JMraaJa Izdaja. 390. StCVMffl. V UnUlam. u petek. trn 11. noRinln 1910. Ceu 4 vinarje. Utnlh XLIII. Jntrania ixda|a w Linbljudt vic Ieto...............K 12"— pol leta................, 6— Cctrt leta...............„ 3 — na mesec...............,• 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vmčajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5. (v pritlićj« Icv«), telcfti ftt 94. Izhaja vsak dan ^jntraj. Ptsiflieui ttoTilka 4 vinari* Inserati: 65 mm Široka petit vrsta 14 vin. Pri večkrttni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroftilnt te ne ozira. J«traa|a Udaja po posti za Avstro-Ogrsko: vi« Ieto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— četrt JeU...............„ 4 50 na mesec................, 160 Za inozemstvo ceio Ieto.........„28-— Upraviištft: Knaflovi nlici 5, (spodij, dvori&će Ievo), telefon it.85. Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročlla „Slov. Narodu11. Iz dele^acijske^a zasednnja. S. — Dunaj, 11. novembra. Glavne misli dr. Kraiini revera govoru snio objavili že v večernein listu. V liasledujem se na kratko označimo oni del nje^ove^a govora, v katerem se je pečal dr. Kramar z idejo in ei-iji neoslavizma, ki so hoteli napraviti iz Avstrije Slovanom prijazii) tiržavo, v kateri bi slovanski narodi »vobodno in bogato sootlloOevali z Neinei in Madžari. Taka Slovanom prijazna avstrijska država bi na Balkanu in v Rusiji nasla simpatije. Imela bi ravno radi teg"a prosto pot do razvoja svojega eksporta ne da bi s tem opustila svoje stalisee v trozvezi. Ta življenski cilj govornika je onemog-očila Aelirentbalova aneksijska politika. Danes se nahaja avstrijska dr /ava v ne Iju beni objemu nemške države, katera jo je potegnila v »splen-dit isolation«, katera morda le prebi-tro postane brezupno izolacija. Slo-vani pa so za dolgro časa vsled te Aehrenthalove politike izločeni od sodelovanja pri avstrijski zunanji po-litiki. Govornik se boji, da ne bo ta Aehrenthalova j>olitika na srečo Av-strije in njene bodočnosti. Delegat Dobernig izjavlja, inte res aneksije je danes nemški interes, zato so Neinci v splošnem za Aehren-thalovo zunanjo politiko, akoravno je ta |K>veeala slovanski vpliv v Av-striji in se strinja z aneksijo Bosne in Hercegovine. Govornik odločno za-vrača napade na nemškegra eesarja ter suniniči slovanske neoslaviste, ćeš, da je njih delovanje naperjeno ] roti Avstriji. Priđe do oštre kontra-verse z delegatom dr. Kraruarem, ki označuje Dobernig-ove denuncijacije neoslavistov z opforčeniini klici. Dobernig- nato poudarja nevar-i;ost razvijajočih se Jugoslovanov za Nemee in Italijane v Avstriji. Izjav-l.ia, da se Nemei ne dajo odriniti od inoia ter z ozironi na neki dopis iz Ljubljane v ruskih listih, v katerem se poudarja, da zapadejo primorski Italijani itak kinalu slovenizaciji, pozivlja Italijane, naj se ozko z Nem-ci za skupno postopanje z Nemci pro-11 Jujroslovanom. Delegat pater Horskv (češki klerika lee) poudarja, da se strinja z dr. Kramafevim mnenjem, da moramo namreč 'priti z Rusijo v prijateljske s-tike, treba je namreč, da nastane trozvoza med Avstrijo, Nemcijo in Rusijo. Delegat dr. German se bavi z razni mi ruski mi nasilnost mi napram Poljakom v poljsko - avstrijskih ob-inejnih krajih. Delegat Zazvorka zatrjuje, da agrarci nišo prav nič zakrivili seda-nje. cl ragi nje živil in protestuje proti sedanji avstrijski zunanji politiki, ki da z neugodnimi trgovskimi po-Kodbami z raznimi tujimi državami samo škoiluje interesom avstrijskih poljedelcev. Govornik se izreče proti uvozu argentinskoga mesa. Delegat Lecliner se obširno bavi s stališčem Neincev napram trozvezi, kat ero označuje kot sr eno za devo avstrijskih Nemcev. \ato brani delegata Rennerja proti včerajšnjim napadom ministra Aehrenthala ter jHHidarja, da želi v Avstriji narodiiostnega miru. Resni-ea je, da je avstrijska vlada le pre-<*estokrat izigravala eden narod proti drugemu. Govornik iMuidarja, fla itaj se zavzema zunanje ministrst\o za razširjanje avstrijske industrijske in trgovinske politike na zunaj in na znotraj. Govorila sta nato se cielegata Pi-toni in Bugatto, ki se zlasti jiečata z afero riinskega župana Nathana ter z razmerjem med Avstrijo in Italijo. Xato se zaključi generalna debata. Prihodu ja seja danes ob polu 10. Ueinek prof. Masarykovih otlkritij glede zagrebškeg-a veleizdajniškega procesa. Z. — Belgrad, 11. novembra. 2ur-nalist Vladimir V a š i ć , kateri je bil vsled odkritij prof. Masaryka v avstrijskih delegacijah tako zelo kompromitiran, je bii takoj nato, ko je došla o tem vest v Belgrad, areti-ran ter so ga zasliševali do jiolnočL Vladimir Vašić je deloma svojo krivdo že priznal. Včeraj zjutraj se je izvršila v Vašićevem stanovanju liišna preiskava, pri kateri je bila konfiscirana ćela vrsta dokumentov, s kate-rimi je haje tuđi avstrijsko poslani-štvo v Belgradu močno kompromitirano. Srbska policija je — kakor se sedaj pravi, že davno vedela za ćelo afero ter je na tihem že dolgo časa nadzorovnla avstrijsko poslaništvo, kakor tuđi žurnalistn Vladimira Va-šića. Z. — Belgrad, 11. novembra. Razburj« je zaradi odkritij prof. Ma-saryka \ avstrijskih delegacijah še vedno moćno narašča. Včeraj dopol-dne je pr; redi I list »Novo Vreme« \>o-sebno izdajo, v kateri se zahteva, da naj avstrijska vlada takoj o-dpokliče iz Bel^rada poslanika grofa Forga-cha. »Depeša« zahteva, da naj srbska vlada položi takoj avstrijsko - srbsko trtrovinsko pogodbo ad acta. Proti Vladimirjn Vašiću se bo y>ostopalo radi veleizdaje. B. — Belrrad, 11. novembra. Vladni organ »Samouprava« priob-čuje včeraj vladni komunike, v kate-i-eni poiularja vlarr«*spo»jd*jnzbu-reau« ve imročati iz Bel^rada, da j& včerajšuji govor avstrijskega zuna-njega ministra grofa Aehreiithalu v avrstrijskih delegacijah, v katerem je za vrača 1 oči tanja delegata prof. Ma-sarvka proti avstrijskeinu )>oslaniku v Belgrad u grofu Forga<*hu, napra-vil \*v\ srbski vladi najboljši vtisk. Avstrijsko - srbska trgovinska pogodba. Z. — Belgrad, 11. novembra. Srbska vlada je veeraj predložila sknpščini avstrijsko - srbsko trgovinsko pogodbo. Češko - nemška spravna akcija. G. — Praga. 11. novembra. Včeraj so se sešli v pisarni iiainestnika najvišjega deželnega maršala drja. Urbana načelniki petsameznih čeških in neinških dežehiozborskih strank ter se nadalje posvetovali o čtško-nemški spravili akciji. Debata se je zlasti sukala okoli vprašanja, kako priti preko mrtve točke, v kateri se nahaja situvacija sedaj. Če^ki po-slanci vstrajajo pri tem, da se mora istočasno z reformo deželnega reda resiti tuđi vsaj jezikovno vprašanje. Xemceni pa se zdi dosedanja osnova jezikovnega zakona nesprejemljiva. Glede manjšinskega šolstva dela zlasti finančno vprašanje velike tež-koče. Konferenca je končala brez po-zitivnega us|>eha in se nadaljujc danes. G. — Praga, 11. novembra. Včeraj po|>oklne so imeli načelniki čeških dežehiozborskih strank pri dr. Skardi konferenco, v kateri se je raz-pravijalo o kompromisnih predlogih konservativnega veleposejstva. G. — Praga, 11. novembra. Klub čeških radikalnih deželnih poslancev, kateri je za včeraj napovedal klubo-vo se.jo, je sejo zo|>et odpovedal. G. — Praga, 11. novembra. Sno-či ob 6. so se ostali nemški deželni [•oslanci k plenarni seji, v kateri so se bavili s češko - nemško spravno akcijo. Dr. Eppinger se je zlasti za-vzemal za to, da naj Nemci dovolijo v deželnem zboru proračunski provizorij. G. — Pra^a, 11. novembra. Včeraj zveeer je prišel grof Clam-Mar-tiuic v nemški kazino ter tam konfe-riral z voditelji Nemcev. G. — Praga, 11. novembra. Včeraj popoldne so imeli nemški radikalni voditelji tukaj konferenoo. Moravski đeželni sbor zaključen. B. — Brao, 11. novembra. Moravski deželni zbor je bil včeraj radi obstrukcije Nemcev in socijalnih de-mokratov zaključen. Iz korodkega deielne^a zbora. B. — Celovec, 11. novembra. V včerajšnji seji koroškega deželnega zl>ora je bil sprejet zkiU državnih železnie bo imenovan seda* i ji ravnatelj jir^.ske železuiške »lirek-trije dvorni svetnik Mare k. Likvidacija tržaške »Banca popo- lare«. A. — Trst, 11. novembra. »Ranca popolare« ima 2'A. t. m. izvanre>dni občni zbor, na katerem se bo sklenila likvidacija tega bančnega zavoda. Nesreća pri kola \ daći ji dravskih stavb. B. — Celovec, 11. novembra. Pri včerajšnji kolavdaciji vodnih stavb v reki Dravi, je utonil inženir pri ko-roški deželni vladi, Anton Wio*er, ki je bil voditelj pri zgradbi dravskih gtavb. Iz francoskeffa parlamenta. B. — Pariz, 11. novembra. Fran-coska zbornica je izrazila ministrske-inu predsedniku Briandu zaupanja ter pričela s proračunsko debato. Trgovinska pogodba meni Bolgarsko in Tursko. B. — Carigrad, 11. novembra. Turska pošta je pozvala bolgarsko vlado, da naj takoj odpošlje svoje delegate glede pogajanj za turško-bol-garsko trgovinsko pogodbo. Nov predsednik Mladoturkov. B. — Carigrad, 11. novembra. Mladoturška stranka je izvolila za svojega predsednika Ah med Riza. Spopad med Turki in Arnavtl. B. — Solun, 11. novembra. Med turškimi vojaki in 50 mož broječo četo Arnavtov je prišlo ob reki Drini do spopada. V Ikvju je bilo 10 Arnavtov ubitih. Turska oblast je nato od-poslala nad Arnavte cei bataljon vo-jakov s toix>vi. Prišlo je do novega boja, v katerem so bili štirje turski vojaki težko —in mnogo lahko ranjenih. Boji med Franeozi in vadaiskim sultanom. B. — Carigrad, 11. novembra. Minister notranjih zadev je dobil vest, da je novi sultan vadaiski na-padel franeoske pozicije. Franeozi so izgubili 300 vojakov, razrušili svoje trdnjavice ter se potegnili na-zaj. Razna divja plemena so se pridružila vadaiskemu sultanu. Veliki viharji v Italiji. B. — Rim, 11. novembra. V Genu vi je včeraj razsajal strahovit vi-har. V pristanišeu in v mestu je vi-har povzročil ]>re<4ejšnjo skmlo. V Civitaveechia je vinar potopi 1 neko trgovsko ladjo. Ka pitan in vai inor-narji so utonili. Tuđi v Rimu je div-jal včeraj velik orkan, ki pa ni napravi 1 posebne škode. Nesreća na morju. A. — Reka, 11. novembra. Pri Blasu s«> je poneneerečila i talijanska ladja »Rosa«. Mostvo je reseno. Odkrite karte. Polagoma se odkrivajo karte ti-stih, ki so pred enim letom še hoteli 52 narodnih Srbov na Hrvaškem radi »veleizdaje« spraviti na vislice, ćelo vrsto hrvaških in srbskih rodo Iju-bov, združenih v hrvaško-srbski koaliciji pa moralno ubiti z očitanjem, da so v službi tuje države — Srbije. Konkretno je obdolžil elane hr-vaško-srbske koalicije, da **o konspi-rirali s Srbijo, znani dunajski profesor đr. Friedjung v listu »Neue Freie Prešle«. Poslanci hrvaško-srl>ske koalicije so radi te obdolžitve proti dr. Friedjungu vložili tožbo in na to tožbo se je vršila meseca decembra lanskega lota obravnava pred dunaj-skim porotnim sodiščem. Na tej obravnavi se je takrat dokazalo, da so bili dokumenti, ki so služili dr. Friedjun^u za njegove obdolžitve proti hrvasko-srbski koaliciji falsificirani, vendar pa se takrat še ni moglo dognati, kdo je one dokumente falsificirah Od tega časa je steklo prav eno leto in sedaj je prišlo na dan tud i to, kdo je bil falsifikator onih doku-mentov. 2e pred enim letom se je sumilo, da pri onih dokument ih ni bila vlada prevarjena in osleparjena, inarveć nasprotno, da je bila vlada sama s fabrikacijo onih lislin \ direktni zvezi. To, kar se je pred lotom samo đomnevalo, to je danes dognana stvar. Predvčerajšnem je ]>oslanec dr. Masarvk pivd vsem svetom v delcga-eijah obdolžil avstro-osrrsko vlado, da ,1e ona in nihče drugi dala falsificirati zloglasne dr. Friedjungove dokumente. Ta Masarvkova razkritja so napravila ne samo v delegacijah, mar-več v vsi javnosti velikansko senzacijo, zato bo gotovo zanimalo naše čitatelje, ako priobčimo one odstav-ke iz dr. Masarvkovega govora, ki se nanašajo na Friedjungove dokumente. Masarvk je rekel med drugim: Fried jun.eto vi dokumenti izvira-io iz c. in kr. avstro-ogrskega posla-ništva v B«*l«:radu. U radnik Swu*ntoehowski, sedaj tajnik avstrc-ogrskega poslaništva v Rolgradu. je najel za svoje otroke časnikarja Vašića za učitelja srhske-ga jezika. Ko se je S\vientochowski z Va-Šieem do dobra spoznah mu je pred-ložil v pregled neke dokumente »Slovenskoga Juga« in »Narodne Obrane« v Belgradu. Vašić, kot rojen Belgradčan, je takoj spoznah da je te dokumente pisal nekdo, ki ni bil popolnoma vešč srbskoga jezika, zakaj v spisih je kar mrgolelo takih izrazov, ki se rabijo samo v hrva&čini. Vašić je dobil nalogo, da te dokumente srbizira, nieseca novembra lansko leto neposredno pred začetkom Friedjungrovega procesa pa se mu je še posebe ukazalo, naj one dokumente podpiše s krivini imenom Milana Stefanovića. Na to so bili dokumenti fotografirani in sicer na stanovanju i>oslaniškega svetnika Tiefenba-cha. Te fotografije so bile potem poslane na Dunaj, kjer so tvorile »dokazni materijal« na Friedjungo-vem procesu. Za vse to, kar je Vašie storih mu je poslanik grof Forgach obljubil lepo karijero ter ga posial v Zagreb, kjer je stanoval pri stotniku Cvitašu na Prilazu št. 8. Swientochowski je Vašieu velel naj se nekatere onih dokumentov nauči na pamet, in pri-pomnil, da bo kasneje poklican na On naj, da bo o teli stvareh pričah V Zagrebu se je Vašiću vzbudila vest, zato je pobegnil iz Zagreba tor se v mi i v Belgrad, kjer se je javii oblasti ter izpovedal vse, kakšno vlo-go je igral pri falsifikaciji Fried-jungovih dokumentov.« Tako Masarvk. Ugovarjalo bi se lahko: To so samo splošne trditve, sumničeiije brez vsake realne podla-ge, i oda ne drži, zakaj rimernein času. Takrat bo navedel tuđi ime tisto osebe, ki je dokumente koncipirala. To se zgodi nemara že v času, ko pišemo te vrstice. Čim bo dr. Masarvk^razkril ves ^voj materijal, boino še o aferi govorili obsežneje. Novi imenik za občinske volitve. Na magistratu sestavljajo z veliko marljivostjo volilne imenike, vendar se sedaj ne more reci natanč-no, kdaj bodo popolnoma gotovi, zakaj čim bodo sestavljeni, se bodo še enkrat podvrgli natančni reviziji. Kakor se čuje, bo vseh volilcev na(i 14.000, kar je za mesto s 42.000 pre-bivalci pač izredno visoko število. Kako so prišli do te visoke številke, nam ni znano. Kakor se zatrjuje, novih volitev na noben način preje ne bo, kakor sredi meseca aprila. Kle-rikalci se silno zanimajo za volilne imenike in že sedaj prihajajo izpraše-vat, ako se ni pri sestavi imenika iz-pustilo tega ali onega. Naprednjaki, bodite budni in oprezni! Klerikalci, lepo molčite! »Slovenec«, ki je do zadnjega časa previdno molčal, se je zadnje dni obregnil ob naprednjake radi »Agro-Merkurja«. To je bilo silno neprevidno od klerikalcev, zakaj sta- ri pregovor že pravi, naj ne hodi na solnce tišti, ki ima na glavi maslo. In klerikalci i majo zelo, zelo mnogo masla na glavi. Će bi hoteli to maslo raztopiti, bi nemara v tej tekočini utonil marsikateri klerikalec, ki nosi sedaj pokoncu glavo. Ali ne, gospo-dat Menimo, da se razumemo. Ce pa klerikalci vendarle hočejo, da spre-govorimo na primer o »Gospodarski zvezi«, o »Mlekarski zvezl« L t (L, smo jim prav radi na razpolago. Za danes rečemo samo to: Pri »Gospodarski zvezi« so razmere take, da se jih klerikalci niti sanirati ne upajo in da nienda čakajo samega angelja iz nebes, da jih resi iz prekernega položaja. Javna tajnost je, da je pri »Gospodarski zvezi« kakor tuđi pri »Mlekarski« gospodarstvo silno za-voženo, natančne podatke o tem pa borno navedli, ako borno v to prisiljeni. Sicer pa je naše innenje to, da bi naj klerikalci najprvo poniedli pred svojim pragom, kjer imajo smeti ne-znansko dosti, potem bi naj sele kri-tikovali druge. Občni zbor »Kmetijske družbe«. — Na branik, naprednjaki! Občni zbor »Kmetijske družbe« se vrši prihodnji ponedeljek. Izdali torej nišo nobeni protesti, da bi se obč. zbor ne vršil tak dan, ko bo pred vsem učiteljstvu, ki je vendar zelo krepka opora »Kmetijski družbi«, onemogočeno, da se udeleži zborova-nja. Če se že v četrtek ne more (*) prirediti, zakaj pa se ga ne skliče \ nedeljo, ko ima vsak kmetovalec čas! I seveda takrat pa nirna časa prečastita duhovščina in zato se edi-no gre. Ce imajo ta ali oni dan čas učitelji, to je popolnoma postranska stvar. Klerikalci pač hočejo dobiti tuđi »Kmetijsko družbo« v svoje kremplje, zato so dobra vsa sredstva. Menimo, da napredni elani »Kmetijske družbe« ne bodo trpeli, da bi »Kmetijska družba« kar meni nič tebi nič prešla v klerikalne roke, ko je vendar več kakor jasno, da bolo klerikalci v njej gospodarili prav iako, kakor gospodar i jo v deželi, ki so jo že tuđi spravili na rob gmotne-ga propada. »Kmetijska družba« ima lepo premoženje in zaradi tega se klerikalcem tako zelo cede po nji sline. Kako bodo potem v nji gospodarili, pač ni treba razpravljati. Zato vsi tišti, ki imate srce za blagor > Kmetijske družbe«, pridite v ponedeljek vsi na shod in dajte svoj glas moženi svojega zaupanja, to je, stare-inu odboru! Slovanska brzojavna agencija. Kakor smo nedavno tega poro-čali, se intenzivno deluje na to, da se čim naj preje oživotvori ta velevažna institucija. Kolikor smo poučeni, se bo ta nacrt izvedel še preje, kakor so to pričakovali največji optimisti. Prvotno se je mislilo, da se bo slo-vanska brzojavna agencija osnovala sredi prihodnjega leta, toda sedaj so pripravljena dela že toliko napredovala, da agencija prične z delova-njem, ako ne priđe vmes kaj posebne-ga, že z novim letom 1911. Po naših informacijah je treba samo še nekaj formalnosti, da se omogocl o*»nutek velevažnega podjetja, za katerega uresničenje so se doslej docela brez-uspešno trudili vsi slovanski časni-karski kongresi. Slovanska telegrafska agencija bo imela svoje repre-zentante v Pragi, na Dunaju, v Lvo-vu, Krakovu, v Zagrebu, Ljubljani, na Reki, v Sarajevu, Pešti, Novem Sadu, Belgradu, na Cetinju, v Sofiji, Solunu, Carigradu in Atenah. Kas-neje bo imela svoje zastopnike tuđi v. Rusiji in po drugih evropskih vele-mestih. »Me&čanska in delavska žena«. Noeoj ob 8. zvečer 1m> predaval gosp. Rudolf Šega v veliki dvorani »Mestuega doma« o temi »Meščun-feka in delavska žena«. Naj bi se ude-ležili tega predavanja tuđi ženski cielavski sloji! Vstopnina, 20 vin. za osebo, je nainenjeiia skladu »družba sv. Cirila in Metoda«. V nadeljo, 13. t. m. dopoldne pa priredi »Sploš-no slovensko žensko društvo« svoj«s drugo javno predavanje, ki je nanie-njeno v prvi vrsti otrokom, a bode zanimalo tuđi odrasle. Cital bo znani prijatelj slovenske mladine, e. kr. vsodni svetnik gosj). Fran M i 1 č i n-ski pravljice: »Trdoglav in Marje-tica. — Vila. — Krivični mlinar in njegova hčerka. — Zival se ,je pogo-varjala. — Cigan kralj.« Vstopnina, 20 vin. za osebo, je namenjena »Dru štvu za varstvo zanemarjenih otrok.« Dijaki, dijakinje in otroci š majo. 751etnica skladatelja Davorina Jenka. Včeraj je slavil čestiti naš glas-beni j>rvak Davorin Jenko svoj 75. rojstni dan v popolni duš^mii in te-lesni čilosti. Jubilarju, ki se je jk) U»-tih, polnih dela in napora, vrnil v svojo domovino ter se nastanil v Ljubljani, želimo, da bi mu bilo uso-jeno, še dolga leta vživati zasluženi pokoj sredi svojih rojakov. Kakor čujemo, namerava občinvski svet v Kranju imenovati Davorina Jenka, ki je, kakor je znano, doma iz Cer-kelj, povodom njecrovt^ 751etnice za častnega občana. Če je kdo zaslužil tako odlikovanje, je to gotovo zaslužil v prvi vrsti Davorin Jenko. Cvetke iz slovenske poezije. V zadnjem času so se jeli Bolga-ri živahno zanimati za nas Slovence. Bolgarski listi kaj radi priobčujejo najrazličnejše beležke o Slovencih in LISTEK. NaTrobu prepada. Povest; spisal F. R. L Sredi kraškega sveta je stala be-la enonadstropna hiša z nizko streho in zeleno i>obarvanimi veternicaini na oknih, takoimenovana kampanja. Hišo je obdajala iz kamnov zložena ograja, ki je objemala tuđi obširni, za hišo lež(H*i Arinograd. Samotno je stala ta hiša kraj velike ceste, kajti naj bliz je sosedne hiše so bile otldalje-ue dober streljaj. Bilo je v jeseni. Trgatev v vino-gradih je bila že končana in s trsja in drevja je popadlo že \\se uvelo listje, tako da se je bolje kakor kdaj spoznavala beda kraškega sveta. V samotni hiši je seflela pri oknu mla^ia gospa in gledala na kamenito planjavo, ki se je kakor valovito morje razprostirala pred njeni-mi pogledi. 2e ves dan je rosilo, po-poldne pa se je ulil dež in lilo je brez prestanka. Kako neumno, da sta v takem vremenu šla na lov, je mlada gospa v samotni sobi govorila sama s seboj. Vsa premočena bosta, saj nimata kje vedriti in lahko si še kdo nakoplje bolezen, kakršno imam jaz. Gospa je bila bleda in upadla, a njene ustne >«> žarele in na njenih iicih so cvetelc smrtne rožr. Pokaš-Ijevala je vsak «-as, zdaj in zdaj tako močno, da je stiskala roke na prsi,kakor bi jo hotel" zadusiti. Mrači se ž. in še jih ni, je zoi>et govorila gospa. Saj tople sobe naj dobi ta, ko prideta domu. Gospa je pozvonila in na to znamenje je prihitelo v sobo kmetsko dekle. Marijanica, je rekla gospa, za-kuriti bo treba, drugače mi gospod iii gospodična še obolita. Dekle se je nasmehnilo. To zdravo, jedrnato dekle ni poznalo strahu pred prehlajenjem, a videlo je pred sabo mlado gospo in zato ni iz-reklo, kar je imelo na jeziku. »Bom pa zakurila,« je odgovorila služkinja in odšla iz sobe. Gospa je zopet sedla k oknu in gledala v deževje. Vajena je bila šamote in ljubila jo je vse bolj, čim huje se je razvijala njena bolezen. Cez dolgo časa sta se v dal ja vi prikazali dve osebi, ki sta hiteli sko-zi dež in eez kamenje proti samotni hiši. Bolna gospa se je polglasno za-smejala, ko ju je zagledala. Kako morata biti premočena. Prav do kože. A vendar se mi zdi, da sta vesela. Ah, da, ce je človek zdrav . . . Zopet je pozvonila, naglo in mrzlično. Si- li zakurila, Marijanicaf Da, gospa! Pri gospodu in pri gospodični. Prav toplo je že v sobah. Iz veže se je slišalo glasno srne-janje in cepetanje nog. Mokro to stresa ta s sebe, je rekla gospa. Pojdi Marijanica, morda to potrebujetn. Še pred no je služkinja odšla, so se odprla vrata in na pragu se je prikazalo cvetoee dekle s puško na iami. O Mila, ko bi ti vedela, kako sva mokra! Kar teče od naj u, tako da ne morem nikornor, a čim se preoble-čem, pridem doli in ti vse povem. Nebesko ti je bilo! Nebesko ti je bilo! je smeje se ponavljala gospa Svetiinova, a njena prijateljica je že ni več slišala, ker je bila odhitela v svojo sobo. Gospa Svetlinova je zopet sedla na svoj stol. Nebesko je bilo, je rekla. O, kje po tišti čaši, ko sem bila tuđi jaz tako vesela in brezskrbna, ko sem se tuđi jaz veselila z veselim i. Ali se še kdaj vrnejo? Mračne so bile misli, ki so gospe Sveti ino vi rojile po glavi. Vedno in vedno je ugibala, ce še kdaj ozdravi ali nikdar več. Obupno se je oklepala obetanj zdravnikov, da se ji zdravje polagoma že povrne, a čutila je, da je to unanje prazno in da bo njeni bo-lezni konec sele tedaj, ko jo poljubi smrt. Stiri leta je bilo tega, kar se jt* Olga, hči boga tega tržaškega trgovca, po ročila z m oženi, ki v zakon ni ])rinesel nič drugega, kakor lepo ofi-cirsko uniformo. A Olga je premagn la vse nasprotovanje svojega očeta in je tri meseee ]>otem, ko se je sezna-nila s Svetlinom, stopila ž njim preil altar. Olga je svojega moža ljubila s strastjo, kakršne je zmožna le vrocV-krvna hči latinskega plemena. Da, zdravniki, ki so občevali v njeni hiši, vso ćelo sodi li, da iz vira ta njena strast iz bolezni, ki jo je podedovala po svoji umrli materi in ki je dve leti po poroki izbruhnila tuđi pri nji. Olga ni imela otrok in jih ni po-grešala. Večkrat si je r<^kla, da bi otroci sanx> kalili njeno srečo. Ljubila je samo svojega moža, izkljucno njega in nikogar drugega na svetu. V tej ljubezni do moža je utonilo c*1-lo naravno nagnenje hčere ljubi. Ta vera je postala neomejena, ko je Svetlin odložil svojo šaržo. Sto-ril je to na njeno željo, da bi mogel v njeni bolezni biti vedno pri nji. Sto-ril je to, dasi je ljubil svoj poklič. Olga je vedela,kolika žrtev je to zanj in bila mu je hvaležna za ta največii dokaz njegove ljubezni. (Dalje prihodnJIC.) slovenskih raznierah. V novejši dobi 8O se Bolgari jeli zanimati tuđi za slovensko literaturo in profesor C i -lingirov je jel prevajati peami raznih slovenskih avtorjev. »Slav-janski Glas« priobčuje v svoji zadnji številki pod naslovom »Drobne cvet-ke iz slovenske poezije« kitico prevo-dov slovenskih pesnikov. Prevedene so na bolgarski jezik nekatere Ašker-eeve, Zupaneieeve, Golarjeve, Meš-kovre in Cankarjeve pesmi. Žal, da so vse pesmi prevedene v prozi! Ali ni med Bolgari nikogar, ki bi umel v vezani besedi prevajati iz sloven-šeine v bolgarsko? Slovensko deželno ffledališče. Jutri, v soboto prvič burka »Zakonske metode« (Florette & Pata-1*011). Spisala sta jo francoski Heu-nequiii in Wber% znana burkača, ki iščeta le smeh, šalo, dovtip in zabavo ter se za logiko, psihologijo in za vse literarne zahteve ne brigata čisto uie. Ker j>a sta rafinirana teatralika in najporednejša šaljivca, ki rioseza-ta povsod najhrupnejši krohot, sta priljubljena po vseh oilrih. Slovenska drama je gojila letos tloslej le težke v.aloigre in resne igrokaze; k besedi mora priti za izpremembo tuđi barka, at kateri imajo glavne vloge ko-miki, pi*. Hohuslav, Povhe in Verov-sek ter gdč. Thalerjeva, gde. Šetrilo-va, gra. Bukšekova in ga. Ilieićeva. Kako je ravnati soprogu z ženo, dri mu je zvesta ? Strogo ali ljubeznivo? Ali naj bo soprog ljubosumnež ali /aupnež? Ti ran ali rob? Katera metoda je v zakonu prava? Na ta vpra-šanja odgovarja burka Hennequino-va & Veberjeva. Kdor se rad smeje, raj si to burko ogleda! Slovensko ffledališee. Snoei se je vprizorila Lev Fallo-va »Dolarska prineesa«, ki je v lan-ski sezoni vzbndila poleg »Logarjeve Kriste« najveeje zanimanje, tako, da je bilo ravnateljstvo na splošno za-litevo prisiljeno jo v letošnji sezoni zopet vprizoriti. Dejanje je silno zabavno, mestoma ćelo pikantno in nad vse kratkoeasno in ne pozna one običajne operetne banalnosti. Pred par leti stopil je pred publiko konipoirist Fali z »Dolarsko princeso« in za njim jo je zaokrožil ves svet. Ćelo v Ame-riki se je vprizorila, kjer je pa ni ča-kala naj bol jša usoda. Godba je čisto dunajska, vesela, poskočna, povsod pravi ton operete zadevajoča, posebno valčki so polnodoneči, svezi, ne* znanska miloba se preliva v njih in kadar je to potreba, so prepleteni z mamljivo sentimentalnostjo. Razume se, da znane trojice na operetnem polju: Straussa, Millockerja in Sup-peja ne doseza, a ne zaostaja dosti za priljubljenostjo Leharjevih operet. Njegova fantazija je precej originalna, dikcija sveza. V instrumentaciji je daoela izviren in ponekod se mu ta naravnost dobro posreći. »Dolarsko princeso« Alice je pela in igrala gdč. H a d r b o 1 č e v a v vsakem oziru sveže in z živo naravnostjo. — Gdč. Š m i d o v a je napravila Daisy Grav zelo simpatično, posebno izvrstna je bila v pevskem oziru Šansonetka Olga Labinska, našla je v gdč. Tha-1 e r j e v i zelo posrečeno osebnost. G. P o v h e se je poglobil v svojega Johna Couder in je znal posebno dobro humoristično stran brez vsake improvizacije dvigniti na ono visino, ki smo jo pri njem že parkrat občudovali. Prav dobra sta bila go-fipod 11 i č i ć ter g. B u k š e k, ki je bil povsod na rnestu, gosp. profesor Reiner pa je bil z orkestrom na visku. Občinfitvo se je izvrstno zabava-lo. Vstopnice so bile razprodane. Iz sodne dvorane. Okrajmo »odi**« ljubljansko. »Hudie crni« je menda v ljubljanski okolici prav posebno priljubljena titulatura. Če bi človek delal statistiko izpred okrajnega sodišca Ijubljan^kega, bi prav debel odstotek razžaljenj odpadel na »črnega hudi-ča«. — Dne 17. oktobra sta se v Sent Pavlu pri Dobrunjah s »crnim hudi-ei« ometavala mežnarjev sin France Smrekar in posestnik France S o b e 1 j. Smrekar je prišel Šoblja na dom terjat za neki denar, menda so bile 4 krone, in si je vzel ćelo priče seboj. Šobelj se je vsled tega seve- da zelo raztogotil in je Smrekarja jel obkladati s ciganom in »crnim hudičem«, za nameček je pa še pet-krat za njim n» tla pljunil. Seveda Smrekar tuđi ni bil tiho in je prav glasno »črnega hudiča« vrnil tja, od-koder je prisel. Stvar se je obravna^ vala pred okrajnim sodiščem. Smrekar in Šobelj sta vsak pripeljala se-boj ćelo čedo prič, ki so bile v enem pogledu prav interesantne: Smre-karjeve priče nišo si i šale nobene psovke, ki jo je izustil Smrekar, in Sobljeve priče nobene Šobljeve psovke. To je že tako, da so nekatere priče v nekaterih stvareh silno dobrega spomina, glede nekaterih stvari imajo pa neizrečeno slab spomin. — Sod-nik je stvar tako razsodil, da bo pla-čal Šobelj 20 K globe (če bi ne mo-gel plaćati, bo pa tri dni zaprt), Smrekar bo pa sedel 24 ur in postil se bo. Ampak zadovoljna ništa bila s to razsodbo niti Smrekar, niti Šobelj (pravzaprav ništa bila zadovoljna njiju advokata) in sta se oba prito-žila. »Crni hudič« bo torej dal še en-krat opravka sodniji. Razne stvari. * Osem turistov mrtvih. Pred nekaj ineseci je odšlo iz gemerer-skega komitata osem turistov v Tat-ro, ki se nišo več vrnili. Te dni so našli vseh osem mrtvih. Njihova trupla so bila že docela razpadla. * Pol i Učen umor na Poznanj-skem. Vodja napredne ljudske stranke na Poznanjskem, Franc D o b r y, je bil na cesti ustreljen. Ustrelil ga je političen nasprotnik, ki je po-begnil. * Koparske tolpe. Ob rusko-šle-zijski meji so se pojavile nevarne roparske tolpe. Med Bendzinom in Pet ri kov im so roparji na pad li pet jx)štnih uradnikov. Pri Klomnicah so umorili nekega ruskega policista. Pri Pilavi so banditi ustrelili dva uslužbenca kneza Potockega. * Samomor v ječi. Pri okrožnem sodišču v Litomericah je bil v pre-iskovalnem zaporu ključavničarski mojster Franc Christen zaradi poskušenega zastrupl jenja svojih staršev. Christen je svoje dejanje prizna 1 in bi moral priti prihodnji mesec pred porotnike. Te dni se je zločinec v ječi obesil. Najnovejše vesti. Obravnava proti haronu Ungern-Sternbergu. A. — Petrograd, 11. novembra. Včeraj se je pričela obravnava proti znane mu bar. Ungern-Sternbergu. Javnost je od obravnave izklj učena. K obravnavi je povabljenih 30 prič, med njimi tuđi bivši predsednik ruske dume Chomajakov in se danji predsednik dume Gučkov. Velike demonstracije proti Amerikancem v Meksiki. Q. -■- New York, 11. novembra. V mesti 1 Meksiko je prišlo v četrtek do velikih demonstracij proti Amerikancem, to je državijanom severo-amerišk* »Unije«. Med demonstraci-jami je množica demolirala mnogo trgovin amerikanskih trgovcev ter tuđi skušala zažgati poslopje ameri-kanskega lista »Imparicial«. Policija je nastopila in morala rabiti orožje. Trije demonstranti so bili ustreljeni, mnogo pa težko ranjenih. 20 oseb je bilo aretiranih. V splošni zmedenosti in razburjenosti so demonstranti tuđi pretepli sina ameriškega poslanika ter skušali prevraiti tndi nek voz cestne železnice, v katerem so se pe-Ijali otroci Američanov v solo. Ame-riški poslanik je radi te demonstracije podal pri mehikanski vladi ener-gičen protest. Ali je kdo odkrfl severni tetajnik? (Borba med *. CoekM* !■ Fe^-jem. — PoročMp dlAtg* **£*°-valca Knuda m*m*****L— ■**" mi zatrjnjejo, 4b J» #*• O«* *****' — Pcary je bil te «•*«% W* **• »*• noći ni wn6 šmmG6»J Pred leti so listi priobcili vest, da je American dr. Cook odkril ne-verni tečajnik. Kaaneje je dr. Cook to vest sam potrdil ter napovedal, da bo svojo trditev z znanstvenim materijalom dokazal. Takoj na to se je razsirila vest, da je severni tečajnik odkril American Peary. Me4l dr. Cookom in Pearyjem se je na to razvila huda borba za prvenstvo. V tej borbi se je dognalo, da dr. Cook sko-raj gotovo ni bil na severnem tečaj-niku, dočim se Pearyju tega ni moglo dokazati, vendar pa se tuđi ni moglo dognati, če je tuđi poročilo Peary-jevo o odkritju severaega tečajni-ka neresnično. Pri tem je tuđi ostalo. Sedaj pa je dobil danski učenjak Knud Ras-nmssen dopis grenlundskega raz-iskovalca Olsena, v katerem mu priobčuje poročilo Eskimov Itukunuka in Apilaka, ki sta z dr. Cookom poto-vala proti severnemu teeajniku. To poročilo pravi med drugim: Meseca februarja smo z osmimi san-kami zapustili Anirotok ter prisf>eli po štiridnevni vožnji v deželo Eles-mere. Potovali smo na to 18 dni. Ker so nam poha jala sredstva, smo vsak dan le malo napredovali. Nekega dne je jel dr. Cook opazovati solnce. Dotični instrument je držal samo v ro-ki. Na to smo se jeli vračati v zapadni smeri. Na potu smo puščali \>r<%-kajeno meso, ker ga nismo skoro nič rabili. Vozili smo se preko ledu in smo kmalu dospeli do trdne zemlji. Od tu smo prišli na svoje izhodišče v enem dnevu. Nekepra dne je tu jel Cook risati karto. Ko sva gu vpraša-la, kaj dela, je odgovori 1, da je zacrta 1 smer svojega potovanja.To je bila laž, zakaj videla sva, da je na zemljovidu zaznamoval, da smo hodili preko niorja, do kateregra pa sploh nismo nikdar prišli. f)b rtiču Sparbo smo prezimili. Dokler smo bivali tu, je Cook neprestano pisal. Ko se je zopet pojavilo solnce, smo nastopili pot proti domu. V Anaritoku smo pustili svoje sanke. Cook, ki je nama med potjo obljubljal, bogato plačilo, je naju ob povratku osleparil. — Rasmussen pripominja, da se mu zdi pripovedovanje Eskimov dokaj verjetno, češ, da je jel dr. Cook govoriti o tem, da je odkril severni tečajnik sele potem, ko sta ga zapustila prva dva spremi je valca. Od spremi je valcev Pearvja, Eskimov Iganprvangra in Ukujaka je dobil Rasmussen do isteni ]>otu poročilo, ki pravi med drugim: Ko smo zapustili ladjo, smo potovali v smeri proti severozapadn. Prodrli smo tako daleč proti se veru, da je solnce tuđi ponoći ostalo na ne-besnem oboku ter krožilo okroc:, ne da bi vzhajalo ali zahajalo. Pearv je ukazal, naj se ustanovimo, ter je na to z dvema spremljevalcema nadalje-val sam svojo pot še dva dni. Ko se if> na to vrnil, se je proti nam izrazil: »Končno sem le dosegel to, kar sem zelel.« Tu smo ostali dve noei. Pearv je ves ta čas opazoval pojave na nebu. Ko smo bili na severnem tečajniku, nismo opazili, da bi bil Pearv vesol. Sele ko smo se vrnili na ladjo, je nam Pearv dal bo«rato pojedino.« Tako slovete poročili Eskimov, ki pa ste obe tako nejasni, da je še vedno odprto vprašanje: Kdo je odkril severni tečajnik. Menda borno prav zadeli. ako rečemo: Nobeden! Za kratek čas. — Kakšen razloček je med sveto-pisemskim Jožefom, možem Marije, in prelatom Kaiserjem na Ko-roškemt = Jožef je bežež v Egipt osla vzel seboj, Kaiser je pa osle pustil za seboj in na cedilu. Iađajatelj in odgovorni urednik: Kasto PastofllemSek. B^rsna poročila. DaaaJt 10. novembra. Vsled neugodnih vesti, zlasti iz američkih tr-gor, je bila tendenca vcerajšne borze zopet preeej daba. Dobro so se držali samo mnuimJAi papirji in akcije banke »TJniott«. Mnogi sioer favorizirani pfcpttj! flo vfteraj zopet popustili. 3% prijoritete južne železnioe so se zopet poslabfiale. Rente in divize so bile neizpremenjene. LfvMlsBSka wKreditna banka v Ljubljani-- Draisi kvtl asajske torte lt. lovcnbn 1t1t. MtlkMl »wl*|l. II —"* ***—1 4*/, majori rcnU . . . . || 9315 9335 42% srebmt r«ita .... 9660 l 9680 4°. avstr. krooslui renta . . 9305 \ 9325 4Vt ogr...... . 9155| 9175 4»/. kran|«ko delelno po»ojtlo 96 — I 97 — 4«/0 k.o. češke del. banke . 94 — 95*- Srećke U L 1860 V. - I 215 - 221 — w „ „1864..... 319- 3»- „ tlake...... 15310 159-1C M zemelfrkt 1. ixdaje . 298— 304- II. „ . 276 75 282 75 „ ognkc hlpotečne . . 248*25 254*25 „ dun. komunalne . . 531* 641 — „ avatr. kreditne . . . 522 — 532 — „ ljubljanske .... 8775 9373 „ avitr. rdeč.krila . . 60- 64- m ogr. „ m . . 36 75 40 75 M bazilika..... 27— 31- m tarike...... 254 25 257 21 D«lalo«. Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 - Avstr. kredltncga zavoda . . 66175 662 7! Dunajske ban£e družbe . . 552 50 553 5< Južne ielexnlce..... 11625 1172« Državne fclernJce .... 745 25 746*2! Alplne-Moatan..... 753 25 754 21 Čeike sladkorne družbe . . 249— 251 - Žlvnoatenake banke. . . . 271- 272*— Cekini........ 1137 11 4W Marke........ 117fi7^ 117*87* Franki........ 95-47w 95 62* Lire......... 95- 9f2! RublJI......... 254*50 255- Zitna cene v Budimpešti. Dne 10. novembra 1910. T • r ■ I ni Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10 7; Rž za april 1911 .... za 50 kg 77J Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5& Oves za april 1911 ... za 50 kg B'2( Efaktlv. Neizpremenjeno. Anton Šare Lidljan iciHiuiflna ulici it. 5, u »cfili luilsvi ulici (uspnti glavne poiti) mu najliie perilu najcenejši nakup 182 oprem za neveste. 7 I ? I K 0 t 0 T tlnJbollJn uro s«lan]ostl: zlntfl, srebrno, rala. nlkeOnasto In Jekleoa se dobi sumo pri H. SUTTHER UnMlana. Heitnl tr$. ■r v ftwteL TmntSII NHifHI 1MHB I K 0 T I T I K 0 T 0 t f Uit. tn. inmi „tortir" v Ljifeljaii 1 I ]• tedmlo 3695 I Tnjmli kiNaf za leto 1911. I Ceaa 1 K. f paid lKNf. I I DaW?a te tri araitra ia tsefe kaJiearaaJL I Prešerieve slike prodaja in poiilja po poltnem poratju Iv. Bonačv Ljubljani. _______Cena slihl 5 fcren. 2073 Z lepn prostora pripravna za delavnice ali skladišna se s L BOfialmi •Masla. Poizve se pri hiinem gospodar ju Ivano IsisaIs«, Esledvorska ulica it 6. 189 Ustanovljena lata 1882. 23 tabla posoiilnica ljubljansko okolice rogistrovana zadruga i ntoaefeno savezo v lastnea zaSružnem Soma s Ljubljani na Dnujski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SS, 1flS. 121-11 upravnega premoženja................K M^T7S«919"59 obrestuje hranilne vloge po 4 VI, brez vsakega odbitka rantnaga davka, katerega plaćuje poaojllnlca sama za vloznlke. Spreiema tuđi vloge na teksti račun v zveii s tekovnba prometom in Jih obrestale od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............»20,000.000 Pofiojuje na zamljlsća po 5'/0 z 1",°0 n» amortizacijo ali pa po 51 <° a brex amortizacija | nm menice po 6° 0- Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi ničrt glede amortizovanja dolga. UBADNE DBE: vaah dan od 8.—12. In od 3.—4. izven nedelj In praznikov. Telefon *t 183. Postne hraniinice račva it. 828.405. Usojam ai vljudno opozoriti, da sem preTzel 9 HiiH iasUpshn M W Sfljemlte rafale. najoenej&i zavod na kontinentu. Nadalje oposarjam, da preskrbujem kulantno (aJT* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. ,Jroovsko - obrtna tanka v LHani" r«otatrovana ladmga i oamtlenlm lamstrom Dradoi prestori: \Mmn olica it. 7. nasproti glavne m\t Sprejtai vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41/,0 P; rentni davck plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči raćun; na zahtcvo dobi »Iranka čekovno knjižico. Dtje posojila na najrazličnej^e način?. — Ravnotam menfalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne viednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — F.skoaptira trgovske menice. — Preskrbaje vnovčenje menic, nakaznic, dok u me n tov Itd. na vsa tu- in inozentska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 BradEe ore nal daa a&poiaoe ed S. oa 12., popali od l đs 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami. priporoća StritarjOVd UliOa ŠtOV. 2. priporoca promese na ogrske premijske srečke} I2l?£*- Mm 15. novembra |L iokitek K 240.000 trune h 3% zmeli. Ired. srečke a K 5 50, žrebanje 16. novembra, glavni dobitekK 90.000 promese na ognke bipotetoe srečke a R 5*—, žrebaoje 15. novembra, glavni dobitek X 40.000 JW~ th promaše skupa} samo s 25-—. ~m% Spreiema vloge na knjitice In tekoči ratan ter Jih obrestale po fciitih ^L^o vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JI«. Podpirajmo torej domač slovanski za-vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najŠiršem oL-segu. I ff SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni londl ■ 48,812.797-— |amil|o sa popolno vamost .-. BSIlKfl nSLAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. ttanifa CBV AVTTAII razpolaga z najcenejfiimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj Pa«iMl p|OliAwa%9im smrti roditeljev, za doto otrokom. --------------------------------------------- BAUKA nSLAVlJii razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.------------------------------------- BAUKA ||51iA V Ul^ {• r%m aloranaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. B4Mir€t CEV AW.VAII grnotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim ilHllHrt ||0llltYIlllt dobrodelnim namenom.------------------------------------------------- M^ifllfđ uSIlAVlJA stremi za izboljSanjem in osamosvojitvijo narodne ga gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavgo" ¥ IJnblJanL Zaplonjenol /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiepnova ulica *tew. 3. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarnizavod. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoienjem in z vso SVOJO mofijOa Izguba vloženega denarja je nemogočlf ker je po pravi !ih te hraniinice, potrjenih po c. kr. dešelni vladi, izkljuSena VSS ka spskulaoljs * složenim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% ^rez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Denarni promet do SI. dooembra 19O9 nad 518 milljonov kron. Obstojefilh vlog nad 88 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 mllljon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišČa po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4°/t na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične dtMlfit branilnikOf v podpiranje slovenskih trgovceT tn obrtnikov pa kreditno drufttve« 4 Lutnina in tisk »Narodne tb»karoc« , ■