.... (I . 102. številka. m (t Trata, ▼ torek zjutraj dne 27. avgusta 1896.) Tečaj XX. „■DiNoar* uhaja p« trikrat u tednn ▼ tem iti kidanjih oh torkih, A«lrtklh 1U Mbotah. /jutranjo izd«UJM in* hnjd ob uri tjutraj, vec'oriiu pit olt 7. ari ve< er. — Obojno isdmtje »tane : ta !•()•■ mrne , f. — .ft), jsvm Avatrij- f. 1.40 l> tli UMM . . . a.rtO ... 4,— H pol let« . . . &.— ... 8.— i* VN lau> . . . 10.— ... 1«.— Ni naraćba kraz prilaieM naročnin« it M ]•»•!• Mir. Poaamićre ituvilke a« dobivajo v pro-dajalnlcah tobaka v Iratn po fl n?č„ Ura 1'raM po S ati, Sobotno leiarm iadatijo v Irntu 4 uA., icran Trata • ni. EDINOST Glasilo alovenakega političnega druitva za Primo Oglasi •« raoun« po tarifu v petitu; la naHloT*1 i deboliisi črkami a« plačuje proator, kolika* obio^a ■ umetnih »ratic. »'(»•lana i»*iiirtii.ot» in j*f no/uli»nle. do-mufi iij^titrti itd. »t« r.v'unijo p« pogoditi V hi doplat n.tj »t* p-iftiljajo -ar« dn i it t it: ulica CaHormi At. 13. V«»ko piaiuo m>ira biti frankiivano, kor ujfraukotiuia tp m-•pr*j Muajo. RoknpUi t. j n.i rrOajo. Naročnino. r«UI v:taoijo in tlflaae »prejema itprtttniiifvo uliea Mulino pic-eolo htt. 3, II. nadat. Odprte reklamacije •o proate poštnine. „r ciUaMli J« m«I". Od c. k r. namestništva t Trstu mdo prejeli, s prošnjo, daje objavimo, nastopno ------ ., o prikainih, po I katerimi naatopa prasj« koga ~ i (praaja kuina bolezen)." 7 Prasja kuga (praaja kužna bolezen) je nalezljiva živalska bolezen, ki je do najnovejšega časa bila popolnoma neznana v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru; zatorej posestniki živine niso dosti gledali nanjo in deloma se je cel6 zamenjevala s prasjim peračcem (vrbancem, perečim ognjem, ošenotn). Njena nalezljivost pak j« mnogo veča kakor nalezljivost peračca in praviloma napada večino, včaBih celo vse prasce v suhotova-njih, v katerih se ugnjezdi; tudi cepanje obolelih prascev je mnogo veče kakor pri peračcu; xa to kugo pogine večina prascev. Razširjanje njeno se zlasti pospešuje po trgovini s prasci, pa tudi po drugih sredstvih, sosebno po strežajih, skapljalcih (takozvanih kavčmarjih ali svinjerezih), po predmetih in zlasti po gnoju iz okuženih hlevov i. t. d. Ako se za prasjo kugo oboleli prasci pobijajo za silo, nastanejo v dotičnih sdho-tovanjih nevarna gnezda kuge večkrat za dolgo; časa tudi je dokazano, da se kuga dalje širi po mesu in odpadkih takih zaklanih prascev. Meso teh bolnih živali je človeškemu zdravju škodljivo in je večkrat t&ko, kakor kuhano meso. Prav pogostoma tatrošajo to kugo prasci, ki obolč le v manjši meri, in se morejo bolezni bolj upirati, kar velja o domačih, z angležkimi ne križanih pasmih, kateri torej kažejo le začasno bolehnost. Najmanj se bolezni morejo upirati mlajši prasci (prašički, tekači). Kužnina se zatroša po izdahovanem zraku, po izmečkih, ki se jih iznebavajo o-bolele živali pri kašljanju, po sknpni piči, oziroma ostankih piče, po uapajališču, po iz-metanem blatu ni po seči, po gnoju iz okuženih hlevov, po ostankih stelje, po hlevskem orodju itd. Bolezen sama sestoji i/. pljučne vnetice in črevne vnetice, a večkrat se tudi na široko uniči kožica Črevne žleze; v mnogih slučajih vrhu tega še hudo obolć ledvice in scalni organi. Neredkoma se enake razruibe kakor na kožici črevue žleze nahajajo tudi ua žlezni kožici v gobcu, v žrelu, goltaticu in v dnšniku. Pojavi bolezni so različni po tem, ali so obolela najhujše pljuča ali pa čreva, o/it oma vse dihalne poti ali pa prebavila. PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 128 Zgodovinska piipovest XVI. veka. Bpiaal A. Š e n o a. (Dalje.) V tem, ko sta se ban in sodeč tako živo prepirala, kramljala je Klara v drugem kitgu hiše z gospodom de Lernon. „Žene, pravite, da so sebične nasmeh* nola se je banica, izvivša roko iz desnice udvoruega markiza. .Ne, ne, markiz! Duš žeue žrtvujejo moškim največ*. .Zaradi sebičnosti, vzvišena gospa!" odvrnil je markiz. .Govoriva iskreno. Vi hočete reči, da ste pridobili Klaro Unguadovo, ker je Klara hotela pridobiti. Je-lite? To je nekako res, ker gospod Krsto Uugnad--iuia mnogo državnih opravil. Je-li tako V Ali gospod markiz de Lernon ne obožava v tej puščavi samo jedne jedine zvezde. Klara Uugnadova mu je ljubka, a tuđi drugu so". „Vzvišena gospa!" zardel je markiz. Bolezen se pričenja s tem, da prasec nima pravega teka in je vedno žejen; živali bo tedaj zelč mlahave in slabotne, zlasti v zadnjem delu; živali so trudne, opotekajoče, omahujoče v zadnjem delu; noge so jim ta-korekoč drvene, koraki majhni. Prasci mnogo ležć, zarivajo se v steljo in ustajajo le neradi in težavno; krulijo le poredkoma in hripavo, kašljajo slabotno, da jih je včasih komaj slišati, sploh dihajo naglo, čudno pre-mikovaje otrebušje. Mnogokrat se v početku bolezni in v nadaljnjem njenem teku opazuje bljuvanje in krvavo barvana driska, včasih tudi izmeček krvavo barvauega ali s krvavo žlezo zel6 prevlečenega blata v malih krogiji cah. Bolne živali iinajo hudo mrzlico, tresejo se po vsem životu; koža jim je včasih gorka, včasih hladna, ter je večkrat, zlasti okoli ušes, na rilcu, pod vratom, na trebuhu in ua notranji strani krač zel6 rudeoa in modra; največkrat se prikazuje oprišč, združen s hrastami. S prva se oči solzč, a kmalu jih prelepi neka vlačna gnojna t varili a ter jim dopušča biti odprtimi le na pol. Živali naglo medlč ter poginejo večkrat po malo dnevih, včasih pak traja bolezen tudi več tednov, v redkih slučajih tndi več mesecev. Pojavi bolezni nastajajo pri novič nakupljenih prascilt praviloma kmalu potem, ko se ti spravijo v hlev, ter so tako čudni, da ne morejo ostati skriti, ako strežajl le količkaj pazijo. Ko jih je posestnik prascev zapazil mora nemudoma podati o tem naznanilo občinskemu načelništvu (županstvu), katero naj prej ko mogoče ukrene potrebne naredbe, da se ubrani nadalnje razširjanje kuge; zakaj leki, ki bi res kaj pomagali v tej bolezni, so še popolnoma neznani in tudi zdravljenje tak6 obolelih živali j bi bilo naj-brž bi ez vspeha, če pomislimo, da je bolezen navadno zelo nagla in da zeltf uničuje za življenje posebno važne organe. Da se zatrosonju te zelo nevarne kuge v okotu pride, priporočati je toplo, da se uvažanje prešičev po moči opusti in daje večo pozornost domači reji, domačim plemenom, in sicer zato, ker naši domači pre siči niso tako podvrženi bolezni in jako lahko pismeniju, je njih meso okusno, zelo se radi pitigo in tako dalje, ter imajo zategadelj večo prednost pred drugimi prešlči. Politiške vesti. V Trutu, dne 25. avgust« 1896. Volitve na GorUkem. Iz Sežane nam pišejo: Da ne bode kacega nespora- .Molčite, molčite", odvrnola je banica; „jaz vem vse, gospod Bernard, vse. Tudi jaz imain zaupnih ijudij. A jaz se ne srdim. Jaz sem samo ua pol vaša žena, morem-li zahterati, da bodete vi samo moj ? Vidite, da nisem sebična. Svobodno vam je bilo Iskati meda po drugem cvetju. Bernard, vem, da moška kri ni stalna". .Klara !• • Molčite! Poslušajte me! V tem mestu je prelepo dekle, dekle Dora, hči zlatarja KiupiČn. Jaz sovražim to dekle, želim ji zlo. Ne vprašajte, zakaj. In kakor sem rekla, sebična nisem. Moj sluga Ookoliu vam more povedati, daje Dora prelepa, a jaz vas bodem ljubila večno, ako bodete vi ljubili Doro". .Klara P .Nič veču. , Jaz vas bodem sovražila, Bernard, ako ne bodete ljubili nje. Z Bogom !" Idoči po stopnicah, premišljeval je polkovnik o smislu Klariuih besed. Pod vratini gnječilo seje več banovih služabnikov, ugan-jajočih puste šale z gluhonemim nesrečnikom — Jerkom. zumljenja, prosimo Vas, da naglasite v svojem listu, da dotični uradnik, kije a g i-toval tedni po Krasu za nekega kandidata in kateri kandidaturi nikakor ne bi mogli pritrditi se svojega odločnega narodnega stališča, ne biva v S e ž a n i. Društvo .Sloga" je zadnji v .Soti" podalo zlatih naukov za predstojeće deželno-zborske volitve. Ker ima nas list mnogo čitateljev po vseh krajih Goriške, smatralo za svojo dolžnost, da tudi mi priobčimo te nauke: Od vsacega kandidata je zahtevati: 1)da v sedanjih okoliščinah ue vsprejme mesta deželnega glavarja, ako bi ga vlada v to pozvala; 2) da bo deloval vzajemno z drugimi slovenskimi poslanci v posebnem klubu in da se ne loči od njih pod nobeno pretvezo ; 3) da ne odloži mandata med zasedanjem deželnega zbora ali neposredno pred njega sklicanjem, 4) da bo ob vsaki priliki branil in zagovarjal gmotne in duševne koristi dežele goriške in svojih volilcev; 5) da se bode potegoval za to, da dobi slovenski jezik popolno ravnopravnost z drugim deželnim jezikom v šoli, uradu in javnem življenju ter da bode (udi sam kot poslanec dejanski vršil to ravnopravnost; H) da se bo v vsem držal starega slovenskega gesla : v s e z a vero, dom, c e s a r j a! Ako bi volilcl o katerem možu katerega hočejo kandidovati, ue bili povsem na jasnem glede ua navedene točke, naj si pridobe potrebno zagotovilo s tem, da zahtevajo od njega za program častno besedo ali pismeno izjavo. Kar je povedano tu v teh 6 točkah je pač minimum onega, kar ue le sinemo, ampak moramo zahtevati od slovenskega poslanca na Goriškem. Kandidat, ki ne bi se hotel v sedanjih kritičnih časih vezati ua te zahteve, je povedal, dani naš m o ž, Četudi sicer morda ni uiti potepuh ni prisinojenec, Kajti, kakor rečeno, za posel poslanca nikakor ne zadošča osebno poštenje, ampak tu treba p o 1 i I, i š k e značajnosti in onega sam o zatajevanja, ki rado podreja svojo želje i u svoje zveze in svoja prijateljstva — splošni ■ tvari. Rojaki uaši, zlasti po Krasu, naj bodo uverjeui, da mi ne poznamo osebnih antipatij do nikogar, ampak nas vodijo le koristi naroda. Sosebno pa nam narekuje naše stališče iskrena želja, da odvrnemo f0j, čuješ, me I" obrnol se je polkovnik k jednemu izmed služubnikov, .ali veš, kje je hiša zlatarja Krupiča ?" .Poleg Kamenitih Vrat, vaša milost!" „In veš, kje bi mogel najti baničinega slugo Ookolina?" Mutec se je zganol, kakor da ga je kača pičila. „Ookolina je teško najti po dnevu, vaša milost", odvrnol je sluga; ta Vam je kakor sova ; ne pokaže se svetu, ampak samo po noči lazi okolo. — Ali da, on prebiva v hiši gospoda peueznika Konjskega, tam spi po dnevu". .Dobro !* odvrnol je polkovnik in krenol proti Kamenim vratim. Za njim se je plazil Jerko. Polkovnik vstopil je v zlatarjevo pro-dajalnico. „Dober dan, milostivi gospod !" pozdravil ga je Krupič za nakovalom. „Dober dan, majstore !" natolcal je polkovnik. „Evo majstor, treba mi ju srebrnih ostrog, dajte, napravite ini jih"4. ,Na službo, milost vaša!" odvrnol je zlatar, .imam gotovih. Dora, I)ora!u nevarnost, ki bi lahko nastala za slovensii del dežele, ako pride v deželni zbor le jeden s\m poslanec, ki ne h i b i l brezpogojno naš. Zato pokladamo posebno važnost ua priporočilo društva .Sloga", da se mora kandidat slovesno obvezati na solidarno postopanje. K položaja. Naglašali smo že, da je značilno za sedanje odnošaje v Avstriji, da prehaja moč v poljske roke. Ne treba posebnega poroškega duha, da lahko rečemo, da se bode naša notranja politika, vsaj v bližnjem, doglednom času, sukala okolo poljske osi. V isti meri. kakor rase poljski upliv, treba tudi podtevati poljske glasove, zlasti one, o katerih je znano, da so v zvezi s poljskim klubom. Iz poljskih glasil pa smo izvedeli, da se novo ministerstvo sestavi koncem septembra ali začetkom oktobra, da novo ministerstvo ne bode strogo parlamentarno, to je, da ne bode sestavljeno iz prvakov strank, ampak da bode zgolj poslovno ministerstvo in da bode Badenijeva doba — doba odločnosti proti skrajnim življem. Pod skrajnimi življi je seveda razumeti Mlado-čelie in antisemite; ne v<»mo pit, da-li pri* štejejo k tem tudi naše primorske poslance, boreče se za najpriraitivnejša polltiška, narodna in — človeška prava; tie vemo, ali mogoče je tudi to. O grofu Baleniju pravijo tudi, da hoče postaviti raz dnevni red volilno p r e -osnovo. Ako je temu res tako, potem smemo reči že danes, da bode njegovo ministerstvo v letu dnij imelo isto bilancljo, ka-koršno je iinelo Windischgraetzovo o svojem padcu. Kakor so bila v Windischgraeztovi dobi vedno ua dnevnem redu politiška in narodna vprašanja vzlic izdani paroli o „za-postavljenju politiških in narodnih vprašanj", tako se uveri tudi grof Badeni, da je precenjeval moč svoje — odločnosti. Velika vprašanja se ne rešujejo samo z odločnostjo, ampak tudi pravim razumevanjem duha dotične dobe. Sedanjo dobo pa oznaimje ravno stremljenje zavedujočih se ŠirSih mas po razširjenju političnih pravic. Bode-li grof Badeni res hotel plavati proti deroči Keki ? Poljski list „Gazetta Narodova" trdi pa, da je na programu grofa Badenija poleg davčne in volilne reforme tudi s p o razumije nje s češkim n ar o do m. Stvar se nam ue zdi verojetna, ker ni v soglasju ' s programom odločnosti, naperjene proti { skrajnim življem. Češke poslance pa prištevajo k skrajnim življem ; to bi bilo vendar slaba podlaga pogajanju, ako likratu pobijam onega, s kojim se hočem pobotati. In sedanji češki Za malo pojavila se je Pora, .Kaj zapovedate, mili oče?" vprašalo je dekle. „Krasitaje! mislil sije polkovnik, .prav ima Klara", .Prinosi iz shrambe srebrnih ostrog za milostljivega gospoda". , Hočem, dragi oče !u V tem trenotku odprla so se vrata in jadni mutec Jerko prožil j" ti ho svoj klobuk proseči miloščine, a po tajno motreči polkovnika. Dora se je vrnila, a polkovnik jel je izbirati blago, in gledati zlatarjavo. .Daj, Dora dinar ubogemu Jerku!" ivkel je starec dekletu. In mlada je segla v svojo torb'co in vrgla mutcu sinejč se imvčič v klobuk, a mutec se je zahvalil, kimajoči glavoj iti gledajoči Doro svojim sijajnim očesom kakor kojo svetnico. „1'rav je rekla Klara", zašepetal je polkovnik, .naj bode njena volja. Sedaj k Ćokoltnu!" (Dalje pri h.) poslanci 90 — naj je to že še tako neprijatnu tu ali tam — piivoveljavni zastopniki »imda — žnjiini in le žnjimi se bodo .....tali l">2r.ij«ti, ako se liorpjo sporazumeti z na-rodom ruskim, Predstojeće volitve pokažejo hrc/.dvonino, da imamo pra*. Z našim skeptici zrnom soglaša tudi zagrebški „Obzor". Piš«* namreč: ,Z ozirom 11a nečuveni par lainentunii in politiški kaos, ki ga je v dobi koalicije prouzročila samo davčna reforma, avstrijski narodi res ne morejo drugače, nego tla ostanejo neverni Tomaži nasproti takemu velikemu programu bodoče vlade. Dosedaj namreč ni bilo videti, da bi se Avstrija hotela lotiti takega heroiškega in smelega podjetja. Keči smemo torej mirnim srcem o vseh teh glasovih : vederemo ! Različne vesti. „Slovenski Narod* pravi, da se noče toliko „p o n i ž a t i", da bi odgovarjal na naše ,opravičbe". Res, „visoka* beseda to. Gospoda stoje torej tako .visoko*, da bi se morali še le „ponižati", ako bi hoteli govoriti z nami. Hvaležni smo gospfidi, da so nam enkrat natočili čistega vina in da so nam pojasnili razmerje med nami in njimi. Tako je torej konec polemiki in mi vemo, pri čem smo ! Že došli nam stvarni odgovor našega dopisnika o razmerah pri ljubljanskem gledališču hočetuo sicer S« priobčiti v današnjem večernem izdanju -- toda le na kategorično zahtevanje dopisnika —, sicer pa hočemo mi v nižavah radi ustreči želji onih, ki se gibljejo v jasnih višavah: nočemo jih zvabljati v nevarnost, da bi se morali „poniževati* radi nas. In pokorimo se tej .višji" volji tein I a g! je, ker smo se uverili pri včerajšnji veselici v Barkovljali, kako mislijo okoličanski odličnjaki o — p r o s t a s t v 11. Nočemo torej polemizovati iz nižave v „višavo", samo koustatovati hočemo pred slovensko javnostjo: da so naši somišljeniki na shodu zaupnih mož v Ljubljani jasno povedali, kako mislijo o slovanski vzajemnosti; da ravno naš list — poleg „Slovanskega sveta* — najdosledneje zahteva slovanske koalicije ; da nismo nikdar mahali po „nesrečni Ljubljani", ampak le po onih, ki bi hoteli izkoriščati nesrečo Ljubljane in pa po onih, ki so zakrivili — kako so zakrivili, to je za danes postransko vprašanje —, da je Ljubljana in vsa pokrajina Kranjska res nesreću i /bok svojih političnih in strankarskih odnošajev ; da smo menili, da nam je ravno v »mi-slu slovenske vzajemnosti ne le pravica, ampak dolžnost razpravljati o javnih odnošajih tudi drugih pokrajin; da se nismo nikdar načelno izrekli proti aiigaževauju Cehov in Hrvatov na ljubljanskem gledališču, ampak da smo zahtevali le, da se augažujejo isti pod takimi pogoji, da bode ljubljansko gledališče res to, kar bi moralo biti : učilnica naroda; da nismo nikdar dvomili o pošteni volji in požrtvovalnosti onih gospodov, ki se ubijajo z vodstvom ljubljanskega gledališča, ampak konst&tovali smo le, da za ta sila te-žavui posel treba - - s t r o k o v ne sposobnosti; da vemo sami, daje tudi pred tržaškim pragom — ti ljubi Bog, ko se še nismo mogli popeti v jasne .višave" — š e m n o g o s m e t i t e r da radostno v s p r e j e m a m o — kakor se spodobi ljudem, ki se morajo ubijati še v „nižavah* — sleherni dober nasvet, k a k 6 očistiti naš prag. Toliko v pojasnilo — slovenski javnosti! Drug slučaj sumljive bolezni. Vsako leto pred židovskim novim letom zberejo se v Trstu na stotine Židov, prišedših iz daljnjih krajev, da nakupijo cedre, katere potrebujejo za. svoj« bogoslužna opravila. Tudi letos je že par dni sem opaziti po tržaških ulicah mnogo teh originalnih ljudij, ki v zamazanih svojih kaftanih brzimi koraki in mahajo z rokami t»-knjo po svojih opravkih. Jeden izmed teli Židov, fiOletni Miho Leiner iz ruske Poljske, nastanil se j« pri iznajmlje-valki postelj v ulici dclle Heceherie list. 8. Kar ga j«' nenadoma prijela huda drizka in bljuval je, da ju bila strahota. Pozvati so zdravnika iz zdravniške postaje, ki je o tej bolezni obvestil kompetentne oblasti. Že z ozirom na dejstvo, da je bolnik prišel iz okuženih krajev, kjer vlada namreč kolera, odredile so oblasti takoj vse potrebno, kar veli previdnost v takih slučajih. Bolnika so odpravili v osamljen cddelek mestne holniš-uice. Baktei ijologiska preiskava pokaže bitstvo bolezni. Sumljiva bolenu. Kakor smo sporočili v posle Injem izdanju našega lista, obolel je krmar parnika „Orion", Matej Fack, nenadoma za sumljivo bolezen, podobno koleri. Bakterijologiska preiskava bolnikovih izmetov je dokazala neovržno, da je Fack obolel za grižo, kakor so biti nekaterniki mislili že poprej. Bolniku obrnilo se je že mnogo na bolje in bržkone pride v kratkem is bolnišnice. Parnik „Orion* more se zopet svobodno gibati. Dolen|tka železnica In ie ka] ? Iz Ljubljane nam pišejo: Z velikim veseljem je pozdravilo prebivalstvo Dolenjske prvi vlak toli zaželjene železnice. Ta železnica je prava dobrota za to pokrajino, ki je bila doslej takorekoč odtrgana od ostalega sveta. Da bi bila le tudi Belakrajina skoro deležna dobrote — železnice, ki bi jo vezala s Hrvatsko. Tembolj moramo obžalovati, da volnja po tej železnici ni nič kaj uzorna: kolesar, če je le količkaj spreten, lahko tekmuje žnjo. Daljavo, za kojo potrebuje dolenjski vlak 3 i/i ure, preleti poštni vlak južne železnice v S urah. Se celo mešanec južne železnice ni da bi se vstrašil dolenjskih vlakov. Glavna črta je Ljublana*Novomesto; proga Straža-Kočevje je le postranska, ki se pričenja na Grosupljem. Pri tćin pa je od sile čudno, da direktna vožnja ni na glavni progi Ljubljana-Novomesto, ampak na progi Ljubljana-Kočevje. Potniki, namenjeni v Novomesto, moraj presedati na Grosupljem ter čakati na drogi vlak 15 do 20 minut, Vse to, da se le Ko-čevceiu bolje godi. Posebna nepristojnost je pa to, da je vsakemu vlaku priprežen »rep* - 10 do 15 voz s kočevskim premogom. O teh nepristojnostih je bilo že mnogo pritožeb tudi po časopisih, ali vse ni nič pomagalo. Te dni je umrl tu najtežji mesar, tehtal je 118 kil. Malo dnij pred smrtjo je totil o svojih žalostnih rodbinskih razmerah; no, dobra smrt ga je redila vseh tistih sitnih korakov, o katerih je govoril. Žrjavica, ki je nekoliko časa tlela pod pepelom po potresu, razvnela se je zopet — vzplamtel je zopet domači boj. Človek bi rad rekel marsikojo, toda težko je res: soditi nepristransko. Bolje je torej, da mol* čiino o tem žalostnem poglavju. Hrabroalav, Podpora ubolnim telilcem. Mestna delegacija določila je svoto 300 gld. v podporo ubožnim rodbinam, ki so se morale dne 24. t. m. preseliti. Iz Ricmanj nam pišejo: 19. dan tega meseca je bil za nas žalosten dan — bil je dan slovesa našega vrlega in spoštovanega učitelja K r i s t o s 1 a v a Bogate a. Služboval je ta gospod pri nas celih 13 let in nekoliko mesecev, bil je dober učitelj naši mladini. Kaj lepo se je gosp. učitelj poslovil od svojih učencev. Priporočil jim je, naj ljubijo Boga, kajti poslednji jim gotovo podeli, za kar ga bodo prosili; ljubijo in ubogajo n^j svoje stariše ter spoštujejo naj vsakogar; pridno naj zahajajo h krščanskemu nauku in k sv. maši iu poslušajo naj svojega duhovnega pastirja 111 učitelja! To, kar jih uči duhovnik, je največe bogastvo že na tem svetu in za večnost. Vsikdar in povsodi naj rečejo s ponosom : Slovenec sem, zvest cesarju in domovini; nikdar ne postanem izdajalec svoje slovenske domovine. 1 Ko so otroci zapeli cesarsko pesem, poslcil se je od njih g. učitelj do srca segajočimi besedami in nijedno oko ni ostalo suho. Vsi poštenjaki v naši občini žalujemo na odhodu priljubljenega nam učitelja, iz-vzemši par malopridneže v, s koji mi se ni hotel pečati. Mnogo bi vam lahko povedal o teh malopridnežih, ali skoro da niso vredni, da bi se človek pečal žnjimi. Resnica je le ta, da vsi oni, ki imajo besedo v naši vasi, so spoštovali iu cenili odidšega gospoda učitelja. Na dan ločitve sestali smo se v krčmi g. 1'regarca, da se poslovimo od g. učitelja in da počakamo prihod vlaka. V našo družbo je prišel tudi naš g. duhovnik ; tudi temu poslednjemu bodi vsa čast in hvala, kajti blaga duša je to in pravi dušni pastir. I ta se je gospod učitelj lepimi besedami poslovil od nas, a mi vsi smo bili ginjeni do solz. Spremili smo ga potem na postajico in ko srno si tu segli v roko v slovo, solziti smo se vsi; zdelo se nam je, kakor da smo ostali otroci brez očeta. Nemo smo zrli sa odhajajočim vlakom, sato pa kličemo danes ua tem mestu: Bog poživi gosp. učitelja Bogatca še mnogo let in blagoslovi njegovo blago diuiino! Poiar. Minolo soboto okolo 8. ure zvečer pričelo je goreti v stanovanju Llojrdovega mehanika Jakoba Griona, nahajajoče m se v V. nadstropju hiše št. 47 na Corsu. V stanovanju ni bilo nikogar, ker je bit šel Grion s svojo soprogo na sprehod. Ko je gosti dim, valeči se iz Grionovega stanovanja, opozoril sesede na pretečo nevarnost, in ko so prihiteli gasilci ter ulomili v stanovanje, bilo je pogorelo že skoro vse pohištvo, jeden del poda in komad strehe. Vrli gasilci pa so po velikem naporu, trajajočem nad jedno uro, pogasili ogenj. Škode je par sto goldinarjev, toda pogorelo pohiitvo bilo je zavarovano, kakor je zavarovano tudi poškodovano po« slopje. Pred pogoriščem zbralo se je na tisoče rodovednega občinstva in so imeli stražarji kaj opraviti, da so omogočil gasilcem svobodno gibanje. Ne zna se kako je nastal ogeiy; govorilo se je, daje bil zaneten in res so Griona zaprli še isti večer, toda naslednje jutro so ga izpustili na svobodo. Omenimo še, da je v isti hiši. kjer je bil ogenj, razstavljena plastična podoba bitke pri Kustoci. Žalibog tirjal je požar veliko žrtev: človeško življenje. V isti hiši, in sicer v VI. nadstr., baš pod pogoriščem, stanuje obitelj trgovca llussija. Soproga Russijeva 30letna Estera Russi, hitela je s svojim bratom in dvema otrokoma iz hiše, pograbivša nekoliko vrednostnih predmetov. Ko je dospela na dvoriftče, spodtaknilo se ji je in o padu udarila je s čelom ob tlak. Odnesli so jo v bližnjo lekarno, kjer so se trije zdravniki trudili okolo nje, toda vse je bito zaman: nesrečnica je po nekolikih minutah izdahnila svojo dušo. Zdravniki sodijo, da si je žena o padu pretresla možgane in da je bil to vzrok nagle nepričakovane smrti. Utorna služabnica Dasi iuiamo Slovenci resnični rek: „Goste službe, redke suknje*, vendar naši posli redko uvažajo — na svojo škodo — resnobnost tega reka. Danes so tu, jutri tam, službe se menjajo kakor srajce. Zato pa posebnim zadoščenjem zabeležimo naslednji slučaj, ki bi služil poslom obojega spola v vzgled iu posnemanje: Dne 10. maja 1863. leta vstopila je v službo pri gospodu Antonu Trudnu, v ulici Carintia hit. 29, takrat 94letna Marija K a n c 1 i č iz Višnjegore. To dekle ostalo je v službi omenjenega gospoda nepretrgoma do luinole nedelje, torej dobrih dvainštirideset leti Svojo službo opravljala je vsikdar vestno, v iskreni udanosti do svojega gospodarja iu igegove obitelji. Sedaj pa pri najboljši volji ne gre več. Šesti nšestdesetletna starka vrača se na svoj dom, kjer bode mogla ponosno povedati, da je slutila v Trstu dolgih 42 let, a to saino jed nega in istega gospodarja! Gosp. Truden odmeril je starki, ki je bila posvetila najboljša leta njegovi službi, primerno, dosmrtno pokojnino, nekaj denarja pa si je žena prihranila tekom dolgoletne svoje službe. Preskrbljena je torej na svoje staro dni. — Vsa čast uzorni, redki služubnici, vsa čast velikodušnemu gospodarju, ki je pokazal z mirovino svojo hvaležnost do zvestega posla! Ropartk umor na Dunaju. V četrtek dopoludne dogodilo se je na Dunaju zopet strašno hudodelstvo: 19letni čevljarski vajenec Matija Prohaska |umoril je 621etno soprogo svojega gospodarja, Ano Leitgeb. Prohaska bil je kakih 6 mesecev v službi pri Leitgebu; bil je marljiv, dasi mrk. Kar se je pojavila v njegovi duši peklenska pošast pohlepnosti. Znal je, da je njegov gospodar imovit in hotel si je prisvojiti njegovo premoženje. Po naključju ostala je bila omenjenega dne starka sama doma in pripravljala je obed, ko je vstopil v kuhinjo Proharska, jo pobil s kladivom, ji potem pre-rezal grlo, pograbil par vrednostnih predmetov in pobegnil. Ko je peklenski mladenič napadel starko, kričala je isto na pomoč in to klicanje privabilo je sosede, ki so prijeli bežečega okrvavljenega morilca ua stopnicah. Izročili so ga policiji. AtMrtat m RutftiMa v Parizu Dne 11 t. m. popoludne odprl je uradnik Rotfildove banke v Parizu, Jakobsky, svojemu gospodarju namenjeno pismo. V omotu bila sta dva komada tanjkega kartona iu vmes raa-streljiva tvarina. Ko je Jakobsky raztrgal omot, vnelo se je razstreljivo, oslepilo uradnika na levem očesu in mu odtrgalo jeden prst desne roke. Ubogega uradnika, ki je po Kaključju postal žrtev Rotiildu namenjenega atentata, prenesli so v bolnišnico. Ne ve se, kdo je pri poslal to peklensko pismo. Puliclftku. Organi Sv. Ivsn-Vrdeljskega komisarjata so zaprli 40letnega mešetarja Josipa Bekaija iz Sežane, stannjočega v ulici Majolika hšt. 3, ker je bil le 15. septembra 1894. izgnan ia Trsta, a kljubu temu ae je vrnil semkaj; nadalje I7letnega črevljarskega pomočnika Josipa Vouka iz Gorice, ker je brez posla postopal po Tr*tu, SOletnega Josipa Oamgoja iz Gorice, ker te je brez imetka klataril po mestu in S6l«tnega Engelberta Polzerja iz Olomuškega okraja, ker je prosjačil po mestu. — 21 letnega tetaka Ivana Bajta, »tanujočega v ulici Solitario hit. 2, so aaprli, ker se je svojemu bratu nevarno pretil. Bajt se je upiral * vso ailo stražarjema, ki sta ga ie-le z velikim trudom spravila v zapor. — 42letni tetak Joaip 1. ii Trsta se je predvčerajšnjem kopal poleg pomola sv. Karla v taki opravi, kakoršno mi je dal Stvarnik sam. Ker pa so v tržaškem mestu te zdavna minoli časi rajskega livije-nja, prijeli so stralarji novodobnega Adama ter ga spravili na suho. Kolodar. Danes (27.): Jožet Kal., apos-nd valeč. — Jutri (28.): Avguštin, škof j Ade-linda opatica. — Prvi krejec. — Solnce izide ob 6. uri 21 min., zatoni ob 6. uri 44 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri ajutraj 13.6 stopinj, ob 2 pop. 23 stop. C. Loterijske itevilku, izžrebane 24. t. m. Dunaj 85, 30, 16, 1, 7. Gradec 67, 51, 87, 73, 37. Temšvar 61, 31, 50, 3, 10. Najnovejie vesti. OunaJ 26. Danes se je otvoril tu mednarodni somenj z žitom. Odposlance je pozdravil v imenu vlade sekcijski načelnik Weiselsperg, v imenu mesta pa okr. glavar Friebels. Cetlnje 25. „Glas Crnogorca* izjavlja, da je golo obrekovai^e trditev, da jo črnogorska vlada v kaki zvezi s brošuro »Srbski narod in dinastija Obrenovičev*. Pa le r mri 25. Četrta volilna skupina je zopet izvolila Garibaldija Boscota proti vladnemu kandidatu. Paril 26. Kralj Grški je prišel tu sem. Paril 26. General Dragouiirov se udeleži vojaških francoskih vaj kot zastopnik ruske vojske, Pulerburg 25. Na paruiku .Baikov", dospevšem iz Cifil v Vladi vostok, primerilo se je 9 slučajev kolere, od katerih 7 se smrtnim izidom Od 6. do 20. avgusta bilo je v Vladivostoku 16 slučajev kolere; umrlo je 12 oseb. Trgovtnake brtojavk«. Baaimpslta Pfenion *a »pomik) 0.77—180 Pleni a «» september 1898 «.84 «lo 985. Oves m ieeen 5.81—586 K* sa jmm 689-6.84 Kor«« sa juli-a»K»t 5-30—ft 32 t« maj-Juai 1890 4-4*—<.60. Pl«« nova ud 1* kil. f. 6 15 - « 85 od 78. kil. f. S ta 6.30. o