij združenega dela. Združevanje dela in sredstev za dosego skupnih rezultatov in razvojnih usmeritev se je razmahnilo zlasti še v času, ko so stekle razprave o ustavnih novostih.
V Mislinjski dolini ugotavljajo, da je dalo za zdaj najboljše rezultate povezovanje Tovarne kovanih izdelkov Fecro z Združenimi industrijskimi podjetji Gorenje Velenje, Tovarne meril TRISO z ljubljanskim Slovenija-lesom, Industrije delovnih zaščitnih sredstev Prevent z Modno industrijo Toper Celje, Trgovskega podjetja Zarja z ljubljanskim Trgovskim podjetjem Nama in pa združitev Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ter Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec.
Tovarna kovanih izdelkov Gorenje - Fecro, ki preusmerja proizvodni program in uvaja proizvodnjo izdelkov iz nerjaveče pločevine, je ob polletju letos dosegla tako realizacijo, kot jo je lani vse leto. Uspeh pa bi bil še večji, če ne bi imeli težav zaradi zakasnitve dobav stiskalnic. Tovarna meril TRISO Slovenj Gradec je začela v.industrijski coni v Pamečah graditi nove proizvodne prostore, v katere bo preselila obrat plastike ter kovinski obrat z orodjarno. Po vključitvi v ljubljanski Slovenijales so izdelali v Tovarni meril-Slovenj Gradec sanacijski in razvojni program, kar vse vpliva na rast obsega gospodarjenja, dohodek in ostanek dohodka.
Industrija delovnih zaščitnih sredstev Prevent je dobila z vključitvijo v Modno industrijo Toper Celje program za serijsko proizvodnjo. V Mislinji so že povsem preuredili prostore obrata, v Slovenj Gradcu pa gradijo no-
• še en delavnik -19. oktobra
Medobčinski koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu je predlagal vsem temeljnim organizacijam združenega dela in občanom v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, da se -podobno kot delovni ljudje ši-rom po Sloveniji - vključijo v drugi krog akcije za solidarnostno pomoč prizadetemu področju po potresu na Kozjanskem. Po tem predlogu naj bi vsi zaposleni prihodnjo soboto, 19. oktobra, opravili še en solidarnostni delavnik. Koroški Medobčinski koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu bo po vsej verjetnosti odprl posebni žiro račun, na katerem bodo zbirali zaslužek solidarnostnega delavnika 19. oktobra in druge prispevke.
Koroška bo pomagala pri odpravljanju potresnih posledic v krajevni skupnosti Lesično. Gradbena operativa je že 14 dni na Kozjanskem. V krajevni skupnosti Lesično je 47 objektov, ki jih bo treba obnoviti oziroma zgraditi na novo. Letos naj bi obnovili 9 stanovanjskih hiš, ki so uvrščene v 9 kategorijo. Prihodnje leto pa bodo začeli z gradnjo novih hiš. V Lesičnem je 35 gradbenih delavcev iz vseh petih koroških gradbenih podjetij, ki bodo delali vse dotlej, dokler bo to dopuščalo vreme.
Na Koroškem razmišjajo tudi še o nekaterih drugih oblikah pomoči oziroma sodelovanja s krajevno skupnostjo Lesično. Med drugim bodo pomagali tudi pri ureditvi doma družbeno političnih organizacij, sodelovali pa bodo še v prizadevanjih za preusmerjanje in specializacijo kmetij.
ve. Ljubljanska Nama je nedavno tega dogradila v Slovenj Gradcu prvo veleblagovnico v Mislinjski dolini in na Koroškem, odraz povezovanja in vključitve Trgovskega podjetja Zarja Slovenj Gradec v Trgovsko podjetje Nama Ljubljana pa je tudi začetek specializacije in modernizacije drugih poslovalnic prejšnjega trgovskega podjetja Zarja.
Združitev Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec pa predstavlja največjo akcijo sodelovanja in povezo-" vanja gospodarstva, tako v občini Slovenj Gradec kot na Koroškem. Zdaj pa je v teku akcija, da se v Združena podjetja Go-
zdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec vključi še kmetijstvo, s čimer bi nastala druga največja proizvodna združba na Koroškem.
Ob vsem tem pa v Slovenj Gradcu ugotavljajo, da pa vključitvi Kovinskega podjetja Uni-verzal Slovenj Gradec v Obrtno podjetje Instalater Prevalje ter Trgovskega podjetja Mlekarna Slovenj Gradec v Kolinsko Ljubljana za zdaj še nista dali napovedanih rezultatov, saj se občutno prepočasi pripravljajo in uresničujejo sanacijski in razvojni programi.
V procese sodelovanja in povezovanja pa bi se morale, kot ugotavljajo v občini Slovenj Gradec, vključiti tudi še nekatere druge organizacije združenega dela iz Mislinjske doline. Pri tem omenjajo zlasti še Gostinsko podjetje Pohorje Slovenj Gradec, so pa tudi Lekarni Slovenj Gradec že predlagali, da naj preuči možnosti za tesnejšo povezanost oziroma za združitev vseh lekarn na Koroškem.
• V soboto kolesarjenje po Mislinjski dolini
V soboto, 12. oktobra, bo „Kolesarjenje po Mislinjski dolini", ki ga v okviru akcije „TRIM, ŠPORT ZA VSAKOGAR", pripravlja Temeljna telesno kulturna skupnost Slovenj Gradec. Na 20 kilometrov dolgo pot bodo kolesarji krenili na stadionu v Slovenj Gradcu, nadalje v Podgorju, na križišču v Dovžah ter v Šmartnem. Proga bo vodila od stadiona v Slovenj Gradcu do Podgorja, skozi Smiklavž do Dovž, po regionalni cesti do Šmartnega in naprej skozi Legen do Slovenj Gradca.
Ce bo v soboto, 12. oktobra, slabo vreme, bo ,,Kolesarjenje po Mislinjski dolini" naslednji dan, to je v nedeljo, 13. oktobra. Ce pa bo tudi takrat slabo vreme, pa bo prestavljeno za teden dni.
• Novo poslopje čez dve leti
Prejšnji torek, 1. oktobra, je bila v Slovenj Gradcu priložnostna slovesnost ob pričetku gradnje novih prostorov za tamkajšnji Zdravstveni dom. Že dolgo časa so zdravstveni delavci iz Mislinjske doline opozaijali na izredno težavne delovne pogoje, saj so bili prostori neprimerni in pretesni, vrhu tega pa še v dveh zgradbah na Glavnem trgu.
Novi slovenjgraški Zdravstveni dom bodo gradili ob Partizanski poti, to je v neposredni bližini Splošne bolnišnice. Izvajalec del, ki morajo biti končana do konca leta 1976, je ravenska temeljna organizacija združenega dela Gradiš. Zdravstveni dom bo imel štiri etaže. V kleti bodo prostori reševalne postaje, garderobe, pralnica in sterilizacija. Pritličje je namenjeno za šolski in otroški dispanzer, dispanzer za žene ter za dežurne prostore. V prvem nadstropju bosta dve splošni ambulanti, laboratorij, prostori za specialistično službo, 2 obratni ambulanti ter dispanzer za medicino dela. Drugo nadstropje pa bo namenjeno za zobozdravstveno službo ter za upravne službe.
Začetek gradnje je obeležil strojnik ravenske temeljne organizacije združenega dela Gradiš, Pavel Kos.
Izvoljeni delegati
Prejšnji petek, 4. oktobra, je bila v Slovenj Gradcu predkongresna konferenca Zveze sindikatov Mislinjske doline. Na predkongresni konferenci so, po uvodni besedi sekretarja Rudija Oprešnika o pomenu bližnjega delovnega dogovora slovenskih sindikatov, spregovorili o kongresnih dokumentih in pa o pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije ter na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V razpravi so udeleženci predkongresne konference med drugim podprli predlog, da naj bi v občini Slovenj Gradec zvišali prispevek za stanovanjsko gradnjo od sedanjih 6 % na 9 % od bruto osebnih dohodkov. Udeleženci predkongresne konference pa so soglašali s predlogom za dvojni solidarnostni delavnik tudi na Koroškem, ki bi ga opravili zaposleni prihodnjo soboto, 19. oktobra.
Na predkongresni konferenci Zveze sindikatov občine Slovenj Gradec so za delegata za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije izvolili Ota Skobirja, revirnega vodja iz Gozdarskega obrata Mislinja ter doktorja Nada Vodopija iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na VIL kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pa bo zastopal člane osnovnih organizacij sindikata iz Mislinjske doline Jurij Šumečnik iz Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec.
Nova proizvodna hala Tovarne meril TRISO Slovenj Gradec, ki jo gradijo v Pamečah, je že pod streho. Predvidoma do konca leta bodo v nove prostore preselili obrat plastike ter kovinski obrat z orodjarno.
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča In priporoča
V PREUREJENEM NOČNEM BARU HOTELA PAKA < VELENJE PESTER BARSKI SPORED.
NASTOPAJO: URANELA, ANA MARIJA, MIR JANA, ] CELO IN ALONZO.
VLJUDNO VABLJENIH
KNJIŽNICA VELENJE
obvešča otroke
stare 5, 6 in 7 let, da se bodo pričele
URE PRAVLJIC
v sredo 16. oktobra 1974 ob 16. uri
VABLJENI
• KAJUHOVI NAGRAJENCI
Na slavnostni seji občinske skupščine je predsednik Nestl Žgankl izročil Kajuhovo nagrado za leto 1974. To nagrado podelijo v občini I Velenje vsako leto za občinski praznik najprizadevnejšim občanov in I drugim, kot javno priznanje za uspešno delo pri razvoju te občine.
Letos so Kajuhovo nagrado dobili Vinko Šmajs iz Velenja (prvi 11 leve) za 25-letno amatersko delo v kulturno prosvetnih organizacijah, I Milan Ževart (drugi z leve) za 15-letno delo pri zbiranju in urejevanju! gradiva iz narodnoosvobodilne borbe Šaleške doline, prostovoljno ga-1 silsko društvo iz Šoštanja za 95-letnico obstoja ter LT Šmartno ob | Paki za 25-letno delovanje.
sdiiedel-YU- ka:
montažni dimniki z gibljivo — kisllnoodporno — ognjeobstojno šamotno PROIZVAJA GRADNJA ŽALEC
Razstava o razvoju Velenja
V avli skupščine občine Velenje so v četrtek, 3. oktobra odprli zanimivo razstavo o družbeno-gospodarskem razvoju občine od leta 1948 do leta 1974. Na posameznih tabelah so med drugim prikazani osnovni kazalci razvoja gospodarstva občine v obdobju po letu 1953, življenskega standarda v preteklih dvajsetih letih, število zaposlenih v družbenem sektorju od leta 1956 do 1973 in porast prebivalstva v občini in mestu Velenje v preteklih petindvajsetih letih. Zelo zanimiva sta tudi fotomozaika z mejami novega mestnega območja in z objekti zgrajenimi s samoprispevkom občanov in organizacij združenega dela od leta 1970 do danes. Poleg tega so v avli razstavljene še fotografije o razvoju mesta Velenje od leta 1945 da-Ije.
• NABRALI 153 VRST GOB
V počastitev občinskega praznika je gobarska družina Velenje, ki; ima blizu dvajset članov, pripravila gobarsko razstavo. V okolici Ve- j lenja so člani družine nabrali 153 vrst gob ter jih preteklo soboto, nedeljo in v ponedeljek razstavili v prostorih delavske univerze v Velenju. Pri organizaciji te zanimive razstave je velenjski družini po- | magala tudi znana slovenska gobarka in mentorica mikološkega društva Slovenije iz Celja Mara Bertosi.
Petek, 11. 10 ob 17.30 ameriški barvni film ŠKANDAL NEKE LADY Režija: Robert Bolt. Igrajo: Sarah Miles, John Finch, Richard Chamberlain, John Mills.
Sobota, 12. 10. ob 17.30 in 9.30 ameriški barvni film KANDAL NEKE LADY Nedelja, 13. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film -drama LADY POJE BLUS Režija: Sidney J. Furie. Igrajo: Diane Ross, Billy Dee Williams, Richard Pryor, James Callahan, Paul Hampton.
F Torek, 15. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film PORTRET NIMFOMANKE Režija: Ray Austin. Igrajo: Alexandra Hay, Sandor Eles, Harry Baird [ Sreda, 16. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija PETER IN TILKA Režija: Martin Ritt. Igrajo: Volter Matau, Carol Burnett, Geraldina Page. [ Četrtek, 17. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija PETER IN TILKA
Petek, 18. 10. ob 17.30 italijanski vestem RATTLER KI D frežija: Leon Klimovsy. Igrajo: Richard Wyler, Brad Harris Femi Benussi
R Sobota, 19. 10. ob 17. in 19.30 ameriški vestem RATLER
FNedelja, 20. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem RATLER KID
KINOGLEDALIŠCE VELENJE
Petek, 11. 10 ob 20 uri ameri-Ski barvni film - drama LADY OJE BLUS Režija: Sidney J. furie. Igrajo: Diana Ross, Billy )ee Williams, Richard Pryor, James Callahan, Paul Hampton, Ponedeljek, 14. 10. ob 20 uri eriški barvni film PORTRET IIMFOMANKE Režija: Ray ustin. Igrajo: Alexandra Hay, idor Eles, Harry Baird Petek, 18. 10. ob 20 uri itali-ski vestem RATLER KID Re-Leon Klimovsky. Igrajo: d Wyler, Brad Harris, :mi Benussi.
mali oglasi
i PEVSKO OZVOČENJE IZI delux 80 W v zelo brern stanju prodam po ini ceni. Janko Zacir-nik, Koroška 3, Šoštanj.
IŠČEMO ŽENSKO za vo štirimesečnega otro-. in za pomoč v gospodinj-v dopoldanskem času. . Pirtovšek Valter, Šo-nj, Koroška 3.
VRTIČKARJE IN SADje - ZAČETNIKE va-na razgovor pri dreves-v Šaleku (blizu tovarne JE) 11. oktobra ob 16. uri. lo sajenje drevesc in obrezovanje in oskr-Anton Jelen, drevesni-r, Šentilj pri Velenju.
POROKE
-	Janez PAVLIN, roj. 1951, nabavni referent iz Mozirja in Milena ŠIRŠE, roj. 1951, tehnični risar iz Velenja
-	Franc LIPOVŠEK, roj. 1951, orodjar iz Velenja in Gor-dana SPASOVSKA, roj. 1952, ekonomski tehnik iz Velenja
-	Milan. KARCE, roj. 1948, dipl. inženir strojništva iz Mozirja in Marija VRŠNAK, roj.
1950,	uslužbenka iz Mozirja Ivan ZALEZNIK, roj.
1953, varilec iz Velenja in trna NOTERSBERG, roj. 1951, uslužbenka iz Velenja
-	Darko JURSINlC, roj. 1953, delavec iz Šoštanja in Nada MIČIČ, roj. 1955, delavka iz Velenja
-	Martin ŠTURBEJ, roj.
1951,	pek in Rozalija ŽABERL, roj. 1951, šivilja iz Babne brde
-	Jože KRISTOVIC, roj.
1952,	rudar iz Zabovc in Ana JERIČ, roj. 1956, šivilja iz Podgorja
-	Stanislav ČEPELNIK, roj.
1951,	clektričar iz Družmirja in Ljudmila BRVAR, roj. 1954, se-stavljalka iz Bevč
-	Bogdan VOŽlC, roj. 1952, študent iz Velenja in Dina VLAH, roj. 1952, tehnični risar iz Ljubljane
-	Konrad PEVNIK, roj.
1948,	paznik iz Velenja in Miro-slavka RISTlC, roj. 1957, delavka iz Velenja
-	Jože KOPER, roj. 1950, strojni ključavničar iz Velenja in Milena MEH, roj. 1952, frizerka iz Velenja
-	Stjepan MISER, roj. 1952, mizar iz Donje Dubrave in Tatjana DIVJAK, roj. 1955, natakarica iz Velenja
-	Milan POTOČNIK, roj.
1952,	despečar iz Brd in Metka OSTROVRŠNIK, roj. 1954, delavka iz Velenja
-	Branko URANJEK, roj.
1949,	orodjar iz Družmirja in Ivica RAJŠER, roj. 1954, delavka iz Raven
-	Franjo GAGULlC, roj. 1949, odmemi referent iz Šoštanja in Marija VACOVNIK, roj. 1954, uslužbenka iz Šoštanja
-	Jože OVČJAK, roj. 1947, varilec iz Topolšice in Vera ZA-CIRKOVNIK, delavka iz Lepe njive.
SMRTI
UGODNO
^Obveščamo, da bo razprodaja 1,5-letnih živih kokoši, nesnic pri ZKZ Mozirje v času od 10. do 17. oktobra. Cena bo gibljiva — odvisna od količine nakupa in sicer za
-	Martin RAMŠAK, rudar iz Velenja, Gregorčičeva 1, star 50 let
-	Matija KOŠIR, upokojenec iz Šaleka 54, star 73 let
-	Jože KVARTIČ, upokojenec iz Velenja, Partizanska 20, star 76 let
-	Cecilija KRANjClC, upokojenka iz Velenja, Tavčarjeva. 18, stara 86 let
-	Franc ŠVARC, upokojenec iz Družmirja 39, star 87 let
do 10 kokcnši ,11-20 koikoši 21-30 ko koši 31-40 koikoši 41 - 50 koikoši 51-60 koikoši 61 - 70 koikoši 71-80 koikoši 81 - 90 koikoši 91 - 100 keokoši nad 100 koikoši
\
30,- din/kos 29,- din/kos 28,- din/kos 27,- din/kos 26,- din/kos 25,- din/kos 24,- din/kos 23,- din/kos 22,- din/kos 21,- din/kos 20,- din/kos
Kokoši so »lasti primerne za zakol (teža cca 2,20 kg) in tudi za nadaljnoi rejo. Informacije; na tel. 83-045 ali na naslotv
ZGORNJESSAVIN JSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
ZMAGA
Nogometaši Šmartnega so zabeležili še šesto zaporedno zmago. Na težkem igrišču so pred približno tristo gledalci premagali Aluminij iz Kidričevega s 3 : 1. Prvi zadetek za domačine je že v 13. minuti dosegel Prašni-kar. Gostje so kmalu zatem izkoristili napako domače obrambe in rezultat izenačili. Ko je že kazalo, da se bo prvi polčas končal neodločeno, je Hriber-nik v zadnji minuti povedel Šmarčane v vodstvo. Kljub težkim pogojem za igro smo v drugem delu gledali precej zanimivo igro. Domačini so bili ves čas terensko močnejši, vendar zadetka niso dosegli. Nekaj minut nato, ko je sodnik razveljavil povsem regularen zadetek domačinov, se je Hribernik še enkrat vpisal med strelce in postavil končni rezultat tekme.
J. KRANJC
• TEKMOVALI V HITROSTNEM KOTELKANJU
Na krožni stezi na velenjskem kotalkališču je bilo prvo tekmovanje v hitrostnem kotal-kanju. Tekmovanje naj bi veljalo za prvo republiško prvenstvo. Od povabljenih klubov pa so nastopili le domačini in tekmovalci iz Nove Gorice. Kljub temu je prireditev lepo uspela in vsi so bili mišljenja, da je tako tekmovanje potrebno in koristno, predvsem v spomladanskem delu priprav na kotalkar-sko sezono.
Rezultati najboljših: Dečki do 8 let 300 m: Matjaž Karlovi-ni (NG) 1:179; deklice do 8 let 300 m: I. Alenka Vončina (NG) 1:30,0 2. Špela Krajšek (V) 1:31,1; mlajši pioniiji - dečki 500 m: 1. Iztok Šmiak (V)
• DVOBOJ SLOVENIJE IN
KOROŠKE
V soboto 12. oktobra ob 18. uri bo v telovadnici rudarskega šolskega centra v Velenju dvoboj v dviganju uteži med Slovenijo in Koroško. V slovenski reprezentanci bodo nastopili tudi velenjski dvigalci uteži, med njimi olimpijski kandidat Franc Melanšek.
1:31,0; deklice 400 m: 1. Lidija Pukl (V) 1:30,8, 2. Edita Krajšek 1:32,5; starejši pionirji -800 m: 1. Rado Berlak (V) 1:54,1; starejše pionirke 500 m: 1. Tatjana Goršek (V) 1:17,8, 2. Jasna Suzič (V) 1:22,5. Mladinci - 1600 m: 1. Daijo Tabaj (NG) 3:36,8, 2. Milan Jurčič (V) 3:44,6; mladinke - 800 m: 1. Mateja Štajner (V) 2:06,0, 2. Dalida Alajmo (NG) 2:35,0.
• PRECENILI SPOSOBNOSTI
Tudi v 6. kolu prvenstva II. zvezne lige so rokometašice Velenja ostale praznih rok. V tekmi z ekipo Partizana iz Raji-ča pri Novski so gostje zmagali z visokim rezultatom 13 : 6 (2 : 6). Velenjčanke se niso mogle uspešneje zoperstaviti hitrim ro-kometašicam Partizana, ki so brez posebnih težav dosegle zadetke. Gole za Velenjčanke so dosegle: Urankaijeva, Zavolov-škova in Jerina po dva zadetka.
Po šestih porazih velenjskih rokometašic v II. zvezni ligi je povsem očitno, da so preveč ambiciozni funkcionarji rokometnega kluba Športnega društva Velenje precenili sposobnosti rokometašic za nastope v tako zahtevnem tekmovanju. To vsekakor ne more biti vzpodbudno za igralke, ki se na igriščih trudijo za čimbolj časten izid srečanj in morajo zapuščati igrišča s sklonjenimi glavami. Ne bi želeli dajati končne sodbe tej preveč ambiciozni odločitvi, zagotovo pa lahko trdimo, da bo to škodovalo nadaljnemu razvoju ekipe.
Poraz Rudarja
Nogometaši velenjskega Rudarja so v 6. kolu gostovali v Rogaški Slatini in se pomerili z domačim Steklarjem.
• ZASLUŽKE TOČKE
Rokometaši Šoštanja in Slovenj Gradca so v sedmem kolu slovenske lige dosegli ves izkupiček točk.
Šoštanjčani so igrali z moštvom Šešira iz Škofje Loke in zmagali z rezultatom 20 : 18 (12 : 11). Gostje so bili boljši, nasprotnik le v prvih minutah igre, ko so vodili s 3 : 1. Ko so Šoštanjčani uredili svoje vrste, so z dobro in zanesljivo igro dosegli prednost več golov tako, da zmaga ni bila vprašanje, čeprav so gostje v zadnjih minutah igre poskušali rezultat-obrniti v svojo korist, vendar več kot omiliti poraz niso uspeli. Najuspešnejši pri domačinih je bil Melanšek s šestimi zadetki, ostale gole pa so dosegli: Kompan in Bubik štiri, Stavrnik tri, Lesjak dva in Metličar enega- \
Rokometaši Slovenj Gradca so na svojem igrišču premagali lanskega drugoligaša Sevnico z rezultatom 27 : 21 (11 : 7).
V povprečni igri so domačini bili boljše moštvo in brez posebnih težav premagali gostujoče rokometaše. Največ golov so dosegli: Pori osem, Potušek pet in Pogorevčnik štiri.
Domačini, ki so bili za Ve-lenjčane vselej neprijeten nasprotnik, so tudi to pot dosegli zmago z rezultatom 1:0. Zmagoviti gol so dosegli že v prvem delu igre. V m aljevanju so si Velenjčani prizadevali izenačiti, vendar jim kljub nekaj priložnostim ni uspelo.
Na lestvici vodi Šmartno z 2 točkama pred Branikom, Rudar pa je na 7. mestu s 5 točkami.
Razpisna komisija delovne skupnosti skupnih služb Rudarskega šolskega centra Velenje
razpisuje vodilno delovno mesto
DIREKTORJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Pogoji:
—	visoka izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih;
—	moralno-politična neoporečnost in
—	organizacijske sposobnosti
Prijave na razpis sprejema razpisna komisija DSSS 15 dni od objave razpisa na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Pre-žihova 3.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška cesta 46 TOZD KOMUNALA
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA DELOVNE ENOTE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Poleg splošnih pogojev, se za zasedbo navedenega delovnega mesta zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri in 4 oziroma 6 let delovnih izkušenj; ali srednja izobrazba tehnične smeri in 8 let delovnih izkušenj od tega vsaj 4 leta na vodstvenem delovnem mestu. Poleg tega morajo imeti kandidati smisel za vodenje in organizacijo dela. Poskusno delo traja 4 mesece.
Kandidatom nudimo pestro in zanimivo delo, soliden osebni dohodek in stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavljenem razpisu na gornji naslov.
TRGOVINE NA OBMOČJU VELENJSKE OBČINE SO POENOTILE ODPIRALNI ČAS
Po 26. oktobru vse trgovine ob sobotah popoldne zaprte
Na območju velenjske občine bodo od 26. oktobra naprej vse prodajalne ob sobotah in dnevih pred enodnevnimi prazniki odprte le do 15. ure. V družbenem dogovoru, ki so ga podpisali v ponedeljek predstavniki organizacije združenega dela, ki opravljajo trgovsko dejavnost na območju občine, občinska konferenca SZDL in občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Velenje, je tudi rečeno, da so v primerih, ko državni prazniki sovpadajo z nedeljo in tako nastanejo trije prosti dnevi, praviloma odprte tretji dan med prazniki prodajalne z živili. Katere prodajalne bodo odprte, se bodo sporazumno med sabo dogovorile organizacije združenega dela.
Pri tem bodo seveda upoštevale krajevne potrebe. Poslovni čas v prodajalnah, kjer prodajajo cvetlice in kioskih pa bodo določile organizacije združenega dela same zaradi specifičnosti prodaje / in zadovoljevanja potreb potrošnikov.
K podpisu tega družbenega dogovora na območju velenjske občine so predstavniki trgovine, občinske konference SZDL in občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti pristopili iz več razlogov.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo trgovsko dejavnost na območju velenjske občine, so imele v zadnjem času različno urejen zapiralni čas ob sobotah in dnevih pred prazniki. Vse več
je bilo primerov, da so kadri odhajali v druge organizacije združenega dela, kjer imajo proste vse sobote ali vsaj nekatere. Zato je sindikat delavcev storitvenih dejavnosti predlagal trgovinam naj poenotijo zapiralni, čas ob sobotah in dnevih pred prazniki. Pri pripravljanju tega dogovora pa so zlasti izhajali iz tega, da tudi delavcem te dejavnosti omogočijo več prostega časa ob sobotah in dnevih pred prazniki v skladu z zakonom o 42-urnem tedniku. Menijo tudi, da trenutni standard delovnih ljudi občine omogpča nakup živil vnaprej, saj imajo skorajda vsa gospodinjstva na voljo hladilnike, kjer lahko shranijo hitro pokvarljivo blago.
„KOSAKI",
tovarna mesnih izdelkov Maribor, v sestavljeni organizaciji združenega dela kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj
objavlja
naslednja prosta delovna mesta v prodajalnah na tržnici v Velenju
1.	VEČ PRODAJALK
2.	ČISTILKO POSLOVNIH PROSTOROV
3.	ČISTILKO JAVNIH PROSTOROV
Pogoji:
—	pod 1 KV prodajalka živilske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
-	pod 2 in 3 N K delavka
Vloge naslovite na „KOŠAKI", tovarna mesnih izdelkov Maribor, Oreško nabrežje 1, najkasneje do 12. 10. 1974. Za podrobnejše informacije se lahko obračate na Pavla Popiča, v. d. vodjo tržnice Velenje, tel. 84—066.
r
ištvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 — Glavni in odgovorni Ljubann Naraks - Redakcija Liza Podpečan—Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula — ični ureddnik: Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. 1973 - Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. — Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski Ust Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
V veliki paradi so sodelovali pripadniki partizanske enote občine Velenje, velenjski rudarji, enote civilne zaščite, člani športnih in drugih društev ter enote Milice
V delovnem predsedstvu so bili predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Sejo pa je vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Stane Ravljen.
Med delegati so bili tudi povabljeni gosti - Franc Leskošek Luka, Tone Bole, Marjan Lenarčič, delegacija iz pobratene občine Vrnjačka banja, delegacija občine Novi Travnik, predstavniki občin celjske regije in slovenjgraške občine.
Slavnostno zasedanje zborov skupščine občine Velenje, je v soboto v domu kulture začel predsednik Nestl Zgank
S posebne tribune je parado gledalo več uglednih go stov, med drugimi tudi Franc Leskošek Luka, prvi ko mandant slovenske partizanske vojske
V Velenju so se prvič organizirano srečali aktivisti Osvobo dilne fronte Šaleško - Mislinjskega okrožja. Občinska skupščina jim je podelila domicilno listino, ki jo je iz rok pred sednika velenjske občine sprejel prvoborec Kristl Ulrih
Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti, so v domu kulture podpisali listino o izvajanju družbenega plana do leta 1980