Leto UDL - ŠL Jb LjuMl«!, pmtđtt\^k 5. aprila 1^7. Dfa i.- vsak dan popoađna, izvzemal nadalje id praznike. — inaeraa do 80 peut vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2-50. od IDO do 800 vrat a Din 3, večp maeratl petit vrata Din 4-— Popust po dogovoru, tnseratn) davek poaebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—k za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraća jo UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA Rjiafljeva ulica *Cev. A. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-36 Podružnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at_ 65. podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Brat med brati: Navdušen sprejem prezidenta ĆSR dr, Bcncša v jugoslovenski prestolnici Odhod iz Prage Praga, 5. aprila, r. Prezident dr. Beneš je včeraj popoldne ob 17.45 v spremstvu svoje soproge gosipe Hane s posebnim vlakom odpotoval iz Prage v Beograd. V nje-govora spremstvu so kancelar dr. Šamal. šel protokola zunanjega ministrstva poo-b a^čeni minister Štrimpl. šef vojne pisarne p-ezidenta republike dr. Remsa. Z dr. Be-nesem je odpotoval tudi jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Vasilij Protić. obenem pa rudi svetnik oddelka za tisk pri pred-sednišrvu vlade g. Zdenek Šmoranc. Zc davno pred odhodom vlaka se je zbrala pred kolodvorom velika množica praske-mesčanstva, ki je prirejalo prezidentu dr Benešu navdušene ovacije. V salonu W ilsonovesa kolodvora so se zbrali odlični r* .dstavniki s predsednikom vlade dr Ho-dzo na čelu. Navzoči so bili med drugimi notranji minister Cerny, minister za narodno zdravje dr. Ceh, minister prosvete dr. Franke, finančni minister Kalnis, trgovinski minister Neumann, minister brez portfelja dr. Soma« in poštni minister Tučnv, nadalje Generaliteta z načelnikom generalnega štaba generalom Krejči'em. predstavniki civilne in vojne hiše prezidenta republike, višji uradniki zunanjega ministrstva, člani diplomatskega zbora- vse osobje ju-g slovenskega poslaništva ter delegacija Če-škosto vaško- jugoslo venske lige številni doma • hi tuji novinarji ter drug' odlićniki. Kmalu po 17.30 je prispel na kolodvor prezide nt dr. Beneš s soprogo V imenu odHonikov ga je pozdravil predsednik vlade ilr Hodža, njegova soproga pa je izro-Čila soprogi prezidenta krasen šopek. Pre-ziilcnr dr. Beneš se je srčno pozdravil z v>cmi prisotnimi ter se nato par minut razgovarjal s predsednikom vlade, nakar je oh vel častno četo na peronu tn vstopil v piNch^i vlak. Med zvoki vojaške godbe in urnebesnim vzklikanjem množice je krenil vlak s kolodvora in iz,ginil v daljavi. Sprejem na meji Posebni vlak prezidenta dr. Beneša je davi ob 6.20 pri Kelebiju pri vozil preko državne meje in se je malo pred 6.30 ustavi! na železniški postaji v Subotici. Tu so pričakovali dragega gosta in ga pozdravil; v imenu kraljevih namestnikov divizijski general Dušan Simič\ poveljnik celokupnega letalstva, v imenu vlade minister dr. Spaho ter adjutanti. ordonančni oficirji in uradniki notranjega in zunanjega ministrstva, ki so prideljeni prezidentu dr Benešu za njegovega bivanja v Jugoslaviji. Na bogato okrašenem peronu so bili navzočni Z največjo prisrčnostjo, kakor more le pozdravil v svoji sredi predstavnika na slovaške republike dr. Edvarda Beneša Ljubljana, 5. aprila Obisk predsednika bratske, demokratske države ima za nas v tem času poseben pomen, ki ga pač ni treba naglašati s prigodnimi frazami; kdor se v tem usodnem času še ne zaveda dovolj jasno, pa vsaj instinktivno čuti. da ni mogoča zadovoljiva ureditev sveta brez demokratičnih načel v mednarodnem in narodnem pogleda. Češkoslovaška je steber demokracije v srednji Evropi, kamor obračajo poglede mali evropski narodi, ki verujejo, do bo v mednarodnem življenju prej ali slej zavladala avtoriteta razuma nad silo pesti in da svobodo ter obstoj malih narodov jamči le demokratična mednarodna ureditev, ljudstvo misli v vseh civiliziranih državah sveta, bodisi demokratičnih ali nedemokratičnih, enako: potreben nam je mir, želimo si svobodo in socijalno pravičnost. Tudi naše ljudstvo tako misli. To se pravi, da misli zdravo in da si ne želi nič manj in nič več, kar mu po osnovnih človeških pravicah pripada. Ljudstvo ne more drugače misliti, čeprav bi delali politiki in državniki karkoli; te pravice, da sme misliti in si lastiti pravico soodločanja v narodnih in državnih ureditvah, da ima razen dolžnosti tudi pravice, si ne bo pustilo nikdar vzeti. To seveda ni nič drugega, kakor z drugo besedo povedano, da si ljudstvo želi demokracije. Danes naš narod spontano, iskreno pozdravlja prihod zastopnika demokratične države, odločne zagovornice pravic malih narodov in načel mirnega, svobodnega sožitja malih in velikih narodov; pozdravlja prihod velikega državnika, Id je velik, ker uživa v mednarodnem svetu ugled zaradi svojih umskih, političnih in državniških sposobnosti in ne kot junak parad in bombastičnih besed. Toda naš narod pozdravlja prezidenta dr. Edvarda Beneša predvsen. zaradi tega, ker je prišel k nam kot pravi zastopnik češkoslovaškega naroda, ne le kot poklican, temveč tudi od ljudstva izvoljen ter poslan Prišel je, ker so to želeli Cchoslovaki in mi in ker je bilo to potrebno. Ni niti treba, da bi se ob tej priliki sklicevali na zgodo\inske in bratske vezi med nami in Cehoslovaki; vse to je preveč živa stvarnost, da bi bilo treba še opozarjati nanjo. Toda treba je naglasiti, da je uaša usoda skupna tudi v sedanjosti, kakor je bila v preteklosti. Ne le, ker smo Slovani, temveč tudi po zemljepisni legi naših držav, njihovem .podobnem razvoju in po razvoju svetovnih dogodkov, je razmerje obeh držav do sveta podobno: naša usoda je skupna. Zato imamo lahko le ene in iste prijatelje kakor sovražnike in enaka stremljenja. Dobro se zavedamo poslanstva Češkoslovaške kot demokratične države, ker verujemo v demokratično ureditev sveta, v mir in zrnato človečanskih načel nad gesli in režimi zagovornikov imperijalizma. Verujemo, da bo vprav demokratično stremljenje malih narodov vplivalo odločilno na razvoj svetovnih dogodkov v bodočnosti. Kakor so se mali narodi začeli uveljavljati v Društvu narodov, kjer so jim morale začeti popuščati države velikih narodov, prav tako bo končno prodrlo stremljenje po samoodločbi in pravici soodločanja malih narodov v vsem svetu. Evangelij svobode pišejo vedno mali narodi, ko se pač v odnosu do močnejših predobro zavedajo, kako velika vrednota je svoboda. Prihod prezidenta Beneša nam utrjuje to vero; zastopnik bratske države nam prinaša upanje, da je tudi lepša bodočnost — demokratična — naša skupna usoda. Zato ga pozdravljamo še posebej ne le kot osebnost in zastopnika, temveč tudi kot poosebi jenje demokratične, svobodne Češkoslovaške brat najdražjega brata, je danes Beograd sprejel in jvernejSega zaveznika Jugoslavije, prezidenta češko- tudi predstavniki lokalnih civilnik in vojaških oblasti. Po kratkem postanku je vlak nadaljeval pot proti Beogradu. Zaradi ran^ ure med potjo ni bilo oficielnih spre jemov in pozdravov, pač pa so na vseh postajah. skozi katere je vozil vlak. bih navzoči predstavniki oblasti in zastopniki raznih kulturnih in nacionalnih organizacij ki so navdušeno vzklikali dr Benešu in bratski Češkoslovaški republiki. Posebno le po so bili okrašeni kolodvori v Novem Sadu in Zemunu. Veličasten sprejetr v Beogradu Poleg najvišjih odličnikov je goste pozdravila več stotisočglava množica, ki je navdušeno manifestirala za jugoslov.-češkoslovaško bratstvo Za sprejem najdražjega gosta, kar jih je imela v teku zadnjih let priliko pozdraviti jugoslovenska prestolnica, se je Beograd dostojno pripravil. Že včeraj je bilo vse mesto slavnostno okrašeno. Na vseh hišah v središču mesta in ob glavnih ulicah so zaplapolale poleg jugosloven-ske trobojnice češkoslovaške državne zastave. Posebno razkošno so okrašeni kolodvor, Terazije ter.ulice, skozi katere je krenil d^gi gost s svojim spremstvom. Kljub zgodnji pomladi, ki je še vsa v snegu in deževju, pa je Beograd bil že včeraj ves v zelenju, ki se je prijetno odražalo od neštevilnih barvnopisnih preprog, raz obešenih raz okna in balkone. Na Aleksandrovi cesti, kjer bo velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovale vse edinice beograjske posadke, so postavljene tri velike tribune. V sredini je velika dvorska tribuna za gosta in člane dvora* na obeh straneh pa tribuuic za viado. dajtnmaHdci zboc, no- vinarje m druge odličnike. Danes je v mestu zavladalo že na vsezgodaj živahno vrvenje. Po ulicah so odmevale od ranega jutra zvonke koračnice vojaških godb, ki so spremljale posamezne edinice na določena mesta, kmalu po S pa se je začela zbirati tudi šolska mladina, ki je postavila špalir na levi strani ulic od kolodvora do starega dvora, kjer bo za svojega bivanja v Beogradu stanoval prezident dr. Beneš. Otroci so imeli male jugoslo venske in češkoslovaške zastavice, tako da je bil pogled na to desettisooglavo množico mladine naravnost očarljiv. Desno stran ulic je zasedlo vojaštvo v novih paradnih uniformah in so-kolstvo. Vse ulice okrog kolodvora ter tja do dvora je napolnila že ob 8 zjutraj nepregledna množica, v kateri je gotovo nad 200.000 ljudi nestrpno pričakujočih. da pozdravijo milega gosta in prijatelja. Sprejem na postaji Kmalu po 9. so se začeli zbirati na kolodvoru oficielni predstavniki. Na peronu je bila postavljena častna četa pešadije kraljeve garde z zastavo in godbo. Peron je bil ves v zelenju in zastavah. Vsi stebri so bili oviti z venci, na vrhu pa menjaje se pritrjeni jugoslovenski in češkoslovaški >rrbi. obdani od malih trobojk v barvah obeh držav. Vhod v dvorno čakalni < >e bil drapiran z dvema velikima jugosloven-skima in češkoslovaškima trobojkama. ki sta se slikovito previiali okrog- grbov obeh držav. Na enak način ie bil okrasen tudi izhod iz dvorane čakalnice Dvorna čakalnica je bila vsa v cvetju in zelenju. Po mizph so bile razmeščene ot">£* Ji? vela r^e4tkos9ovaiHm! Prisrčen pozdrav Točno ob 10.38 se je ustavil vlak na peronu. Prvi je izstopil jugoslovenski poslali.: k v Pragi dr. Protić. za njim pa češkoslovaški poslanik dr. Girsa. ki *e je preži-oentu dr. Benešu pelial naproti do EMbO-tice. Med tem so pristopili k salonskemu vagonu kraljevi namestniki Nj. Vis. knez Pavle. dr. Stankovič in dr. Perović. V istem trenutku se je pojavil na vratih tudi prezident dr. Beneš. veselo se »me-hlja-joč, in takoj pristopil najprej h knezn na- mestniku ter se z njim prisrčno pozdravil ter nato poljubil roko Nj. Vis. kneginji Olgi. Nato se je pozdravil s kraljevima namestnikoma dr. S tanko vičem in Perovicem dočim se je njegova soproga gospa Hana pozdravila s kneginjo Olgo. Prezident dr. Beneš je nato pozdravil vojnega ministra generala Marica, nakar je skupna s knezom nametnikom n z vojnim ministrom pregledal častno četo. V največji tišini, ki je ves čas vladala na peronu, se je jasno čul njegov pozdrav vojakom , Pomozi Bog junaci! Bog ti pomogao! so gromko odvrnili vojaki, med tem ko se je dr. Beneš globoko in spoštljivo pnkl«- nil pred zastavo garde. Vojni miuisbr ueueral Maric je nato predstavil prezidentu dr. Benešu M.ine Nr hovnega vojnega sveta Spremstvo prezidenta češkoslovaške republike se je med tem sernantfo «a člani c viW "m soiaike hi£e iuL'o4ovenskega kra ljevskega doma Novinarski fotoreporter j i in filmski operaterji, k' -o t=nnnaJi ves sprejem na peronu, so med tem Ur-nitrdi «vo;e apiraie na preejdesjtl dr Ke-neAa I>r Beneš. ki mno= £e med nimii dobro pozna, jih ie smehlja je pozdravil in se posebej usrtavil. da to e:i mogli nnnno slikati Gostje in odličniki so se nato podali proti dvorni čakalnici. Tu je prometni mini ster dr. Spaho predstavil prezidentu dr. Benešu in njegovi soprogi dvorni dami gospe Hadiić tn Lozanić. nakar je dr. Berw*š seznanil kraljeve namestnike s svojim sprem stvom V dvomi čakalnici y 'e dr. Beneš nato no/dravil najprvo w predsednikom vlade dr. Stujadinovićem. ki ga pozna že od prej in se zadržal z njim par minut v ra govoru. Po pozdravu s prisotnimi so se nato visoki gosrtje podali pred kolodvor. Nepopisne ovacije ob vsej poti K.o se je pojavil na izhodu dr. Beneš v spremstvu kneza-namestnika. mu jc zaoril v pozdrav gromki vklik: Živel! 2ivel! 2ivel! Kakor ogromen morski val se je valil vzklik iz ulice v ulico, odmeval po trgu in utonil v vedno novih ovacijah. Šolska mladina je mahala v pozdrav z zastavicami in neprestano klicala: Živel dr. Beneš! Živela Češkoslovaška! Živelo ju^oslovensko-če^kostovaško brat stvo! Izpred kolodvora se je na^o med neprestanimi ovacijami formiral sprevod avtomobilov, s katerimi so se gostje in njihovo spremstvo odpeljali v stari dvor. Sprevod sta otvorila dva motociklista. V prvem avtomobilu sta se peljala kancelar prezidenta dr šamal in maršal dvora Čolak-Antić. v drugem sta bila upravnik Beograda Acimovič in čsl. pooblaščeni minister Strimpl. V tretjem avtomobilu s:a se peljala prezident dr. Beneš in Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki sta bila oba po vsej pori predmet nepopisnih ovacij. Za njima sta se peljali v dvornem avtomobilu Nj. Vis. knegi-nja Olga in soproga prezidenta gospa Hana Beneševa. ki jima je občinstvo prav tako prirejalo ovacije. Sledil je avto kraljevih namestnikov dr. Stankovića in dr. P ero vica, nato pa so se razvrstili ostali odličniki m spremljevalci. Ves sprevod so z leve in dene spremljali motociklisti. Kakor pred kolodvorom in po vsej poti, tako je bila tudi pred starim dvorom zbrana noprecledna množica, ki je prirejala go» stom ob prihodu v dvor navdušene ovacije in neprestano manifetatiraia za jugosloven-sko-čeSkoelovasko bratstvo. Ob vhodu v dvor so bile razmeščene poleg šoteke dece, kj je bila v jugosloven^kih in češkoslovaških narodnih noSah. narodne nose. ki so predstavljale vse pokrajine Jugoslavije. Na nasprotn strani eeste ie tvorila epalir ko* njenica kraljeve garde, poleg nje pa je bilo eokotetvo Dvor sam je bil slavnostno okrašen. Vhod ie bil ves v cvetju in okrcan z zastavicami v jugoskrvenekih in če, 3kosk>vaškib državnih barvah. Prav tako j« bik> okinčano tudi stopnišče. V apartman*, določenih za goste, so bile r— nnftrone dragocene kristalne vaze z najlepšim cvetjem. Na vboda sta bila dva gardista v svečam uniformi notranje straže, za nftma pa lakaji v svečanih lrvrejah. Kupujte domače blaga! Vojaška parada Po prihodu v dvor je biia gostom *ervi rana osvežujoča pijaca tn ^andvirn. Po kratkem odmoru «o se visoki gostje z osta, limi odiličnik preko dvornega vrta podal na Aleksandrovo cesto, kjer so bile po»taVs Ljene tribune. Ko so zavzeli *voja me**ta. ^e to pričela ob 11.W velika vojaška parada ki je trajala blizu do Parada ie od- lično uspela m je napravila tako na goste, kakor na vse pri«*tne odličen vtis. Kosilo na dvoru Po končani paradi je bilo na dvoru svečano kosilo, ki so se ga udeležili poleg visokih gostov člani vlade, diplomatskega zbora in drugi odličniki. Pogajanja z Gandhijent Delhj. 5. aprila. w. Za prihodnje dnj M prfčakute {»ovabilo in«li ^keca podkralj«. Mi hatmi Gandhiju na sestanek, na katereai N razpravljata o odporu jndi]nke kongTeane stranke proti politj^ne»mu sodelovanj u na porfla^ nove jndiiskf uf^nve. Povratek Beeka v Varšavo Pariz 5. anrila. w. Poljski zunani; mjni ster polkovnik Beek. ki se je iz zdravstvenjli razlogov mudil dva m8l*OVa*VSKI KA^OCk. Bpnedeljek, 5. aprila 1937. Veličastna sadnja pot Josipa Turka Tako lepega pogreba Ljufctiana ie dolga leta g| vM*la I .juDijaiui. 5» april a-Veličasten pogreb, kakršnega Ljubljana, ni videla že leta in leta, je nazorno pokazal, kaj je pomenil Josip Turk ne samo za Ljubljano, marveč kot organizator slovanskega gastlefcva tudi za vso Slovenijo, že na Vijck>vdanski cesti, kjer je počival na mrtvaškem odru v domači hiši, so ga prihajale kropit ogronne množice, še večje trume kropdicev pa so prihajale v Sokolski dom na Tabor. Tam je počival Josip Turk v krsti v gozdu cvetja in zelenja, dokler ni včeraj ob 15. nastopil svoje zadnje pott I^a Taboru so se zgrnile od vseh strani že prej najavljeno uro ogromne množice da se poslove od vrlega moža in ga spremijo na njegovi zadnji poti. Reditelji 90 že mnogo prej pričeli razvrščati udeležence pogrebnih svečanosti in je prvi del sprevoda s sokolsko konjenico na čelu že stopal po Vidovdanski cesti v Kcmenskega ulico, ko je točno ob 15. prineslo 6 članov Sokola I. krsto iz dvorane in je opravil žal ne molitve kanonik dr. Opeka ob asistenci župnika Ko&merlja in dveh šentpeterskih kaplanov. Po molitvah je stopil na stopnišče starosta Sokola I inž. Lado Bevc, ki jc v globoko občutenem nagovoru počastil pokojnikov spomin. Nuglašal je hvaležnost Ki jo čutijo člani Sokola I. do umrlega brata, ki je toliko žrtvoval za sokolski Tabor. V tradiciji vere v sokolstvo je izoblikoval svoj lik idealnega borca z vrlina ni, ki so mu omogočile uspeh, kjer je zastavil svoje bogate sile za dobro stvar. Mrtev zapušča svoj Tabor, njegov veliki duh pa bo še naprej sokolova! v domu na vsakem koščku naše zemlje. Spominu brata Turka večna slava! Ko je končal svoj govor starosta inž. Bevc, se je poslovil od pokojnika v imenu JNS senator dr. Albert Kramer. Poudarjal je, da z Josipom Turkom odhaja v večnost najizrazitejši predstavnik onega ljubljanskega meščanstva, ki je nekoč poneslo na svojih ramenih našo Ljubljano iz nižin po nemskutarstvu obvladane dolge vasi na višine samozavestne narodno in kulturno zavedne gospodarsko pa osamosvojene slovenske in jugoslovenske prestolnice. Dobro je odmeril pokojnik svoje dolžnosti do Ljubljano in diužbe ter do naroda. Na socialnem humanitarnem polju so zabeležene njegove velike zasluge. Proslavil se p kot organizator in voddbelj našega gasilstva., plodonosno je bilo njegovo dolgoletno delo v občini. Bil je velik podpornik našo CMD, z vso dušo pa se je vdal sokolski misli in sokolskomu delu. Z globoko žalost jo s- poslavljajo od Josipa Turka njegovi politični prijatelji in sedelavci. Od mladih nog je stal v prvih vrstah napredne politične organizacije in bil vesten mandatar, organizator in agitator bodisi na odgovornem velikem ali skromnem položaju. Bil je Slovenec čistega kova, ki je globoko pojmil tudi jugoslovensko idejo. Hvala očeta Turku za vse, kar je dal narodni in napredni misli v svojem bogatem življenju. Ostane nam primer možatosti in zvestobe Vzgled požrtvovalnosti in ravne doslednosti. Za senatorjem dr. Kramarje** jo voril pokojniku v čast podftMfS* «br. Ravnih ar ki se je poslovil od Josipa Turka v imenu mestne občine. Častnemu msačanu ljubljanskemu je izrekel najtoplejšo za« hvalo za vse, kar je storil aa Ljubljano od leta 1896 dalje kot ugleden funkcionar v raznih mestnih ustanovah kot garant in podžupan ali samo kot odbornik. V vsem njegovem delu ga je vodila ljubša on do rodnega mesta, ki mu je tudi naklonilo najvišje odlikovanje. Pevci Hubadove župe so zapeli nato v srce segajoče žalostinko ^TJsliSi nas« in je tekom žalnih svečanosti krožilo nad sokolskim Taborom letalo. Po Taboru in dalje po Vidovdanski cesti ter Komenskega ulici se je razvil nato veličastni žalni sprevod ki mu je stopala na čelu sokolska konjenica s praporom, nato pa sokolska godba. Za sokolskimi prapori so sledili nosilci vencev med prvimi venec Sokola I., nato pa so se vrstili člani v civilu z znakom ter zastopstvo članic Sokola I. Nato so stopali člani odbora Slovenskega lovskega društva v krojih, potem so zastopniki pogrebnega zavoda nosili 13 vencev, nakar je korakala železničarska godba Sloga. Sledilo je zopet nad 20 vencev gasilskih organizacij, venec češkoslovaške gasilske zveze, nakar je prikorakalo 50 mož v četverostopih, ki so nosili gasilske prapore. Nato so sledile vrste gasilcev od vsepovsod blizu 3000 mož. Gasilski sprevod jc zaključila ljubljanska gasilska četa. Sledilo je poslanstvo skavtov, nakar je privozil mimo voz z duhovščino za vozom za duhovščino so nosili na treh blazinah odlikovanja Josipa Turka. Pogrebni voz s krsto je vozilo 6 vrancev, ob njem pa je korakala častna straža Sokolov in gasilcev. Za sorodniki, globoko užaloščenimi sinovi in hčero so Šli zastopniki oblasti, pokojnikovi prnatelii. predstavniki mestne občine, predstavniki raznih naprednih in kulturnih društev, gospodarskih institucij in pa pokojnikovi čestilci od daleč z dežele med njimi številni predstavniki organizacij JNS. Žalni sprevod se je pomikal ves čas med gostim špalirjem prebivalstva. Na pokopališču je po cerkvenih obredih spregovoril pokojniku, prijatelju in tovarišu iz gerentskega sveta bivši ban dr. Dinko Puc. V imenu gasilske zajednice je govoril g. Konrad Gologranc iz Celja. V imenu obrtnikov se je poslovil od Josipa Turka Milko Krapež. Za gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije pa je izrekel poslovilno besedo glavni tajnik inž. Sel iz Beograda. V imenu ljubljanske gasilske čete, ki je bila Josipu Turku najbližja in najdražja jc spregovoril Stanko Pristovšek, poslednji pa se je poslovil od seniorja naših gasilcev bivši starosta kamniške gasilske župc Anton Cerar. Josipu Turku slava, slava, slava, je odmevalo po pokopališču, nakar so pevci zapeli še žalostinko :►Vigred«. Dolgo so se potem vrstile množice, da vržejo zadnjo pest prsti na krsto Josipa Turka . .. Obrtniški tafeor v Ljutomeru Proslava 30letmce Slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Ljutomeru Ljubljana, o. aprila V eobolo in vi mi :•<> se zbirali v Ljuto« meni številni zastopniki nase<_M obrtništva iz vso banovine. Včeraj jc bil v Ljutomeru tretji občni /bor reorganizirane Zveze obrtnih društev in msgoosn obrniški tabor ob prilik-; proslave ŠOletnjcc slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Ljutomeru. V soboto je bila konferenca, fei so na nji razpravljali o gospodanakani [alfafitju v Sloveniji glede na obrfeitiSkf etaa ;:i h- pripravljali na obi*.!: zbor. Rs konferttn&j 1? Sokot-rir.r -lilo na eadt »o-dmu v §VO-jem domu (Eogoa^Mrega vBavizorja* z v'v likim uspehom, nato ie po bi' za £OS*c prirejen še družaben voeer" Na djrnžabjaj prirc .1 tv; ie govoril predsednik Kvase obrtnih društev J. Hebek. za.-topniU Spkglj in Ked-sednik Slovenskega tigašakcga in nbrtne-ca društva, fe^cb. Občni zbor je bil đopbWne e*> B. Vodil ua jr predsednik 1 Refcek, ki v "> ■ 1 s|afiU umih sasJopaHci oblasti LaJifo) rozdravi tudi zastopnika Lanske lipfaSs «'r iarenjka Eaatopnrka 7bornice m HJJ gbojnigu -ua svetnika /.adravea in -In^ Občnega zbora je nneTezIIo 80 delegatov obrtnTSkih ^rn-štev. r|anic Zveze hi bilo je okro,! zastopnikov prisilnih obrtniških združenj Občni zbor t-o pozdravila številna oortniSka druživa nc le g države, temveč tudi z inozemstva, predvsem Bolgarska obrtniška zve za iz Sofije. Zboroviilre jo pozdravil v imenu SloJreOSkega trgovskega in obrhn ua društva Giril Reieh. v Imena nredsedn Ki« Zbornice 7a TOI zborniku svetnik /a.d raven, Tajn|8fiO poročilo ie podal predsednik ]rrljr-, blagajniško pa Mmaelav Urb.i*. Odobren ie bil proračun, ki zna|a 16.500 Din dohodkov in *21.4«» l>in iiaaafroa«. V novi odbor zveze *o bili izvoljeni: ^Qc>ip Hshek, prods«dnik. Miha Vahtar in Frau Kosir podpredsednika in 11 odbornikov. Soglasno sta biia sprejeta predloga: trgove.i naj ne prevzemajo obrtnih del in število vajsarev v kovinski stroki naj s« poveča, ker ollia* ia pretežni del pojiiornikov v ilržavajc delavnice. Po obenem zboru $c je razvli po mestu lep t-prevod, ki eo ga otvorili kolesa r; i, za njimi se je pa zvrstilo okrog 500 obrtnikov. Spravbd ie krenil đo Sokolskoga doma, "kjer je bjllep obrtniški tabor. Zborovanje ic vol'1 preiteeinit Zveze p. Josip Rebek. g je prisrnio pozdravil stopnike oblasti, župana Kuharica, poslanca Lukaciča in zastopnike številnih obrtni? ških organizacij. V uvodnem jrovoru je nazdravil Nj. Ved. kralju Petru II. in Jzodba ie zaigrala držsvap himno. Tibojovalce so pozdraviji dr. Fa,rciiik v imeJiu banske upra. ve, župan Kiiharig, pp^anec LukaR^ in zbornj^fti evethik Žadtavec. Predsednik trgovskega in obrinega društvi Grril ' H&ich je orisal 2gdfcyino drur stva, E obhaja tWe*ničo, nakar je predel luk Robjek ixnlal izčrpno gOp^odareko poro-eilo in t^e v njem dotaknil wp1i perečih »►hrtnizkih vprašanj. Značilno je, da obrtniki niso hoteli na zl>orovaniu sprejeti nos henc re.-olucije, c«*, da morajo na pristojnih merdjb po»»aii ie v^e iojlhove zahteve in da je zadnji čas, da iih upoštevajo. Pr^d-v^h obrtniki zaiiievalo pavšali ran ie davka jK> piedloiru poslanca Moh^riča tudi za me-esta in sploh ^e zavzemajo za ublažitev davčs ne prakse. V svojem programu imajo ludi. la bi na*! it) let star obrtnik ajaV)b meral bi|i onipScai! davka. Zveza l»bli zaatefS ukniUsv davka na poslovni promet, kakor in 1. rntfanjr Baaniiunfavnifi davščin. V^vo-i 111 zahteva}] glede šusaaarslva to olločnio /a ukinitev ra/nih drr»vn?h »l-Ha^iie. pre 1-vciem v kaznilnicah lako ie n. pr. v inari; bo^ki kaznilniei žc pravi inlu-ftrij^k-; v-Ict obrat, kar ic» najznačilneiši pojav su>mn--!\a. Obrtm^lFo io potrebno ki*M3itov v teh časih, kn vsi stanov; /.ahtevajo zasedo ki MU njj dolg<»v. Obrtniki ne zahtevajo, naj bi ji in črtali dohiove. Iod.3 nuino r»lrebno je. da se. »niža obro>lna mera. Silno škodujejo obrUiilioiii kartelK kar &e i«1 pokazalo zilasli zadne ca#0, ko Si» ».p cene «?unrvin "zredi no" dvižnih* zara;,nc konjunkture. M3* li ol-rtniki so v svojih proračuu4Ii raeunnli Z nižjimi ren;nni Mirovin |n z.daj iun%' ni pretf prava katastrofa. Zvei;j zalitova naj yfl»oraira z;i Ti)I skkčc č;ni i^rej anketo ^le-dt> karlelov in jHvlraž^tve surpvin. («\orili so se i^lprod-icrfluik Zvene in prodsednik Slovensl* ejza ol>Ftnc?za druživa v Mariboru Mihu Yuh!;ir. zltorničiii «>Yelaik Hraste!- x Laškega in Horvat predsednik (>brlniškt-ia zJnižc-rija v Ljulomeni. ^born^ vanje i« zakliucil pre-d^odnik Ueicb. k j je šo posebej naclasik da zborovale' nočejo oii poslati nobene resolucije, s čimer hovejo manifestirati, da jo Lilo do zdaj žV dovolj fesolucjli in be#=ed brc/, d^vanj. Po zbopo-■vanju je bi v S<>kols3ni domu priiatelj^kj sr^lanek obrtn'km- do večeri, dokler ?e nj-po razšli. Maše gladalitts DRAMA Za^e^k ob 20. uri. Pontidfiljck 5. aprilg: Med Miriau stenami- Bed. 4-Torek 6. *pi-)la: zaprto. Srejdji 7. aprilft: Matura. Psomi>m. Froini- jpt^ki abon^na^. eeti^k %. aj^rila: Dr. ^ed C. Fctek 0, aprila; Qb 3L5. uri: in vihaj*. Pijaskn PfedaMva, ČJloiioko cent od li d« 2 19% Sobota 10. aprila: Siaafoouja 1997. laven. Csne od 20 Din navadni, j Nodel> 11. aprila: Ob 36. uri; iratura. FOdorjeve aMmtnrec bo v sre- t do za pwi«i|M ik> »aonma Delo, ki una ' idejno ssjna> as je to fabulo, vsobuje tudi nešteto vedpaa prizorov in orifiaalno karak-terizacijo nakaterih oseb. Dejanje as godi na ženski gimnaziji v konferenčni sebi, kjer stoji ajted zbranim profesorskih zborom lnkrboiBftirarui učenka. Igro jc zrežiral gosp. Ciril Pebevec. OPEIU začetek ob 20. uri. Ponedeljek 9L aprila: zaprto. Torek 6. aprila: Ples v maskah. Red B. Sreda 7. aprila: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek g. aprila: Pikova dama. Rsd Četrtek. Petek 9l aprila: zaprto. V operi pripravljajo sledeče novitete: Reapighijevo opero >Plamen« (La fiamma) pod vodstvom dirigenta Nika štritofa, VTa-(ugexo\'o opero -Car Kalojan«, katere komponist je Bolgar in češko opereto ^Lojzka« z go. Marico Brumen-Lubejevo v naslo\-ni partiji. Smrtna nesreča v št. Vida Ljubljana, o. aprila. Danes popoldne polože na pokopališču v Dravljah k večnemu poeilku uslužbenca mestnega troSar Laškega urada 321etnega Frajica Puneoha, ki se je v soboto smruv> ponesrečil v st. V«hi nad Ljubljano. V soboto je imel prosto in sa je oipeljal kmalu po kosilu s kelesom od 'doma iz Zg. Šiške. V Št. Vidu se je ustavil v veležganjarni Franca Z^leLla in se pomudil tam le dobie četrt ure. Potem je že na dvorišču sedel sp*"t na kolo ter zavil na cesto. Baš v ti-snem trenutku pa je pripeljal mimo velik tovorni avto neke tvrdke z Gorenj -ga. Pimčch je za hip ^topil g kolesa, nato pa se jc taJvoj pognal na cesto. To pa je postalo zanj usodno, kajti za prvim avtom je privozil še drugi, ki ga Punčoh ni cjpazil in ta je nesrečneža podil in povo, zil. Nesrečo je opazilo več ljudi, ki so takoj prisikočili Punčohu na pomoč. Prenesli so ga v vežo Zaletlove hiše, kamor je bil nemudoma pozvan zdravnik dr. Arko ki pa je ugotovil, da ima Prmčoh težke notranje poškodfce. Nezavestnega je prepeljal v ljub Ijansko bcinico lastnik veleban jame l-"i "ar ._• Zaletel z lastnim avtom, a Je. bita vsaka pcmoč izključena. Puncah je kmalu rm:i. ne da bi sc zavedel. Ponesrečen.v j 1 zapustil mlado vdovo in komaj par let staro octe. Pred leti se je Punčoh udejstv val v trgovskem poStncu, zdaj pa je bit že d M «^a>:a magistratni uslužbenec, pa*v^xxl priljubi jeR, zlasti pa me i svojimi tovariši. Pogreb ponesrečenega mladega meži bo jx>pcldne ob 16. ispred mrtvašnice splošne l^olnice na pokopališče v Dravlje. Bodi pokojniku ohranjal blag spomin, žalujočim naše najisikrenejic sozaljc! IJosip Lap&jsse | II—laalliHllllillll I I HI 1 I Cerk'ie. apafla V petek poimiti ja .-red dola. v [h*lH\ mo* ci nenadoma umrl v ljubljanski boiuiinici ^. Jooip Lapajnc, Šolski upravttelj v Cer-kLjah pri Kranju. Strmimo in ne niortmo verioti. ^a; je b:i še pred dvema dnevoma v bol; med tovariši iji med svojimi ljubimi otroki. Uo\or:l je poslovilne besede onJm, ki 1*0 lapuHali šalo, jih vzpodbujal li kre-pofc>!iiainu bodo^-a-mu življenju :n deiu. Kako bi tnagU n--ž*:a otroška »rca ^utjli. tla jim daje ^a«lnje. aa^ iiko, da ga ne bo»lo nikdar yq£ slišala? \"€o svojo življenjsko mor m neizmerno liubezen je posvetil CerkljaTiom, s^i ic sjuž Ivoval tu ofl c>vo>:e nastavitve 1> Le'a 15)10 je prcv/el Selsko vodstvo, ee prilagodil iukaišuiJHi ra/ranrani in {sklanjal javnorli evelie, trnje ini cad s cerkljanske prosvetne poljane. Tod njegovim vod^lvom ic dorastala mladina lolo 7a letom. Preril jo jc do mejnikov, kjer po odpira življenja pot. Kavno pred meiJecem dni jc /alisnij oči Dajvecjepiu prijatelju svojega očeta, g. f ranu Z*manu in takrat se je vprašat: »Komu bo usojeno, da prvi ornata na pobocm slovenske Golgote? Slorda je še dobara tasta, morda so še ležka pota, s kamenjem posula, z robhlovjfeMi zasiražcHa ..K!o l>i takrat mogel slutit" najmanj on sam, t tako kratka.? Tvoja [>ot se je vila vedno nav/^or. hUsd bil rojen za hlapca. S svoje poti sj odstra? ii-al vse ovire, ki pa ^o c=e tem bolj kopičile, cim bolj si vztrajat pri r»\oi;h načelih. Ljubezen *i dajal, sprejemal e.i le neavalea-uf*rit in zahrbtno-d . . . Veio ve»ro ie clavil v mladino. \repl;al v nežna srca vele;no »vojega neomajnega za$ upanja v dobroto. Trudil se je, da oplemeniti srca, da jim pristne^ vse. kar je eJabo, nizkotno m >aroeo. Zato ni čuda, da sq mu hi 1 ade liu&e t tako o*roško vdanoMjo sledile iu esfi dale voditi. Nepokvarjena t^rea $0 mu bila posod0, kamor je pretakal svojo ljubezen. Bil ic vzgojne!j-tovari^, kalvrinih to malo m^d nam". Z mlademsko dvežostjo in žilavo vil raj nosi jo ie opravljal svoje lo, dajaJ nasvef.e. odkrival idejo, da Sme ga zavidali za tivržoi>t misli in dejani. Kdo bt> zda i \-z|Hxibiiia| podgorsko uei-teijatvo, vodil in mu nudil zavetje? Osta* lj smo ob zevajoči jami, ki nai >prcjiue do-bruga vo»iiiel,a jn tovariša, ostali sme z odprtimi trea. Klandr; s }h>veŠenimj rokami, rln^mi dušami. Pred mesecem dni »i &e v govoru napla,«« l.iaJ otl utateljtoke^a veterana Franja Zama-na. Zadivil *i sc planinam, kj to ec v deviški belini razgrnile v sončnih žarkih njemu v poslednja pozdrav. Da, samo mesec dnj je tega. Pa so v tem kratkem ea&u zo? pet izgubile svojega oboževatelja. Mrzle bodo zrle v delimo/ Tečai zvoki cerkljanskih zvonov iim bmin eporocjli izgubo »ve^tega sina. karatna b© ttala Tvoja priljubljena ko-fca vPlaniiicka etudac pod ju 11 HUPaai. ki To fa tolskokrat nemo u*odafcla in Te ranvedia-U. Kako iskreno, e vrela iz Tv jih p_r?t pP. ^ia; ?Oj- ela valo. kako 'lastan^jo modo^H« in z^<>oovja-ake damske frizure. Navzoči ^ bih rudt zastopniki raznih suokovn h drust ev iz Ljubljano, Maribora, Celja, Zagreba in Beograda ter zastopniki rajih oblasti in han Natlačen. Program prireditve je bil pester. Naipr- yo so pokazale vajenke, ka^ znajo v vodni in železni odulnejji. Bilo jih fe 25. ve6ino-ma iz Ljubljane nekaj pa iz Maribora ia Celja Na 1 ženo jim ie bilo. ia%TŠrij ondu-lacio m*, svojih živih modelih v HO manu ta h. Videli smo. da so vajenke v tej stroki zelo spretne in da obetajo mnojro. V oaeovni sriski m bila nobena, posebno pozornost tO pa vnbodSo delo vajenk št IS, l\ 15 in 18. Nato je pokazalo svojo spretnost m zn.i-nije 17 pomočnic in 3 pomočniki. Ondulaeiie 60 morali izvršiti v 45 minutah. Vsi so končali za&tavlieno jim nalogo v določenem času ob ploskanju občinstva, ki je občudovalo rzvrseno delo pomodnje in pomočm-kov. Posebno so n;u»i bile všeč ondnlacije prj modelih št. 12. 10, 13. 5 6 in 1. Zanimanje za umetnost frizerjev in frizerk so ie stotm-evaJo ko je prjšlo na vrsto ln nu'j>tj-ov in mojstric, in sicer zopet 1 vodno in železno ondulaoijo. V 45 minutah so tki s!«i':.a Grlavab gospodičen lepe frizure, kakršne vidimo po revijah, ki knžejo frizersko omet nosi veljkeza sveta. Liabš!ana v tej umetnost- č'sto pot ovo ne a^ostaja z.i Puna jem |n Parizom. Prav vise izvršeni oiiilu'a«. i ■ • mi bile odlične. Vrhunec pr&etUtve in navdušenja za ziia-nro in sposobnosti članov Kluba so bSe hstvekiie frizn.ro mojstrov in moj&tjric kot z-Hili'.iv ^poka prireditve. Občinstvo je imelo '^o videti, kako lahko danes mojster napravj agod o vinske frizure, kakršne so no e • sospe in irosnodjčne v prejanum stolstr vih tako baročne. lrdermaj*>nske, poonpa^ i.i dupe. ni to v -!.", minutah. O^lo-brrva -ija ti i hotelo hiti kor.ee. ko so trospo-dicne /. z^rMiovinekimi fri7.urami defilirale mimo pretlsfavnjkov in občinstva ob zvokdi ssteaaiisffl Ne?ode jav/a Kluba lq nm je pniliailnili s1. Vili i Fet- Te ii. p /d|..''d^ed'iik iki. i:. Pold«' llabiht. srrc \-nc priananje za »uspelo j*ri.ie.litev. ki v' p'-az^'^a. da je t;a.trom jn frtot's+ricani, ki v7araja.;o ■inko vaereu imrjredit»'\ - ,ie.a v lehničnem po-orledn ieia v?o»rna Tovariša je zaklal Kraui, 4. aprila viera, pppoldne |o končanem deiu s© je /brala skupi«na tekel.;Inih de'avcev iz Kra^ njn in okolice — bilo jih jo okrog 30 — v gostiln; Smo'e na Gorenj Savi. Fantje so pooi]: okrog lb litrov vina in bjli prav dobre volje. Proti večeru pa so se zaceli raz* sejati, Med niiim eta bila tudi 20ietni Arn-Šefti kan ;z fesaeurja. ki jf oženjen in sedaj c-iaii«uie v šmarjeLni jiori, ter Ahaeič Lovro iz ^-p. ^abukov.a. obč. lie^uica. Ta dva egeJ aJiasai, k} je za oiitma f»rižel iz gostilue ter «ie po-! aflu| za Bemicta. Ahač.č se je spoprijel z Arnškom in ^a vrgel ob tla, tako da sla oba padla, pač pa je b;il Afaačič zgoraj. Arnšek jc Ahačiča vprašal, če ga ni sram, da poteguje za Bendcta, nakar ga je Aha*.*' ndaril z dežnikom po elavi. ArrPck je pa potegnil žepni nož Ln zač«»l mahati z n ion okrog sebe. vsled česar je Aliaeič zbe* zal jm> cesti. Ko se je vrnil, sta si z A niskom spet tkočlla v [ase. Arnšct je spet uporabj nož in nenadoma' udaril Ahaeiča v levo stran vratu. Prerezal mu je prj klo-buku okrajek. pa vratu pa nai je zadal pri-W [žoo 8 cm do%p rano. prj čemer mu je prerezal žilo odvodnico, knt je ka#rneje ugotovil zdravnik dr. Bežek. Smrtno ran je a ^ ie Aaačd-e 0[k)tekei šo kak b 6 d>> 7 Koriaov naprej, nato pa 53 je z^rudiL Tovariša Mesee Franc iz Gorenje Save in Benie ivan -ita ga odnesla v 150 metrov oddaljeno hi.=o Franca Kep ca. kjer ie AhaČič čez *?0 minut izdihnil kot žrtev nespametnega fantovskega prepira in pre- tepa. Ves potek krvavesja boja sta S*eao« vala a«»v«dciii M v-e kr^uc m t>oi;aar M-4an a Kal vari. - m u4jUž tuli benOe, Ui pa je takoj poll'm i>ob«Jat Aha ;ra priprij"1. v B»rt\a-., \j \ S-naitaeni. kjd cak% aa pokop. najt>rž bo i a e ul ue.iai Oroiniaka patrul.a, ki ^ takoi pršia 1 un«*0 IK>boja, \<> Arnška aretira.a iu ^ la. Amšek se izgovarja, os je b pi>e* ^e js Beude van; - i .taval- -r o.n pa >ta ma4o #iX)miuja poteka vs«-ja di^odka Z Ahatt&em pravi, da >U ii biia ckobra pr;-jatelja. Zaenkra* it AruieK nahaja ? p«* cijskm zaponb. jutri pa bo prepeljan ra 10 dišče, k^ea- bo zaslišan, nato pa bo >44iP Ihibijanskem sodiacu v nadaliujo {»roc4?du ro. Veet o ub<» u »e je snoei hitro ra*3t*U po Kranju. Konnaj je poteklo nekoliko v*?c kot eno leto po onem v-!iUcm klanju na Trabaeovem :»i *n»0 i>» mislUi. d* h morii-ni instinkt nasjh fantov ^amrl, Uo je to pis-mirje tako krvavo prekinil včera:*ttji pokoli na iioreaiM Savi. ki je končal ioi>e* • smrtnim izidom. Se! KOLEDAk Danes: Ponedeljek, 5. apiila katohcaiu: Vincencij. DANAsNJt 1'RIRFOITV L. Kino Matica: Za ceno življenja. ZKD: »Pesem z neba. ob it lj v Matici. Kino Ideal: Za vedno Tvoja. Kino Slogu: Jetniki b Hudiče vali otokov. Kino Union: žetev. Kino Moste: Vrulji pilot m Fantom X. Koncert g. I^eakavlca in [ ke Zar-nikove ob 20. v veliki Fllh rani. DEŽURNE LEKARM l>aiie»: Dr Piccoli, . a oaata t» Bo čevar, Celovška cesta 62. Gartus, Mosta — Zaloška cesta. atl 6* Iz \cw Yorktt .snia §nffjel( daneg brn> javno vest o veliki fondaciji, /c oni d m k ko jc padal i&pod neb.i petek i' Sahare, je dobi! orjaški Lip Svobode pred vhodom m ne\v\(trško pristanišče fudno fjmvkmto bar\-o. Hr* so naročili skrbr:i neu'\-or>f mestni očetfv dolge m^t.'c in poslali delm' cc osna/it kip Svobode. V aoboto ae je p.t ajprftfo lukai. kar /e ri^no presenetilo cWi> senzacij vajen* Anu. ričđne. Kip Svobode /e r4s*r*^ naenkrat zardel, posebno i* o/r./.v h -hit ;e načilif rdečkasto T>jrvo in fc#r je najbi Ijivo — nobena metla in nobena niokr.i cunja nič ne pomaga. l\>;\div. h >Jt, nai slavnejši kemiki in morda se b<< njim posrečilo odstraniti ncvsuno ntrihsutej batva s kipa. Erttestini Omanovi v slovo Življenja muke s«o preklane fcn lej.>še sonce zdaj Ti sije . . Pomlad gre y deželo - a Ti si legla 1 hladen g^*o»lj, izkopan mei! marjeticam zvončki, vijoUcami. hčerkami prelestne pomladi. Nena-do.na, komaj da smo si še ute jrnili seči v roko, v kratek i*>zirav in že Te ni bilo več. Kaj Te je pozvalo s tak<> necdoljivo sdo od nas, te iztrgalu iz našega, žc itak rettkega kroga vernih, iskrenih družic? So te zvale one. ki 30 že odšle pred Teboj v drželc brez izhoda ? Ni Te mogla zadržati ne prirodna lepota vzbujajoče se Vesne, ne ljubezen dragih svojcev; ne iskrena n danost, t^vaniic-pi.-jatelj/c in prijateljev. Z ono skrupulozno natančnostjo, vestnostjo in minucijozaio obzarm«tjo, ki Te jc dičila vse življenje »i lomila, raz p o zoriš ee svetskega šumi, življenjske borb.*. V spominu nate dragi, prijateljica, stojimo v duhu nad Tvojo hladno gomilo, srce se nam krči ob Tvoji izgubi m gorse* solze padajo na to gomilo. A, i če na dan ni d^no jim vreti, -- p -locč^ padajo v srce«. I. M. Iz Ptuja — Opereta v ptujskem g!edali>eu. . -k ski naraščaj je naš: udiral veselo upeieto vHmeljska princesa . ki jo vpr.zori 8. t. m. v mestnem gledališču. To bo prva glasbena predstava v letošnji sezoni, ki bo nudila občinstvu veliko zabav.. Naraščaju pa čestitamo, da se ni strašil velikega truda s to vprizoritvijo. Globoko užaloščenj sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je davi preselila v boljše življenje naša srčno-dobra mama, stara mama, sestra., teta, taćča in svakinj*, gospa KATINKA BIZILJ rojena JAGER, posestni ca in bivša mesarica. K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo 7. t. m. fib 6. uri popoldne iz base žalosti Hra4sckegu cesta 50, na pokopališče ajj Bo*jem grebu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnic« • V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1&37 ANTON, IVAN in FRANCI, sinovi; PAVLA CILENSEK, MICI POGAČNIK. ANI LAMP1Ć, tacere; JANEZ CILENSEK, STANE POGAČNIK, CIBIL LAMPlč. i*ti^; NEiKA In MKX snahi tn ostalo sorodst%o Ste v. 76 »SLOVENSKI NARODi. ponedeljek, 5. aprila !••¥. Stran 3 DNEVNE VESTI — C^efekofilovaški radio ob pouetu presti, deuta dr. Beneša v Beeirradu. češkoslovaška radio je poslal v Beograd dva poročevalca, ki bost a poročala o pose tu praziden-ta dr. Bene&a v Beogradu -Danes ob 10.25 sta poročala o sprejemu visokega ffosta na beogia^skem kolodvoru in o vojaški paradi. Reportaža je trajala do 13. Zvečer ob 20-25 bo prenašal češki radio iz Beograda fcotjpajrt orkestra kraljeve garde. Prenos bo trajal približno d*> *Z2, in obsegal bo tuli sdravici kneza namestnika Pavla tn prezidenta dr. Beneša, Sledil bo četrt ure trajajoč odmor, potem bo pa cešk; radio dobil svea*> s Beogradom Ln prenašal bo slavnost ni koncert beograjske Filharmonije. Jutri ob 19.50 do 21.15 bo prenašal iz Beograda koncert češkoslovaških in jugoslovanskih skladb, ki ga prirede člani Društva prijateljev slovansko glasbe in beograjski radijski orkester. — Anglija pitane naj,\ecji odjeniak*'. našega leHa. Vse kaže, da se obetajo naši lesni mdustriji in trgovini boljša časi. Kon-kroreooa Rusije pojema in ruski les je zdaj najdražji na mednarodnem trgu. Ru-s-lja tevaza zdaj 35° o l«*sa inanj kakor ga je izvažala lana med dikmpingom. V prvih dveh mesecih tekočega leta je šlo največ našega lesa v Nemčijo in Italijo, na drugem mestu je bila pa Anglija, ki postane >er_c* najbrž največji odjemalec našega lesa. Zanimanje Angležev za naš les je tako veliko, da prihajajo k nam in iščejo stopstva tudi malih žag. _ Stavk ne bo več toliko. S 13. apnlcm stopi v veljavo nova uredba o minimalnih mezdah. Po novi uredbi delavci ne bodo smeh več stavkati, delodajalci pa ne ustaviti obratovanja, tecuveč bodo morali najprej poskusiti poravnati spor zlejpa. šele 6e pomirjevalno postopanje no bo doseglo raželjenega uspeha, bo dovoljena stavka ah arbitraža. BK-aa; 'SI 0-11 ■in Veliko fihnsko aeio JETNIKI S HUDIČEVIH OTOKOV WARNER BAXTER 21-24 MATIC Veliki kriminalni film ZA CENO ŽIVLJENJA Carl Indwig Diehl, Kitty Jantzen, Theo Lingen. Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta 22-21 UNI JJLJ* Film nenadkriljivc lepote ŽETEV Faula \Vessely Attila Hdrbiger Režija; G. Bolvary — Nove določbe o odmeri rentnuie. Nekatere davčne uprave zahtevajo ob prijavi za odmero rentnine dokaze, da so dolžniki prijave vlagajočih kmetje. V takih primerih pa zahtevajo občinske oblasti plačilo državne in samoupravne takse, češ da teh potrdil ne zahtevajo kmetje, temveč gospodarski krogi. S takim postopanjem se delajo v večini primerov gospodarskim krogom stroški, presegajoči rent-nino. kakor jim je bila < zmerjena. V zvezi m je oddelek za davke v finančnem mi-rstvu iađaJ oodlok, naj davčne uprave v bodoče v takih primerili ne zahtevajo lila. temveč bodo davčne uprave uradnim potom preskrbele od občinskih oblasta ^otrebne podatke ali so dolžniki kmetje. S 000.000 Din za 10 velikih zadružnih vinarskih kleti. Z novim proračunom ie postalo aktualno vprašanje zgraditve di vinarskih kleti, ki bodo zgrajene v vinorodnih krajih, kjer sc pridelujejo boljše vrste vina. Zglajenih bo 10 velikih kleti in v ta namen da država podporo 5.000.000 Din. Prve kleti bodo zgrajene v B^merski banovini, potem pa pride raste /• savska in moravska ba- novina. Novodo*»l»' državne srečke prodaja menjalnica IJeicher & Turk«. — Slavu; letaUgig Lindber^b ^ Zagrebu. ZagEefe je dozive včeraj popoldne veliko senzacijo. N'.i /a^rebako letališče ie namreč priletel povs pi nepričakovano iz Aten glavni Letalec polkovnik Lindberjrh b sve:n soprogo Na letališču je bj!o zbranih mnogo ra-l-.>v..-l:r [ev, k: pa uVo prišl; na bvoj račun, ker je Iaivlbansh i'iavil. «ia je utrujen \n da bi rad inr.1 mir. Tudi novinarji niso n$£ oni.iv I;. LindbeTgh 'n njegova soproga sta prenočila v ho'eln Esplanad danes Bta pa n.oi.i a >voj polet prot Dunaju, rz Aten do Zagreba ;e rabil Lindr+ereh šest rt r. — Zračna proga Amsterdam—Beograd— Kairo. \" • podjetje za zračni pro- " Klavne prione v kratkem podajanja zračjie zveze med Amsterdamom in Kairom, ki l»r vodila preko Reoirrada. — Nov grob. Davi je umrla na Hradčc-keg-a cesti ga. Katinka Biztlj, rojena Ja-ger stara BP let. Pokojnica je bila skrbna m - ti. ki Je dobro vzsr-iila šest otrok ka rada je podpirala drbrodelna in nacionalna društva. Posrreb bo v sredo ob 17. na pokopališče v stepanji vasi. Bodi ji lahka zemlja žalujočim svojcem naše iskreno sor žalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da N) večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj ie deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Narvišja temperatura je zna-šalp v ?*kop!ju vf, v Beogradu 16. v Spli*u 15. v Zagrebu in Sarajevu 13 v Lrubliani 11,2 v Mariboru 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o8.4. temperatura ie zna.-9ga 3 8. — Obesil se je. ker ga ie zapustila mlada vdova. V soboto zjutraj ee ja obesil v vasi Proeeniakovee Wjzu čakovoa fi5-»atni Ivan Mi^nar. I>a«i ran ie umrla žena in pozneje se ie zaljubil v mtedo vdove. Bil je eden rei.;bocatej<ših kmetov, obenem pa trgovec z vinom in mlada vdova mu ie obljubila, da ga bo vzela. Rila sta že zaročer aa. naenkrat se le na njena jjnbesefl ohladila, ker je na-Ua aafađtfa£a ln»bok« To je sta*eira Moina^ja potrlo da se ie napil jn obe^rl. — Tudi dr« VVejss umrL Y soboto hsq poročali o oretresljivf trasred-iji zncrebškecra zdravnika dT. Oskarja Weis6a in neeove žene Ljube, ki sta se zastrupila, /.ena je kmalu umrla, mož se je pa precej dolgo niiKdl v bolnici, a včeraj popoldne je tadi on izdihnil. Tako se mu m izpolnila zelja, da bosta z ženo skupaj pokopana- — Samomor nesrečne žene, v Tetovu m •je včeraj končala življenje vdova ^tevana VaAHnovica, mata treh nepre^krbljej^hotrok. r^ara 10 let V smrt jo je poffnaia beda. iz aL]Udl]aue _li Zakaj ne saore, *w*r so zagrozili? Citaii smo, ua bodo obiasu naozaaie vse vrtove v Ljubljani, ah so pravimo m pravočasno posestniki vrtov škropili svoje drevje proti mrčesom in zajeuaicem. ce kaj, je bila ta grožnja upravičena. Toda kaj pomaga grožnja, če je ne izpolnijo: Posestniki vrtov, ki sami škrope svoje drevje ter imajo poleg težkega dela tudi stroške, so brez pomoči proti zanikarnim sosedom, ki svojega drevja ne škrope in ne goje. Vsa. goiazen prihaja m se razle-tava preko o^raj na gojene vrtove ter že v kali, zarookih in kasneje v sadju uničuje vsak uspeh. Po Ljubljani je nekaj posestnik >v, ki se prav nič ne brigajo za svoje tire v je in gledajo le, da imajo za oko lepe poti med gredicanii, par cvetočih grmov ter par cvetnih gredic; vse drugo pa jim ni nič mar. Preko mej pa romajo z njih vrta cele armade uši, gosenic, hro-žčev in drugih napadalcev na sosedne vrtove ter tam uničujejo vse. Prosimo torej: primite zanikrne že za ušesa, ker jih sami ne smemo! Grožnja naj se v interesu javnosti resnično strogo izvrši! Posestnik. —lj Po delih jih bo^te spoznali. V »Slo-vencu< in družili v njegovo območje spa-dajočih listih beremo dan aa dnem, kako vzorno je zdaj organizirana skrb za reveže, koliko se «>tori za nje in kako polno cvete ljubezen do bližnjega. Toda tudj iu vid-jmo, da je t roba to gospodo presojati po delih, ker je v besedah velika. širokouSviii sp zna in trkati na prea, ko je pa treba res storit, dobro dek>. pozna samo svoj žep. Stari, onemoglj ljubljanski mestni reveži so dobivali pod prejšnj-'-nij občinskimi upravami vsaj skromno mesečno podporo, kakih oO Din, za božične in velikonočne praznike pa tud- nekaj kovačev, da je biJo vsaj za košček belega kruha. To pač ni mojj'oobremeniti milijonskega mestnega proračuna. Zdaj je pa gospod župan te itak beraške podpore kratkomalo odpravil, češ, da v mestni blagajni ni denarja. Pa vendar tudi tu ne bo držal znani rek: Bog je najprejse5 bi ustvaril brado. — Prizadeti. —lj Tako uničujejo skromno domače podjetništvo. S 1. aprilom je mestna občina zvišala trošarino na domače dalmatinsko cvetje od 5 par na 15 Din od kilograma. To pomeni praktčno kenec uva ž^tja domačega dalmatinskega cvetja v Ljubljano, ker je pač vsakomur jasno, da dalmatinsko cvetje še daleč ne more tekmovati z italijanskim in da ga nihče ne bo kupoval, pa naj bo naš idealizem še tako "velik, če se bo prodajalo po istih cenah kakor italijansko. Tako torej na eni strani uničujemo domačo podjetnost in odjedamo kruh marljivim. Siromašnim domačinom, ki so si z uvažanjemn in prodajo dalmatinskega cvei-ja služili skiomei, vsakdanji kruh, na drugi strani pa podpiramo zopet tujca, saj bo uvoz italijanskega cvetja v bodoče še mnogu večji, če naj obvelja ta ogromno zvišana mestna trošarina na dalmatinsko cvetje. Kaj res ni nikogar, ki bi v občinskem svetu povzdignil svoj glas za težko prizadete domačine, ki bojo ostali na cesti brez kruha, ko ne bodtj mogli več uvažati dalmatinskega cvetja? —lj Umrli so v Ljubljani od £6. marca do 1. aprila Višnei Angela, roj. Kušar, 33 let, žena uradnika G UZD, Alozetič Fran čiška, roj. Švarc, 87 let, zasebnica, Vidmar Jože. 72 let, posestnik, Cma vas, Gospodaric Josip, 77 let, nadsprevodnik drž. žel. v p., Zavodnik Ana. mati Katarina, 76 let. redovnica-uršulinka, Rant Terezija, roj Pšenica, 96 let, zasebnica, seber Franc, 72 let, tapetniški mojster in meščan. Verbič Štefan. 63 let, delavec v tiskarni. Mam Dušan, 27 let, uradnik KDE. V ljubljanski bolnici so umrli: Nessman Frančiška, roj Severkar, 57 let. postrežnica. Pečenko Ka-rol, 63 let, trgovec, Trbovc Alojzija. 1 leto. hči posestnika, Kršni vrh pri škocijanu. Sušnik Pavla, 37 let. zasebna uradnica. Dobrunje, Seljak Jakob. 49 let, čevljarski pomočnik, Dobračevo pii žireh, Ambrož Alojzija. 36 let. žena hišarja, Stari bor št pri Moravčah. Peternel Martin. 51 let. Žagar, Jesenice Friškovec Janko. 37 let ključavničarski pomočnik. Sotošek Ivan. 62 let. viakovodja drž. žel. v p.. Kunaver Janez, 75 let. župnik v p., Repnje. Palčar Marija. 32 let. žena mizarja. Vel. Mlačevo. Slezak Vlasta. 10 let. hči zasebnika. Zsr. Šiška. Verderber Ivan. 48 let. posestnik Zadrci pri Starem trgu. Krašovec Terezija, roj. žnidaršič 55 let. Dane. obč Start trg, Ahlin Katarina, 90 let delavka. Grosuplje. —lj Preprečevanje izgredov ob vpoklica rekrutov. Na osnovi členov 66 in 67 zakona 0 notranji upravi se zaradi preprečen ja pijančevanja m izgredov po vojaških rekru. tih odreja, da se v času cd 5. do 20. aprila t. 1. vojaškim vpoklicanesm v stalno kadersko službo v Ljubljani ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se boio kaznovali po določilih člena 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 500 Din, oziroma ob neplačilu denarne kazni v določenem roku z zaporom od 1 do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne o. aprila 1937. Upravnik policije: dr. Hacin —lj Žena v dobi niene odno$no klimakterija! Kai preživlja žena v lej dobi. ho predaval v okviru Spi. genskega, fonstva docent dr. Ivan Matko. ssi internega oidelka y Ljuhliani m Bjeei 8. aprila ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Predavanje pj namenjeno samo ženam, "ki nai bodo čim bole" poučene o dogo-Uiajih v 6vojem oFw»an;zmu počen ši od dobe s poln ena dozo revan ja pa do dobe ueahnjenja niiheve spolnost in plodnosti, marveč tudi motkemu spofu, Kajti pe dana^n^em stanju vede preživlja tudi moški spol neko vnsto mene ali klimakterija o katerem akiuelnem vprašanju bo v kratikem javno predaval docent dr. Ivan Matko. —Ij Celist Bogomir Leskov ie in pianistka Zora Z a rn i kova. dva odlična in o-izrva-na domača umetnika se predstavita drevi na& koncertni publilej ob 20. uri v veliki filharmon'čn; dvorani na samostojnem koncertu, ki obsega izključno le dela za čelo in klavir. Zastopani go skladatelji: Beethoven, Breval, Rih. Straus«;, De Falla ter Skrjabm in Ljadov v priredbi m tega svetovnega čeBata Pjatagorafcega. Spored obsega najlepše in na Jaran tmivejao sonate za čelo m klavir, pa tudi akladbe lažjega, melodijoznega in virtuoanega značaja. Vsak prijatelj glasbe bo prišel nocoj v pomi meri na svoj račun, spored Js najskronejše sestavljen, oba nastopajoča umetnika pa zaslužita vse nase zanimanje. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Pred. prodaja v knjigarni Glasbene Matice, od pol S. ure dalje pa v veži filharmonione druižbe. —lj Pevski zbori ljaNjam*dh srednji šol bodo imeli po odredbi ministrstva pro. svete v tekočem letu javni nastop v nedeljo 18. aprtta ob 10.30 uri v opernem gledališču. —lj Vzgojni večeri za starše, ki jih prt. reja >Pedagosko društvo v Ljubljani« pri-čno drevi na VI. deski osnovni šoli v Spod nji Šiški. Predava prof. V. Čopič o temi: -Bodočnost naše mladine«. Starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni! —lj Zobozdravnik dr. Rodosebegg zopet ordinira. —lj Poročila sta se v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Franc Orehek, pekovski mojster s Škofljice ter gdč. RCzika Adamič iz ugledne družine štoparjeve te Ponikve pri Dobrem polju. Obilo sreče! —lj Okraden grafolog. V nekam hotelu je ukradel tat grafologu Ivanu Rusu iz žepa. lian jato ustnico v kateri je imel gra-folog nad 1700 Din gotovine ter listek od garderobe na giavnean kolodvoru. —lj Vojne dobrovoljce m vse one, ki so poznah pokojnega Vitarnirja Jelenca, naprošamo, da se javijo v društveni pisarni, Frančiškanska ulica 10. med 18. in 19. uro zaradi nujno potrebnih informacij o njegovem zdravju pred vojno med njo in po nji. S reska organizacija vojnih dobro-voljcev v Ljubljani. —lj Rezervnim oficirjem članem ljubljanskega pododbora se naznanja, da se bo v kratkem lahko dovodio od Udruženja rezervnih oficirjev v Beogradu blago za oficirske uniforme. Kdor želi izkorisLiti to priliko naj se javi v društveni pisarni v torek 6. ali v petek 9. t. m. od pol 18. do pol 19. ure. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev Ljubljana. —lj Izlet v Bolgarijo. Jugcslovensko-bol-garska liga v Ljubljani priredi v mesecu maju 14 dnevno potovanje po bratski Bolgarija. Zaradi razgovora o potovanju vabi vse svoje člane, ki so se že prijavili in ki se zanimajo za to potovanje, da se zanesljivo udeleže razgovora, ki se bo vršil v lorek 6. aprila ob 20. v bivših restavracijskih prostorih >Zvezie c (.Kazina, pritličje, desno>. Kdor še ni član, se ob tej priliki lahko prijavi. —lj G. docent dr. Oskar Reya bo predaval v torek 6. t. m. v prirodoslovnom društvu o temi »Umetna klima«. Predavatelj bo govoril o klimi človeške obleke, razložil s klimatskega stališča prednost različnih oblek in blaga ter pojasnil tudi škodljivo stran nepravilnega oblačenja. Razložil bo kako vpliva krajevna lega stanovanja na klimatske občutke stanovalcev, in razložil znanstveni petmen kurjenja so»b. Končno bo govoril tudi o klimatskih prilikah posameznih ulic in sploh o klimatskih zahtevah, ki pridejo v poštev pri gradnji celih mest Predavanje se bo vršilo v mineraloški predavalnic univerze ob 18. uri. —lj Dolgi prsti povsed. Te dni je hdlo vlomljeno v spalnico Terezije Zore na Sv. Petra cesti 28. Tat je odnesel hranilno knjižico Banovinske hranilnice z vlogo 3000 Din. nekaj vredn-rstnih papirjev ter nekaj drugih malenkosti. Odvetnikov! vdovi Amaliji Kocmurjevi v VVolfovi ulici 6 je nekdo is kuttmje ukradel atato dvokrov. no žensko uro, vredno 600 Din. Neznan tat je odnesel mlekarju Vaaku Vovku celo posodo s 15 Utrl mleka m sicer na Resljevi cesti. Iz Celja —c Novi mojstri Pred izpitno komisijo pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Celju so napravili mojstrski izpit: mesarja Maks žumer iz Celja tn Jože Travni-kar s Tcharja pri Celju, pek Viktor Kajba iz Šoštanja ki krojačica Matilda Pleščeva z Ljub nega. Čestitamo! —c Čehoslovaki in naš Jadran. Jadranska straža v Celju priredi v zvezi z Jugosloven-ako-českoslovasko ligo in Ljudskim vseučiliščem drevi ob osmih v hsalnici meščanske šole predavanje o temi: »Cehoslovaki in naš Jadran«. Predaval bo docent ljubljanske univerze g. dr. Vladimir Murko. Glede na to. da obišče naš. Jadran letno nad 50.000 Cehoslovakov, ki imajo ob našem morju tudi svoje domove, jc potrebno, da se tudi širša javnost seznani 7 vzroki, ki vežejo brate Čehoslovakc z naiim morjem. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. To predavanje jc v istem času. ko se nahaja predsednik češkoslovaške republike g. dr. Edvard Beneš v naši prestolnici Zato bodi ta prireditev manifestacija Celja za še vedno veljavno geslo iz težki dni: »Zvestoba za zvestobo«. Vse narodno občinstvo jc vabljeno, da se udeleži tega predavanja in te manifestacije. —c S K Celje : ISSK Maribor 4 : 1 (0:0). V nedeljo Dopoldne je bila na Glaziji pred 500 gledalci odigrana zadnja podsavezna prvenstvena tekma v pomladanski sezoni med Celjem in Mariborom. Celje si ie s prepričevalno zmago priborilo 13 točk Isto število todk ima rudi Maribor, vendar pa ima Celje razliko golov 23 : 15 m Maribor 21 : 15. S tem se je Celje povzpelo na drugo mesto na mariborski tabeli m se kvalificiralo za finalne tekme. Tekma med Celjem in Mariborom je bila izredno živahna in zanimiva, v drugem polčasu pa se ie napetost še prav posebno stopnjevala. Celjani, ki niso n ogli nastopiti kompletni, ker dva igra'ca zaradi poškodb, ki sU jih dobila prod d ve mu tednoma pri tekmi z Ka-pi-dom v Mariboru, še nista mogla igran. Kljub temu pa ie enajstorica zaigrala dobro, kakor že dolgo ne. Izvajala je lepo termi!no igro z dobrimi kombinacijami ter je v startu in elanu znatno prekašala goste. Celjski napad se v prvem pob'asu ni mogel prav /najti pred golom, po odmoru pa je zaigral enotno in zelo odločno. Odlična je bila krilska vrsta, ki je pridno zalagala napad 1 žogami in krepko razdirala akcije gostov. Tudi ožja obramba se je uveljavila. Pri Mariboru so bile povezane vse formacije, sama napadalna vrsta je bila premehika in premalo požrtvovalna. Igra je bila izenačena samo prvih pet minut, potem pa je začelo Celje pritiskati in uprizarjati hitre m nevarne nan.ule Kliub lahni premoči pa ni uspelo Celiu rzrabiti niti ene i/med mnogih prilik. M^ogo sa je 00-kvaril nanad sani. ostalo pa je opravila nasprotna obramba. Po odmoru je postajal pritisk Celja vse huj^i Gostje so skušali skorai vso tekmo uveljavili z.iv'at valno taktiko, kar pa se iim ie bridko ma š'eva'n V 17. minuti odd^ ^anvč iz razdalje 30 metrov točno pred go!. Presinger II prevzame in pošlie žogo in neposredne bližine v mrežo. V 23. minuti prodre Gobec Ivan po precizni akciji Celja do gola in poviša med viharnim odobravanjem občinstva na 2 : 0. V 33 minuti diktira sodnik enajstmetrovko proti Mariboru in Presinger II zviša na 3 : 0. Za tri minute nato si ustvari Celje zrelo pozicijo in Ahtik pošlje žogo vollev v mrežo. Dve mimifi pred koncem zabije Tičar častni gol za Maribor iz enajstmetrovke. Sodil je g Lukežič i/ Ljubljane. Bil je objektiven, toda premah-strog in v drugem polčasu ni znal prepn čiti surovosti, s katerimi so se zlasti odlikovali gostje. Iz Maribora — Seja maribonikeKa mestn *woa. Za četrteik 6. aprila vO i&. ur: je sklicani IV. redna seja mar.boiakega mcv>L.je^a ta. Dnevni red je naslednji: 1. pjročilo predsedstva, 2. poročilo odsekov, 3. BHH tekoče zadeve Mestnih podjetij. Na tej se ji bodo mestni očetje sklepali o gradrji nove zasilne cerkve v magMalensk« m paed-mestju. _ Koruemoracija muribortdcih Sokolov. Meddruštvem odbor sokolskih drusU-v poziva članstvo vseh mariborskih sokolskih društev, da se obvezao udeleži nocojšnje komemoracije za pokojnim bratom dr. Piv kom. ki se bo vrš-la ob 20. uri v Narodnem domu. — Frosiava slovenskega pisatelja dr. .sor-hja. Mariborska kulturna druS.va prirede 19. t. m. v tukajšnjem gledališču častni večer odi.onemu slov niku in pisatelju d:, lvu 3 rhju ki do lega dne obhajal 60letni ž-vijenjska jmb:Uj. — Sodba za po^Uut^n umor. Senatna petorica v Mariboru je obhodila 27let-, trgovskega pomoč-iika Albmj. Koimana na dveletno robijo, ker je napadel poucijske&d, prLStava Alfonza Trojana m ga z bodalom hotel umoriti. O laspruvi smo obširno poročali. — Zopet nedelja občnih zborov. Cas občnih zbo:ov ae Dl ža kuncu. Včeraj so zOv-rovala se žudnja mariborsku društva, ua,-kar bo nastopilo zat:s;e ui r»e bo pričel intenzivno oaušUeno delovanj« .iov;h odborov. — Zopet Koledarski pod.-.aw/ \ Mariboru. Nedavno je Savez koltsaiskih uruslev 1 na svoji glavni skupščm razpusLii u. • borski kolesarji podzve2ii. Te ČQJi Jc a- . \ bila bivšu uprava obvestilo da H raz : pi-tikUče in vp-stavi prejšuje &uitvenosta- j nje. Zat^ je kol«_s.i:ak. podas-vez v Ma; . I beru sklical za IS. t, m. obem zbor. — Konevrtui \eter v maribor^k, m j;b -dališču Kakor agao ž- poročali, prirede I drevi v tukajšnjem gieJaližču Franja Bei-j not-Golob-va. piof. H. Gallat-ti in uia,i 1 ska plesalka Stue-nova samostojno certno akademijo. Imena teh umetudiov ; jamč.jo za lep urnet.uski užitek — JS pobegli'. To je v preteklem tednu že diugi ropal-ski napad v me^tni-m parku. Zato b. bik' prav, da posveča policija parku v n I urah se več pažnjo. Iz ŠkeSje Loke — Zabui&ki ovinek izginja. Me 1 USjop nejsim: ovinki na cesti Skotja Lr.ka ! Kranj, je bil gotovo on: pri staroznaui Cegnarjevi gostilni kje* je zakrivalo pp-; slopje docela vsak pogled vozačem. Nt ! kajkrat je prišlo tod do opa^nh aituacij pa je bila zato Cestvkrat izr;iž,una 2«. lj . da se oviuek TrraTtrani Kakoi m stu pri Ga^siLsl:em domu v žabnici napreduje seda; tudi ur-.vnavi ceste zolo h po. Staro Oegnarjevo hišo so podrl, m gospodar si je postavil novo zgi-ad»i. se-' veda od ceste dovolj umaknjeno cestišče pa je sedaj pridobilo toliko na | :n«-' sti, da je nevarnost karambolov zjnnn; j na na minimum. I Posta ni in ostani član I Vodnikove družbe! ■M JI wM aH al al J J ^7? "4 A LI LASI Beseda 50 par, davek posebej. Prekhci, izjave beseda Din 1.— davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prdožiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din NOVOSTI epe vzorce za puuiparce. sport-ie obleke- nud'. ceneno Presker. Sv Petra cesta 14^ 2 L. 'O > m > 1 (8 o N £ S - 8 I izredna prilika Umetno sušeni parketni odpad k poceni pri F. VZRTACKIKU VIa?#rykova cesta 23 17.11 »••»«»»••»•»»♦»•»•••••»•»••••» CEPLJENE TRTE enoletne, na američki podlagi. Muškat Kraljica vinograda, Mu-vat sopr Matbiae Jovana, Kraljica Jeleaveta tvrdke Vladi-slav Hirš! in 4fTig. Subotica,— ma aa zalogi S E V b R & komp„ Ljubljana Ki nave«Vnib yrs< slape d Hin "3 ©c Ou § 0 oi U S > O u 1 H SS 39 g i k s ■s C 0S P. «3 & s ve w o < pa s) < 3 0 3 to PS "O i 3 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din miz\rske<;a pomoi nika za pohištvo rab'm za takoj. Iv. Bitenc, m zar, uosposka 10 TRG0\ ski Pi^MOONlK posten. 18 let star. z dobrimi izpričevali, izu fen v trgovini t mešanim blagom, prosi za^ posli t ve v mestu al; na dežen. Naslov: Fonda Korbert. Bra-stovče. 979 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanji znesek 8 Din TRAPIST V BLOKU kg po 16 Dm Oskar Čeme, Sv. Petra c. 35. 14. h NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog brez prahu. KOKS. SUHA DRVA. L P O 6 AĆNIK Bohoričeva 5 — Telefon So—6!i SLAŠČIČARNO na prometnem kraju oddam pod ugodnimi pogoji v najem. — Ponudbe pod ^SLAŠČIČARNA" na upravo ^Slovenskega Naroda Pomlad prihaja 1 A. <$ E. Skaberne Ljubljanu Makulaturni papii proda uprava »Slovenskega Naroda^ L]nbl}ana9 Knafl}eva olles ^tev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljek, 5. aprila 1937. ?tev 76 Gluhonemi so igrali člani Društva gluhonemih iz Ljubljane so nastopili v soboto v Celju, včeraj pa v Mariboru Cele, 4. aprila Pred Aestjnij leti se je ue»'anovflo podpol no društvo gluhonemih v Ljubljani z namenom, fikrhetj in delovati na tem. oči pokazalo občinstvo B atovilnim obiskom prireditve v Narodnom đonra in vsestransko naklonjenostjo, da ima smisel in čut do teh revežev, ki jih n» moremo in ne smemo zapustiti. Zato je potrebno, da se imoviti sloji tcr '•azne korporacije pri podp-btvah dobrodelnih podpor čim večkrat ft]>omnijo na >Pod* pomo društvo gluhonemih v l ^ uhlja ni*. S tem pomagajo največjim revežem. Fred 100 leti je žive! na Dolenjskem mož. ki Bj jc, f>kcr dobro situiram, pri trgoval od URt. da je pr:£t«=xdil precej lepo premoženje, ki ga je zapustil gluhonemim na bivšem Kranjskem. To jc bij ribniški dekan Holz-apfe.l. Njegova zapuščhna. katero so šc drugi blagj !jiida deželna vlada na Kranjskem leta L900 zgradila lepo poslopie v Ljubljani ob Zaloški re**ri, ki naj hi ftbržilo izobrazbi c!n-boTjc-mih otrok na hivSem Kranjskem. 7. ome*iienjm dobrodelnim kapitalom ?o go-ppodarrli arifstokratj tedanje dežolmr vlade, nčttelistvo pa je plačevala dežela Kranjska. Slovenci «mo dobiti torei pred 37 leti prvi tak popolnoma slovenski zavod. Med *v**ovno pojno pa je ta atr^tokratska soK- dateska /a\od zaprla in spremenila v kužno bolnico eivoje vrsle ter gotovo tudi glavnico, ki ie bila namenjena za vzdrževanje zavoda. ;»orab>!a v vojne ©vrhe. Po prevra* tu. ko smo se z»'diidi. je pa prevze'a i'i-goslovenska država zavod v «vojo oskri>o. Sedaj, ko smo Slovenci združenj v drav* ski banovim, re pa ta zavod za nas mnogo premaih«*n. ker m bil zgrajen za stvianji teritorij. Gluhoneme otroke na bivšem Štajerskem jp v bivši Avstriji sprejemala gluhonem niča v Gradca — a ne vse — |e neka; so jih sprejeli vsako Ido v ta zavod, kjer jih je nenas' t ni vseinmiški moloh požrl za \>** čase in iih z le nemško ivobrazbo iztrgal iz rok domačine* ter udinjal v nemški obrti, ko Jer >o moralj ti pridni delave] služiti le hijen. Istofako so se izgubil; otrooj slovenskih staršev na bivšem Koroškem in «*e našemu narodu odtujili, ker so jih na zavodu za gluhoneme v Celovcu jx>polnoma germani- zirali. Le v Gorici je bil na tamoinj) gluhonem* nic.: oddelek, kjer so se vzgajali slovenski otroci v materinem jeziku. Dravska banovina ie sedaj tako prostrana in ima toliko gluhonemih revežev, ki ne pridejo do prepotrebne šolske izobrazs be, da je skrajni čas, da se gluhonemnica v Ljubljani primerno razširi — še bolje bi pa bilo, če bj se osnoval tak zavod v Ma-rilioru. Merodajni faktorji naj na podlagi statističnih podatkov skrbe in v Beogradu toliko Časa delujejo na tem. da se ne-lostatek popravi in reši toliko nesrečnih — lahko rečem — najboljših otrok. J. A. V MARIBORU Včeraj popoldne je bila v mariborskem gledališču svojevrstna prireditev. Posetili 5»o nas člani Društva gluhonemih iz LJubljane, ki so pokazali uspehe pouka gluho-nomih. Gledališke je bilo docela zasedeno. Uvodne besede je govoril gluhonemi g. C. Sitar, ki je prikazal trpljenje najbednejših članov človečke družbe. Prireditev naj bi bila iskrena prošnja do človekoljubnih src, da odpomorejo t<*m trpinom, ki si prav tako žele izobrazbe in ki imajo tudi vso pravico do življenja, ssa.j so tudi oni člani človeške družbe, naši državljani. V Jugoslaviji je 25.000 gjuibri nemih, za njihovo izobrazbo pa skrbe samo štirje zavodi, v Ljubljani, Zagrebu. Beogradu in Jagodini. Zato trkajo ti sočutja vredni trpini na sr. ca odgovornih ćiniteljev. da u važu jejo njihove težnje fa-j razširijo ljubljansko gluho-nemnflco ali pa zarade še drugi zavod za gluhoneme. To je bil tudi namen včerajšnje pn redit ve. ki je napravila na vse gledalce zelo gl-bok vtis. Gluhonemi .«» zelo dobro odig-rali dve enodejanki. pri katerih je bilo opaziti velike uspehe sodobne pedagogike, ki pola.goma ali vztrajno daje rajvečjim trpinom dar govora Naj ne bodo njihove upravičene prošnje zaman! Dogodki v opernem gledališču Gostovanje J. Križaj a, Anite Mezetovc ln Omladinskoga gledališča iz Zagreba Ljubljana 5. aprila. Josip Križaj jc po daljši dobi trikrat zapored gostoval. Posluša1 sem ga v r-arrr kmetskoga bogataša Marka v Gotov-cevi vedno bolj priljubljeni komični opoi »Ero r enega sveta«. Partiio ic pri nas kreira! Betetto, a na krstni premieri v Zagrebu Križaj. Zanimivo je bilo obe kreaciji primerjati. Ove umetniški individualiteti. Betetto, izrazit liričen bas z doslednim uveljaviienjem lepote v petju, se drži strogo stila komične opere, .rato izraža svojega Marka kot bahatega, ponosnega« vendar dohrodušnega in zlasti poredno šegavega moža in očeta. Križaj, i/razir dramatičen bas, daje Marka kot trdega, ošabnega, vase zaljubljenega kmeta, pristno £rčo Dinarstkega pogorja, ki ne odneha i7lepa. Dasi je Ruža Luiza Petelinova imenitno prevedla krasni >\. Begovićcv tekst, razkošno bogat narodnih poetičnih rekel in prispodob, se je vendar v Križa-levern originalnem podajanju partije uveljavila lepota hrvatskega librerta seveda močneje, ker neposredno. Kakor jc Betetto mojster in v/glednik v jasni vokal i/aciji in do sadnje besede razumljivega izgovora-vokalizira tudi Križaj odlično, tako da smo lepoto in šaljivost besedila resnično uživati. Tako smo gledali dva zanimiva Marka Hrvata v dveh svojakib koncepcijah dveh Slovencev, ki ju imamo radi. To je dokazal tudi sprejem, ki ga je bil deležen Križaj na vseh treh večerih svojega gostovanja. Glas mu zveni mogočno, sočno vedno prijetno in inipo/antnost njegove zunanje pojave se lepi) sklada / močjo njegove kreacije. V soboto zvečer smo po dolgem času slišali zopet enkrat našo ljubo rojakinjo A n i-t o M e / c t o v o. ki n.im ic nedavno s svojim petjem delala čast na Dunaju v Mun-chenu in Salzbur^u ter ic posebno priliub-Ije-n član opere v Beogradu. Nastopila je v partiji Mirni Puccinijeve »La Bohčmc« kakor pred leti kot začetnica in seveda pokazala to pot velikanski napredek v petju in še posebej v igri. Moje prepričanje je. da je Me/ctova še j vedno v razvoju in da še ni dosegla višine, ki jo prav gotovo doseže z dozoretjem svoje pevske umetnosti in pa svojega čustvenega življenja. Njen tako prijetni, temno /abarvani. paštozni. gosti žametasti glas. tehnične odlike njenega skrbno i/oblikovanega petja, iskrena čustvenost v izrazih in mimiki, toplina in pristnost njene igre pa dajejo žc danes njenim krcaciiam velik čar in pri publiki močan vtisk Mladost in zvi-nanja prikupnost, nedclana naivnost, na-! turna preprostost in slepi nagon v iskanju ljubezenske sreče označujejo njeno Mirni. Zcla jc mnogo priznanja in ostavila vtisk najresnejc stremeče, i/redno sposobne in simpatične pevke. V C»ostiču jc imelu izvrstnega partnerja, ki jc v igri zopet pokazat velik napredek, ima v srednji legi svojega glasu največje odlike in se v višinah — vzlie kvarnemu vplivu sedanjega deževnega vremena — čeprav ne brc/ napora rmagovito uveljavlja. Ponavljam pa in v/trajam: vce nam jc lepota kakor sila. lepše nam ic umirjeni, neprisiljeno petje kakor imponiranjc z dinamiko! Včeraj dopoldne pa smo poslušali srčka-no mladinsko opereto » treh dejanjih »Pekov M i š k o« po besedilu dijaka Norb Ncugcbaucr ja in 7 glasbo dijaka Milana A s i ća ter v režiji dijaka Viktorja Lelja-ka Gostovalo ie mladinsko gledališče iz Zagre-ba in nam prineslo najprijetnejše presenečenje Igrajo in po jo skorai sami dijaki srednjih in učenci osnovnih šol. dečki in deklice, živahen in spreten dirigent je sam komponist, le dve osebi peka in njegovo ženo. igrata odrasla, gg los. Rutic in H. Lbrić-FHić. Junak operete pa jc mali Branko Ptičar. Kako nam ta deček poje. govori in igra pekovskega vajenca, siroto Miška, je naravnost neverjetno in čudovito. Tu ste videli jedva šc sledove diletantizma; v celoti je mali Ptičar podal dovršeno kreacijo. Čeprav je partija velika, jo zmaguje odlično, čeprav jc partija pisana včasih previsoko, premaguje višine kakor rutini-ran pevec. Skratka. Branko Ptičar jc izreden pevski in igralski talent. Prejel je og-omno aplavza in več darov ter je brez dvoma danes v ustih vseh neštetih otrok in staršev, ki so ga upravičeno občudovali. Po zaključni predstavi ic zaklical: "Na svidenje!« Če se gostovanje res ponovi, opozarjam vso deco in vse starše v mestu in v okolici: ne zamudite reprize! Videli in slišali boste predstavo za mladino, kakršne na našem odru še ni bilo! A tudi vsi ostali dijaki in učenci so bili v svojih ulogah ter v vseh ansamblskih prizorih prav dobri. Dejanje je potekalo vseskozi gladko in naravno ter ostavilo vtisk popolnega doživetja. Besedilo jc zabavno, logično, naravno razvijano in v zaključku etično, vzgojno, (»lasba je kajpak eklektič-na. mestoma naslonjena na ljudsko popevko, a zelo prijetna, melodična, ritmično pisana in prav živahna. Instrumentacija M. Kasovića-Cvijiča jc zelo spretna in prikupna. Režija je prav srečna, inscenacija lepa, a oprema, dečki in deklice z dvema odraslima v krasnih, slikovitih hrvatskih nošah. 1/redno prijetna. Nabito r*0'"0 operno c'edališčc gotovo žc dolgo ni imelo toliko navdušene publike med mladino in starino, ki bi odhajala po predstavi tako polno zadovolina kakor včeraj. (*'-c lc mogoče, naj se torej gostovanje ponovi Zaradi hrvatskega besedila operete pa bi ne bilo napak, ako bi mladini kdo pred predstavo na kratko m šaljivo povedal vsebino dogodkov. Ali pa jo povejte v dnevnikih! Snoč! smo imeli predstavo češke J. Beneševe operete »Pod to g o r o zeleno...« V gledališču, ki je bdo dobro obiskano, je vladala velika zadovol jno*»t, ki sc je izražala z neprestanimi aplavzi solistom. Na šufleraki kabini se je v obročku lučk svetila številka 25. a bilieterji so razdajali bre/placno valček "Rad bi imel tvoj foto«r. Občinstvo se je \io< »vinskim 12. majom ne dobiš vee v I/wdomi podtenegra stanovanja niti kotička, od koder bi lahko gledal slavnosten sprevod ob kronanju kra Ija Jurija VI. Sedeži in stojišča na tribunah, pri oknih, na balkonih in na strehah hiš. koder ?c bo pomikal sprevod, ao Že davno razprodani. I^judje so plačali isa nje nad 1,500.000 funtov štertingov. Za eno dobrn stojišče pred parlamentom in Weat-minstrsko opatijo so plačevali po 20 do 5o funtov šterlingrov, za dobro mesto pri oknu pa 10 funtov. Koliko so wwhlWH pri tem še posredovalci, ki ao prodajah sedeže in stojišča iz dnig«t tretje, Četrte in tudi pete roke. si lahko mislimo. Podjetni hotelirji so dali napraviti tribune na strehah in ljudje so se kar trgali za sedeže po 15 funtov šterlingov. Bogati inoz^moi. ki si lahko najamejo celo vilo ali hišo so plačali po 1.500 do 2.500 funtov najemnin**. Dva ha Ikon a baš nasproti Westmtnstrske opatije sta šla po 900 fantov. Nekateri bogati Američani so si zagotovili kar po več mest. da bodo lahko gledali slavnostno povorko na raznih krajih. Za najslahše mesto pri oknu. od koder se bo videla povorka le za silo. se plača 5r> vedno 3 do 5 funtov. Madžarski pedagog dr. Pavel Gaspai, 8MuB\jea«m«^i 1^ tfW*f»-- JJvgr't — ili ul'UgUl n:c.-L pisun.nv> anketo o iciii, Kakšen iiuj Di t>d pu mnenju siuueniot ui si-uueiit-K itteaien profesor. Anketa &c je ru^vijaia lovnu i»«> piavnm tajiitv .1 ^lu.-N^vaJija 111 pioicsoiji niso imeli me. ,-..jma o nji. Dr. daspar je prišel po uogovoiu z lavnateljcm tega ali onega i^avovia. V j>t>lo, Kjer je lazdeiil med dijaKe vprašiilne poie. Dijakom 111 Diio treba napisati na pou> imen, temveč samo razred, stai'ost ui ime sole. Dobili so zagotovilo, da vpraša Ine p* »le ne pridejo v roke profesorjem. In tako so lahko brez strahu povedali svoje mnenje. Vprašalne pole, na katere so se dijaki pomotoma ;iii v preveliki vnemi podpianU, sw, \m bile celo v-rnjene. — Ko sem začel svojo akcijo, je dejal dr. Gaspar. smo bili pedagogi mnenja, :ia bodo dijaki porabili to priliko in poveuali svoje odklonilne nazore c nep.-ilju-ljenih profesorjih ter ustvaiili tak idea'.co. tip pio fesorja. ki bo zelo daieč od na:';ih predstav o modernem pedagogu. Moram pa priznati, da sem doživel bas v tem pogledu r..» ;-vtčje in obenem najo-ijetnejs s presenečenje 95Tr dijakov ji je želelo tak tip profesorja, kakršnega vidimo moderni i gogi najraje za katedmm. Kaj si žeie dijaki od svojih profesorjev? Evo nekaj r-.-zračilnejših odgovorov: — Profesor naj ne hrdi v solr, malemar-no oblečen. Svoje rodntaske ski-bi naj pusti doma. — Profesor naj ne ukazuje, temveč svt -tuje. Ko vstopi v začetku ure v razred, naj ?e smehlja. — če pridemo k profesorju meti odmorom, želimo, da bi ga lahko vprašali tudi F.ij takega, kar se ne nanaša neposredno pa šolo. i->ijaki želimo, cia bi bil lutu poti -pezijiv ter poalusal tudi nase zasebne zelje i.c ua iicis kratkomalo zavfrte, ic.s, ziaaj iiua.ni cnimor tudi jax- — Profesor bodi .-drog, totla vedno pravilni. Seveda pi nt' wbqm btti tiran. Kes je, da znamo «lijaki profesorja razjeziti, toda krivda pade tndi rumj. Pttateeoc naj ne bo slabič, kajti take pr»»tesoije zaniču- jemo. — Profesor za katedrom ne sme biti vzvišen uradnik. O, ko bi nas razumel! Mi smo mladi in imamo več temperamenta. ! Za to nas ne sme kaznovati. Naj nas profesor rajši tepe, samo da se nam ne posmehuje. Nikoli m nam ne sme posmehovati, kajti zaušnice svojih očetov prenašamo mnogo lažje nego posmehovanje profesorjev. Dijak prvega razreda je odgovoril: Po mojem mnenju je zelo lahko biti dober profesor. Naj bo prijazen in potrpežljiv, pa b<> ve v redu. Dijak neke podeželske irimnazije pravi! Dober profesor je tisti, ki ne daje vedno prednosti dijakinjam. Dekleta imajo iste pravice kakor mi in zato bi morali profesorji ravnati z njimi enako kakor z nami. Študentke srednjih šol «d žele skoraj bres izjeme mlade profesorirc. Starejše profesor-.«-e /lasti stare device, nimajo za mlada dekleta ir-Nmcga raTumevan 'i Pro-fesorirn hodi mlada., strop-a in pravična. Prednosti naj ne daje nohenemu dekletu, če ji je na niej kaj posebno všeč recimo lasie. oči. obraz aM obleka Neka la-letm deklica je napisala- Vem. da ni^em nobena svetovna lepot iea in pri r»ra vi lena «!em na to. i'a z.*ipusti to Vdove ▼ mojem !?;-pričevali!. 75 žen je premalo Kralji niimajo vedno lahkega in prijetnega življenja, KlaaU če h če jo biti med svojimi podložni ki priljubljeni. Tako se kralj plemena Yor*uba, živečega na jugozapadni obali Afrike ne sme zadovoljiti s ■svojo uaodO, ker ima samo T."> žen. Njegovo pleme namreč ni zadovoljno, da ima krajj sinmo 7.5 žen in da j*h noče imeti še več. Pravijo, da je 75 žen premalo za tako visekega pski, odgovarjajoč 15. meridijanu vzhodno od Greerv wicha Ta čas jc uveden v vseh evropakih državah, ležečih v pasu na obeh str tega meridijana. To ao Norvtška. ftvadi Danska. Nemčija, Litva, Poljska, Ceško-elovažlca-, Madžarska, Avsstrija, svica. 11 1-Mja. Jugoslavija in Albanija. Ob obeh at ra neh toga pasu s srednjeevropskim t. asom imamo pa dotama države z enotnim Val nocrvcrapsklm deloma, pa z zapadnoevrr< • p -skim čaaam. Kazalo hi torej, da je n litev' evropskih držav po enotnem čaam dokaj enostavna, v resnici pa imamo na vzhodu m na zapadu Rvrope različne kOaa« prlkacije. Tako velj.i vzhodnoevropska čas za Finiako E»too«kr> !n Lj.:vo, potem j^a zopet za lUmaomijo. Bolgarijo. Grčijo m Turčijo. Nasprotno je pa uvedla Rus j 1 čeprav gre raea-klijan vzhodnoevnrf^ke^ t čaaa preko L^mngrada, na vs« •> evropskem ozemlju poseben moško vsi c 1 čas. Dvedaa ga je zato, ker bi nastale pri veljavnosti srednjeevropskega časa v krajih vzbodtoo od Moskve velike ^' r meri a pravim krajevnim ča.-*>m, tako da hd morali delati po pisarnah deloma rei kiča. dr>čim hi imeh v prostem ča.«Bu .-oe. Tudi Holandija je uvedla svnj poseben amsterdamski čas iz podobnih razlag*.. Zapacmoevropakega časa se drže \ Irska, Francija, Belgija. Španija in Por*u galska. Izvzemsd sLodnji dve. imajo vse te države poleti takozvan poletni čas, p mak-njen za eno uro naprej. Poletni čas imajo tujcii na Holandskesm. MODEREN ZAKON Ženica, Če me boš še kdaj zmerjala, da sem slabo umil posodo, poberem svoje stvari in se vrnem k očetu. Paul Hilso: •Mol V V# masceva lec Roman Dekle se še ni bilo zavedlo, ko so prispeli do bolnice. BiH je kratko pojasni! službujočemu zdravniku, kaj se je zgodilo, plačal je mal prispevek in onesveščeaio dekle so odnesli v bolnico. III. — V Idub. Bili Morran je zopet sedel v avtomobilu in se peljal v klub. Bil je goboko zamišljen. Nekaj se je bilo zgodilo, česar ni mogel razumeti. Bilo je jasno, da je prejšnje noči tiik pred polnočjo vstopila v hišo v Whalstreetu 18. Ali je bila to ona? Bili bi bil prisegel, da je bila ona. Ckipejala se je tudi iz Carl-tona s Harrisom in baš iz Harrisovega avtomobila je izstopila, predno je smuknila v hišo. Razmišljal je in razmišljal- ne da bi našel zadovoljiv odgovor na vprašanje, ki ga je vedno bolj mučilo. Kar se je ustavil avto pred njegovim klubom. Bil je čas obeda. Morran je naročil obed m ta Čas, ko je čakal, je hitro prebiral jutranje liste. Kar se je zdrznil. Kakor vkopan je obsedel z novinami v rokah. Tako jc sedel nekaj časa ves presenečen, potem je pa jel hitro čitati. Velike naslovne čr$ce so mu bile v oči. -Zagoneten umor. Danes okrog polnoči so našli v avtomobilu st. 108.845 umorjenega neznanega moža. Bodalo ga je zadelo v srce in mu hipoma ugasnilo življenje. Umor je bil odkrit tri minute pred polnočjo.« BiH se je zdrznil, ko je prečita! številko avtomobila. Bila je številka, ki si jo je bil zapomnil prejšnji večer. In baš okrog polnoči. Bili se je zopet hitro skloni! nad novine in čital dalje: »Umor je odkril v Londonu dobro znani in ugledni gost, japonski princ Le Ji-ng na poti iz svojega, kluba. Navzlic pozni uri se je zbralo okrog avtomobila mnogo radovednežev, predno je prišla policija. Da bi preprečila \mešavanje množice, je pozvala policija princa Le Jinga, naj ji sledi na komisarijat in pojasni zadevo podrobneje. Dragega gosta je sprejel na policiji sam ravnatelj Rum s. Ko 510 truplo pregledali in je policijski zdravnik ugotovil vzrok smrti, je bilo truplo, odpeljano v mrtvašnico.« Sledilo je zasliševanje. Šofer je izpovedal: »T*išem se Moley in danes sem vozil kakor že prej često z avtom številka 108.845. Čakal sem ori Piccadill.v, k;er so me okrog osmih poklicali k hotelu Carltonu. Tam sta vstopila dama in gospod. Bfo mi je nai oceno voziti po londonski okolici, dokler ne dobim novih navodil. Storil sem tako in vozil do po! dvanajstih- ko mi je mlada dama na-1 nkrat naročila odpeljati nazaj k palači milijonar ia Harrisa v Bondstreetu. Ustavil sem se pred palačo. Gospod je izstopi! in mi naročil, naj počakam. OcTš:d je v palačo, čez nekaj minut se je pa vrnil, skoraj pritekel je m hitro stkočil v avto. Na vprašanje policajskega komisarja, ali je prepričan, da se je vrnil isti mož, ki jc bil izstopil rz avt anobra, je šifer odgoivoril: — Zli se mi. toda prepričan o tem nisem. BUa je tema tako, da bi ne mogc! priseči, da je bil isti. — No, skozi govorilno cev mi je bilo potem naročeno, naj odpeljem na VVhalstreet 18. Ko sem tam ustavi!, je skočila iz avtomobila mlada dama m mi precej zasopla zaklicala- naj se vrnem nazaj v Bondstreet, sama je pa izginila v vežo. Storil sem tako in ko sem voail nazaj, sem opazil nekega gospo'ia, kako stoji in mi maha s palico v znak, naj ustavim. Bil je tale gospod .. - - Pokazal je na princa Le Jinga. — Ustavil sem, tale gospod je odprl vratca avtomobila in jel govoriti. Kar sem zasisal prestrašen krik. Skočil sem na ulico, kjer je sta! ta gospod in kazal s paHco v avto. In že sem zagledal — mrliča. Tedaj je pa policijski komisar vprašal: — Ali ste opazili na mrliču kaj posebnega? Videl sem mimogrede nož ali bodalo, opazil sem pa tudi, da je bil mrličev ovratnik odpet- kakor da je počiL Nehote je BiH Morran neha! čitati in v mislih si je ponovil dogodke prejšnjega večera. Res je bilo okrog osmih, ko sta Harris in lepo dekle < d ha jala iz restavracije in tik pred polnočjo ju je zopet videl, ko je dekle izstopilo iz avtomobila v VVhastreetu 18. Cas se je ujemal, ker se je dobro spominjal, da se je sam vrnil domov kakih deset minut po polnoči. Bili je zopet vzel novine in čital: Prinčeva izpoved: Za hip je videl pred seboj elegantnega Japonca, princa Le Jinga, s katerim se je večkrat sestal v družbi, ne da bi se pobliže seznani! z njim. potem je pa jel citati: Vrnil sem se v svoj klub in skleni! oditi domov peš, ko se mi je zazdelo, da viiim v avtomobilu, vozečem proti meni svojega dobrega prijatelja Harrisa. Zopet je začutil Bili, kako ga je prešinilo silno začudenje. Princ jc torej mislil« da vidi v avtomobilu milijonarja. Čudno naključje, da se je obema zdelo, da vidita istega moža, a novine so pisale neznanec.... Bili je hitro čital dalje: Ker sem bil prepričan, da je to Ilarris, sem po kimal šoferju, naj ustavi. Stopil sem k avtomobilu, da bi pozdravil svojega prijatelja. Komaj sem odprl vrata, sem pa opazil, da sem se zmotil. V avtomobilu ni sedel Harris, temveč meni povsem neznan mož. Zato sem se hotel baš opravičiti in stopiti nazaj, ko sem opazil, da mu štrli iz prsi čuden predmet Crejuje Joarp Zupančič — Trn »Narodno tiskarno* Fran Jena — Za upravo to tnaeratni del Usta Oton Chrtstot. — Val v Ljubljani.