PoHbIm |Uiafl s Leto XIL, štev. 140 Ljubljana, sobota 20. junija l9Ji Cena 2 Din Upravmdtvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teiefoa it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova nL 1 — TeL 3492 io 3492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta it 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocecova ulica it 2 — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana it 11.842. Praha čisio 78.180. Wteo it 105.241. 25-— om. 40.— Din. Uroduaživo; Knafljeva ofcca 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3121 r Aleksandrova cesta 13. Te* lefon it 2440 (ponoči 2582). Cdfe: Kocenova oL & Tete! it 190. vračajo. — * - TaCTTtL Ogksipo Nemška akcija za moratorij _______evropskih in ameriških državnikov — Nemška demarša v Parizu — Povabilo nemških državnikov v Pariz ? Berila, 19. junija. ndon in Pariz. Tudi Henderson se bo na poti v Berlin nstavil v Parizu, oficijelno sicer z namenom, da si ogleda kolonijalno razstavo, vendar pa ni dvoma, da bo ob tej priliki imel razgovore s pariškimi državniki o nemških ukrepih, ki .jih je v zadevi reparacij pričakovati v bližnjem času. V Parizu eo neposredni angleško - nemški stiki zbudili, kakor znano, precej nerazpo-loženja in ako bo Henderson pred posetom v Berlinu obiskal Pariz, bo brezdvomno namen tega obiska odstranitev tega nerazpo-loženja. Po mnenju tukajSnjih političnih krogov Ivi na dnevnem redu razgovorov v Berlinu brez dvoma tudi vprašanje razorožitvene konference, ki je za angleško vlado posebne važnosti. Program pripravljalnih repa-!*acijskih pogajanj je sedaj že določen. V prihodnjem tednu se bodo pričeli interni 'razgovori med nemško vlado in poslaniki ■pri državah upnicah, istočasno bo imel ameriški zakladni tajnik posvetovanja v Londonu tn Parizu, ki mn bodo sledili po-seti ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona v Londonu in Parizu, poset Hendersona v Parizu, berlinski razgovori z Macdonaldom in Hendersonom in 21. julija prihod Stimsona v Berlin. V kolikor bo med tem časa, se bodo vršile priprav« za nemški transfermoratorij, ki naj bi se proglasil e 15. avgustom. Pariz, 19. junija s. »Journal« poroča iz Berlina, da bo izvrSTla državna vlada prve dni prihodnjega tedna dalekosežno demar-šo v Parizu. Ta korak je postal potreben, ker bo mogoče nemški načrt znižanja re-paracijskih plačil izvesti samo s podporo New Yorka. Nemški načrt temelji na ukinitvi reparacijskih plačil tn plačil vojnih dolgov za dobo treh do petih let in zahteva določitev nove tabele za odplačevanje in novega izračuna obresti za nemške in zavezniške dolgove. Morda bo nemška vlada že v kratkem izjavila, da bo transfero svojih reparacijskih plačil takoj suspendirala. Berlin, 19. junija s. Glede francoskih vesti o vprašanju, aH bi ne bilo mogoče uporabiti chequerske metode tudi pri ureditvi nemško-francoskih odnošajev, poroča »Berliner Tageblatt«, da ne odkriva nobene tajnosti, če objavi, da se je o vprašanju srečanja nemških in francoskih državnikov v zadnjem času tudi v Berlinu precej razpravljalo. Zelo razveseljiva pobuda za tako srečanje je izšla iz Pariza in skoraj ni nobenega dvoma, da bi se državna vlada vabilu ne odzvala z zadoščenjem. Berlin, 19. junija AA. Tukajšnji politični krogi z velikim zadovoljstvom pozdravljajo predlog pariškega lista »Oeuvre«, naj francoski ministri povabijo nemške državnike na konferenco v Pariz. London, 19. junij s. Iz neposredne okolice ministrskega predsednika se energično demantirajo vesti, da bi bila vlada povabila zakladnega tajnika Mellona, naj bi prišel zaradi razmotrivanja revizije vojnih dolgov v Anglijo. Obenem se zatrjuje, da angleška vlada ni poslala nobenega vabila ali kakršnegakoli drugačnega sporočila v Washington, da naj bi se o tem ali kakem drugem vprašanju razpravljalo. London, 19. junija, g. Državnega tajnika Stimsona pričakujejo za konec prihodnjega tedna v Londonu. Kakor trdijo, ni pričakovati, da bi Amerika dala kakršnokoli pobudo v vprašanju vojnih dolgov. Po »Daily Telegraphu« se je ministrski predsednik Macdonald omejil na to, da je obrazložil ameriškemu zakladnemu tajniku težave države. Mellon je baje precej jasno izrazil, da nima nobenega pooblastila za morebitna pogajanja z evropskimi državami Berlin, 19. junija, č. »Vorw&rts< poroča, da bosta Henderson in Macdonald po svojem obisku v Berlinu posetHa tudi Dunaj in se udeležila kongresa n. internacionala Na Dunaju ju pričakujejo okrog 20. julija. Pretep v furinškem deželnem zboru Spopad med narodnim! socialisti in socialnimi demokrati —■ Izgredi v draždanskem občinskem svetu Berlin 19. junija g. V tnrinšfrem deželnem zboru so se danes odigrali burni prizori. Pri debati o komunističnem predlogu za razpust deželnega zbora je prišlo med govorom nekega narodnega socialista do pretepa med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Padali so razni medklici in psovke, dokler ni neki narodni socijalist od zadaj udaril socialnodemokratskega tovariša. da se je zgrudil na tla. To je bil znak za splošen pretep, ki je trajal več minut. Žele prizadevanju poslancev centruma se je posrečilo napraviti red. Povzročitelj in- cidentov le bil za 20 dni Izključen ed sei deželnega zbora. V Dresdenu je prišlo do bttrnfh prizorov na seji mestnega občinskega sveta, ker je neki komunistični mestni svetnik zaklical pristašem centruma: »Vaše prekleto krščanstvo!« Pri vseh ostalih strankah je ta vzklik dvignil vihar ogorčenja in tudi obiskovalci tribun so se vmešali v prerekanje. Na tribunah ie morala napraviti red policija z orožjem v rokah. Nekega uradnika je množica potolkla na tla. Dvorana se je šele pomirila, ko so zastopniki vseh strank odšli iz nie. Brezuspešna pogajanja v Rimu Za enkrat med Vatikanom in italijansko vlado še n! prišlo do nikakega zbližan ja Rim. 19 tunffe i Razmerje ▼ sporo med fašizmom in Vatikanom je še vedno napeto. Kakor 'e razvidno iz uradnega komunikeja v >Osservčitore Romano«, ki bo izšel jutri, ni bil niti dosežen sporazum, temveč celo ni bik) mogoče pričeti nikakršnih službenih pogajanj. Vatikansko glasilo se je odlečilo za ta demanti predvsem glede na govorice, k; krožijo v inozemstvu, da je zavzel Vati- Imenovanje francoskega podanika v Moskvi Pariz, 19. junija. AA. Poročajo, da so ponudili mesto francoskega poslanika v Moskvi bivšemu ministru in sedanjemu se* na tar ju Demonzieju, kd se je zadnje čase zelo trudil za obnovitev francosko« ruskih trgovskih odnošajev. Francosiki politični krogi menijo, da bo to imenovanje napra« vilo na rusko vlado ugoden vtis. Demonzie je zaprosil za nekaj dni pomisleka. Skoro 600 žrtev »St. Philibertacc Pariz, 19. junija, s. Po ugotovitvah magb strata v Nantesu je število smrtnih žrtev pri katastrofi »San Philiberta* že prekora* čilo 500, pri čemer pa niso računani otro» ci in posadka, ki so našli tudi smrt v vas lovih. S temi vred je računati, da znaša ce* lokupno število žrtev 550 do 580 oseb. Reševanje podmornice »Natrtilus« London, 19. junija s. Listi objavljajo izjavo washingtonskega mornariškega de-partementa, ki zatrjuje, da vleče bojna ladja »Wyoming« podmornico »Nautilus« po zelo viharnem morju. Podmornica je izgubila periskop s krova in posadka v podmornici ne more gledati po morju. kan ▼ tem težkem spornem vprašanju pomirljivo stališče. Na drugi strani priznava, da le Vatikan izročil preteklo soboto italijanski vladi noto na katero pa doslej ni dobil odgovora. Iz komunikeja je končno razvidno, da živahna izmeniava not med Vatikanom in Kvirinalom ni privedla do zb'ižanja in da ie spor še vedno zelo pereč. S3na neurja v Nemčiji Berlin, 19. junija, AA. V sredo je bil ▼ Nemčiji najbolj vroč dan letošnjega leta, včeraj ponoči pa so divjale nad Berlinom hude nevihte. Povzročile so ogromno ško» do. Na Westfalskem so nevihte povzročile veliko škodo v gozdovih in porušile mnogo kmečkih naselbin. Tri osebe so bile ubite, mnoge pa ranjene. Podobna poročila pri« hajajo iz Kalna ki iz tarnošnje okolice, kjer je toča uničila ves pridelek. Berlin, 19. junija. A A. Danes je divjal v vzhodni Prusiji silen vihar. Ubitih je bilo sedem ljudi. Mnogo ljudi je strela ozgala. Kraljevec, 19. junija s. Včeraj popoldne so divjale po Vzhodni Prusiji hude nevihte, ki so povzročile povsod mnogo škode. Med nevihto je tudi treskalo in strela je ubila osem oseb. V neki poljski vasi je strela udarila v skedenj, kamor se je zatekla pred nevihto velika skupina ljudi. Pet oseb je bilo ubitih, 10 hudo, 25 pa lahko ranjenih. »Zeppefinov« polet na severa! tečaj Friedrichshafen, 19. junija AA. >Grof Zeppelin« je imel danes poizkusno vožnjo za bodoči polarni polet. Zrakoplov je pristal prvič na Bodenskem jezeru s pomočjo splava, pritrjenega na gondolo. Poizkus se je popolnoma posrečil. Zrakoplov se je sam dvignil brez pomožne posadke, ki je druge krate držala vrvi, Velike spremembe v vladi Rekonstrukcija hoče omogočiti še smotrene jše gospodarsko delo - Finančni minister je postal londonski poslanik D jordje D jnrič Beograd, 19* junija. M. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 19.in.so postavljeni: minister brez portfelja DR. KOSTA KUMANUDI za ministra trgovine in industrije, minister za poljedelstvo Dr. STANKO ŠIBENIK, za ministra za šume in rude, minister za šume in rude INŽ. DUŠAN SERNEC za ministra javnih del, finančni minister DR. STANKO SVERLJUGA za ministra brez portfelja, minister socialne politike DR. NIKOLA PREKA za ministra brez portfelja, minister brez portfelja DR. MIRKO NEUDORFER za ministra za kmetijstvo, poslanik v Londonu DR. DJORDJE DJURI6 za ministra financ, univ. prof. v Zagrebu DR. MARKO KOSTREN6IČ za ministra socialne politike In aarod* nega zdravja« Izprememba v resorih se je Izvršila v popolnem soglasju s vsemi fiatd vlado v svrho še intenzivnejšega dela na vseh gospodarskih vprašanjih, Id jim vlada poklanja največjo pozornost. Z drugim ukazom je sprejeta na znanje ostavka ministra za trgovino ln Industrijo g. JURA JA DEMETROVIČA, ker ni soglašal s temi spremembami v resorih. Z istim ukazom je bil minister Jura j Demetrovič odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde III. stopnje. Kraljeva triumfalna pot po Liki Zagreb, 19. junija, d. Nj. Vel. kralj je včeraj popoldne s Plitvic nadaljeval z obiskom raznih krajev v Liki. Kakor dopoldne je bil tudi popoldne povsod sprejet od prebivalstva z nepopisnim navdušenjem, ki je pričalo ne le, kako globoko je tarnošnje ljudstvo vdano Jugoslaviji in kraljevskemu domu, temveč tudi, kako silno je njegovo zaupanje v ljubljenega narodnega vladarja. Prebivalci siromašnih liških naseli so tekmovali med seboj, kje bodo kralja sprejeli bolj prisrčno in prazniiško. Vsa pot Nj. Vel. kralja je bila en sam triumfalen pohod, kakršnega Lika še ni doživela. Šele po 8. zvečer je kralj v Generalskem stolu zopet stopil v dvorni vlak in se odpeljal. Novo avstrijsko vlado sestavlja dr« Seipel Po dveh neuspelih poskusih je prejel mandat dr. Seipel, ki bo najbrž obnovil staro koalicijo Ditnai 19. junija AA. Predsednik Miklas je poveril sestavo avstrijske vlade bivšemu kancelarju dr. Seiplu. Njegovi prijatelji upajo, da bo predložil listo novih ministrov še nocoj. Dasi Seipel ne bo spremenil dosedanje avstrijske zunanje politike, vendar dr. Schober ne bo več zunanji minister. Zelo malo je verjetno, da bodo socijalisti podpirali Seiplov kabinet Novi kabinet si bo moral zagotoviti podporo agrarcev, ako bo hotel imeti trajno večino, vendar pa menijo, da si bo Seipel pridržal proste roke in skušal dobiti večino od časa do časa. Zato bo imel parlament malo sej. Politični krogi smatrajo, da 5e položaj resen zato. ker je predsednik poveril sestavo novega kabineta dr. Seiplu. Dunaj, 19. junija. V razvoju avstrijske vladne krize je nastal danes popolnoma nepričakovan preokret. Se snoči se je z vso sigurnostjo zatrjevalo, da bo po neuspehu dr. Enderja poverjen mandat bivšemu predsedniku parlamenta prof. dr. Gfirtler-ju, ki je bil v ta namen že pozvan iz Gradca na Dunaj. Danes dopoldne pa je predsednik republike Miklas poveril mandat najprvo bivšemu ministru dr. Reschu, pristašu krščanskih socijalcev. Dr. Resch je mandat sprejel in takoj stopil v stike z voditelji strank- Ze opoldne pa Je mandat zopet vrnil, ker je uvide!, da ne bo Imel uspeha. V političnih krogih so sploSno pričakovali, da bo sedaj dobil mandat za sestavo vlade kak soeijalni demokrat kot predstavnik najmočnejše parlamentarne stranke. Proti vsemu pričakovanju pa je predsednik republike ob 13. pozval v avdijeneo bivšega kancelarja in voditelja desnega krila krščansko - socijalne stranke prelata dr. Seipla in mu poveril mandat za sestavo vlade. Dr. Seipel je mandat sprejel in takoj začel s pogajanji. V krščansko - socijal-nib krogih računajo « tem, da bo dr. Seipel najkasneje danes ponoči sestavil vlado. Zatrjuje se, da je dobil od predsednika republike nalog, naj najprvo poskusi sestaviti vlado široke koalicije, v kateri bi sodelovali tudi soeijalni demokrati. Ce bi mu to ne uspelo, naj sestavi običajno koalicijsko vlado. D asi ravno vladajo med socijalnimi demokrati in krščanskimi soeijalei, posebno pa se s krilom dr. Seipla, velika nasprotja, v političnih krogih ne izključujejo možnosti sodelovanja. Zvečer se je zatrjevalo, da zahtevajo soeijalni demokratje v tem primeru mesto kancelarja in vse socijalne resore. Če bi na tej osnovi ne prišlo do sporazuma, namerava sestaviti dr. Sei-pepel vlado v okvirju dosedanje vladne koalicije. Mednarodna konferenca o izvozu lesa Beograd. 19. junija AA. Na fnicnativo baltiško-skandinavske trgovske zbornice bo v Varšavi cd 25. do 27. t. m- mednarodna konferenca predstavnikov lesne industrije. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih izvoza lesa za poedine države. Za sodelovanje na konferenci so se prijavili predstavniki lesne industrije Poljske, Fin^e, Norveške. Švedske in Sovjetske Rusije. Omejitev uvoza žita v Nemčijo SwinemSnde. 19. junija d. Na zborovanju zastopnikov Raiffeisnovih hranilnic v Swi-nemundu je imel državni minister za prehrano Schiele govor, v katerem se je bavil tudi z zaščitno carinsko politiko. Izjavil je da bo organično nadaljevanje te politike dovedlo tako daleč, da bi Nemčiji v prihodnjem letu ne bilo več treba kakor v prejšnjih letih uvoziti 4 milijone ton žita, temveč morda samo poldrug milijon ton. To pomeni, da bi Nemčija prihranila na uvozu 2 in pol milijona ton s preosnovo in ojačenjem lastne produkcije, s čemer bi postala nemška trgovinska bilanca razbremenjena za okroglo pol milijarde mark. Eksplozija v Milanu MIlan, 19. junija g. Zaradi neprevidnega ravnanja z lahko gorljivimi snovmi je nastala v stanovanju mehanika San Marka silna eksplozija, ki je stanovanje popolnoma razdejala, žrtve eksplozije so postali mehanik, njegova žena in 13 mesecev staro dete. Starostno zavarovanje v Švici Bern, 19. junija. AA Narodni svet je sprejel zakon o starostnem zavarovanju s 163 glasovi proti 14. Isti zakon je bil spre« jet v stanovskem svetu s 30 glasovi proti 5. Reforma angleškega brezposelnega zavarovanja London, 19. junija. AA- Danes so objavili vsebino zakonskega načrta o zavarovanju proti brezposelnosti, ki naj odpravi nekatere neskladnosti v dosedanjem poslovanju tega zavarovanja in olajša potovanje delavcev in njihovih družin iz kraja v kraj. Zakonski načrt govori o delavcih, ki imajo trajen zaslužek, o sezijskib delavcih, o delavcih, ki delajo samo dva dni na teden, in o poročenih ženah, ki niso več uslužbene v podjetjih, podvrženih zavarovanju proti brezposelnosti. Po zakonskem načrtu bo minister dela po posvetovanju z odborom zastopnikov delodajalcev in delojemalcev izdajal posebne odredbe, ki se tičejo teh kategorii. Redukcija španskih generalov in oficirjev Madrid, 19. junija AA. Vlada je postavila 25 generalov na razpoloženje, 7500 oficirjev pa je bilo upokojenih. Samostojnost Iraka ženeva. 19. junija AA. Odbor za mandate, ki 'mu že desetič predseduje marki Theodoli, je začel proučevati poročilo angleške vlade o upravi v Iraku. Poročilo navaja, da je upravna organizacija v Iraku že toliko napredovala, da lahko postane ta država samostojna, Jugoslovenski zlatniki Beograd, 19. jtmftja. AA N« glasnega sklepa ministrskega sveta je m» nister za finance predpisal pravilni o ko* vanju zlatnikov s sliko Nj. VeL kralja in Nj. Vel kraljfiee in o izdan ju teh zlato* kov ▼ promet. Sokolski zlet v Splitu Split, 19. junija, n. Jutri ae začnejo ^Mto jaški dnevi jadranskega zleta Sokola. Ju» trišnji das je posvečen razin im lahkoatlet* skim tekmam, v nedeljo dopoldne bo sv» čama povorka skozi mesto, defiile na obalt popoldne pa javni telovadni nastop. Pred telovadnim nastopom bodo razdeljene na* grade zmagovalcem. Vojni minister gene« ral Stojamovič in admiral Wiekerhauaer, Icf sta danes prispela ▼ Split, sta pokkmia ss zmagovalce ▼ tekmah krasne zlate are • posvetilom. Praga, 19. junija h. V nedeljo bo odpotovalo večje odposlanstvo ČOS pod vodstvom načelnika ČOS Agatona Hellerja tn predsednika slovanskega odbora dr. Ne-mečka na zlet treh sokolskih žup v Split, ki bo na Vidovdan in 29. junija Nekateri praški listi so reproduciraH letak za ta zlet. »Grafika« v Pragi Praga, 19. famija h. Danes ie prispelo semkaj nevsko društvo »Grafika« iz LJubljane. Na kolodvoru ie b3 pevski zbor oficijelno sprejet Med drugim se je sprejema udeležilo tudi jttgoslovensko poslaništvo. »Grafika« bo prvič nastopila Jutri zvečer ▼ mestni knjižnici praškega doma. Jugoslovensko poslaništvo ji bo priredilo tekom dneva čajanko. Vsi praški Usti so zabeležili prihod'nevskega društva iz Ljubljane. Člani pevskega zbora si bodo v časa bivanja v Pragi ogledaK razne zavode svofe stroke Nastopna ardifenca poslanika Pešiča ▼ Loxenrboorgn Bruselj, 19. junija AA. Iz I>nxembomga poročajo, da je velika vojvodinja sprejela v svečani nastopni avdijenci jugoslovanskega poslanika za Belgijo tn Lnxemboarg generala Petra Pešiča, ki jI je izroča svoja poverilna pisma. Poljsko odlikovanje kapetan »Karadjordfa« M. junija n. »Karadjordje«, ki ga je, kakor sko leto hudo poškodoval italijanski par« nik »Morosinic, je bil od predsednika poljske republike odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Danes mu je poljski poslanik izročil diptamo. Otvoritev bakatske železnice SuSak, 19. junija n. Na Vidovdan dne 28. t m. bo svečano otvorjena novo zgrajena proga Bakar postaja—Bakar luka, ki je velike važnosti za nad pomorski pnv met. travnim o staran ss dirkah Beograd, 19. junija AA. Na pa goepodarsko-finančnega odbora ministrov je izdal v soglasju s predsednikom ministrskega sveta minister za kmetijstvo pravilnik o stavah na konjskih dirkah. Nemško oboroževanje na morju Berttn, 19. junija. AA MmistrsNo dpXaw ne hrambe je objavilo poročilo, v katerem popravlja nekatere izjave francoskega mor« nariškega ministra v debati zbornice o me» nariškem proračunu. Minister Doumont je dejal, da določa nemški mornariški program od L 1931. do 1. 1935. gradnjo 8 oklopmih križark in 8 kh« kih križark. Mornariški minister je proto* s ti ral proti temu, češ da pomeni gradnja novih nemških vojnih ladij kršitev versail« leske pogodbe. Minister državne hrambe poudarja, da bo Nemčija zgradila samo štiri okkfmice Hi nobene lahke križaike. . JUGOSLAVIJA IMA ŠTIRINAJST MILIJONOV PREBIVALCEV V desetih letih od zadnjega ljudsskega štetja je število prebivalstva naraslo za dva milijona Beograd, 19. junija. M. Državni statistični urad pri predsedništvu ministrskega sveta je končal svoje delo pri urejevanju podatkov o ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno po stanj« prebivalstva v noči od 31. marca na 1. aprila. Po zbranih podatkih se je povečalo število prebivalstva kraljevine Jugoslavije od zadnjega ljudskega štetja, izvršenega po stanju dne 31. januarja 1921, za skoro dva milijona, kar je dokaz zdravega razvoja našega naroda. Na dan 1. aprila je imela Jugoslavija 13,929.988 prebivalcev, od tega 6 milijonov 894.091 moških in 7,035.897 žensk. L. 1921 je štela Jugoslavija 11,984.911 prebivalcev. Na skupni površini 248.665 kvadratnih kilometrov Ima Jugoslavija 2 milijona 723.886 gospodinjstev napram 2 milijonom 347.879 v L 1921. Številčni porast prebivalcev v zadnjih desetih letih znaša 1,945.077, kar predstavlja 16.23 odstotka. Na 1 kvadratni kilometer pride povprečno 56.02 prebivalca, dočim je znašal ta povprečnik pred desetimi leti samo 48.02. Na eno gospodinjstvo odpade povprečno 5.11 prebivalca, dočim je znašal ta povprečnik pred 10 leti 5.10. Pregled po banovinah nudi naslednjo sliko: Dravska banovina: površina 15.936 kvadratnih kilometrov, prebivalcev 1,120.549, od tega 540.162 moških in 580387 žensk, gospodinjstev 231.734. Porast v zadnjih desetih letih 7.97 odstotka ali številčno 8.711 prebivalcev. Na 1 kvadratni km pride 7032 prebivalca (pred 10 leti 65.12). Na eno gospodinjstvo odpade 4.84 osebe (pred 10 leti 4.89). Savska banovina: 2,603.633 prebivalcev, od tega 1.266.356 moških in 1 milijon 337.272 žensk. Gospodinjstev ima 573.640, na 1 kvadratni km 70.16. Vrbaska banovina: 1,008.190 prebivalcev. od tega 514318 moških m 493 tisoč 872 žensk. Gospodinjstev ima 167 tisoč 785, najcvadratni km 4034 prebivalca. Primorska banovina: 882320 prebivalcev, od tega 435.677 moških in 477 tisoč 243 žensk, gospodinjstev ima '154.613, na 1 kvadratni km pride 45.19 prebivalca. Drinska banovina: 1,693.073 prebivalcev. od tega 854.489 moških in 842.5S4 žensk. Na 1 kvadratni km 57.24 orebi-vajca. Žetska banovina: 910.350 prebivalcev od tega 452.928 moških in 457.422 žensk. Gospodinjstev ima 162.593, na 1 kvadratni km pride 29.61 prebivalca. Dunavska banovina: 2, 310.220 prebivalcev, od tega 1,132.313 moških in 1 milij. 177.907 žensk. Gospodinjstev ima 531.645, na 1 kvadratni km pride 70.60 prebivalca. Moravska banovina: 1,452.967 prebivalcev, od tega 716.775 moških in 736 tisoč 192 žensk, gospodinjstev ima 267 tisoč 654, na 1 kvadratni km pride 55.42 prebivalca. Vardarska banovina: 1, 656348 prebivalcev, od tega 872.338 moških in 829.010 žensk. Gospodinjstev ima 285 tisoč 781, na 1 kvadratni km pride 42.60 prebivalca. Uprava grada Beograda: 291.738 prebivalcev, od tega 157.735 moških in 134.003 žensk. Gospodinjstev ima 72 tisoč 147, na 1 kvadr. km pride 1205.53 prebivalca. Iz teh statističnih podatkov je razvidno, da znaša v Jugoslaviji porast prebivalstva v desetih letih 16.23 odstotka, dočim znaša v Italiji, ki je brez Sicilije in Sardinije ter otokov po površini enako velika, kakor Jugoslavija, pri 42 milijonih prebivalstva samo 6.1 odstotka. Prebivalstvo Jugoslavije je poraslo v zadnjih desetih letih za 2 milijona, prebivalstvo Italije pa le za 2.5 milijona. NajveSjR porast prebivalstva Izkazn-fe oprava grada Beograda, to je 91.07 odst., kar je razumljivo, ker sta Beograd in Zagreb izmed vseh mest najbolj porasla, razen tega pa pri zadnjem ljudskem štetju 1. 1921 nista upošteta Zemun in Pančevo z vso svojo okolico, kar spada sedaj v področje uprave grada Beograd. Izmed banovin izkazuje največjo porast drinska, nato pa slede vrbaska, moravska, vardarska in zetska banovina, ki se približujejo povpreoniku za vso kraljevino, izpod povprečnika pa je poraslo prebivalstvo v primorski, savski, dunavski, a najnižji porast izkazuje dravska banovina. Pri tem je treba upoštevati, da se je po uedirjenju izselilo iz naše države mnogo Neslova-nov, predvsem Madžarov iz Vojvodine in Nemcev iz dravske banovine, zaradi česar izkazujeta dunavska in dravska banovina najmanjši prirastek prebivalstva. Po banovinah so naiboli gosto naseljene dunavska, dravska in savska banovina, nato pa slede drinska, moravska, vrbaska, primorska, vardarska in zetska. * V celoti je v Jugoslaviji 141.806 žensk več kakor moških, tako da pride na 1000 moških 1021 ženska. To dokazuje, da se naša kraljevina po svoji socialni strukturi približuje zapadno evropskim državam, kjer je povsod število žensk večje, kakor moških, dočim je pri vzhodnih državah baš narobe. Neenako razmerje med številom moških in žensk je v posameznih banovinah različno, ker so se posledice vojne v nekaterih pokrajinah čutile bolj, v drugih manj. Edino v vrbaski in drinski banovini ter v Beogradu je število moških večje od števila žensk. V številu gospodinjstev ni velike razlike v primeri s podatki ljudskega štetja 1. 1921. Po številu oseb, ki odpadejo na eno gospodinjstvo, je na prvem mestu vrbaska banovina, nato pa slede va-darska, primorska, zetska, moravska, drinska, dravska in savska banovina. Povprečno pride na eno gospodinjstvo 5.11 oseb. Manjše število v povprečniku izkazujejo samo dunavska, savska in dravska banovina, kar dokazuje, da je v teh banovinah življenje v socialni diferenciaciji najbolj napredovalo. Trgovinska pogajanja meti ČSR in Madžarsko Pred meseci prekinjena pogajanja najbrž v Praga, 19. junija d. Češkoslovaška in madžarska trgovinska delegacija sta se v razgovorih v madžarskem poslaništvu na "Dunaju sporazumeli o obnovi trgovinskih pogajanj. Vodja češkoslovaške delegacije dr. Friedmann je izjavil, da je češkoslovaška vlada pripravljena ugoditi nekaterim madžarskim željam. Opozoril je na to, da «e v Češkoslovaški vršijo notranje-politič-na pogajanja o ureditvi žitnega uvoza, ki so pred zaključkom. Vodja madžarske de- se bodo v začetku julija obnovila Ženevi i- - t. .. • legacije dr. Nickl je izjavil, da je tudi Madžarska pripravljena za gotove koncesije glede industrijskih carin, da pa pripisuje posebno važnost želji, naj bi se na češkoslovaški strani izrecno določili carinski popusti za mast, žito in moko. Madžarski zastopniki so zahtevali, naj se pogajanja najkasneje do 24. t. m. obnove v ženevi, kjer se bo nahajala madžarska delegacija. lase gospodarstvo in dunajsko posredovanje Pod tem naslovom prinaša ponedeljkovo »V-eme« zanimiv uvodnik, iz katerega Povzemamo naslednja izvajanja. »V našem gospodarstvu se opaža že več let težnja da bi se dosegle direktne vezi z zapadmm Kapitalom in da bi se izključno dunajskega tržišča. Teh Reženj niso mspm-rali samo razlogi prestiža m pohticnih m-teresov. nego tudi čisto praktični razlogi, ker ie vsako oosredovanie zvezano s stroški. Pra/ dunajsko posredovanje le bilo za nas vedno posebno drago. ____.. Delno zaradi tradicije, delno Pa, «radi prepričanja. ki ie do nedavnega časa obstojalo v finančnih centrih na zapadu. da so dunajski gospodarstveniki celo bobe informirani o razmerah v Jugoslaviji m večjega zaupanja vredni kakor jugoslovenski se zaoadni kapital ni hotel odreci dunajskemu posredovanju. Spričo poloma nekaterih velikih bank in zavoljo krize velikih industrijski oodietij v Avstriji se ie to zaupanje precej zrahljalo, in to še zlasti, ko je prišel v plačilne težkoče največji avstr. denarni zavod. Kreditni zavod. Celotna javnost zlasti v Zapadni Evropi, ie bila mišljenja da teh težav, ki so doletela Kreditni *avod ni zakrivila samo splosna gospodarska depresija ali celo domnevna abnormalnost avstrijskih razmer, nego v dobršnem delu tudi lahkomiselnost in nespret-nost samih dunajskih gospodarstvenikov, ki se niso mogli prilagoditi novim razme- "to osihološko razpoloženje v zapadnih finančnih centrih in tudi težkoče dunaiske-m Kreditneca zavoda same so nudile iugo-slovenskemu gospodarstvu izredno novoljno priliko. da s krepkim zamahom popolnoma eliminira dunajsko posredništvo. Stanje ie danes tako. da se kot glavni delničar in_ to-rei kot gospodar Kreditnega zavoda pojav-Iia avstriiska država. Vsekakor na je nevšečno. da ?e na ta način veliko število na*ih finančnih in industrijskih podjetij pod kontrolo tuje države. Najhitreie in najbolje so izkoristili to za nas izredno ugodno situacijo gospodarstveniki v dravski banovini. V Ljubljani sta bii? zadnje dni zabeležena dva za naše gospodarstvo važna dogodka. Trboveljska premogokopna družba ie imela 1.1, m- svojo glavno skupščino, na kateri so bile izvršene iznremembe v unravnem odboru. Za predsednika ie bil ;zvoljen predsednik pariške Srednjeevropske deželske banke An-drč Luq«iet. a za podpredsednika dr. Bogdan Markovlč Ta izprememba ie samo zunanji znak za interne izpremembe. ki so se zgodile ži» prei Dočim je prej kontrolirala trboveljske premnrovnike dunajska podružnica omenjene banke je sedaj prevzela to kontrolo sama centrala v Parizu. V dunaj- ski podružnici so imeli glavno besedo Avstrijci. dočim so v centralni upravi Francozi. Dunajski vpliv je torej eliminiran. To bo imelo poleg drugega za naše gospodarstvo to koristno posledico, da bo v administraciji tega velikega nremogokoonega podietja prevladoval domači element. V neposredni zvezi s polomom dunajskega kreditnega zavoda je te dni izvršena | transakcija z ljubljanskim Kreditnim zavodom. Ta zavod, ena najbolje fundiranih in najkreokeiših bank v Jugoslaviji, je bil do nedavnega afiliaciia dunaiskega Kreditnega zavoda, ki je imel vse akcije tega zavoda v svojem portfeliu. Sedaj so slovenski denarni zavodi pod vodstvom ljubljanske Banovinske hranilnice kupili ves paket delnic od dunaiskega Kreditnega zavoda- Na ta način ie tudi iz te važne pozicije izrinjeno dunajsko posredništvo. Medtem pa so mednarodne vez; ljubljanskega Kreditnen zavoda ostale neizpremenjene s to razliko, da bo odslej banka delovala neposredne z Londonom. Parizom. Brusljem in drugimi centri :n ne več preko Dunaja. Brez dvoma se bo proces, ki se Je začel v Sloveniji, nadaljeval in se bo iueosloven-sko gospodarstvo sedaj v živahnejšem tempu kakor doslej emancipiralo od dunajskega posredovanja in si ustvarilo direktne vezi z zaoadnim kapetalom.« Italijanski industrijci v Moskvi Moskva, 19. junija. AA. Semkaj so prispeli italijanski industrijci, ki so obiskali najvažnejša središča sovjetske industrije. Listi jih pozdravljajo in izražajo željo, naj bi se gospodarski odnošaji med Rusijo in Italijo poglobili z izdatno izmenjavo industrijskih proizvodov in poljedelskih pridelkov. Francosko posojilo Španiji Pariz, 19. junija s. V pristojnih finančnih krogih napovedujejo skorajšnji zaključek pogodbe, po kateri bo Francoska banka dala španski banki za zastavo dela zlatega zaklada, ki je deponiran v Londonu, posojilo v iznosu treh milijonov funtov. Nemci grozijo z bojkotom ameriških filmov Berlin, 19. junija AA. Znano filmsko podjetje »Universal. Artists«, ki ima v Nemčiji mnogo podružnic, je izdalo v promet ameriški film »Angel pekla«. Film ima protinemško ost. Zveza nemških kinematografskih podjetij je zato proti filmu protestirala ter zahtevala od ameriškega podjetja, naj film vzame iz prometa, češ, da ponižuje Nemce, če tega ne napravi, bodo Nemci bojkotirali ameriške filme. Zagrebški proces Zagreb, 19. junija, n. V procesu proti Hraniloviču in tovarišem so danes govorili nadaljnja štirje zagovorniki. Jutri ne bo razprave, marveč se bo nadaljevala šele v ponedeljek im bo tega dne defiinitivno za* ključen«. Justifikacija v Beograda Beograd. 19. junija AA. Včeraj popoldne je bil prepeljan iz zapora v upravo mesta Beograda Svetomir M. Novakovič. bivši uradnik ITI. Kategorije v ministrstvu vojske in mornarice, kaznovan dne 30. maja 1931. zaradi izdajalskega dela v korist tuje sile s smrtno kaznijo. V upravi mesta Beograda je bila Novakoviču prečitana odločba velikega vojnega sodišča. $ katero je bila orei smrtna obsodba potrjena. Včeraj je bila na dvorišču uprave mesta Beograda izvršena sodba z obešeniem. Četrti jugoslovenski kongres treznosti Beograd, 19. junija. Od 2. do 5. julija se bo vršil v Beogradu IV. jugoslovenski kongres treznosti, ki ga priredita Jugoslovenska zveza treznosti in Zveza trezine mladine. Kongresa se bodo udeležili zastopniki in člani vseh organizacij treznosti v državi. Na dnevnem redu kongresa so važni re» ferati. Univerzitetni profesor in bivši ge« neralni inšpektor za higieno dr. Andrija Štampar bo predaval o ulog socialne medi« cine pri pobijanju alkoholizma, tajnik beo« grajske Trgovske zbornice dr. Svetislav Mar od i č o vprašanju alkohola z gospodar« skega stališča, zastopnik generalnega ravna« teljstva Jugoslovenske banke v Zagrebu, Edo Markovič o nalogah mladine v borbi za treznost in inšpektor ministrstva prav« de dr. Ilija M. Jelič o zakonskih odredbah pri pobijanju alkoholizma. Predsednik kongresa bo dr. Drago Po* rovič, profesor in bivši rektor zagrebške univerze ter podpredsednik Jugoslovenske zveze treznosti. Udeleženci kongresa bodo dobili stanovanja v Dijaškem domu in v drugih, že pripravljenih zavetiščih v Beo« gradu. Za tri dni bivanja v Beogradu se plača 120 Din, odobrena je znižana vožnja in državni uslužbenci dobijo tudi dopust za udeležbo, o kongresu bo prirejen izlet s privatnim brodom skozi Djerdab. Prijavi naj se priloži 50 Din za ta izlet, kojega skupni stroški znašajo samo 100 Din. Spomenice kongresa, ki bodo obsegale vse referate ter zgodovino pokreta, slike s kongresa, kongresni znik in vse drugo dobi vsakdo, ki se vpiše za člana kongresa ter vloži 30 Din, če se tudi osebno kongresa ne udeleži. Vse prijave sprejema do 25. t. m. ter daje vse informacije pripravljalni odbor Jugoslovenskega kongresa treznosti v Beo« gradu, poštni predal 138, telefon 47*77, Pa» šiceva ulica 6*1. V nedeljo 21. t. m. ob 17.30 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo Concordia: Ilirija Zagreb (drž. prvak 1930) Ob 16. predtekma JADRAN t ILIRIJA rez. Ob vsakem vremenu Poljski novinarji na Bledu in v Bohinju Vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in prezidentu Mo-scickemu - Gostje SPD v Bohinj- Bled, 19. junija, d. Poljski novinarji se sa danes dopoldne v spremstvu ljubljan« 6kih kolegov ogledali Bled in se popeljali s čolni na otok. Zadnje dopoldanske ure so porabili za kopanje v jezeru, deloma za sprehode ali za korespondenco. Opol« dne jim je priredila blejska občina banket v prostorih kavarne Park. Občino je za* stopal župan dr. De Gleria, politično upra« vo pa sreski načelnik dr. Vidmar. Banket je potekel prav animirano. Vrsta govorni« kov je v duhovitih, večkrat s humorjem prežetih napitnicah poljsko-jugoslovenski zvezi v preteklosti in sedanjosti obuiala spomine na doživljaje med potjo po Jugo« laviji. Prvi je izpregovoril sreski načelnik dr. Vidmar, za njim pa je napil jugoslo« vensko*po'jski vzajemnosti župan dr. De Gleria. Urednik Pilarz ie proslavljal Bled kot pravljično lep kotiček Jugoslavije, res pravo kraljevsko letovišče Ravnatelj Ra« sto PustoslemSek je govoril v imenu do« mačih novinarjev in predlagal brzojavne pozdrave kralju Aleksandru ter predsednis ku Moscickemu. Poljski gostje in doma« čini so sprejeli njegov predlog z navduše« nimi ovacijami najvišjima predstavnikoma obeh držav. Govorili 60 nato urednik Wierszineki, nadalje urednik Czosmovski iz varšavskega zunanjega ministrstva ter gg. Parmačevič in Zarič, ki sta si kot za« stopnika Presbiroja mogo prizadevala za uspešen potek potovanja poljskih novinar« jev po Jugoslaviji. Govoril je Se urednik varšavskega francoskega dnevnika »Mes6a« ger Polonais« Rogoyski, naposled pa ie vodja ekskurzije Gielzvnski predlagal, da se odpošljejo zahvalne brzojavke ministr« skemu predsedniku generalu Zivkoviču, šefu Presbiroja Milanu Marjanoviču, pred« sedniku poljsko« jugoslovenske novinarske Tragična smrt angleške letalke London, 19. junija. AA. Znana letalka 0'Brien 6e je snoŠ, ko je letela z lahkim letalom blizu Hatfiela. pri pristanku smrtno ponesrečila. Zgorela je v plamenih, ki so zajeli ponesrečeno letalo. 0'Bnen je L 1928. izgubila pri nekem poletu nogo. Pokojnica je bila, kakor njen oče, velika liubiteljica letalskega športa. Učiteljsko zborovanje ob meji Guštan], 19. junija. Tik ob meji na Poljanah se je vršilo zborovanje mežiškega učiteljskega društva z zelo obširnim dnevnim redom. Predsednik je pozdravil upokojenega tovariša Rateja, kateremu na čast se je tu zbralo učiteljstvo, ker s preselitvijo v Maribor zapušča kot zvest član društvo im njemu tako priljub« Ijeno Koroško. Služboval je na Jezerskem, v Smihelu pri Pliberku in na Holmcu. Iz Avstrije so prišli k njegovi odhodnici Sm!« helčani. Koliko zaslug si je pridobil v na« clonalnem pogledu in pri sadjarstvu! Lju* beznivo je vsakomur dajal dobre nasvete, se aktivno udejstvoval na raznih podroc« jih kot dober tovariš»družabnik in pevec. Siromašnim slovenskim dijakom, ki so štu* dirali v Celovcu, je bil vedno radodaren oče. Želimo mu v Mariboru mnogo srečnih uric! , . Glavni tajnik poverjeništva g- Kobal je razpravljali o podrobnostih uradniškega za« kona. Po novem zakonu se bo sedanje po« ▼erjeniištvo likvidiralo in ustanovilo no>vo, ki se bo krilo s teritorijem banovine. Ta iznrememba se bo izvršila na letošnji glav« ni skupščini, za katero so bili izvoljeni de* legati in njih namestniki. Živahna debata se je vnela pri sestavljanju predlogov, ki bodo iznešeni na glavni skupščini. Čuli smo po« ročilo o Pedagoški centrali v Mariboru, o namovejših revijah in o načinu izposoja« nja. Društvo v celoti pristopi k njej z vse« mi člani. Tovariš Kopriva je imel referat o redovamju. Zelo obširno in zanimivo je ramravljal o činiteljih, vzrokih socijalnih razmer, ki se morajo upoštevati pri določa« niu redov iz vedenja in uspehov. Odpustni« ca je javna listina, katero nosi gojenec vse življenje nri iskanju obstoja, zato je treba dobrega proučevanj«, kako zabeležiti oee« no. Nagrade za načrte tujsko-prometnih naprav Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje: 1.) 3 nagrade za načrte vzorne podeželske gostilne v merilu 1:200 in sicer 1. nagrado Din 4000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 2.) 3 nagrade za napravo vzornih načrtov za ureditev gostilniških sob v merilu 1:50 ln sicer 1. nagrado Din 2000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 3.) 3 nagrade za ureditev sob za goste v merilu 1:50 to sicer 1. nagrado Din 2000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 4.) 3 nagrade za vzorne načrte pohištva za tujske sobe to za gostilniške sobe v merilu 1:20 to sicer 1. nagrado Dto 2000, 2. nagrado Dto 1500, S. nagrado Din 1000. Načrti predvidevajo lahko popolnoma nove stavbe odnosno opremo ▼ novih stavbah, vendar pa naj bodo lokallziranl in prilagodeni določenim krajem, n. pr. gorenjskim, dolenjskim, spodnještajerskim (pohorskemu ali dravsko poljskemu oko-lišu). Načrti se morajo predložiti pisarni Tujsko-prometnega sveta kr. banske uprave dravske banovine, LJubljana, še-lenburgova ulica 7-1., pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri Je točen naslov natečajnika, najkasneje do 31. Julija 1931. Nagrajeni načrti postanejo izključno last dravske banovin«. Vsi vposlani načrti ae razstavijo na tujsko-prometni razstavi ▼ jeseni t. 1. Kr. banska uprava si pridržuje pravico, da poleg nagrajenih načrtov odkupi tudi druge načrte za svojo uradno uporabo. zveze Živančevidu in županom veeh mest, kjer se je delegacija poljskih novinarjev ustavila. Po banketu eo se gostje in spremljevalci ob najlepšem solnčnem vremenu odpe!ja'i z avtomobili v Bohinj. Pri Boh. Bistrici so se ustavili in si ogledali tamošnji banovin« ski ribogojski zavod, ki je poljske goste po svoji interesantni ureditvi prijetno presen e« til. Po6etnike je ljubeznivo vodil po zavo« du njegov upravnik inž. Rejec, ki je raz« kazoval vališča in bazene. Po kratkem ogledu te zanimive novosti v našem go« spodarstvu so se gostje odpeljali dalje pro« ti jezeru in izstopili pri Zlatorogu, kjer jih je ljubeznivo sprejel zastopnik SPD go. spod Hrovatin. Odtod so krenili do hotela pri Sv. Janezu, kjer jim je SPD priredilo zelo okusno aranžirano zakusko z tevret« nimi bohinjskimi postrv mi in drugimi do« mačima delikatesami. Goste je pozdravil v imenu SPD g. Hrovatin, opozarjajoč zlasti na že izvršeno organizacijo slovanskih pla« ninskih društev. To delo, važno za poglex bitev medsebojnih slovanskih stikov, bo lahko novinarstvo obeh narodov še izdatne« je kakor dcdej podprlo ter širilo zanima« nje za naše prirodne lepote. V imenu do« mačih novinarjev je govoril g. Josip Prunk, ki je efektno tudi zapel staroslovensko zdravico »En starček je živel«. V imenu Poljakov se je v prisrčnem govoru zahva« lil urednik »Kuriera Poznanskega« Po« vioski. Od Sv. Janeza so ee gostje vrnili na Bled. kjer 60 večerjali, po večerji pa so e« odpeljali z Lesc preko Jesenic v domovi« no, kamor prispejo v nedeljo. Ob slovesa so poljski novinarji z največjim navduše« njem poudarjali, koliko novih vtisov so do« bilj na svojem potovanj« po Jugoslaviji. Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Llubljana. 19. junija. Na današnji seli magistratnega gremiia-ki ji ie predsedoval župan dr. Puc. je: poročal obrtni referent o prošnji Josipa v»ar-ja ki namerava napraviti pekarijo na dvorišču »Grafike«. Komisijski ogled se Je te vršil in je stavbna komisija zgradbo v bistvu odobrila, sosed Miklič pa ugovarja, češ da bo oekarija povzročala dim. ropot, smrad da v tujskoorometnem pogledu m priporočljiva in da bo motila njegove hotelske »oste. Gremii je ugotovil kliub ugovorom hotelirja Mikliča, Pokojninskega zavoda in Tuiskoprometnih organizacij, da niti s stališča stavbnega reda. niti z obrt-no-policijskih vidikov stavbe ne more preprečiti. in je zato odobril podelitev konce-siie za pekarijo pod pogojem, da se bo se z ;vent. dodatnimi predpisi preprečilo mo-tenie okolice s tem obratom Na nredlog načelnika mestnega ekono-mata se predpiše dr. Drobniču. k! le napeljal radio-anteno preko mestnega sveta, priznavalna najemščina- Obenem ie grerau' sklenil, da se bo principijelno predpisala vsem posetnikom radi-anten. ki so napeljali iice čez mestni svet. enaka priznavalna naiemščina — Anglo-iugoslovenski petro-leiski delniški družbi se dovoli postaviti dve bencinski črpalki in sicer eno ob Ma-sarvkovi cesti v osi Miklošičeve ceste drugo Pa na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste, vendar Pa se bo prostor, kjer bosta črpalki stali še komisijonelno na mestu določil, da ne bo v nobenem primeru oviran promet. — Prošnja Fr. Kraoeža za podaljšanje najemne pogodbe za prostor pred kavarno v Zvezdi je bila ugodno rešena. — Perdanovim dedičem se dovoli postaviti bencinsko črpalko pred lastno hišo na Krekovem trgu pod istim pogojem kakor Anglo-iugoslovenski petrolej ski delniški družbi. — Mestno lovišče, ki ga je imel daljšo dobo v zakupu Jean Schrev. čegar najemna pogodba poteče 30. L m. se odda na na javni dražbi. — Aloma Company se na-iemna pogodba za cestne kioske podaljša za nadaljnjih pet let pod običajnimi pogoji Zastopnik gradbenega urada je poročal o prošnji Ivana Kotnika, ki mu je že svoj čas dovolil gremij postaviti trafiko na križišča Dunajske in Vodovodne ceste. Dovoljenje ie bilo pozneje vsled intervencije Udruženja invalidov preklicano, ker je oa sedaj to društvo svoj ugovor umaknilo, se je prvotno dovoljenje potrdilo- — Mestna občina bo zgradila železobetonski most čez Pro-šco na Ižanski cesti: dela so bila oddana kot najnižjemu ponudniku družbi »Jugo-grad«. ki bo postavila most za 45.425 Din. — Po načrtih mestnega gradbenega urada se zgradi nov dotočni kanal, ki bo dovajal kopalno vodo v kopališče v Koleziji. S to napravo bo kopališče mnogo pridobilo. Dobava cevi za škropilnice, ki se uporabljajo za čiščenje obcestnih kanalov jc bila oddana najnižjemu ponudniku tvrdki Adamič, ki bo prodala občini meter cevi po Din 22.45 za celotni skupni znesek 10.000 Din. — Zaradi ureditve Vilharjeve ceste bi morala železniška uprava napraviti kanalske odcepe pn kurilniških objektih. Ker železniška uprava za ta dela nima kredita v proračunu. ie zaprosila mestno občino, naj napravi sama te odcepe proti naknadnem« povračilu stroškov po železniški upravi Gremij ie to odobril. Gremij ie nato odobril več prošenj za podelitev stavbnih dovoljenj. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes. Spremenljivo, oblačno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Preko severne polovice kontinenta prehaja barometerska depresija. Na njeni južni strani se je formiral začasni sekundarni barometerski minimum, ki povzroča prehodno poslabšanje vremena v severnih pokrajinah naše države. Barometerski pritisk ije narastel sa 0.1 do 6 mm, dočim so temperature v Primorju narastle ali ostale brez izpremembe, v zaledju pa padle za 1 do 7 stopinj. Duanjska vremenska napoved za sob^ to; Bolj oblačno s južnimi vetrov!. Začasno še toplejše, pozneje morda že padavine. Splošni vremenski izgledi za pozneje: hladnejše in spremenljivo vrerae. Ad: reparacije SOKOLIl DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Naši kraji in ljudje Obisk kraljice Marije v Ljubljani Ljubljana, 19. junija Po prihodu na letošnje letovanje na Bledu je Nj. Vel. kraljica Marija danes prvič zopet posetila Ljubljano. Ob 9.15 se je v elegantnem črnem avtomobilu tipa Packard, ki ga običajno vodi sama, pripeljala po Celovški cesti v mesto in to v spremstvu dvorne dame ge. Šverljugove. Avtomobil je zavil po Dunajski cesti skozi Prešernovo ulico na Mestni trg, kjer se je ustavil pred Krisperjevo trgovino. Ljudstvo je na ulicah takoj spoznalo dvorski avtomobil in je vso pot ži-yahno pozdravljalo kraljico. Ko je kra- ljica pri Krisperju izbirala igrače, se je seveda mahoma zbrala znatna množica. Nj. Veličanstvo je v trgovini pozdravil šef g. Erik Krisper in kraljica je izbrala za kraljeviče najmodernejše igrače, tako: majhen cestni valjar, velikega pajaca s ksilofonom, ličen tank in avtomobil, čolniček, barko, žoge ... Ko se je Nj. VeL kraljica po 20 minutah vrnila iz trgovine, jo je množica navdušeno pozdravila. Kraljica je smehljaje se odzdravljala — in takoj nato je avto v mirnem tempu zavil zopet skozi Stritarjevo ulico in dalje proti Bledu. Slepa pisateljica Hellen Kellerjeva pride v Jugoslavijo Predavala bo tudi na ljubljanski univerz! Beograd 19. junij«. ' Starejša generacija dobro pozna dela temeriške pisateljice Hellen Keller in znana ji je tudi čudna in težka usoda te velike žene, ki kot pisateljica najrajši obravnava feministična in pedagoška vprašanja v mntx gib svojih romanih, ki se odlikujejo po glo» toki duševnost! Pisateljica je iz ameriške države Alabam« m a, iz malega mesta Tuskandija. Rodila se je 27. junija 1880. in ie bila leto in pol po« poki očrta, razvit in celo živahen otrok. Ko ji je bilo 19 mesecev, je hudo zbolela, do« bila je vnetje možganske mrene. Posledica te težke bolezni je bila, da je izgubila sluh in tudi vid. Na njej so bile oreizkušene vse metode, ki so bile tedaj v praksi za izobrazbo gluhonemih in slepih. V svetovno znanem zavodu Perkings v Bostonu so jo sprejeli, ko je bila stara sedem let, in v ne« kaj letih se ji je razvila moč govora. Še veliko več kakor vsi zavodi in vse metode pa je dosegla sama po svoji veliki prirodni inteligenci ter ima danes poleg svoje knji* ževnilke slave tudi velik ugled med znan« »tveniki in pedagogi, ki olajšujejo gorje nesrečnim slepcem in gluhonemim. Je pred« 8edraica društva slepih m nadzornica vseh zavodov za slepce in gluhoneme v Zedi« njenih državah. Letos aprila je bi v Newyorku velik kongres za šolanje slepcev in se je ob tej priliki naš delegat g. Velja Raimadanovič, Upravnik Doma za slepe kralja Aleksandra v Zemunu seznanil s KelleTjevo.. Ker mu je pripovedovala, da namerava v kratkem po« setiti Evropo, jo je povabil, da bi obiskala tudi našo državo. Pisateljica je pristala in sedaj je že gotovo, da pride k nam kot gost ministrstva socialne poilitike. Predavala bo na beograjski, zagrebški in ljubljanski univerzi, obiskala pa bo tudi Skoplje, Sa« rajevo in še nekatera druga večja mesta naše države. S svojim obiskom izkaže slo« vita pisateljica posebno čast naši domovini, ker bo vse svoje bivanje v Evropi omejila le na obisk Francije in Jugoslavije. V Beo« grad bo prispela 28. t. m. Delovanje in načrti celjskega muzejskega društva Celje, 19. Junija V četrtek zvečer se Je vršil v rdeči sobi restavracije Narodnega, doma pod predsedstvom prof. g. Orožna občni zbor celjskega Muzejskega društva. V svojem poročilu je prof. g. Orožen podal podrobne zanimivosti iz delovanja v preteklem letu. Muzejska zbirka se je obogatila za večje število stranskih kameni tih in kovinskih zanimivosti. Tudi stari kip sv. Magdalene z Jožefovega hriba se nahaja v muzeju. Društvu se je posrečilo pridobiti prepis rokopisa šembiljinega prerokovanja, o ponudbi večje množine rimskega denarja pa bo odbor sklepal šele pozneje po izreku strokovnega mnenja. Obisk muzeja je bil lani zelo dober. Poleg 250 odraslih obiskovalcev tn 25 šolskih razredov iz raznih krajev je obiskalo muzej tudi več znanih odličnih osebnosti, znanstvenikov in diplomatov. Da je bilo omogočeno tako uspešno in vsestransko dimštveno udejstvovanje, je v veliki meri zasluga raznih celjskih denarnih zavodov in institucij, ki so darovali znatne zneske v vsega priznanja vredne namene Muzejskega društva. Blagajniško poročilo g. 2 :>rka je bilo vzorno in mu je bil soglasno odobren absolutorij. Prof. Brodar je predaval o lanski drugi ekspediciji v jamo Potočko zijalko na Olge vi, M je trajala od 8. julija do 14. avgusta. Izkopanih je bilo lani okrog 15 zabojev kosti jamskih medvedov. Prof. Brodar meni, da je izkopal doslej kosti kakih 600 jamskih medvedov, sodi pa, da se jih nahaja v jami zakopanih še najmanj deset tisoč. O svojih lanskoletnih izkopninah je predaval v Ljubljani dvakrat in v Celju enkrat. Na predlog g. dr. Jura Hrašovca je občni zbor izrekel toplo zahvalo predsedniku g. prof. Orožnu, blagajniku g. Zorku in g. prof. Brodarju za njihovo vzorno delovanje. Izvoljen je bil stari odbor, le kot namestnik je vstopil namesto g. dr. Orožna g. prof. Mravljak. Članari- na je ostala neizpremenjena, lstotako tudi vstopnina v muzej. Proračun za letošnjo ekšpedicijo na Ol-ševo znaša okrog 24.700 Din, za kar pa v društveni blagajni ni kritja. Upati pa je, da bodo tudi letos priskočili na pomoč naši denarni zavodi in korporacije ter z izdatnimi podporami omogočili napredovanje velevažnih prazgodovinskih izkopavanj. Tudi prostori za shranjevanje omenjenih izkopnin so že davno premajhni. Potrebno bo nabaviti takoj za ohranitev izkopanega materiala najmanj 5 vitrin, ki bodo stale najmanj 10.000 Din. Na pristojno mesto se bo vložila prošnja, naj se preuredi podstrešje v mestni osnovni šoli za shrambo nekaterih muzejskih zbirk. Namestu zemlje kamenje Litija, 19. junija. Pri litijskem sreskem poglavarju danes zglasrila deputacija polšniskega kme« tajskega občinskega odbora pod vodstvom župana Pograjca, da obrazloži žalostno sta« nje, v kakršno je pretekli ponedeljek spra« vilo silovito neurje vse tamošnje prebival* stvo. Neurje je nastalo okrog 17. in je toča neusmiljeno klestila pol ure, nakar se Je prenesla proti Dolam, a se je zopet vrnila in vnovič klestil« cele četrt ure. Spremljal jo je silovit vihar, ki je zlastj po Mamolu in Dolgem brdu lomil stara drevesa, ki bi jih mož komaj obsegel. V okolici Polšnika, zlasti na Dolgec brdu, Glavnici in Veliki Preski, je uničena vsa setev. Kmetijski občinski odbor je ocenil škodo na najmanj 100.000 Din, ljudstvo pa je tembolj priza« deto, ker živi v hribovitih krajih edino od pridelka lastnih naporov. Naliv je odnašal tudi zemljo in so zlasti v okolici Glavnice na mestu plodnih tal samo še kamenje. Deputacija je sreskega poglavarja pro« sila zlasti za posredovanje pri naklonitvi podpore in odpisu davkov, od banovine pa prosi jesenskih emen in umetnih gnojil. Splošna želja je tudi, da bi se projektirana cesta od reke preko Ljubeža in Preske do Radeč začela čim prej graditi, da bi ljud* stvo prišlo do zaslužka Vrfemu gospodarju in rodoljubu v spomin Ribnica na Pohorja, 19. junija Neizprosna smrt je posegla med vrsto naših vzornih gospodarjev ter nam 13. t. m. ugrabila dobrega soseda Jožefa Turjaka v Hudem kotu. Z njim je legel v grob mož odličnih vrlin, vzor gospodarja in p rija te« Ija. Zelo je bil zavzet za vsak napredek na gospodarskem polju ter ni nikdar zamu« drl prilike s svojimi bogatimi izkustvi po« magati tud drugim. Kolikor n zalegla bese« da, si je pomagal s peresom ter je napisal marsikaj o dobrem gospodarstvu. Še nedav« no je bil v »Domovini« priobčen eden od njegovih zelo značilnih in poučnih člankov. Trda je bila pot blagega pokojnika, ki je legel v grob star 59 let. Nekdaj reven de« lavec si je z neumorno pridnostjo ustvaril lepo posestvo. S sto j o soprogo Terezijo je vzgojil tri sinove, od katerih služita dva še vojake. Med vojno je bil tri leta ruski ujetnik in je delal v rudnikih, odkoder pa je srečno pobegnil. Kot spoštovanega in preudarnega moža so ga občani izvolili v občinski odbor, opravljal pa je tudi častno mesto ključarja cerkve sv. Bolfenka. Za to planinsko cerkvico je vedno skrbel. Bodi ohranjen blagemu možu časten spomin! Reducirani ramparji Zagorje, 19. junij«. V sredo e prvič zabrnela renovinara se-paracija, ves dan je vladalo na tem prosto« ru živahno vrvenje strojnikov, kajti škrat je nagajal povsod in bilo je treba marsikaj preurediti, popraviti, namazati... Utihnilo je delo na rampah. Kjer so doslej stresali premog v velike železniške vozove, vse to zmorejo sedaj železni stroji separacije. Gruče ljudi so se gnetle okoli novega obrata, strmeč v hreščanje brezčutnega stroja. Med njimi so z veliko skrbjo v srcih čakali končne besede vsi tisti, lri so po« stali odveč na rampah in v separaciji. Niso se še dobro razgrela železna ležišča novih 111 iii! h Danes premiera ob 4*» y2 8*f v* io. Detektivski in kriminalni velefilm napetih prizorov in vele* senzacij! V glavni vlogi Chsrktte Suša, Hans Albers. Kichard Eichbergova kriminala revija iz londonskega podzemlja. Napetost ljubezen, slagerji, humor, opereta, revija, Hans May. Majdica ^ hoče pomagati. Mamica pere perilo in mala Majdica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: „Ne poirebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delatLVzamem Schichiov Radion in on pere sam*. Nato čila Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravijice. SCHICHTDV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA strojev, pa je že padla tista neizprosna, s strahom pričakovana beseda. Oddahnili so m tisti, ki jih ni zadela, sklonili pa so glave vsi oni, ki jih je zgrabilo in vglo s poti delovnega življenja. Podjetje je reduciralo n« rampah 36 ram« par jev, v separaciji pa 10 ženskih in 2 mo« skih delovnih moči. Med njimi so družinski očetje s številno družino in dolgo službe« no dobo. Nekateri bodo dobili skromno po« kojmiio, drugi si bodo morali poiskati kruha drugje. Hud je davek, ki ga mora človek plačati stroju in naj bo ta še tako lep in dobičlkanosen. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Umora v Avstriji osumljen Mariborčan Maribor, 19. Junija Včeraj opoldne Je bila umorjena v Lu-čanah v Avstriji 55-letna najemnica restavracije na gradu Trautenburg, Jožefa Magdalena Holmbacherjeva. Morilec jo je strahovito pobil ter nato odnesel tri bankovce po 100 Šilingov in za 200 šilingov raznega drobiža. Iz omare za obleko je vzel črn suknjič in siv klobuk. V suknjiču je bila listnica z 12.000 sovjetskimi rub-ljL Po opisu ljudi, Id so govorni s zločincem, je bil ta srednje velik, plavolaa, angleško pristriženih brk in kratko ostriženih las. Govoril je nemško s slovenskim naglasom ter je uporabljal izraze, ki so običajni f Mariboru. Zaradi tega sumijo avstrijska oblastva, da je bil zločinec iz Jugoslavije ter da je utekel po umoru zopet preko meje. Za izsleditev zločinca so ukrenjene vse varnostne mere sporazumno med našo in avstrijsko policijo. Z litrom po glavi Litija, 19. Junfja. Na MamoSo ae Je nedavno vršila nova maša ki sta se pri tej priliki sporekla ml«« deniča Adolf Repovž z Ostreža in Fele s Polšnika- Adolf Repovž, ki je zadnji čas uslužben v samostanu trapistov v Rajhen* burgu, je danes prišel v Litijo na nabor, kjer je iskal prilike, d« bi obračunal s Fe* letom. Napil se je vina in je slednjič na* šel Feleta v nek' gostilni, ter ga takoj na« padel z litrom Prebil mu je lobanjo, da se ije Fele ves okrvavljen zgrudil na mestu. Prenesli so ga k lekarnarju Brffiiju, ki mu je nudil naglo pomoč. Repovža pa so takoj aretirali orožniki Rešitev iz objema valov Zagorje, 19. junij«. Z^orje, do 5000 daš b roječa občin«, bo morala v bližnji bodočnosti pristopiti k projektu izgraditve higi jonskega javnega kopališč«. Zasebne micijative zaradi jpo« manjkanja denarja ni, a čeprav niti občina ni takozvaeno v rožnatih prilikah, je ven« dar ona prva poklicana, da najde sredstva, ki bi se v kratkem času rentirala. V poštev bi prišla regulacija Kotredežice z velikim bazenom v Krheljču, ali pa primerna ure« ditev savske struge. Potok zaradi nesnažno« sti ne pride v poštev. Zbog pomanjkanja kopališča je večina snago ljubečih naveza* na na kopanje v Savi, ki je na vseh mestih Peen: Atjo, majn klajner gardeoficir, atjo Dragi Peen! Pišem Ti v užaljenosti svojega čutečega srca! Poznaš moje hibe in prednosti, veš, da sem velik ljubitelj glasbe. Res je, priznam, da sam rte obvladam nobenega inštrumenta, razen klavirja z enim samim prstom in se to le eno melodijo (svetega Miklavža cerkvica, gor je namalana merkvica. Res Je tudi, da ne pojem in ne žvižgam. A poslušam rad, razumem tudi nekaj o glasbi (kar mi je priznala neka zelo itn sploh glasbena dama) in prav dobro razločim Schumana od Marija Kogoda. V naši hiši imamo samo tri gramofone in en radio (l gramofon v pritličju) dvorišče, radio v prvem nadstropju, 1 gramofon v II. nadstropju - levo, 1 gramofon v II. nadstropju - desno). Ti štirje peklenski stroji pojejo izmenično, včasi pa vsi obenem. Dobro! Nič ne rečem! NSč ne pravim! Vem in priznam, da stojimo v znamenju toikača (šlagerja). Dobro! Ne vem pa, zakaj stojimo mi, ta •v mestu pod gradom, v znamenju izključno nemškega toikača, in to slabega. Naj ti navedem par teh tolkačev, ki mi trgajo dan na dan ušesni opni Id bičajo moje zrahljane živce: 1. Auh tu virst mih ajnmol petrigen, 2. Veronika, di feglajn zingen tralala, 3. Liblink, majn herc lest tih grisen, 4. Frak niht varum ih vajne, 5. Ih pin ja hajt zo gliklih, 6. Odudududulčineja itd. itd. Vedno, vsak dan, povsod, diabolično konsekventno pa mi kljuje drob: atjo, majn klajner gardeoficir, atjo!! Prijatelj! Peen! Dušica! Ali ga poznaš? Ali razumeš mojo bolečino? Naj bo, res je, besedilo vseh teh tolkačev je bedasto, brezzvezno, kreten-sko, demonsko-glupo, remekvzgled an-titalentiranega stihotvorstva — toda čemu vse to? Saj ti tolkači so vendar namenjeni plesu, ritmu, prerivanju — čemu potem to neznosno kričanje hrapavih »tenorjev«? Toda ta prokleti gardeoficir! Prosim te: Veronika, der špargel vekst — v redu! Naj bo! Razumi tisti »špargel« kakor hočeš! Toda: atjo, atjo« ... Za vraga: atjo, zbogom — enkrat za vselej! »Majtn klajner gardeoficiT«! Glupost! Kako »klajner? Saj to je vendar evi dentno ekskarjzerjev gardeoficir! Ta Je bil dolg in je že davno dejal svoj »atjo«! flLamge Kerls). Ali pa naj morda tolmačim priljubljenost tega absurdnega toikača s — ko- prnenjem za ekskajzerjevim gardeofi-cirjem? In to pri nas, v mestu pod gradom poleg suhega barja? ... Dobro, če že ne morejo ti oboževalci in oboževalke gardeoficirja živeti brez .njega, naj se delegira v mesto pod gradom oddelek naše, domače garde in naši, domači komponisti tolkačev (šivic ali Bučar) nag skomponirajo pri-miren domač tolkač! Par dni sem obiskoval naš velese-jem. Pregledal sem to in ono, seve tudi veselični prostor. Od vsepovsod, s stojnic, z vrtiljaka, z restavracij so bili ob moja uboga ušesa ti nezaslišano slabi nemški slagerji! Med vsemi pa se je najbolj odlikoval in je slavil prave orgije zopet ta demonski: atjo, majn klajner gardeoficir! Mladina se je navdušeno vrtela po njegovih zvokih, ki jih je spremljal z idiotskim besedilom hripav tenor. Doživel sem celo tole: popoldne, ko je pričel v pojačevalcu na plesišču zopet rohneti ta prosluli »atj5«, je stopil na ograjo mlad (šestleten) Slovenček s paličico v roki in je — popolnoma v taktu — dirigiral gostom in cvičkopiv-cem pri Bonu... Peen! Ti me poznaš! Nikdar nisem bil šovinist. Veš, da sem se prvi pridružil Briandovemu načrta Panevp*— — da, celo pod obširnejše načrte bd zapisal svoj: fiat! Vendar, preudari: Kaj b! dejal n. pr. tujec, ki bi takole dve uri hodil po ve-lesejmu in poslušal ta triumf slabih nemških tolkačev? Jaz vem, kaj bi dejal — ti tudi — zato ne napišem!... Da končam! Včeraj sem slabo spaL Ob enajstih dopoldne sem slonel na oknu in mežikal v solnce. Po cesti je prišlo kakih deset uSrte-iiišnic, mladih, vedrih, veselih — šole je konec! Držale so se pod roko in prepevale z zvonkimi glasovi: Atjo, majn klajner gardeoficir, atjS, atjo! Nisem se mogel premagati in sem jim zaklical: »Škandal! Nehatfte! Ve nai boste torej vtzgojiteljioe naše mladine in bodoče matere naših sinov? Sram vas bodi!« Nek starejši gospod s ceste mi je zaklical: »Prav imate!« Ena od mladih deklic pa ma je pomah-nila z roko, se zasmejala in zapela: »Atjo, atjo! —« Zaloputnil sem okno. Steklo se je razbilo. Plačal sem dvajset dinarjev. Prijatelj, končam! Tvoj Neep. našega območja zelo nevarna Tu se je primerilo že več smrtnih nesreč. V sredo je neznosna sopari ca zvabila v vodo veliko množico kopalcev, med njimi tudi soprogo postajenačelnika, učiteljico gospo Doro Kanci er=Mejakovo, ki je sicer izvežbama plavačica, a jo je takoj zagrabil skrit vrtinec ter potegnil s seboj. Istočas« no jo je prijel v nogo krč, da se je naglo potopila na mestu čez 7 m globokem. V zadnjem hipu je skočil za njo g. Franc Sušnik in jo z vsemi napori privlekel že nezavestno na suho, kjer so jo z umetnim dihanjem osvestili. Pogumni čin zasluži pri« znanja, postaj ©načelnik g. Mejak mu je v zahvalo izročil primerno nagrado. Ta pri« mer naj tudi drznejšim plavačem služi kot priporočilo največje previdnosti, občina naj pa skuša v doglednem času udejstviti »vro« čo« željo velike večine občanov po vameta in prijetnem kopališču. Za napredek obrtno nadaljevalnega šolstva Trbovlje, 19, junija. V torek popoJdne se je sestalo v Trbo*« Ijah učiteljstvo obrtno nadaljevalnih šol v laškem srezu. Učitelj g. Hofbauer Lojze je poročal o vtisih, ki iih je dobil ob priliki ekskurzije na Dunaju. Navzoče učiteljstvo je cle>dilo z zanimanjem njegovim izvaja« njem, ki so bila zelo informativna. Organizacija obrtno«nadaljevalnega šolstva je aa Dima ju na višku, v ostalih krajih Avstrije pa bo menda na isti višini kakor je pri nas v Dravski banovini, ki je tam kjer po« laga obrtništvo samo zadositi važnosti na valite to in predizobrazbo svojega na Ta« gčaja, todi prav zadovoljivo. Zbrano učiteljstvo je posebno poudarjala neenotnost podeželskih obrtno«nadaljeva3« nih šol, posebno, kar se tiče učnega načrta. Soglasno je bila srorejeta naslednja resolucija.. ki bo predložena kr. banski upravi v Ljubljani: — Učiteljstvo obrtno«adaljevalnlh Sol sreza Laško je n« svojem sestanku v Trbovljah sklenilo zaprositi kr. feamsko upravo, ida skliče sestanek vsega učiteljstva obrtno« nadaljevalnih šol Dravske banovine v svr« iho določitve učnega programa in sestave podrobnega učneea načrta za te šole. Sestanek je pokazal, da se učiteljstvo la« Skega sreza zaveda velike važnosti dobrih cfortnoanadaljevalnih šol za povzdigo obrt« nega stanu, ki predstavlja valevažen faktor Sr narodnem ^»osroodarstvu, in bo, v kolikor je od njega odvisno, storilo vse, da se to šolstvo čimbolj izoooolni. v nedeljo 21. t. m. ob 17*30 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo ^ Concordia; Ilirija Zagreb (drž. prvak 1930) Ob 16« predtekma JADRAN: ILIRIJA rez. Ob vsakem vremenu Naravno sveže lice Ljubljana. 19. lorffts. V Ljubljano je prispela te dnj zastop« niča slovitega podjetja Elizabeth Arden, mris6 Elise Fleming. Prišla je v posebni mi* siji, da komsultira tukajšnje dame, jim da« je navodila in jih podučuje o negi kože, obraza in polti ter o splošni "kosmetifci. Flemangova je 6icer že priletna dam«, o čemur priča njena bela glava, toda njen obraz je mladostno svež, skoraj mlade« niški. Videti je, da je to posledica skrbno negovane kože in kult kosmetike. Tvornica Arden ima svoje sedeže v vseh svetovnih centrih v Parizu in Londonu, Berlinu in New Yorku, Madridu, Rimu, San Franci6cu, Chicagu itd. ter slovi ne samo po svojih kosmetičndh preparatih, marveč po specialnem načinu in posebnih metodah glede nege obraza in polti. Njena gesla so: Vaš obraz je vaša osebnost! Va« ša obleka lako vara, vase telo lahko za« taji vašo dušo, vaš obraz — to ste vi sa« ima! Narava vam je morda odrekla lepoto, vendar se zdi, da ni ženske, ki bi ne mog« la doseči prijetne zunanjosti. Vaše misli, vaš temperament, vaša volja do življenja, vaš značaj je klesan v vašem obrazu. Vaša inteligenca 6e zrcali v vašem obrazu in skrb, ki jo posvečate njegovi negi, je meri« k> vaših čarov. Ne strašite se truda, da poplemenite obraz, toda ne pozabite, da ba umetničenje pomenilo pogin vaše lepote. Boljši je grd nego zumetničen obra®. Tvornica Arden je tudi izdala lično opremljene knjižice z navodili, kako se je ravnati in negovati. Če je pa katerj dami kaka zadeva nejasna, se lahko tudi osebno obrne na podjetje Elizabeth Arden v Lotv» donu, Old Bond Street 25. M is Flemingova ostane samo še par dni v Ljubljani in bo konsultirala dame, ki žele pojasnila, dnevno od pol 10. do ped 13. in od 16. do 19. in sicer pri zastopniku Ardenovih preparatov za Dravsko banovi« no, drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi irli« oi. Za naše dame je to pač nekaj novega in prepričani smo, da se bodo rade poslu* žile te ugodnosti. iiflMIlMM^S^SMl Spominjajte se slepili! traja prodaja srečk« V soboto se bo vrSUo že prvo žrebanje« Torej zadnji čas za nakup srečk. Srečke morete kupiti v podružnicah „JutraM v Mariboru, Celju, Novem mestu, v Trbovljah in na Jesenicah ter v podpisani hranilnici« Zadružna hranilnica r. z« z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c~. 19 Domače vesti * Zahvali kralla tn ministrskega predsednika gasilcem. Starosta Jugosiov. gasilske rveze ie prejel na pozdravni brzoiavkl ki sta btti odposlani s pokrajinskega zleta JGZ v Celin Ni. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku, dva zahvalna dopisa. Minister dvora g. Jeftič je sporočil: »Ni. Vel kralj ie z zadovoljstvom sprejel izraze vdanosti in ljubezni, sporočene s proslave 601etnice obstoja gasilskega društva v Celin in mi je blagovolil naročiti da udeležencem proslave izrazim zahvalo.« — Sef kabineta ministrskega predsednika pa }e odgovoril: »Gosp. predsednik ministrskega sveta ie nreiel pozdravno brzojavko gasilcev dravske banovine, poslano s pokrajinskega zleta JGZ, in mi je naroči da članom izjavim njegovo zahvalo.« * Odlikovanje. G dr. Rudolf Stetmnetz-Sorodolskl načelnik ministrstva trgovine in industrije v pokoju. ie odlikovan s ko-manderskim križem z zvezdo poljskega reda Poloma restituta. * Promocija. Na dekanatu filozofske far kultete se t>o danes opoldne vršila promocija kandidata Antona Grada iz Ljubljane za doktorja filozofije. Diplomirala pa je na filozofski fakulteti (romanska skupina) gdč. Mia Sovdatova. Čestitamo! * Ameriški znanstvenik] o naših krajih In ljudeh Te dni ie iz Dubrovnika odpotoval ameriški znanstvenik William Cadwell, profesor na univerzi v Montrealu v Kanadi. V razgovoru z novinarii ie izjavil, da se Amerikancl Angleži in ostali turistični svet ne bodo mogli upirati lepotam in čarom, ki iih nudijo naši romantični kraji, zlasti naše Primorje. Prepotoval ie Evropo in Ameriko, a nikjer ni videl lepših krajev. Dalmatinska obala, je izjavil Cadwett, ie turistična atrakcija z redkimi tekmeci na svetu, Dubrovnik na je brez dvoma najzanimivejše mesto Evrope. Dubrovnik in Dubrovčani so lahko ponosni ia svojo preteklost in sedanjost, ker inspirirajo zaupa nje in nado v bodočnost Jugoslavije kot dežele, ki te predestimrana, da igra važno vlogo v razvoju slovanstva in člove-čanstva. * Koroški Slovenci protestiralo. »-Koroški Slovenec« objavlja na čelu lista naslednji protest: >V soboto dne 6. junija je bila birma v Št. Štefanu v Zilski dolini. Za sprejem knezoškofa so postavil! domačini lep slavolok z nemškim glavnim napisom, samo zraven so še pridali slovenski: »Dobro došli!« Javno pa in pri belem dnevu ie prišlo par domačih ljudi, na čelu jim domači nadučitelj, ki so prečrtati omenjene slovenske besede na slavoloku. Čutimo se užaljene in zahtevamo zadoščenje!« * Zaklad ste Izkopali — ie izjavil g. profesor Plečnik. ki si ie v sredo v Cerkljah pri Kranju ogledal pripravljalna dela za narodopisno razstavo ob priliki šolskih oroslav na Vidov dan. Zato naj ie nihče n* prezre, ko že pride k odkritju Jenkove in Borštnikove spominske plošče. * Polaganje Izpita na srednjih šolah. V smislu odloka ministra prosvete ne morejo srednješolsk' dijaki b so v teku šolskega leta izostali iz šole. v mesecu juniju istega šolskega leta. kot privatisti polagati izpita za višji marveč samo za om razred, v katerega 4.2 45. tiho. 5, — —; Vis 7. 759.3, 19.6. 90. SE 12. megla, —. —; Mostar 7, 760.5. 24.1. 52 NNW1 0, —, —. Temperatura: v Ljubljani 23.0, 16*4; Mariboru 27.4 12.3; Zagrebu 34.2. 16.3. Beogradu 34.7 15.4; Sarajevu 32.4. 13.4; Skoplju 32.2. 16.2; Kumboru 32.6, 20.9; Splitu 33.5. 21.7 Rabu 32.4, 20.6; Visa 30.8, 18.0; Mostariu 34.3. 18.2. Solnce vzhaja ob 4.12 zahaja ob 19.50. Lana vzhaja ob 7.6. zahaja ob 23.29; * K zavetišču pri Ribniškem Jezera. Jutri Dohitijo olaninci k zavetišču pri Ribniškem jezera kjer Je že mesec dni v polnem teku gradnja nove planinske postojanke. ki bo 00 svojem obsegu in ureditvi naj-večja in sodobnim zahtevam najprimerneje urejena zgradba, ki bo služila poleti prometu planincev, pozimi pa rimskim sport-nVom. Vsakogar, ki se briga za razvoj planinstva, posebno v naših krajih, bo zanimal razvoj in načrt gradnie same. zato ponovno vabimo vse planince, da se tega izleta udeleže. Odhod jz Maribora v soboto z večernim vlakom in v nedelio zjutraj ob 5.40. Za cenen prevoz s postaje Brezno do Ribnice na Pohorju ie preskrbljeno; isto-tako tudi za izdatna okrepčiia pri zavetišču. saj ima oskrbnica veliko farmo kopu-nov, ki že ves mesec čakajo na lačne gurmane! Povratek iz Ribnice se bo vršil po dogovoru. Zaradi polovične vožnje na železnici nai vzamejo vsi s seboj planinske legitimacije, ta Pa morajo biti potrjene že za tekoče leto. — Smuk! ZOS — SPD. * Koroške vesti. Tudi koroški Slovenci so proslavili 601etnico pisatelja Finžgarja ter dne 14 junija priredili v Šmihek »Finž-zarjev dan«. Brnški fantje z Žile so prinesti koroško slovensko pesem, več rožan-skih in vsa podiunska društva so poslala svoje zast-^pnike, prispevali so k prireditvi globaški fantje in dekleta z nastopom v igri »Divji lovec«. Vsa proslava se Je iz-vršfla v zadovoljstvo gostov m prirediteljev. — Svinčeni rudnik v Pliberku Je ustavil obrat — izgubilo ie delo in zaslužek nad 1000 delavcev Pravijo, da bo del odpuščenih delavcev dobil zaposlitev pri gradnji ceste na Veliki Ktek — V Krški dolini je več oseb vedrilo pod neko smreko. Pa Je v smreko udarila strela in ubila dva posestnika, tri druge pa težko poškodovala. Krema (zagorel ost po sobica) SOti kožo pred opaljenjem. Daje koži prtrod. temnornjavo barvo. * Nezgoda slovenskega delavca v Zagrebu. V četrtek ponoči Je bil prepeljan v bol-nico usmiljenih sester v Zagrebu delavec Josip Papež, star 28 let po rodu iz Novega mesta. Bil je zaposlen kot kurjač v neki tovarni Pri delu pa se je osmodii po glavi in no celem telesu. Obleka je zgorela na njem. Po mnenju zdravnikov pa opekline niso smrtnonevarne. * Pred razpravo zaradi nesreče na Do-navu. Kakor je še v žalostnem spominu, se je zgodila v noči od 6. na 7. marca na Dtt-navu težka nesreča. Broda »Zagreb« in »Franchet d' Esperey« sta trčila skupaj in je pri tem več oseb zgubilo življenje. Ka-petana obeh brodov. Milan Batalo in Pe-tar Kanovič sta bila takoj stavljena pod obtožbo, z njima vred pa tudi krmarja Bo-rivoj Jovanovič in Ljubivoj Milojkovič. Od začetka preiskave so prvi trije v preiskovalnem zapora, zadnji pa čaka v svoboo vršilo v nedeljo 21. t m. ob 2. popoldne * V gostilne ne smeta. Okrajno sodišče v Litiji je prepovedalo obisk gostiln Alojziju Mahu, samskemu delavcu v Šmartnem, za čas od 24. t. m. do 24. maja 1932. Prav tako je prepovedano poseganje gostiln delavcu Fakinu Alojziju, rojenemu v Gerdini, občina Stoperce, in sicer od 2. t m. do 2. maja 1932. * Majhen otok v velikem Oceanu ki mu Je ime Palmira, igra veliko uiogo v svetovnih dogodkih ter ima velik vpliv v gospo- darstvu. Ta otok veže civilizirani zaoad z divjim vzhodom. Tako važen otok v domačem gospodarstvu Je toaletno milo. ki sicer nima tolikega pomena v gospodarskem položaju, a le pri tem tem važnejši faktor našega zdravja. Kakor je velika razlika med posameznimi otoki tako velika razlika ie tudi med vrstami toaletnega mila in najbrž ni samo slučaj, da se tudi toaletno mik) najboljše kakovosti imenuj« »Palmira«. * Restavracija »Janje«, Zagreb, Nlkoll-čeva ulica 7. Izborna ljutomerška in ormo- Hotel Jekler ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA zooet A* otvorien Halo! Halo! Nedelja — Ctrnum, Medno Otvoritev salona — Jazz-danztng. 8463 v IvmuI Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22. — Uprava. m— »Samopomoč Mfartti hi zemljiških posestnikov v Liubijank se Je pred kratkim ustanovila za vse posestnike in njihove rodbinske člane. Plača se le ob pristopu znesek, ki se ravna po starosti, t j. čim starejši ie priglašenec, tem večja je pristopnina. Ob vsakem smrtnem primera zberejo člani sami novo podporo s prispevkom po 10 Din, ker dobi dedič po-smrtnino v 10 kratnem iznosu tedanjih članov. Člani tega dobrodelnega društva so iz vseh stanov, samo da so ob pristopu zdravi Pravila bodo deloma popravljena in za gotove kroge utesnjena, zato vabimo vse, naj hite s Dristopom. če hočete sebi in svoji družini dobro, zahtevajte listine za pristop Podpisati mora vsak lastnoročno, a denarja ne pošiljajte, dokler ne dobite po ložnice. u— Oblastna strelska družba Ljubljana poziva vse člane, da se zanesljivo udeleže ostrega streljanja v nedeljo ob 8. zjutraj na vojaškem strelišču. Kdor še nima legitimacije. naj jo dvigne na strelišču. S seboj naj prinese sliko, velikost 6X9. Dežurna: Držaj. LJdovž. n— Jugrad« Jugoslov. gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. priredi v nedelio 21 trn ob 8 zjutraj svoj prvi občni zbor v prostorih restavracije »Novi svet« Go-snosvetska cesta. Vstop dovoli en samo članom. V nedeljo. 28. t m. ob 20. priredi zadruga nredavanje. Tolmačila se bodo zadružna pravila in poročalo o občnem zboru. Vstop vsakomur prost u— Zanimivo tekmovanje v košnji. V nedelio priredi Zveza kmetskih fantov in deklet ob pol 15. v Beričevem veliko tekmo koscev. Za tekmo se je prijavilo doslej že večje število kmetskih fantov iz vse naše banovine, ki bodo tekmovali za naslov prvaka Zveze. Vsa javnost je pokazala veliko razumevanja za prireditev že s tem, da Je podarila za tekmovalce zeio lepe nagrade- Za glavno tekmo pa se bo vršila še zelo zanimiva tekma »koscev - škri-cev«. kjer se bodo kosali vsi mteligentl ki še niso pozabili vihteti kose Tudi zanje so preskrbljene prav okusno izdelane diplome. ki so javnosti na ogled v raznih izložbah. Po tekmi bo še velika kmetska veselica, ki jo priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem. Za posetnike iz LJubljane je zek> ugodna avtobusna zveza izpred Mestnega doma (Krekov trg). Za zunanje posetnike in udeležence pa je minister prometa dovoIS polovično vožnja Vsi udeleženci nai vozno karto dajo žigosati na vstopni postaji ter je v Ljubljani ob izstopu ne oddajo, marveč jo pridržijo, ker bo veljala tudi za povratek, če se bo udeleženec izkazal z legitimacijo, ki Jo dobi v Ljubljani na zborovanju. 1— Dve nesreči Včeraj opoldne Je v ntid Stare pravde 7Setna zasebnica Albina Plflckerjeva tako nesrečno padla, da si Je zlomila levo nogo v stopate. Prepeljali so Jo v bolnico, kamor Je moral tudi 201et-ni zidar Anton Porenta iz Slap pri Dev. M. v oolju. ki Je nadel m si zlomil desno roko. *— Samomor v Rožniškem hribu. Včeraj zjutraj Je okrog 7JO neki ljubljanski profesor, ki Je bfl na sprehodu z več upokojenci našel v šišenskem hribu, malo naprej od križišča poti vrh Tivolija, obešenega nekega moškega. Policija Je ugoto-vfla. da Je nesrečnik 271etni trgovski potnik Karel Andlovic. rojen v Trstu in pristojen v Vipavo, stanoval je pa v Aškerčevi ulici 4. Kaj ga Je gnalo v smrt ni znano. Njegovo truplo 90 preoeOafi v mrtvašnico. Maribora Poljski koncert v Mariboru, M ga priredi slavni krakovski zbor »Echo«, bo v torek 23. t m. sveder v gledališču. Kdaj prispejo bratski gostje, bomo de pravočasno razglasili. — Na novem letnem tetovadllfia na Potee*)n nastopijo v nedeljo 21. t m. ob 16. mladi pobrefiki Sokoli« s vajami, ki se fle drugje niso izvajale. Tudi naraSčaj ln članstvo je pridno vadilo. Pridite v nedeljo k nam vsi ljubitelji in prijatelji Sokolstva, pa tndi vsi oni, ki že stojite ob strani. Videli boste, da sokolska ideja ni osamljena, ampak da jo pomaga buditi in Širiti na Pobrežju tudi Maribor. — Otročka oHmpijada se bo vrSDa v Maribora v nedeljo 21. t m. pod okriljem ISSK Maribora. Za tekmo vlada med mladino veliko zanimanje ter bodo nastopih na njej tndi lanski zmagovalci. Vsekakor je pričakovati salo ostre borbe v posamezna panogah, ker je Število prijav izredno velika — DijaSka plavalna tekma pa bo v nedeljo na Mariborskem otoku ob 14. ter je za njo veliko zanimanja Tekmovalo se bo v vseh panogah vodnega športa, med drugim bo odigrana tudi vaterpolo tekma. Za to tekmo je darovala znana narodna tvrdka Pinter in Lenard, ki kaže posebno naklonjenost naši mladini krasen kip sa najboljšega plavalca dijaka v Mariboru. Tekmovanje prireja vodno -športna sekcija ISSK Maribora. — 18-letni Cvetko Roman pa je padel pil igri in si zlomil levo roko. — Slična usoda je zadela 6-letnega pastirčka Fran tka Gorupa, ki si je zlomil na paši levo roko v zapestju. a— V poslednjem hipu Je pobegni svedrovec, ki je vlomil 16. t m. ponoči v vini-čarijo Potzla v Košakih ter odnese! iz nje Drecej obleke in raznih jedil. Možak je namreč včeraj dopoldne vlomil v kletne prostore neke mariborske tvrdke. kjer ie hotel najbrže spopolniti svoj plen. Imel je s seboj nahrbtnik, da bi lažje plen odnesel Pri vlomilskem poslu pa ga je presenetila neka aospa. nakar ie naglo pobegnil. Pusti" je nahrbtnik, v katerem so našli par čevljev, ki iih je odnesel iz Potzlove vini-čarije. Po osebnem opisu in prstnih odti-skih je policija že ugotovila vlomilčevo identiteto. a— Tatvina v brzovozni voz na progi Pragersko—Maribor je že pojasnjena ter so drzni zlikovci pod ključem. Vestnim organom mariborske policije se je namreč posrečilo ugotoviti, da sta shranila pri neki ženski 27-letni Boris P. in 25-letni Leopold S. razne predmete, ki so bili ukradeni pri tem vlomu. Med drugimi tudi večje število gramofonskih plošč, ki sta jih že skušala prodati. Oba sicer še tajita in se izgovarjata, da sta našla vse ta vendar pa se pri zagovorih zapletala v protislovja. Znana sta kot stara delomržneža. a— Kino predstave. Grajski kino od danes dalje 100% nemški govoreči hi zvočni veJefilm »V službi cesarja«. — Union kino od dane« dalje 100% govoreča in zvočna veledrama »Ljubav Renate Langen« (Njegovo poslednje pismo). Iz Celja »— & lava nastop Sokola Maribor L. ki se bo vršil v nedelio 21. t m. na prosto-ru pred tež. podoficirsko šoto ob 16. bo o tvorila vojaška godba nakar se bodo izvajale točke obširnega sporeda. NastopiE bodo: deca, moški te ženski naraščaj, člani in članice, dijaki inž, podoficirske šole in vojaki 45. pešpolka. V odmoru bo dijaški naraščaj zabaval občinstvo s predstavo »Rabota« a konec sporeda bo med člani in dijaško četo tekma v »odbojki«. Vsakdo dobrodošel. a— Iz gledaffSSa. LetoSnja glasbena sezona se bo zaključila danes z opero »Evan-geljnik«, ki je brezdvomno ena izmed najboljših letošnjih glasbena uprizoritev. Izkoristite poslednjo priliko! — V torek bo priredil koncert eden najboljših poljskih zborov, »Echo« is Krakova, ki je že deset dni na koncertni turneji. Zbor je žel povsod odlična priznanja. Spored obsega najznačilnejše poljske skladbe novejšega časa. a— Sprememba posesti. Kari Jazbec je prodal svojo hišo v Kejžarjevt ulici 26 Mariji FiderSkovi, soprogi čevljarskega mojstra na Slomškovem trgu, za 120.000 Din. a— Opasen fantiček Je včeraj aretirani lSletni brezposelni Karol G. iz Maribora, ki se je posvetil tatvinam koles. Malopridnež se Je v tem tako izpopolnil, da je izvršil celo -rsto tatvin koles, ki jih Je potem razpečaval izven Maribora. Dosedaj so mu že dokazali pet tatvin koles. a— Nesreča Plaz zemlje Je zasul 26-letnega delavca Andreja Korodaja. Velika množina peska in zemlje ga je podsula in mu zlomila desno nogo. — Pri tesanju lesa se je 28-letni Jože Schttller vsekal v desno stegno. Prepeljali so ga v bolnica e— Celjani, noooj vsi na koncert GPD! Pokažimo, da verno ceniti trud ln po&rtvo-valnoet domačega kulturnega društva. e— Proslava 80-letniee p. Hogoilna tet*, nerja v Celju. Pod pokroviteljstvom NJ. VeL kralja priredi Južnoslorenskl pev*čkl savea odnosno njegov član Celjsko pevsko društvo drevi Ob pol 21. ki Jo tri ob 17. ▼ veliki dvorani »Celjskega doma« v proslavo 80-letniee P. Hugolina Sattnerja velik vo-kalno-orkestralni koncert Najprej bo »vodna beseda o slavljencu, nato pa bo sape! mešani zbor, mestoma spremljan s orkestrom aU klavirjem, naslednje slerijenčev« skladbe: »Vstal Je Gospod«, »RuSklne sanjo«, »©vetonočna pesem«, »Nazaj v planinski raj« ki »O nevihti«. Po odmora sledi kot drugi del skladba Antona Foersterja »Turki na Skrrici«, Stritarjeva balada za soli, moški »bor, mešan »bor ki orkester. Solospeve pojejo: »opran ga. Zhika Thaler* Jeva, merazosopran ga. Helena dr. Rajhova, tenor g. Stjepan Telč in bes-bariton gosp. Konrad Fink. Orkestralni part (Je naštudiral g. ravnatelj Glasbene Matice Kario Sancto, dirigent Je g. Pec šegula. e— Poostritev pažnje pri cestnem preme, tn. Opaža sa da se kljub pommikn oposo rflom še vedno ne izvršujejo točno predpisi uredbe o zaščiti javnih cest tn varnosti prometa na njih. Posebej je treba omeniti, da se še vedno dogaja, da voeijo vozniki in motorna vozila dostikrat po levi, mesto po desni strani cesta «ek> pogosto pa tobIJo po sredini ceste in se ne izogibajo prtn-n na Sedaj, ko Je Ce t razmahu tujska seslja ki ko Je na cestah pomnožen promet, posebno avtomobilski, Je neobhodno potrebna da viada na cestah absoluten red in to ne samo earadi varnosti in pospeševanja prometa, temveč tudi zaradi ugleda države in uprave. Zato je bfl varnostnim organom ta-dan strog nalog o nadzorovanju točnega izvrševanja predpisov cestnega reda Kršitelji bodo strogo kaznovani e— Razne nesreče. V sredo Je fcxmd v Vitanju lSletni kovaški vajenec Albert Višoer kos žarečega železa. Nenadoma se Je od* krušil od celotnega kosa manjši košček ža-reče kovine Jn se sapičfl Višnerju v mišičevje desnega n adi akta. V četrtek Je stopfl 17-letni čevljarski vajenec Ivan Ogr^rek od Sv. Roka pri Šmarju med delom na travniku na ostro koso ia si prerezal levi podplat Istega dne Je padel 18-letni brivski pomočnik Karol Kvas is Gaberja pri Celju ta-ko nesrečno, da si je tzpahnil desni nad» laket v ramskem sklepu. V sredo pa Je padla 29-letna dninarica Amalija Martnškova lz Zreč pri Konjicah s drevesa !n si dvakrat zlomila desno podlahtnica Vsi ponesrečenci so se zatekli po pomoč v celjsko bolnico. o— Le ie danes lahke kupite srečke dr*. razredne loterija Žrebanje bo danes dopoldne. Ne zamudite ugodne prilika Z Jesenic s— Eno Radio predvaja sijajno zvoCm humoresko »On in njegova sestra«. Prod« stave so danes ob 2030, v nedeffio p« ob 15. in 2030. uri. Iz Trbovel] t— Gasilska tombola. V nedefjo 21. t m. se bo vršila velika gasilska tombola, k/rte« re čisti dohodek je namenjen izpopolnitvi rešilnega oddelka. Z ozirom na sokolski nastop se prične tombola že ob 13. Dobit* kov je zelo veliko in presegajo po svoji vrednosti vse dosedanje tombol«. t— ZdravniSki pregled prijavljenih u6en» cev m učenk za ferijalno kolonijo RK v Gornjem gradu bo v ponedeljek ob 16. ▼ stani bolnici. Pregled izvrši društveni zdravnik g. dr. Baumgarten. t— Predavanje. V poncdel-jek ob 1830 bo predaval v Sokolskem domu rudniški zdravnik g. dr. Jenšterte o tuberkulozi Predavanje bodo pojasnjeval« filmske *29ca t— Msdklubski odbor bo imel rodne se» jo v posebni sobi gostilne pri Pravdšča Prva seja bo v ponedeljek 00 20. *— Završni izpiti na meščanski so se končali z najboljšim uspehom. Izpit je položilo vseh 15 gojencev. Iz Guštanja Drobiž. Leopold Čič te Ivan Zbpano sta se vračala proti domu- Spotoma se ustavita v gostilni v Tolstem vrhu. Zupane prisloni pred gostilno kolo. Čič pa obesi tja tri različne popravljene čevlje. Čez eno uro sta zaman iskala vsak svojo last Popotnik, ki je prišel mimo. je pač izrabil ueodno priliko. Škode je preko 1500 Din. Za Sokolski dom, ki se bo gradil skup-"o s šolo, je prispevala br. banska uprava 15.000 Din. _ Po povodnji najbolj prizade-tim Je krajevni odbor Rdečega Križa priskočil prvi na pomoč. Kakor se čuje. bo oodehla enkratno podporo tudi trška občina. — V trg pride na letovanje okrog 50 otrok iz Bdelovara. Stanovali bodo v 60SL GOSPODARSTVO 0m3 jenje vinske krize v destilaciji slabih vin Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, se mudi v Zagrebu že več dni neki madžarski vinski strokovnjak, ki je prišel v naso državo z namenom, da upozna razmere na našem vinskem tržišču. Strokovnjak je dejal, da se jena Madžarskem vinska knza zezelo omilila s tem, da so tamošnji vinogradniki začeli destilirati slaba vina. Tako so od lanskega in starejših letnikov prekuhali v alkohol okrog 1 milijona hektolitrov V Veliki Kaniži sami so destilirali 50.000 hektolitrov samorodniškega vina (»mamice, oziroma direktorja). . Tudi pri nas, ki občutimo vinsko krizo najbrž še huje kakor v Madžarski, bo treba na ta način omiljevati vinogradniške težave. Svoječasno je o tem že pisala »Domovina«, ki je dejala, da bi se na ta način lahko obvarovali škode zlasti tudi lastniki šmarničnih nasadov za čas, dokler se ne odločijo za žlahtno trto ali pa začnejo drugo kulturo, zakaj s prihodnjim letom bo zabranjen vsak promet 8 samorodniškimi ^Alkohol, ki bi se dobival od šmarničnih vin, bi bil lesni in vinski, ki bi ju bilo treba potem še ločiti, in bi se zelo strupeni lesni alkohol uporabljal le v primerne industrijske s vrhe, dočim je poraba vinskega cveta obsežnejša, med drugim tudi za likerje, konjak in podobno. Veliko porabo bi dobil lahko vinski destilat sploh za primeša vanje pogonskemu bencinu, kar v mnogih državah že v navadi. Tudi izvazal bi se lahko ta destilat, primerno koncentriran zlasti v Nemčijo, ki nabavlja velike količine destilata v Italiji in »paniji. £a destilacijo bi prišlo v poštev v nasi državi, kakor se sodi, okrog 1 milijona hektolitrov slabih vin. _ Vesti iz vinogradniških krogov nase države pravijo, da bo letoe trgatev zopet obilna. Ker so poleg tega še stare zaloge izdatne, ne bi bilo odveč, če bi se vprašanje destilacije slabih vin obravnavalo v navedenem smislu tudi na skupščini Glavne zveze vinogradnikov in sadjarjev, ki se bo vršila 21. t m v Beogradu. Naši vinogradniki, ki pridelujejo po večini slaba vina, naj se zavedajo, da zanje ni druge rešitve spričo obilne svetovne produkcije žlahtnih vin in zaradi dejstva, da je moderni čas vedno manj naklonjen alkoholnim pijačam. s= Snovanje medbalkanske trgovinske Bbornice. Iz Beograda poročajo, da se proučuje vprašanje ustanovitve medbalkanske trgovinske zbornice s sedežem v Atanah. Posebna komisija strokovnjakov Sz vseh balkanskih držav zbira mišljenja mtere-sentov o tem vprašanju- Najbrže bo konferenca, ki se bo vršila julija v Atenah, prinesla že odločitev o tem vprašanju. = Resolucija ia izpremembo »akona • poravnanju izven konkurza. V četrtek eo delegati kongresa gospodarskih zbornic, ki se je vršil te dni v Velikem Bečkereku, izrodili v Beogradu kr. vladi resolucijo, v kateri se prosi za izpremembo zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Resolucija zahteva, kakor smo že poročali, večjo zaščito upnikov, in sicer tako, da bi se odstotki povišali na 60. = Pravilnik o kmetijskih razstavah je izdelalo kmetijsko ministrstva V pravilniku se regulira vprašanje pomoči in nagrad za kmetijske razstave v vsej državL = Novi rudarski zakon je bil izdelan te dni in bo izročen zakonodajnemu svetu. Novi zakon določa večjo državno kontrolo nad delom rudniških podjetij in posveča večjo pozornost zavarovanju delavcev ln vprašanju bratovskih skladnic- = Stanje Narodne banke 15. t m. (v milijonih Din; v oklepajih izpremembe napram stanju 8. t. m.: aktiva: kovinska podlaga 195.2 (—17.6), posojila 1463.8 (+ 19.0), saldo raznih računov 405.3 (_ 30.7); pasiva: novčanice v obtoka 4615.5 (—158.9), državne terjatve po raznih računih 44.3 (— 9.1), razne obveznosti: po žirovnih računih 544.1 in po raznih računih 628.5, skupno 1172.6 <+ 138.6). Ostale aktivne in pasivne postavke so izpremeniene = XII. glavna skupščina Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije bo danes v sejni dvorani zagrebške. borze. Začetek ob pol 12. dopoldne. Dnevni red običajen. = Skupščina Glavne zveze vinogradnikov in sadjarjev bo 21. t. m. v Beogradu v prostorih Trgovske zbornice. Na zboru se bodo obravnavala poleg drugega predvsem vprašanja vinskega obdavčenja ln reforme teh davkov. = Padanje nezaposlenosti v Češkoslovaški. Po uradnih podatkih češkoslovaškega ministrstva za socialno politiko so delovne posredovalnice vodile v svojih zapiskih ob koncu aprila letos okrog 297.000 nezaposlen cev, katerih število se je do konca maja letos zmanjšalo na 248.000. Torej se je v enem mesecu zmanjšalo število nezaposlenih za okroglo 50.000 oseb. V celem je od začetka leta padlo število nezaposlenih za 100.000 oeeb. Vzrok zboljšanja na delovnem trgu so običajno povečano delo v pomladnih mesecih in številna investicijska dela, ki jih je podvzela češkoslovaška vlada baš v svrho zaposlitve čim večjega števila nezaooslencev. — Avstrija se brani uvoza. Po obvestilu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je avstrijska vlada dobila pooblastil lo, da more po naredbi v sporazumu z odborom nacionalnega gospodarskega sveta zabraniti ali omejiti uvoz blaga iz držav, s katerimi ne obstoji pogodbeno stanje. Tu so zapopadena vsa žita in žitni proizvodi, goveda, svinje in mesni izdelki in les za gradnjo in industrijski les. Pooblastilo stopi v veljavo 1., oziroma 15. julija. = Potrjena je poravnava izven konkur-ra v zadevi Brezovnika Ladislava, trgovca v Vojnikn. Dolžnik se je pogodil z upniki, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostal? upniki pa dobe 50 odstotno kvoto, plačljivo v 10 enakih obrokih. Prvi obrok se bo plačal 10. septembra letos Kot poroka in plačnika pristopita k poravnavi Antonija Albrehtova, posestnica in trgovka v Hotedršici, in Antonija Brezovni-kova v Vojniku. = Konkurz je odpravljen o hnovini tvrdke Janez Aljaž, družba z o. z. v BoSta-nju, sedaj v Kresnikah pri Storah, ker je bila razdeljena vsa masa. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Borze 19. junija. Na ljubljanski devizni borzi je bil dane« precejšen promet Največ so se trgovale devize na Curih, Berlin, Prago in Dunai. Berlin je za malenkost popustil, a malo čvrstejši s oLondon, Praga, Trst in New-york. Potrebo je vso kriia Narodna banka Državne vrednote na zagrebškem efektnem tržišču niso pokazale bistvenih izpre-memb. Zaključil se je le 7% Blair po 80.75 in 80.875- Od bančnih vrednot so se zaključile: Union po 1® in 166, Jugo po 67 in 67.5, Praštediona po 955 in Srpska po 192; od industrijskih pa: Gutmann po 120, Slaveks po 25. Šecerana po 250, Union mlin po 58, Isis po 43 in Trbovlje po 230 in 240. De rise. LJUBLJANA. Amsterdam 22.74, Berlin 13.3925—13.4225 (13.4075), Bruselj 7.8644, Budimpešta 9.874, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096-8), Dunaj 792.04-795.04 (793.54), Newyork 56.28 — 56.48 (56.38), London 274.40 — 275.20 (274.80), Pariz 22128, Praga 166.92 — 167.72 (167.32), Trst 295.61. __ ^ , Zagreb. Amsterdam 22-71—22.77, Dunaj 792.04—796.04, Berlin 13.3925-13.4225, Bruselj 786.44 blago, Budimpešta 987.40 blago, London 274.40—275.20, Milan 294.05 —296.65, Newyork ček 56.28—56.48, Praga 166.92—167.72, Pariz 220.28-222.38, Curih 1096.30-1098.30- Curih. Zagreb 9.1175, Pariz 20.1750, London 25.0575, Newyork 515.0750, Bruselj 71.70, Milan 26.9650, Madrid 50.25, Amsterdam 207.3250, Berlin 122.23, Dunaj 72.3750, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.70, Budimpešta 90.02, Bukarešta 3.0650-Efekti LJubljana. 8% Blair 91 bL, 7% Blair 81 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den„ Kreditni zavod ? 95 den^ Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 408.5— 409, kasa 409 blago, za junij 411 blago, za december 410.5 do 411.5, investicijsko 86 do 86, agrarne 48 denar, begluške 64.25 do 64.75. 8% Blair 90.5 denar, 7% Blair 80.75 do 81, 7% Državna hipotekama 80 do 81; bančne vrednote: Hrvatska 56 do 60, Katolička 33 do 36, Poljo 53 do 56, Kreditna Zagreb 120 do 125, Union 165 do 107, Jugo 67 do 68, Ljubljanska kreditna 120 denar, Medjunarodna 68 denar, Narodna 6.900 do 7.500, Obrtna 63 denar, Praštediona 950 do 960, Srpska 191.5 do 193, Zemaljska 118 do 120; industrijske vrednote: Gutmann 118 do 122, Slaveks 25 do 30, Slavonija 200 denar, Danica 70 blago, Drava 253 denar, Šečerana 245-5 —255, Narodna mlinska 15 blago, Ljevaoniea 160 denar, Brod vagon 02 blago, Union mlin 60 do 65, Vevče 120 denar, Isis 40 do 46, Dubrovačka 300 denar, Jadranska 480 denar, Trbovlje 235 do 236. Beograd. Vojna škoda zaključek 409, investicijsko zaključek 6, agrarne 48.5—49. 7% Blair 80.5—80.75, .8% Blair 91 denar, 7% Državna hipotekama zaključek 80.25, begluške zaključka 665 is 66.75, Narodna 6600 denar. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca za les neizpremenjeno slaba. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. SITO -f Ljubljanska borza (19. t m.) Tendenca za žito neizprem. stalna- Brez zaključkov Nudi se (fco slov. postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265—267-50, okolica Subotica, 79/80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska >0< po 375 — 380, baška >0« po 360 — 365 + Novosadska blagovna borza (19- t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vagon pšenice, 4 vagoni moke in 4 vagoni otrobov. Pšenica: tredn je-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 105—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —195; gornjebaška, 79/80 kg 190—195; sramska, 78 kg 162.5 — 167.5; okoliea Indjija, 78 kg 167.5 — 172.5. Turšžiea: baška, Dunav, Sava 98—100; okolica Sombor 98—100. Moka: baška >0« in >00« 260—280, »2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225—230; >8< 120—130. Otrobi: baški, sremski in banatski 112.5—117.5. + Somborska blagovna borea (10. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet 82 in pol vagona. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 197.5—202.5; baška, okolica Sombor, 78/79 kg 160—166; gornjebaška, 79/80 kg 190—196; sremska, slavonska, 78 kg 165— 170. Turščica: baška 98—100; baška, ladja Dunav 100—102. Moka: baška, »0< in »00« 260—280; »2< 245—260; >5« 235— 250; »O« 226-285; >7< 175-190; >8< 120 —126. Otrobi: baški 112.5—117.5. — Oves: baški, sremski in slavonski 170— 175. + Budim peš tanska termlnska borza (19. t. m.) Tendenca slabša. Promet omejen. Pšeniea: za junij 14.40—14.42. Turščica: za julij 13.20—13.27; za avgust 13.40—13.42; za maj 1982 11.59—11.60. Za geodetski oddelek na ljubljanski univerzi S pozivom shižateljev geodetskega oddelka na tehnlSki fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani »Naši javnosti« zaradi nevarnosti uldnjenja geodetskega oddelka se moramo solidarizirati v polni meri iz razlogov, ker bi to bilo za naše slovensko kruhoborstvo neodpustljlvo, onemogočiti naši mladini fakultetno stroko, ki potrebuje sto ln sto univerzitetno naobražemh zemljemercev. Tudi vedi ln nivoju naSega katastra se bi zadal udarec, za katerega ne ame ln ne more prevzeti odgovornosti fakultetni svet. Fakultetni svet naj izpolni oddelek na višino drugih geodetskih oddelkov v tujini, ki so v ponos in čast tamošnjlm univerzam. Odbor za društvo jugoslov. geodetov (geometrov) v Ljubljani. Šport Concordia: Ilirija Jutri ob 17.30 na igrišču Ilirije SK Ilirija bo imela jutri zopet hud dan. Po nesrečnih nastopih zadnjih dveh nedelj mora jutri na polje proti lanskemu državnemu prvaku Concordiji, kar bo zanjo vsekakor trd oreh. Kakor znano, je Concordia preteklo nedeljo odpravila »mojstre z morja« z 2:1 in si s tem zasigurala vodstvo tabele v naši ligi. Najmočnejša akterja te odlične enajstorice sta srednji krilec Premrl in srednji napadalec živkovič. Ilirija bo nastopila z najmočnejšo postavo, ki ji je trenutno na razpolago, in bo gotovo napela vse sile, da opravi tudi to trdo preizkušnjo častno. Izgledov za zmago seveda nima mnogo, vendar pa upamo da je v njej toliko športnega duha ln volje, da bo mogla čimbolj zabrisati mučne sledove zadnjih dveh porazov. Občinstvo ji bo pri tem gotovo stalo ob strani. V predtekmi bo ob 16. igralo L moštvo Jadrana proti rezervi Ilirije. Glavno tekmo bo sodil mariborski sodnik dr. Planinšek, čigar oseba je obenem garancija, da se bo boj vršil fair ln disciplinirano. Distančna dirka za prvenstvo »Triglavskega pododbora« se bo vršila v nedeljo, 28. t m. Proga: Ljubljana, Grosuplje, Krka, Stič« na, Višnja gora, Grosuplje, Ljubljana. (Pro» ga Grosuplje, Krka, Stična, Grosuplje tn. krat) Glavna dirka: 152 km. Nagrade: pr* vi, drugi in tretji srebrne1 kolajne, četrti in peti kolajne. Časovne kolajne 30 min. za prvim. — Juniorska skupina: 72 km. Na« grade: prvi, drugi in tretji srebrne kolajne, četrti in peti bronaste kolajne. Časovne kolajne 15 min. za prvim. Start ob 5.30 ziu« traj na Dolenjski cesti pri km 3. (restavra* cija Jelačin). Olj istotam. Splošna določila: Tehnična izvedba dir« ke se ravna po di likalnem pravilniku Kotu raškega saveza kraljevine Jugoslavije. — Dirka je obvezna za vse člane klubov »Tri« glavskega pododbora«. Dirkači se morajo izkazati z veljavno licenco koturaškega sa« veza. Pravico nastopa na »Državnem cest* nem prvenstvu«, ki je razpisano za 12. ju« lija t. 1. na omenjeni krožni progi, imajo samo oni verificirani vozači, ki so se udele« žili dirke za prvenstvo svojega pododbora. Vsak dirkač so mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih; kodo mora biti opremljeno z zvoncem m rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za Škodo, ki bi jo povzročili dirkači med diiiko; vsak dirkač vozi na lastno odgovornost Točno izpol« njene pismene prijave sprejema tajništvo kluba, in sicer brezpogojno do četrtka, dne 25. junija db 18. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Prijavnina 1 Din. Prijave brez prijavnine in navedbe lic. številke so neveljavne. Zakasnenje vozača na startu ali neupoštevanje predpisov glede prijave, ga izključuje od tekmovanja. Odredbam vodstva dirko so je treba najstrožje po« koriti. Morebitni protesti »e morajo vlo« žiti 10 minut po -končani dirki z vlogo 30 Din, ki zapadejo v prid pododbora aje dirkače, ki se mislijo udeležiti jo« 1 1 i i SAMO ŠE DANES ELIZABETH ARDEN je poslala k nam svojo osebno namestnico, ki ima večletna izkustva v salonih Arden v Londonu. Na razpolago bo v našem oddelku za parfumerijo Porote* «0 prUtkof Ko*xmtftraft* ttpodonbo, H Vam bo dala dobro oaoooto, kako Jo treba smotrno ffooati koto in mkrbaft ma polt. Br^kOna prtpataa komaattmdfol DROGERIJA ADRIJA, MR. S. BORČIČ LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1 f trišnjega treninga • posameznim startom na progi, naznačeni za državno prvenstvo da se istega gotovo udeleže. Odhod točno ob 5. zjutraj izpred Prešernovega "pome« nika. TSK Slovan. Danes ob 20. rodna od« borova seja v lovsld sobi gostilne »Sokol«. Vsi in točno! SK Jadran. Dtaoes ob 20. Sansld sesta* nek za gg. Logar L Brcar, Zor, Kosmač, Kotar, Ko«, Rogač, Zaje, Zadel, Kcm, Be-nedetič, Saus in JanuS IL Radio Izvleček iz programov Sobota, 20. Junija. LJUBLJANA 11.45: Mladinska ura. <—■ 12.16: Plošče. — 12.46: Dnevne vesti. — 13: Napoved Saša, plošče, borza. 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Časnik ta časnikarstvo- — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos opere »Čarobna pisčal« k Beograda. — .Napoved časa in poročila. Nedelja, SI. junija. LJUBLJANA 9: Predavanje o sadjarstvu. — 9.90: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Literarna ura. — 11: Samospevi ga Nuše Spanove. — 1L90: Koncert salonskega kvinteta. — 2: Napoved časa, dnevne vesti in plošCe. 1530: Nastop šolske mladine iz Mirne peči. _ i«; Saksofon sok>. — 16.30: Veseloigra A. P. Čehov: Na letovišču Po peron«! dačne postaje se je iz* prehajal gori in doli nedavno poročen parček. On jo je držal okrog pasu, ona se je stiskala k njemu, m oba sta bila srečna. Izza oblakov je gledala nanju luna in se mrdala: najbrže ji je bik) za mak), ko je pomislila na svoje dolgočasno, nikomur potrebno devi* štvo. Ozračje je bilo gosto nasičeno z vonjavo bezgovih m črensinih cvetov. Nekje na oni strani tračnic se je dr« la žolna ... . . , . . , »Kako je lepo, SaSa, kafeo je lepo'« je dejala žena, »kar zdi se ti, da so vse to le sanje. Le poglej, kako pri* jetno in laskavo gleda na naju ta goz* dičekl Kako so mili ti solidni, molčeč* ni telegrafski drogovi! Vso okolico ti poživijo, zakaj pričajo ti, da so nekje tam daleč ljudje . . . civilizacija . . . Ali ti ne ugaja, če veter prinaša do tvojih ušes slabotna Stan prihajajoče* ga vlaka?« . , Da . . . Toda, kako noče roke imaš! To je zato, ker se venomer razburjaš, Varja ... Kaj bo danes za večerjo?« _ »Zrezka in pSče . . . Piščeta bo za oba dovolj. Zate so pripeljali iz me* sta sardine in jesetre.« Luna se ie nejevoljno skrila za oblake. Človeška sreča jo je spomnila na njeno samoto, na samotno postelj onstran gozdov in dolin ... »Vlak prihaja!« je dejala Varja. »Kako lepo je to!« V daljavi se je prfkazak) troje ognjenih oči. Na peron je stopil posta* jenačelnik. Na tračnicah so tu pa tam zasijale signalne luči »Vlak počakava, potem pa greva domov,« je dejal Saša in zazehaL »Dobro se imava, Varja, tako dobro, da je kar neverjetno!« Temno strašilo se je brez šuma pri* plazilo na peron in se ustavilo. V na* pol razsvetljenih oknih vagonov so se pokazali zaspana obrazi, klobučki, ple* ča »Ah! ah!« se )e razleglo iz nekega vagona. »Varja nas je prišla z možem čakat! Evo ju! Varenjkal . . . Va* rečka!« Iz vagona sta planili dve deklici in se obesili Varji okoli vratu. Za tema se ej prikazala polna, priletna dama in visok, suh gospod s sivimi zalizci, nato dva gimnazijca s prtljago v to* kah, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica . . »Evo, tudi mi, tudi mi smo tn, pri« — 20: Koncert »Kamniškega okteta«. —> 20.45: Prenos z Bleda. — 22: Napoved tam in poročila. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkva. — 12.30: Orkestralen koncert — 17-30: Narodna glasba na ploščah. — 21.30: Operne arije in dueti. — 22.10: Poročila. —< 22.30: Plošče. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert — 18: Komorna glasba. — 20.30: Lahka večerna glasba. — PRAGA 10: Koncert iz Mor. Ostrave. — 18: Koncertna akademija. — 19: Jazz-band •—1 19.50: Godba na pihala. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.20: Jazz. — BRNO 10: Koncert iz Mor. Ostrave. — 19: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert — 20.15: PrenBch«x ia Krakova bo priredilo ▼ ponedeljek v Ljubljani koncert. Naša »Glasbena Matica« je bila na Poljskem sprejeta izredno toplo; a ne le zato, marveč predvsem kot umetnostna prireditev in kot izraz poljsko - jugoslovenskega kulturnega zbližanja zasluži ta koncert vso pozornost- Prinašamo nekoliko informacij o poljskem glasbenem življenja (po članka Zvgmanda L. Zaleskega). 2e Berlioz je opazil, da imajo poPski skladatelji v ljudski glasbi silno veliko gradiva. Mnogi narodni motivi, ki so bili objavljeni v 19. stoletju, segajo bržčas se v pagansko dobo do 10. stoletja. Ohranili so se v prav zakotnih krajih; nekateri še slone na indo - kitajskem način« tonskega izražanja in imajo skalo s petimi do šestimi toni- Poljska narodna glasba je osobito zanimiva in svojevrstna zaradi karakterističnega ritma svojih plesov. Posebno prevladujejo plesi v tričetrtinskem taktu: obe rek, mazurka, kujaviak in polonaise. Kra-hoviak ima štiričetrtinske. zelo značilne «in-kope; polka, ki je posneta po češkem narodnem plesu, pa dvečetrtinske. Poljsko narodno glasbo označuje ljubka in energična lahkota; teče nežno in radostno zdaj kakor da je zavita v megle, zdaj kot da se prosto razliva po široki ravnici. Kajti narodna glasba je natančna podoba one ravni, po kateri je Poljska dobila ime (polje — ravan). Prav iz tega obilnega vrelca melodij in ritma je črpal genijalni Chopin, in ♦ako ustvaril nesmrtne mojstrovine romantične glasbe. Umetna glasba se je začela že v 13. stoletju. Cerkev je kar moči ovirala narodno glasbo in iz sodelovanja med njo in narodom so izšle prve umetne tvorbe; 15. stoletje je že imelo par skladateljev, vendar se večji razmah opaža šele v 16. stoletja, ko je Krakov postal močno sreiiSče dokaj bujnega glasbenega življenja na Poljskem. V tem času je poljska glasba stala pod močnim italijanskim vplivom, ki se ga tudi v naslednjih stoletjih ni mogla otresa. Iz 16. stoletja sta največji imeni Wacla-» Szamotulski in zlasti Mikolaj Gomolka, iz 17. stoletja Szarzynski in Gorczycki. V 17- stoletju se je na Poljskem uvedla opera. Prvo poljsko, a po laško pobarvan« opero je L 1683. skomponiral Piotr Elerč. Pod Stanislavom Avgustom (18. st) je začela ta vrsta glasbe samostojno procvitati. Mateusz Kamienski je spisal prvo nacijo-nalno poljsko opero »Nagrajena revščina«. Sledili so mu še nekateri skladatelji. V začetku 19. stoletja imajo Poljaki že vrsto glasbenih društev; že L 1806. so v Varšavi pridno izvajali Beethovenove skladbe. Lela 1821. se je osnoval prvi poljski kon ser vato ri j (Varšava). Skladateljev je vedno več. Nad vse se je dvignil in si pridobil svetovni sloves Fryderyk Chopin. Njegovo delo je na Poljskem nadaljeval Stanislaw Moni-uszko (1819—1872), avtor najpopularnejše poljske opere »Halka« in mnogih drugih velikih in manjših skladb. S Chopinom, Mo-niuszko in njih vrstniki se je poljska glasba dvignila na povsem evropsko višino. Prehajamo preko mnogih imen, ki so značilna za sodobno poljsko glasbo in navajamo samo nekatera najbolj važna imena: brata Katski, goslač Lipinski, H. Wienaw-ski, Aleks. Zarzycki, Zelenski (operni skla- Iz revif Domače. Razen »Ljubljanskega Zvona«, čigar vsebino redno podrobno registriramo, je izšel v zadnjem času drugi letošnji zvezek »Doma in sveta«. Poleg leposlovja so posebno zanimivi prispevki: Franceta Koblar-ja študija o F. S. Finžgarju, Fr. Vodnika študija o mladem pripovedniku MagojnL, začetek serije člankov o naših povojnih pesnikih, drja Vurnika uvod v zgodovino glasbe in S. Škerla informativni članek o Valčrviu. Izmed srbohrvaških revij omenjamo: Junijska številka zagrebškega mesečnika »Nova Evropa« je posvečena manjšinskemu vprašanju in nekaterim sorodnim zadevam. Tu je n. pr zanimivo Jojkičevo premotrivanje problema nacionalne asimilacije Vojvodine. Pisec je zoper kakršnokoli nasilno asimilacijo Nemcev in Madžarov v Vojvodini; treba si je prizadevati, da »z dobro in pravično gospodarsko in kulturno politiko zmanjšamo oprečnosti in pripravimo tla za državotvorno čustvovanj* in delovanje državljanov ne glede na njihovo narodno in jezikovno pripadnost.« Zanimiv je tudi drja Banekoviča čianek »Problem narodnih manjina«. Ta zvezek »Nove Evrope« je 300. te ugledne revije, ki po svojem značaju v vsej jug jsloven.^ki revijski književnosti nima primere. — V »Riječl« je izšlo v zadnjih tednih več dobrih razprav. Tako omenjamo načelno premotrivanje Milivoja Magdiča »Za dušo omladine« (v 22. štev.) o vedno bolj perečem sporu držav in rimske Cerkve zaradi mladinske vzgoje. Najnovejši dogodki v Italiji, pri nas pa nastop škofa Srebrniča proti Tyrševj ideologiji so samo trenutni datelp, Noskowski, Jarecki, pianist in akt* datelj Paderewski. Iz mladopoljskega gibanja Miczyslawa Karlovdcza, skladatelja mnogih simfonij, Ludomira Rozvckega, av-torja znane opere »Eros in Psycha< in baleta »Pan Twardowski«, E. Moravskega, posebno nežnega in melanholičnega skladatelja, občutljivega ironika L. M. Rogovrske* ga, Witolda Maliszenskega in največjega! sedanjega skladatelja Karla Szymanowske-ga z njegovimi dramatsko močnimi skladbami. Med najnovejšimi nastopajo imena Brzeczinski, Marczenski, Lebunski, Perkow* ski, Rutkowski, Sikorski, Turczynski, Szpi-< nalski, 5Taklakiewicz, Kondracki in dr. Globoka podlaga v narodni glasbi, stara in silno razvita nrazikalna tradicija, zek» razširjena glasbena kultura — vse to daje poljski vokalni in instrumentalni glasbi oa-iično mesto v svetu, čeprav zaradi nepoznavanja in krivičnega omalovaževanja siru vanske kulture še ni dovolj vidno. To pat velja samo za območje nemškega kulturnega vpliva: v Franciji, Italiji, Angliji, Ameriki in drugod je poljska glasba že zdavnaj pravično priznana. Krakovski »Echo«, eno najboljših poljskih pevskih društev, bo s svojim pestrim programom najlepše seznanil naše občinstvo s krasnimi glasbenimi posebnostmi, kulturno močne in slavne Poljske. Prof. J. Orožen. »Opis Češkoslovaške republike«. »Umetniška propaganda«, ki pri nas smotrno deluje za spoznavanje Čehov in njih književnosti, je izdala lepo opremljeno, 136 strani obsegajoče delo dobrega poznavalca slovanskih narodov, prof. Janka Orožna »Opis čehoslovaške republike«. Spis obravnava zemljo, prebivalstvo državni ustroj, kulturo in gospodarstvo Češkoslovaške ter srečno združuje vse osnovne, bistveno vaižne podatke o narodu in državi, s katerim spajajo Jugos loven a tolike vezi in ki nam je od vseh najbližji. Potrebo takega dela smo že dolgo čutih; posebno dobro bo rabilo časnikarjem in drugim javnim delavcem, učiteljstvu, predavateljem, sploh vsem zavednim pristašem slovanske misli. Materijalna, socijalna in duhovna kultura Čehoslovakov so našle v knjigi enako dober pregled kakor državno življenje češkoslovaške republike. Spisana je zgoščeno, a pregledno in jasno ter popolnoma ustreza značaju priročnika, ki naj bi bil v knjižnici slehernega našega izobraženca. Založništva je opremilo knjigo z lepimi slikami na posebno finem papirju in z zemljevidom. »Opis čehoslovaške republike« toplo pripo* ročamo- Naroča se tudi pri »Tiskovni za* drugi« v Ljubljani. Arh. J. Mesar in arh. J. SpinčiJ, »8tan»~ vanje«* V zbirki »Kosmos«, ki jo izdaja Ju* slov. knjigarna, je izšla razkošno opremljena knjiga dveh mladih strokovnjakov ofc gradbi in opremi sodobnega stanovanja. T<| je prva knjiga te vrste v slovenščini in pri» čuje, da se tudi pri nas vedno bolj uveljavi lia stanovanjska kultura in da se stremljenja moderne arhitekture skušajo čim boi£ popularizirati. Strokovni kritiki se bo nudila prilika, da pokaže vrline te knjige, m£ jo samo registriramo kot zanimivo novoef na našem knjižnem trgu. V platno vezana knjiga stane 100 Din, do konca julija t L, pa izjemno samo 75 Din. Naroča se tndi pri »Tiskovni zadrugi«. znaki tega starega i« daljnosežnega spora. Pisec pravi, da bi vprašanje zaslužilo javno diskusijo. V 23. številki piše dr. Ljubomir Tomašič o konkordatski politiki Vatikana. Pisec primerja najnovejše konkor-date in prihaja k sklepu, da Vatikan rad posega v suverene pravice držav in pri tem zasleduje cilj nove, univerzalne vzhodne zemeljske sile, ki bi bila pod papeževim vodstvom. VI. Angelus piše o sestanku v Chequersu in o vprašanju, kaj hoče dosedanja Nemčija, ki z notranjo diktaturo svojih legalnih in nelegalnih organizacij postaja vedno zagonetnejša. Čitanja vreden ie tudi članek dr. Patakija »Odnos filozofije i obrazovanja«. »Srpski književni glasnik« je priobčS v 3. zvezku (1. junija) začetek razprave dria. Cubriloviča o tajnem rusko - avstrijskem Reichstadtu, esej Vlad. Saviča o Mahatmi Gandhiju in razne leposlovne prispevke in beležke. — »Misao« (zv. 275—276) prinaša razpravo Slob. Popoviča »Individualna psihologija i vaspitanje omladine za kolektiv, rad«, Filipa Fište »Istorijo albanske književnosti«. Miloša Savkoviča literarno studijo »Tragovima Balzaca « romanima Ja-še Ignjatoviča« itd. Inozemske. V junijski številki »Slavrische Rund> schau je izšla razprava St. Bacz/nskega o Dostojevskem na Poljskem, Fr. Kubke o svetovni vojni v češkoslovaškem leposlov« ju in Gesemannov zanimiv karakteriološki članek »Problematični Bolgar«. Pisec mu* pravlja o bolgarskem narodnem značaju na osnovi najznačilnejše bolgarske satire »Baj Ganja« in primerjajoč ga s »Švej* kom«, polemizira z nekaterimi bolgarski' mi znanstveniki. V rubriki »Jugoslavija« je objavljen izvleček iz predavanja Veljka Petroviča »Nemčija in novejša jugosJovem« ska likovna umetnost« *Centralna Evropa« je priobčila v 6i &te» vitki med literarnim gradivom zanimiva članka: »Borba z brezposelnostjo na Če* škoslovaškem« in »Bakunin in Hristo Bo-tjev«. Prvi članek (dr. Moudry) poroča o sistematičnem, etapnem delu za odpravo brezposelnosti v ČSR. V praški »Pfttomnosti«, Id je najboJjga češka revija za javna viprašnja, je izšla v zadnjih tednih do&ga vrsta razprav in člankov o najaktualneših problemih in za» devah. Od našega zadnjega pregleda na tem mestu je bila posebno zanimiva dalj« ša anketa o vprašanju, zakaj so Čehi kot narod po svetu tako nepriljubljeni? Ing. Slaby je obsežno pisal o križih in težavah češke vasi, Fr. Kocoureik je dovršil svojo dolgo razpravo »O Klepetarjevski genera* c i ji« (dr. Klepet&r, mladi zdravnik, je brl obsojen zaradi umom iz koristoljubja). Ta razprava je ena najboljših študij o povojni mladini, kar smo jih črtali v revijah. Do» tika se vseh vprašanj, zlasti moralnih in psiholoških ter loaže zablode mladega ro* du, ki jih je sokriva tuid starejša genera« eija. Posebno govori o psiholoških vzrokih razširjenosti komunizma med mladino. —-Več člankov je posvečenih ruskemu pet« fctnemu načrtu; podobno zanimanje za tb vprašanje vidimo tudi v drugih revijah, saj je to vprašanje, ki trenutno živo in te* resira ves omikani svet. Pavel Spiess se v članku »Življenje modernega človeka«r ba» vi s filozofijo španskega misleca Ortege V Gasseta, ki postaj« čedalje bolj znana. Zanimiv je članek E. Erdelyja »Dvajset* letni dojenčki in tridesetletni starci«, ki razpravlja o značilnih miselnih in čuvstv e* nih pojavih med madžarsko In avstrijsko mladino. Znatna pozornost se posveča tu» di erotičnim vprašanjem (»Erotični ideal dobe v filmu, diskusije o prepovedi proste« ga kampiranja mladih ljudi različnih spo» lov itd.). V 23. številki je odlični publicist R, Prochazka napisal tehten članek o se» danjem položaju v Nemčiji. Po njegovi sodbi Nemčiji preti ali državljanska voj» na, v katero bi aktivno posegli sovjeti, ali pa bo vsa oblast prešla v roke nacionalne reakcije. Za sosedne manjše države ni da» nes druge poti, kakor da osTa kih imamo tu mnogo,< je odvrnil orožnik in malomarno zaničljivo mahnil z roko. Stražniki so ponovili za niim. Tega prizora sem se spomnil na, hodniku zapora, koder me je pehal drugi stražnik, in skoraj bi bil pozabil, da me najbrž v celici še enkrat preišče in lahko najde poslednji dve cigareti, kateri sem bil pri prvi preiskavi v novem domu spretno prikril. Stražnik se mi ni zdel preveč prijazen, toda človek, kakršen sem jaz, rad pozabi nevarnost. (Tako sem vam tudi pozabil naznaniti, ko sem končno spet prost, da pride za menoj On.) »Prolič! Tu imaš novo družbo!* — je za vpil stražnik kaznjencu, ki je zijal pri oknu v zadnjem rogu hodnika iz neprodirno temotne celice. Bilo je ob štirih popoldne in tema me je neprijetno dirnila. Že je zaškripal ključ, težke dveri so butnile v vegasti pod hodnika. Stopil sem v celico. Prolič je bil jetnik z zvončastim klobukom in steklenimi očmi. Nad be- Težke jo boste našli. Najprej je treba spoznati da si bo Srni odprl izhod na f7, če ne pazimo. Kmet na d7 je prikovan, ker lovec na b5 grozi mat Kmet na f7 pa ni vezan. Trdnjava na ho je lastnemu lovcu na poti. Torej proč z njo. Toda kam? Pomislimo, kaj prinaša možnost, da črni vzame skakača na c2. Črnemu kmetu na c2 bi mogli zastaviti pot Potem bi črni moral potegniti ali kmeta na d7 ali pa kmeta na f7. Na dlani leži, da more le trdnjava na b5 prevzeti vlogo krotilca črnega kmeta, ki stopi na c2. Takole bomo torej igrali: 1. Tb5—hI! b3Xe2 2. Thl—cl! poljubno 3. Le2 da mat To pa je le majhen del bogate vsebine našega problema. Črnemu ni treba vzeti skakača na c2. Saj lahko stopi s kmetom na b2 in grozi dobiti na bi novo damo. Prav nič se mu ni treba bati, da bo beli vzel na a2 in grozil na a8 mat. Poglejmo! 1. Th5-hl! ^-b2 2. TalXa2? b--bl postane trdnjava. 3. Ta2-aS+ Tbl-b8 Mat pride prepozno, šele v četrti potezi. Kako pa naj igramo? Je li mar prva poteza neprava? Ne! V drugi potez, smo za si. na krivo pot. V drugi potezi je skrita ideja. Pa saj je tudi zares prav nenavadna, zares presenetljiva: 1. Tbo—hI! bS-b- 2- Thl-bl!!! --- —. , To je iskra iz genijalne glave. Črni si lahko izbere trdnjavo, ki jo naj vzame. Dru^a trdnjava bo potem dobila prosto linijo" in na osmi vrsti takoj dala mat. >a kmeta d7 in i7 pa pazi lovec. Prekrasno Lovdovo idejo je 35 let Kasneje varijiral mojster Przepiorka. ki šteje med najodličnejše svetske komponiste. Priobčil je leta 1911 v >Akademiscbe Monats-beftec naslednji problem, ki je nedvomno lep in silno spretno konstruiran, ki pa je nedvomno še pristno Loydovo vino, ki mu je Przepiorka prilil samo nekoliko okusne mineralne vode. Problem daje na vsak način reševalcu obilo užitka. V pravi luči ga pa reševalec vidi le tedaj, če mu je znan pravi duševni oče iz leta 1876. Tako-le stoji Przepiorkov problem: K r H P f sr h 8 7 6 5 4 3 2 1 _, ______ „ & fiil t ®l W4 A IP i m B i Pl A B mm " 1 i 18 1 ; ......... i M * mm mr '0M Beli: Kb6, Td2, Tg5, Lg6, c3, e3, e4, f5, h4, h7 (10 figur). Črni: Kh8, Ld3, Lgl, e5, c4, g2, g7, h5 (8 figur). Mat r petih potezah. ReSitev poteka na naslednji način: 1. Td2-a2 --- Grozi mat na a8 in izsili odgovor: 1 .------Ld3X«4 2. Ta2—d2 Le4_d3 3. TgoXg2 LglXe3 Črni nima druge poteze. Ce postavi lovca na f2 ali h2 ga trdnjava g2 vzame, nakar mora lovec d3 odpreti drugi trdnjavi pot na d8. 4. Tg2-e2!! --- To je Lovdova poteza. Przepiorka je na mesto kmetov postavil lovce- To je vsa iz-prememba. 4 .------LXT 5. T da mat na osmi vrsti. Pri revmatičnih bolečinah protinu, ishiasu, boleznih prehlada učinkujejo Togal-tablete naglo in sigurno. Togal razkroji sečno kislino in vpliva tako naravnost na koren bolezni. Nad 6000 p«-znalnib izpovedi zdravnikov! En poizkus zadostuje! V vseh lekarnah. Ima neštevilna priznanja tudi v zastarelih slučajih. 6600 limi kaznilniškimi hlačami iz debelega platna je nosil navaden delavski suknjič. Enako je bil oblečen njegov mlajši tovariš s kozaško kapo na glavi in tenkim glasom, ko je govoril. Prolič je imel močnejše brke in je govoril hripavo in nizko. Prvo njegovo vprašanje je bilo, ko je planil predme: »Imaš cigaro? Daj cigaro!< Stražnik ga je pohnil v stran, kjer so stale štiri komaj vidne, kratke železne postelje, mene pa je potegnil k mizi in znova pričel obiranje. Sleči sera se moral po vrsti do nogavic. Komaj da sem v naglici še preložil sval-čice v drugi žep, potem v čevelj in končno mi je dve našel, od katerih za eno niti sam nisem vedel dotlej. Položil ju je na kobilasto mizo. Prolič je takoj planil iz kota od zakurjene železne peči, ki je veselo prasketala, kajti bila je zima in tu še ni tako slabo, da ne bi imeli drv. Na polici malega, križanega okna sera opazil dva velika kosa visokega belega hleba, v kotcu je bila skleda ocvirkov. Boril sem se s stražnikovo spretnostjo in tenkovidnostjo, on z menoj, ob pa nekoliko s Proličera, dokler nisem jaz obupal in mu skrivoma vrgel ene svaleice, stražnik pa mu je v istem hipu podaril drugo. >Stojk — je za vpil nad njim, meni pa se je smejal. »Vidiš, ne boš me.« Nato je skočil iz celice, pregledal hodnik in se vrnil. — »Ne smete pušiti, ne daj Bog.« — Sibic nam ni dal. Ko je odšel, sem našel v nekem žepu še dve. Toda Prolič mi ni dovolil prižgati ž SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana IV. vaba svoje članstvo, da se udeleži ustanovne skupščine čete na Laverci jutri ob 15. v gostilniških prostorih br. Ogrina. Sporo« čamo vsej. sokolstvu naklonjen1 javnosti, da bomo imeli 6voj prvi javni nastop na nedeljo 12. julija na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Ljubljanska sokolska župa poziva vse brate in sestre, k; nameravajo potovati v Split, naj se javijo pri svojem društvu najkaneje do 22. t. m. Društva naj od« pošljejo vse prijave šc 22. t. m. zvečer, ta* ko da bo župna uprava lahko uredila vse mu članstvu skupno potovanje. Zupna uprava. Sokol v Zgornji Šiški bo priredil prv* javni nastop v nedeljo 21. t. m. ob 17. na letnem telovadišču nove šole. Ljubljanski Sokol priredi celodnevni izlet moške in ženske dece v nedeljo 21. t. m. pod Veliki vrh pri Bokavcih. Zbira* I išče pred Narodnim domom. Odhod točno ob 8.30. Staršj so vljudno vabljeni. Jest. vine, jedilno posodo in pribor jc vzeti b seboj. Kampiranje je v idiičnem kraju ob bistrem studecu. kjer sc bo kuhal golaž in izdajal po režijski ceni. Povratek ob 19. Sokol v Lavrici. Vse prijatelje Sokol« stva vabimo v nedeljo" 21. t. m. na vescl:co sokolske čete v Lavrici. Ob 3. popoldne bo ustanovni občni zbor. potem _ pa se začne veselica s plesom, šaljivo pošto itd. na vrtu br. Ivana Ogrina. Sviraio tam« buraši. Kamniško okrožje bo imelo 21. t. m. 6voj okrožni zlet v Dobu, da 6e priprivi za vseslovanski sokolski zlet v Pragi. Tc« lovadMa bodo sokolska društva iz Domžal, Kamnika, Ježice, Mengša, Radomelj, Mo« ravč in iz Doba. Vrli domžalski Sokoli sc bodo gotovo zopet odlikovali 6 svojo izbor« no orodno telovadbo. Sodeluje domžalska godba, ki bo korakala v sprevodu izpred Sokolskega doma v Domžalah do Doba ob 14.30 z vsemi Sokoli in udeleženci zleti. Bratski sprejem bo ob 15. pred dobskim starosto Matičičem v Dobu, odkoder bo« do vsi korakali na lepo senčno telovadišče. Sokolsko društvo v Dobu je priredilo lep veseličnj prostor, preskrbelo izborno zaba« vo s konoertno glasbo in najboljšo postrež« bo. Vči rodoljubi kamniškega sreza sc zbercio ta dan v Dobu. da dokažejo svo« jo ljubezen vsem svojim sokolskim dru« štvom. Prvi zlet slovenjegoriškega okrožja *e bo vršil v nedeljo 21. t. m. pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah. Bo to prva reviji vseh naših obmejnih sokolskih čet. Matič« no društvo pa priredi t>o telovadnem na« stopu zabavo v Sokol=ke>m domu. Sokolsko društvo Maribor I. priredi v nedeljo 21. t. m. ob 16. svoj U. javni na« stop na svojem letnem telovadišču v inže« njerski podoficirski šoli. Po končanem sporedu tekma v »odbojki« med člani in djačko četo. Godbi vojaška. Prijatelji So« kolstva dobTo došli! Sokol Maribor II v Pobrežju bo otvo« ril v nedeljo 21. t. m. ob 16. letno telova« dišče. To ustanovitvi lanskega leta se je čanstvo zateklo na šolsko dvorišče, v znmi pa ga je gostoljubno sprejela ga. Rojko v svO'ic prostore. A kmalu 60 se vsi ti pro« stori izkazali premajhni m upravni odbor ,je resno začel misliti na lastno zemljišče. Z velikimi žrtvami m je izbral najlepši prostor na Pobrežju v Drevoredni ulici, to ie tam. kjer vodi pot od Drave na pokopa« lišče. Danes je prostor — vsaj na papirju — last Sokola, je planiran in krog in krog lepo ograj«. Tudi najpotrebnejše orodje je že v njem. Ta prostor bo v nedeljo slo« vesno otvorien. Na njem nastopijo prvič vsi domači oddelki. Pridite prijatelji Soko« la, da daste vzpodbudo mladim Soikoličem, kajti, če kje, je to na Pobrežju nujno po« trebno! Za Sokolski dom v Gornjem gradu je vplačal obljubljeni znesek 20.000 Din br. Košenina Fran, notar v Gornjem gradu. Sokolska hvala! Opravičeno se pričakuje, da bodo tudi ostali, ki eo obljubili pri« 6pevke v gotovini, iste čim prej vplačali, ker 6e stavbeni mateni.jal že dovaža in 6e z gradnjo doma v kratkem prične. Imena onih darovalcev, ki so obljubljene zneske že plačali, bodo objavljena prihodnji me« sec. — Župnega zleta v Celju dne 29. t. m. se udeleži iz Gornjega "grada približno 40 oseb, med rvjimi 22 telovadečih. — Pri so« kolskem pešizletu na Ljubno v nedeljo 21. t. m. bo iz prijaznosti sodelovala godba n« pihala tukajšnjega gasilnega društva. Zbirališče je pred šolo, od koder bo toč« no ob 1. uri popoldne odhod. Sokolsko društvo na Ponikvi ob j. t. je bilo ustanovljeno letošnjo pomlad na veliko željo tukajšnje mladine. Dasi ni Za velike motorne vozove izbirajo poštne uprave, omni-busne družbe itd. ContinentaJ- velezračnice ali velebalonsk« obroče, ker so zanesljivi in ekonomični. VIKTOR BOHENEC, LJUBLJANA našla ta želja povsod prijaznega odmeva in podpore, vendar 6e je razmahnila sokol« ska ideja med našo mladino z ognjem. k; živo priča, da ji oblaki polpretekle dobe niso zatemnili obzorja. Lepo je število čla« nov in članic, ki pridno vežbajo in bodo 12. julija priredili doma. v rojstnem kra« ju A. M. Slomšeka in Blaža Kocena javrn nastop, združen z veselico v vseh prostorih gostilničarja br. Gobca ter dokazali s tem, da so podedovali od prvega rojaka ljube« zen do nacije in dobro voljo, od drugega pa vestnost in točnost, oboje pa združili v delu za Sokola. Veselimo sc trenutka, ko bo val navdušenja naše mladine zaiel tudi one, ki stoje še ob strani. »Slovenec« in celjske »Kolasicecc Ga. Marica Sernec, predsednica Kola jugoslovenskih sester v Ce* lju, nam je poslala naslednji do« pis v odgovor na odkrite in pri« krite napade v »Slovencu« proti delovanju ccljskega Kola. O celjski tiskovni pravdi, v kateri je bil »Slovenec« obsojen zaradi obrekovanja Ko« la jugoslovenskih sester v Celju, je »Jutro« že poročalo. Poročal jc o njej tudi »Slo« venec« sam. seveda po svoje pobarvano. Kakor iz članka, zaradi katerega je bil ob* sojen, odseva tudi iz tega poročila ista zlo« hotnost. V obeh je spretno prepletena res« niča z neresnico in težnja, vzbuditi čim veo nezaupan ja do delovan ja »Kola« ter mu povzročiti čim večjo škodo. V glavnem se opira »Slovenčev« dopisnik sedaj na to, da celjsko »Kolo« ni bilo legi« timirano za tožbo, da se je torej čutilo po nepotrebnem prizadeto. Kako neutemeljena je ta trditev, dokazuje samo dejstvo, da je nastopil »Slovenčev« zagovornik že kar v početku pravde v odgovoru na tožbo — dokaz resnice, v katerem je klevete, ki jih je izrekel »Slovenec* v svojem lanskem članku, le še pomnožil, imenoval imena od' bornic in članic, ki so se po mnenju pisca inkriminiranega članka okoriščale v »Do* mu«, citiral naša poročila o delovanju in kritiziral premajhno dobrodelnost, češ da je društvo sklemlo dati za letovanje revnih »jedva 11.000 Din«. Mar ne čitamo enake kritike tudi v »Slovenčevem« poročilu o po« teku pravde? V resnici je društvo izdalo 13.780 Din -za revne, kar se je konstatiralo pri razpravi na podlagi blagajniških knjig, in je obdolženčev zagovornik sam izrecno (priznal, da je društvo nudilo pomoč 56 rev« mim kolonistom. Toda našim nasprotnikom je to premalo, premalo pa jim je tudi či« istega dobička od kolonij v znesku 20.000 dinarjev, ki je itak samo sad osebnega dela iin truda odbornie. Napisali so tudi, »da bi (bile tožiteljice pač morale delati razliko ipri premožnih in manj premožnih udeležen« tih kolonij, da bi bili premožni plačali več, torej nrimerno ceno.« Na to odgovarjamo, 'kar smo že večkrat poudarjale, da smo ime« •le revne koloniste deloma zastonj, deloma po znatno znižanih cenah, pa da pri »bolj« iin »manj« premožnih nismo delale razlike, ■ker se to praktično tudi drugače v nobe« nem primeru v življenju ne dogaja in bi bilo snloh težko ali celo nemogoče dogna« 'ti, kdo je bolj ali mamj oremožen. Naj nam vendar polkažejo že enkrat kak vzorec enakega nodjetja »krščanske karita« tivnosti« iz svojih vrst, ki bo naše delova« nje prekašalo ali pa vsaj dosegalo. Zlohot« ■nih besed in kritike imajo polna usta, kje imajo pa dejanja, v katerih bi se merili z nami in nas učili po svojih vzgledih prave ■pravilne dobrodelnosti? Hvaležne bi bile za pouk, da bi plačale »Dom« in druge inoestu cije, a dale obenem vse svoje dohodke za revne. Ponudijo naj se nam iz njihovih vrst ►»boli premožni kolonisti«, ki želijo plačati 'za skromno hramo in pomanjkljivi kom« fort brez vsake postrežbe dvakrat več ko drugi. Imamo za peto kolonijo še nekaj prostih mest za odrasle. Porabite priliko, Spoštovani kritiki, in prijavite se; cene si lahko diktirate kar sami,-čim vesje, tem bolje! Olede legitimacije društva za tožbo IDO1 ramo opozoriti še na dejstvo, da je zago« vornikova trditev, da je večina prič bila opozorjena od koga drugega in se je mne« nje, da je bilo z inkriminiranim člankom mišljeno celjsko »Kolo«, le na ta način razširilo, čisto navadna neresnica. Mnogo« brojne priče so izpovedale, da so članek i" tale neopozorjene in so bile izven vsakega dvoma prepričane, da meri na celjsko »Ko« lo«. Celjanom je bil članek tudi v prvi vrsti namenjen. Pri Celjanih bi naj največ trpel ugled društva; v Celju predvsem naj bi se zajezilo društveno delovanje »Kola«, pri Celjanih naj bi se mu odtegnila gmotna in moralna podpora. Zato je pa tudi ta le« 'pi letovičarski kraj s 6vojo zadublo fabrv ško četrtjo v inikriminiranem članku taico markantno opisan, da ima vsak. ki Celje pozna, takoj njegovo fotografijo pred seboj in da lahko na prvi mah pokaže s prstom na oklevetane. In klevetnilci se pomešalo le« po med razpravijajočo publiko, prislušku« ieio, debatirajo o stvari ter iščcio informa« cij — orožja za juriš. Kar pa se tiče odgovornosti urednika, nI treba ^ri jasnosti tisikovnega zakona «obe» nega komentarja. Razlika med subjektih no in objektivno odgovornostjo urednika nima v zakonu nobene (.nore in je le bra« niteljeva fantazija. Urednik je odgovoren za inkriminirani članek teonbolj, ker nI ho* tel priobčiti popravka, ki ga je prejel dne 17. julija 1930, torej 5 dni po objavi ini kriminiranega članka, od predsedstva »Ko* la«. Društvo ni želelo te pravde, hotelo Je sa* mo zadoščenja, to Je objavo popravka. Predno je bila vložena tožba, v prvih dneh meseca avgusta, je zastopnik društva dr. Ravnihar še enkrat pisal Slovenčevemu uredniku prijazno pismo, z željo, naj objavi popravek, a ni dobil na to pismo niti od* govora. Zato je moralo priti do tožbe. »Ko« lašice« ne moremo dopustiti, da se nam M očitalo okoriščanje na račun revežev in po« tratno življenje za denar, ki smo ga zbrale v dobrodelne svrhe. Premnogo je truda m žrtev, ki smo jih vložil« o to akcijo. Zapo« čele smo jo pred sedmimi leti, v časih, ko v-velje za društveno delo še ni bilo tako. hladno kakor danes, in ko na« je še vse družilo navdušenj« za blagor naroda. Pri« čele smo skromno, z majhnimi sredstvi, spale smo z deco na slaimi. Takrat ljudje, ki so dvignili danes tako grdo kritiko zo» per nas in povzročili klcvetni olanek, sploh niso še bili v Celju. TNi slab« — je dejal. — >A ne smemo tratiti vžigalic, dokler imamo še ogenj. Peč se odpira sicer le na hodnik, toda mi si pomagamo z njo še drugače. Pritrjena je v tla, vklenjena in težka, ima pa še to lastnost, da je ranjena.« Na površini granataste, 42centimetr. ske peči sem tedaj že opazil velike rujave madeže. Bila sta apno in kruh, s katerima je bila špranjasta peč zadelana, na nevidni strani pa je Prolič razbrskal za palec debelo luknjo. Iz metle je njegov tovariš privlekel odtrgano vrbico, z njo sta dosegla plamen ali žerjavico in sekundo pozneje so naše svalčice že gorele. Ponudila sta mi klop in najbližjo posteljo, naj sedem. Mladec mi je nekaj razlagal in me vpraševal, jaz pa nisem bil posebno zgovoren. »Vidim, da si prvič tu. Za malo nisi, ako si res gospod. Koliko si ukradel? Jaz sem deset tisoč, a to je vse eno. V sredo imam ,zopet razpravo in bom zahteval, da me pošljejo v kaznilnico. Tu sem že dve leti, še dve imam že odmerjeni in morda dobim še deset mesecev. Morali bi me poslati v kaznilnico, a upravitelj me drži tn, da mu delam. Nočem več delati, delam le zato, ker v delavnici lahko pušimo; kdor ima. Imaš denar? Tu lahko vse kupiš .. .c In tako dalje. Prišla je noč. Tema Je padala hipoma. V celici je bilo temno in neznosno. Postal sem nemiren, ker bi se bil rad gibal, a ni bilo kam, in zmerom sem se vračal na klop. Tu je bilo vsaj toplo in slutil sem okno. Prolič je pripovedoval. V vojni je bil. Prepotoval je Sibirijo, iz Japonske se je vrnil v Francijo in zopet v balkansko fronto. Na hodniku se je užgala električna žarnica in vrgla v celico slaboten svetlobni pramen. Daleč nekje so zveneli ključi: večerni pregled. Stopili smo v vrsto. Po hodniku je priropotala straža. Poveljnik. Prolič, naš starešina je javil. > Celica številka ena. Na spavanju trojica. Novega nič.« Spomnil sem se, da smo prezračili. »Upravitelj je vihal nos,< je dejal Prolič, ko smo bili spet sami. >Ne da mi pustiti.« Razgovarjali smo se in se spravljali spat. Prolič se je spominjal svojih zločinov in se jezil na ženo, ki mu ne privede v ječo otrok, da bi jih videl. Kmet je, a njemu se noče delati. Nekoč je okradel polkovnika in se smeje, kako je raztresel po sobi denar. Izgubil je nekaj ukradenih bankovcev. Polkovnik je vinjen spal in ga ni slišal. Včasi govori Prolič kakor da bi se rad vrnil k svojcem. A takoj spet misli na tujino. Sprašuje me, kako je pri nas. Delam se, da ga ne razumem. Bolnemu človeku ne smemo pokazati nikdar, da slabo mislimo o njem. Mlajši jetnik se celo dela boljšega, nego je. Peča se s predsednikovo hišno, kamor hodi vsak dan nosit vodo, cepit drva in druge stvari. Tudi on je radoveden o naši deželi. Slovenija! Kako daleč Je to?! Nenadoma govorimo o delu. Pripovedujeta mi o brezposelnosti, o slabili dninah pri veleposestniku, kjer ne ješ ves dan in delaš ko črna živina, o skopuhih, ciganih, bližnji rumunski mejL Dva cigana sta ušla iz zapora. Prolič in Kikič mislita na bodočnost. Iti morata daleč, v Francijo, k< nam. Razlagam jima, da bi bilo najbolje na spomlad, v času zidav. >Ali bi se dobilo?« vprašuje ProliJL >Pri stavbah morda.« »Ne, ne! Jaz mislim tako!« pravi Prolič in kaže z roko v velikem lotu tatinsko kretnjo. »Nočem delati. Pri vas imate banke, zlatnino in mnogo trgovin.« »To je slabo...« Prolič me ne posluša. V njegovi vi se razprostira svet. »Pridem k vam,< pravi. Dremljem in dobro ne slišim njegovih besed. Rad bi zaspal, da bi se vsaj v sanJah našel drugje. A PrpHč ne da miru. Razvnema se z domišljijo. »Jaz pridem k vam! Cuješ? Jaz pridem v Slovenijo.« Vleče me za odejo in za rokav. »Od pride!« si mislim in spim. Zdaj sem se spomnil, po enem letu, in vidim, da sem pozabil naznaniti njegov prihod. On pride. Njegova ekscelenca — — Torej, da izpolnim svojo dolžnost: On pride! ,-rv Iz življenja in sveta Najelegantnefic konfske dirke na Angleškem Prezimovanje na Gronlandn Spalna psihoza — Godba želodcev in gramofonskih plošč — Napad gladnih psov na zaloge Pravkar Je prispel lz GrOnlanda parnik ■ prvimi obširnimi poročili o delu V/ege-nerjeve odprave. Do začetka oktobra, pripoveduje član ekspedicije Kelbl, je imela odprava dovolj dela, da je prenesla preko celinskega le-dovja in nevarnih ledeniških razpok ves material in vse zaloge za postavitev »Za-padne postaje«. To je bilo silno težko in naporno delo. Treba je bilo še nekaj tednov truda, preden je bila vsaka stvar na svojem mestu, zimsko bivališče zgrajeno, zaloge živil, orodja in drugega pa spravljene v svojih shrambah nad zemljo in pod njo. Potem so zapihali prvi zimski viharji in v kratkem času je vse skupaj izravnala ln prekrila debela plast snega. Nastopila je polarna noč. V tem času se je življenje odigravalo skoro izključno pod snegom in ledom, kajti grozoviti mraz do 40 stopinj pod ničlo in nezaslišani viharji so le redkokdaj dopuščali delo na prostem. Vendar je bilo v bivališču suho in prijetno toplo. Toploto in razsvetljavo je dajal petrolej. Bivališče je imelo deset ležišč, ki so bila z gardina-Kri oddeljena od velikega stanovanjskega prostora, dalje kuhinjo, temnico, delavnico in kabino za brezžično postajo. Iz delavnice je bilo mogoče priti do šotora z živili, ki je bil do vrha žameten, od tu pa skozi razne predore v snegu do skladišča razstreliva, do seizmične postaje ln drugih »separejev«. Osem mož je v teh temnih prostorih prezimovalo, ob fjordu, kakšnih 10 km dalje, je bila druga, manjša zimska ostaja, * dvema možema. Kadar je vreme dopuščalo. so člani glavne postaje obiskovali samotarja. Hodili so k njima peš preko »azdrapanega in zasneženega ledenika. Večinoma je teklo življenje v bivališču precej živo ob raznih opravkih, dostikrat pa se je vseh skupaj lotila prava spalna psihoza, da bi človek re3 mislil na »zimsko spanje polarnih raziskovalcev«. Samo eks-pedicijski meteorolog je vsak »dan« ob določeni uri odšel na svoje delo, potem je nastopil dežurni kuhar svojo službo. Funkcija kuharja je doletela vsak dan drugega moža in vsak je bil vesel, če je minil »njegov dan« brez velikih prepirov tn splošnega razburjenja. Sicer pa je bilo pri dani zalogi konserv težko spremeniti »jedilni list«. Zjutraj je bila vedno kava ln ovsena kaša. Navili smo gramofon tn ob njegovih »zvokih« je kuhar serviral zajtrk posameznim članom v njihove spalne vreče. Po ploščah, ki jih je kuhar izbral za ta jutranji koncert, so člani odprave ugibali, kakšno je kuharjevo razpoloženje in kakšne bodo njegove kuhe tega dne. Dostikrat je prišlo zaradi slabe muzike do medklicev iz spalnih vreč. Gramofonsko pero se je sčasoma tako pokvarilo, da je bilo treba ploščo vrteti z — roko, kar je bila tudi zabava, čeprav dvomljive vrednosti. Po zajtrku je radiotelegrafist sprejemal in oddajal vesti, potem je meteorolog prišel naznanit, kakšno je vreme. Ce je bilo slabo, so ljudje spali kar naprej ali pa prebili čas s kvartanjem, čitanjem itd. V lepem vremenu je bilo treba kopati rov, ki je vodil skozi sneg na površje >zemlje«. Vedro za vedrom snega je bilo treba s škripčevjem spraviti ven in Kelbl je izračunal, da so na ta način odpravili za 3500 veder snega. Za božične praznike smo si privoščili nekoliko spremembe s proviantom, ki so ga nalašč spravili za to priliko. Odprli so zavojčke z božičnimi darovi, ki so prišli iz domovine še v zgodnji jeseni. Celo božično drevo so naredili. Do prvih dni januarja so bili pri eks- pediciji trije Gronlandci, ki se zaradi neugodnih ledenih razmer niso utegnili pravočasno vrniti domov. Ta trojica se je izkazala z marsikakšnim koristnim delom. V začetku marca so postajo že obiskali prvi Gronlandci, ki so prinesli svežega tju-lenjevega mesa' in rib, kar je eksDedleiji res prav prišlo, kajti že davno je bil konec vsega mesa tovornih — konj, ki so jih zaklali v jeseni. Hud intermezzo pa je bil v tem času doživljaj s čredo 50 gron-landskih psov za sani, ki so bili vdrli v šotor z zalogami živil in drugih reči ter požrli poleg drugega kup — vrvi .gumija, kožuhov, škornjev in celo izolacij za električne kable... V februarju se Je prvič spet pojavilo solnce nad obzorjem Pokrajina je začela postajati svetlejša, mraz se je polagoma umikal. A tudi prej ni bilo nikoli absolutno temno. Posebno čarobni so bili dnevi, ko se je svetloba meseca družila z severnim sijem. Kakteje uničujejo Avstralijo Avstralska vlada je razpisala nagrado 2 in pol milijona dinarjev za sredstvo, M bi uničilo kakteje na avstralskih tleh. Ze i. 1916. je ta rastlina zavzemala 11 milijonov hektarjev avstralske zemlje, danes se Siri že na 17 milijonih ha in ni ga pripomočka, ki bi zadržal to silovito rast. Ogenj in lopata sta brez moči. Nekaj časa so menili, da bi ustavili nadaljnje prodiranje žilave rastline s tem da bi v suhih mesecih spustili na polja kaktej razpoložljive črede goveje živine, ovac in konj. Poskus se je žalostno ponesrečil, kajti Avstralija bi morala imeti neprimerno večjo množino teh živali, če bi hotela priti bodečemu zlu do živega, čeprav je glede čred najbogatejša dežela na svetu. Tudi kemična sredstva ne zabeležijo nič. Rastlina se upira vsakemu strupu- Ce n« najdejo v teku bližnjih let učinkovitega sredstva proti nenavadni nadlogi, se bo kmalu večji del Avstralije spremenil v neplodovito, s kaktejami posejano pustinjo. že sedaj se je moralo nešteto farmarjev izseliti z vsem imetjem iz kr3jev, kjer se širi to zlo. Miss Universe se vrše vsako leto ob tem času v Ascotu, kjer se ob tej priliki sestane cvet angleške družbe. Tudi kraljeva rodbina se pripelje k tej prireditvi, zvesta svoji tradiciji, v dvorni večvprežni kočiji. Tragedija erotične skupnosti Sin umora ▼ kopalnici ljubosumno mater Pri letošnji lepotni tekmi v Galvestonu je odnesla zmago za naslov najlepše ženske sveta Belgijka Nella Duchateau Mrtvašnica v St. Nazairen Smrt letalskega pionirja V Zipfu na Zgornjem Avstrijskem Je umrl 79-letni Švicarski strokovnjak za balonske polete kapitan SpelterinL Pokojnik Je napravil v zadnjih 45 letih 570 poletov z balonom in je bil prvi človek, ki je s to napravo preletel Alpe. Ta polet ga je napravil naravnost za pionirja v letanju z baloni. L. 1897. Je sklenil s curiškim geologom prof. Heimom podvzeti tedaj zelo drzno vožnjo čez Alpe, ki so jo takrat smatrali za najmanj tako nevarno kakor nedavni Piccardov polet v stratosfero. Eksperiment se je bil izvršil is meteoroloških nagibov ln se Je posrečil. Seveda se je s tem Spelterini proslavil Sirom sveta. Osrčen po prvem uspehu je nadaljeval kapetan tovrstne polete čez vse Alpe in se je vselej srečno vrnil s svojih voženj. V zadnjih letih se vsekakor ni več ndejstvoval aktivno, ampak je rajši pisal članke o letalstvu, ki so jih zelo cenili tudi strokovnjaki. Amerika brez latinščine in v v* Dvorano ladjedelnice v St. Nazairen Se vedno oblegajo ogromne množice, ki iSčejo V utopljencih »St. Philiberta« izgubljene svojce. Zastave nad mrtvašnico visijo na pol droga. Magnetni severni lečaj Obletnica važnega odkritja Te dni je prešlo 110 let odkar se Je posrečilo odkritje magnetnega tečaja severne polute. To odkritje se je izvršilo skoro slučajno. Od 16. stoletja dalje so poskušali najrazličnejši pomorščaki odkriti tako zvano »severnozapadno pasažo«, zvezo Atlantskega oceana s Tihim oceanom te bogatimi deželami Daljnega Vzhoda okoli severne obale Severne Amerike. Vsi poskusi, navzlic visokim nagradam, ki so jih v ta namen razpisovale angleške vlade ln celo slavni kapitan Cook ni opravil ničesar. L. 1815. je organizirala Rusija svojo ekspedicijo z istim ciljem in takoj je angleška vlada razpisala ogromno nagrado 20.000 funtov, da bi si ne dala iztrgati prvenstva pri tem odkritju. John Ross, po rodu Škot in pomorski kapitan, se je dal podžgati, da je odplul L 1818. z dvema ladjama proti severu. Vse je bilo prepričano, da se mu bo podjetje posrečilo in najbolj so bili o tem prepričani njegovi spremljevalci, ko pa je mimo zapadne obale Gronlanda in skozi Smithov Sund že dosegel široki Lancasterski Sund, se je Ross nenadoma odločil za povratek, češ, da zapira nadaljnjo pot neka domnevna zemeljska bariera, ki ji je dal ime Cro-kerjevo gorovje. Nič niso pomagali protesti spremljevalcev. Ross je zapovedal vrnitev. Na Angleškem so ga sprejeli z grozovitim razočaranjem in prezirom. Da Crokerjevo gorovje sploh ne obstoji je dokazal naslednjega leta Rossov spremljevalec Edward Parry in ta blamaža Ros-su ni dala miru. Hotel je iznova na pot, a angleška admiraliteta ni notela nič slišati o njem. Končno mu je ponudil neki prijatelj, trgovec Felix Booth, 17.000 funtov za organiziranje odprave, ni pa hotel vzbujati videza, da špekulira na nagrado angleške vlade. Tedaj so L 1820. to nagrado razveljavili in Ross se je odpravil v maju s prvim parnikom, ki je odplul v polarne kraje, v Ledeni ocean. Prišel je do Lancasterskega Sunda, prepričal se Je, da Crokerjevo gorovje res ne obstoji, bolj na zapadu pa je odkril velik polotok, ki mu je po svojem prijatelju dal ime Boothia Feliz. Tam je odprava prezimfla in tam Je v Juniju 1821. Rossov nečak in prvi častnik James Ross odkril magnetni severni tečaj, točko, proti kateri kaže kompasna igla in ki leži jugozapadno od severne tečajne točke. Paderews1d se vrača na Poljsko Pianist Paderewski, ki ga označujejo ameriški listi za bodočega poljskega zunanjega ministra, se bo vrnil 2. julija z ameriške turneje v domovino in se bo nastanil v Varšavi, kjer bo bival kot gost v kraljevem gradu državnega predsednika. 4. julija bo prisostvoval odkritju Wilsono-vega spomenika v Poznanju, dva dni pozneje pa bo imel političen govor na slavnostni akademiji poznanjskega vseučilišča. grseme Na univerzi v Vale, ki je največji fn naj« skmtejS zavod svoje vrste v Zedinjenih državah, so sklenili, da se od prihodnje« ga študijskega leta naprej ne bo zahtevalo od kandidatov za akademski naslov več znanje latinščine ali grščine. Dijaki so neki * veseljem pozdravili ta sklep. Pravijo namreč, da so s tem rešeni »dolžnosti, ki jo je nespamet nalagala« njihovim prade« dom. ^Odprava klasičnih jezikov Ko baje pospešila in poglobila študij sodobnih vpra« Sanj. Profesor Ralph Magoffin, k* predava klasične jezike na newyorškem vseučilišču, pa sodi drugače o tem. ko pravi: »V tem, da se odpravlja latinščina in grščina z na« ših visokih šol po 200 letih sijajnega nego« vanje stroke klasični jezikov, vidim za« detdk padanja nivoja ameriškega izolrra« Senstva, ki se vedno bolj pogreza v mate« rialisticni svetovni nazor.« V enem dneva fz Londona ▼ Rim fn Iz Rfma v London Ameriški pilot Hawks, ki je startal te dni ob 5.30 na londonskem letališču, je priletel ob 10.10 na rimsko letališče Litto-rio. Ob 12.58 se je zopet dvignil v višave nad Rimom tn pristal v Londonu ob 17.56. Postavil je s tem nov rekord. Opustošenja tornada na Angleškem Zadnje dni je razsajal v srednji Angliji silovit vihar, pravcati tornado. Slika nam kaže njegovo razdejanje v Hrminghaina, V sredo se je začel v Berlinu proces proti 26-letnemu pisatelju indologu Cali-strosu Suyamani Maksu Tieleckeju, ki je lani 6. avgusta umoril svojo mater v kopalni kadi. Zadal ji je 17 ran z nožem in po zločinu se je sam javil policiji. Proces ima senzacionalno obeležje, ker se je izvršil zločin v jako nenavadnih okoliščinah. Mati obtoženca je bila v svoji mladosti znana lepotica, živela je v svobodni ljubezni z mnogimi moškimi. Iz neke takšne zveze se je rodil Calistros Suya-manL Sinu je mati pozneje pripovedovala, da izhaja iz poljske plemeni taške rodbine Sulima-Sulkovski, priče v obravnavi pa trdijo, da je to le izrodek Tleleckejeve domišljije. Mladost obtoženca Je bila burna, pestra in spremenljiva. V materini okolici Je živel enkrat v izobilju, drugič zopet v nepopisni revščini. Danes mu je mati Izkazovala ljubezen, jutri ga je despotsko pritiskala. Vse to je vplivalo skrajno neugodno na oblikovanje njegovega značaja. V svoji histeriji je mati tudi silno precenjevala živali. Imela je psa, o katerem je govorila, da je »njen otrok« in katerega niso smeli pustiti na ulico. Redila je miši in ni dovolila, da bi ljudje pobijali Ščurke in stenice, živali so ji bile svete. Normalno razvit mož, ki se zaveda svojih duševnih zmožnosti, bi v talržnfh razmerah kratkomaJo prelomil z oviro in pobegnil z doma. Toda... obtoženec je hi-pernervozna na tur a. Njegova občutljivost sega tako daleč, da ne more niti trenutek sedeti na miru. Vsako besedo pojasnjuje z gestami in z igro obraza. Ta človek, ki ga nedvomno diči iaredua nadarjenost in popolna, čeprav nelzenače-na inteligenca, se je z učenjakarsko zagrizenostjo posvetil študiju staromehiških jezikov. Proučeval je kulturo izginulih Indijanskih plemen. Nekaj časa je živel zaradi tega tudi v Mehiki in ameriških Zedinjenih državah, policija pa ga je v Los Angelesu prijela in ga kot nadležnega tujca odrinila v stari kraj. Po povratku je živel na materine stroške v Berlinu. Nekaj časa sta se dobro razumela, ko pa se je seznanil z neko njeno prijateljico in jo poročil, se je začel prepad čedalje bolj poglabljati. Ko se mu je rodil otrok, se ni nič izboljšalo, živeli pa so vsi skupaj pod eno streho: mati, sin, njegova žena in dete. Lani 7. avgusta zjutraj ob 6. uri Je Tle-lecke prišel na policijo ln povedal, da je v pretekli noči umoril svojo mater. Zvečer je prišel domov okoli 11. ure. Njegova žena in otrok sta bila doma. Mati se je kopala, duri kopalnice so bile samo napol priprte. Pogovor pa Je postajal vedno bolj dramatičen ln obtoženec pravi, da je videl, kako je mati hipoma segla po bodalu. V strahu, da ne bi se vrgla nanj, ji je skušal izviti nož iz rok, kar pa se mu ni posrečilo. Bodalo Je padlo v vodo in mati ter DroBne zanimivosti Letalo za 13.000 Din Pod vodstvom »graditelj« Kocha eo brezposelni člani neke letalske organjza« cije v Berlinu skonstruirali nov tip letala, ki nedvomno predstavlja rekord v pogledu cenenosti. Stane namreč samo 13.000 Dm in še od te vsote odpade več ko polovica na motor. Stroj se je pr dosedanjih letal« skih poizkusih popolnoma obneseL Brzina letala znaša 90 km na uro in stroj razvija 14 konjskih sil. Sovjetski vzlet v stratosfero Zgled prof. Piccarda vleče tudi v RusajL Sovjetskoaruskj odbor za zR&oplovna raz« Isfcffvanja namerava ie v najkrajšem časni spustiti v stratosfero balon po vzorcu švi« črnskega učenjaka. V gon doli bo poieg merita ib naprav prostor za dva afi tri te« talce. sin sta se vsak po svoje trudila, da hJ ga dosegla ln se ga poslužila. Zmagal je sitl Ko je začutil nož v svojih rokah, je začel na slepo mahati proti materi in ko je ž« dovršil grozno dejanje, je šele videl, kaj Je storil. Zgrožen nad svojim činom je zavil truplo mrliča po vzorcu indijanskih mumij in ga povezal z vrvjo okoli vratu. To je zgodovina tragedije ljubosumne matere. Priče, ki so posvečene v bistvo stvari, pravijo, da sta živela mati in ste v erotični skupnosti te da se je zločin iz-cinril iz tega. Tudi dejstvo, da Je morDer CaJOstro Suvamani — Maks Thielecfce zavil truplo irtve v ponjave po vzorcu mumij, kaže baje na seksualno zločlnstvo. Ker je obdukcija trupla vrhu tega ugotovila še to, da je mati kratko pred smrtjo občevala, se je glasila obtožnica prvotno tudi na krvoskrunstvo s strani sina. Pozneje so dejstva pojasnila, da je morilec na tem nedolžen. Tielecke trtfl, da Je Izvrgli umor v sHo-branu. Obravnava bo skušala dognati, če je to res. Nekatere priče hočejo tudi Izpovedati, da so bili mnogi sorodniki obtoženca umobolni. Za ozračje, v katerem se je odigral zločin, končno niso brez pomena imena prič, med katerimi našteva obtožnica ženo pisatelja Gerhardta Haupt-manna, igralko Lino Lossen in Reinhardto-vo ločeno ženo Elzo Heims. Gotovo bo nudila ta razprava obilo gradiva Individualnim psihologom ln psihoanalitikom. Obtoženec je tako zanimiva osebnost, da bo hvaležen objekt za vse, ki študirajo psi-hopatološke fenomene. Poneverbe pri Česld filharmoniji Kaikor poročajo i z Prage, so odkrili v ad« mdnistraciji Češke filharmonije velike de* name zlorabe. Neki manipu! ant pri bla« gajTr. }e poneveril v zadnjem času četrt milijona Kč. Ker se je zavezal, da bo po ravnal škodo v najkrajšem času, ga vod* stvo ustanove zaenkrat ni izročilo oblast* v svrho zasledovanja. Kongres oceanskih letalcev v Rfrnn Mednarodna letalska zveza je sklenila na svojem zadnjem sestanku v Bukarešti skMcati za prihodnje leto v Rim vse le« talce, ki se jim je posrečilo preleteti sve« tovno morje. Zborovanje naj bi se vršilo meseca maja 1932 na pobudo italijanske vlade ter naj bi bilo združeno z medna« rodnim letalskim nrtingom. Zaporna plesalke Pavlove Oporoko velike rosike plesalke Ane Pav« love so zdaj odprli. Samo v ameriških Ze. din jenih državah je zapustila pokoju'ca za 60 do 70.000 funtov vrednosti večinoma v posest voh. Njeno ostalino v Evropi cenijo »a 34.000 funtov. Edini dedič po njej je njen moi Viktor Dandre, Ruski veliki knez Peter rnnrl V sredo, 17. t m. je t AntEbesu umrl brat velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, veliki knez Peter. Pokojnik se je rodil leta 1864 v Petrogradu in je bil oženjen s črno« gorsko princeso Milioo. Bil je izvrsten vojaški strokovnjak. Vsak žlan ena »Za božjo voljo, moj ženin Je na bregu! Naredite se, kakor da me ne poznate!« P. Rosenhays: &3a£ahund s> frafeu Roman Krepko j! je stisnil roko in jo počasi odvedel k svoji mizi Natakar je prišel. »Gospoda lahko dobe šampanjca!« je šepnil. Markiz je veselo pogledal okoli sebe, kjer so se v leda hladile steklenice mineralne vode. Sama mineralna voda vse na okoli! »V vseh je šampanjec!« je tiho dejal natakar. Nato je segel po mizico, ki je stala za njim, rekoč: »Iz previdnosti sem ga kar prinesel!« Dvojica se je spogledala in zasroejala. Natakar je natočil Vrata so se odprla; plesalka je vznemirjeno pogledala proti njim. . Bob CKfford je vstopil. Krenil je po prostoru, ne da bi privoščil dvojici pogled; nato se je vrnil ra sedel k sosednji mizi. »Videl sem vas, ko ste plesali,« je rekel markiz, nekoliko tiše nego doslej. »Se- nikoli ni nihče tako plesal kakor vi.« Molče ga je pogledala. »Vaš ples je vroč kakor azijsko solnce...« je šepetal, »m vendar ni tak. Način, kako izražate zamaknjenost, me spominja ruskih vzorcev.« Pokimala je. ••Rojena sem v Dardžilingu; a dve leti sem se šolala v Petrogradu.« Naklonil se je, kakor dar vidi v tem potrdilu svoje domneve pok Ion. _ Ona se je ozrla na Clifforda; sedel je pri »seda* miri hi nepremično upiral oči v dvojico. »Kdo ste?« je vprašala. _ Raztrgal je ovoj iz belega japonskega papirja ta zamišljeno povaljal slamico med dvema prstoma. »Kdo sem...?« je ponovil in njegov nasmeh je bfl skoraj žalosten. »Saj ste brali moje ime na karti.« Nasmehnila se je in zmajala z glavo. Pogledal ji je ▼ oci; zmedeno jih je pobesila. »Markiz"Rivalo,« je rekla tiho; »to zveni italijanski. A vi niste Italijan.« »Zakaj ne bi bil?« »Ne vem. Tudi za to ne vem razloga, kar vam bom zdajle rekJa: da niti niste matkiz Rivalo!« Skomignil je z rameni. »Ali je tako važno, kako ml Je fene«? Neodločno je vzdignila oči proti njemu; videl je, kako ji je n darila kri v obraz. »Ne,« je rekla, »ni važno.-Vse eno je.« »Pripovedujte mi kaj o svojih uspehih.« Vzel si je cigareto m ponudil tudi njej; odklonila je. »O svojih uspehih?« je ponovila. »Nu da, ugajala sem ljudem, to lahko rečem. Le malo mest poznam, a ta so največja na svetu in razdeljena na tri celine. V Londonu sem prvikrat javno nastopila, kot plesna vložka v gledališču Gaiety. Od ondod so me angažirali v Pariz, v gledališče Marigny. Tam sem bila leto dni; potem me je neki impresario odvedel v Rim. To je bil začetek mojega potovanja; vsak dan so prihajale brzojavke; štirikrat sem se peljala med Brindisijem in New Yorkom sem in tja.« >In kje vam je najbolj ugajalo?« je vprašal v šali. »Ne vem,« je rekla. »V Palermu se mi je tožilo po Nevsicem prospektu, v Hyde Parku sem sanjarila o nočeh ob East Riverju — in v New Yorku sem morala zmerom misliti na rimske vrtove — čeprav mi ni bilo še v nobenem mestu tako dolgčas kakor v Rimu.« »Pokimai je. »Rim je res najbolj dolgočasno mesto na svetu. — In kaj mislite zdaj storiti?« Pomolčala je — tako, kakor da bi tekala odgovora. Nato je zdajci tiho dejala: »Zdaj bi najrajši ostala tn.« Drsljaj stola, ki ga je na pol zadušila temna samarkandska preproga, se je začul po prostoru; korak se je oglasil; pri mizi je stal Bob Clifford. »Ta dama je moja nevesta!« Markiz ga je mirno pogledal m se z vprašuiočrmi očmi obrna k njej. »To iri res,« Je dejala plesalka. »Siri!« »Nekdaj sem ga rada rmela. A nisem mu dala pravice, da bi mi prepovedoval govoriti s tujim človekom.« »Sleparju si šla na limanice!« je rekel Clifford. »Človek, s katerim sediš tu za mizo, je zločinec, ki ga preganjajo s tiralico. In tudi njegovo ime ti je znano:: Cascapol.« »Cascapol...« je trepetaje ponovila. »Vi ste — Cascapol?« . Dogodek je zbujal pozornost tistih nekaj gostov, ki so bih v sobani. Vrhnji natakar je vznemirjen pristopa. »Rad bi govoril z lastnikom!« je rekel Cascapol »Takoj, gospod.« Iz življenja na deželi ŠTL VTD NAD LJUBLJANO. Meščanska fn|a priredi v svojem II. nadstropju razstavo risarskih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta ob nedeljah 21. in 28. t m. vsakikrat od 7- do 18. Pridite gledat — Vidovdanska proslava pa bo 28. t m. popoldne po večernicah. Na proslavo vabimo tndi starše in d rušo občinstvo. ŠT RUPERT NA DOLENJSKEM. Tudi po Sentrupertski okolici je v ponedeljek divjala huda nevihta. Ob 16. so se z vzhodne rtrani bližali "grozeči oblaki in ee je ob pni 17. med treskom in gromom vlila si-crr huda, a žejnim rastlinam dobrodošla ploha. Oddahnili smo se, misleč, da je nevarnost minila. Toda ni se pretekla ura, pn je silen piš potegnil od nasprotne, zahodne smeri in je med silnim nalivom padala toča, opustošala vinograde v Apneni-ku polja pri vaseh Ravnik in školievo, se ustavila pri St. Rupertu, preskočila uro dalje proti vzhodu, razbijala in umoila kmetov trud in up pod Vihrom in_na P rastnem in opustošila vinograde na Oar-niku in Vrheh. V lepi vinski gorici Zadra-ei toča sicer ni napravila toliko škode, pač pa je silen naliv mnogim vinogradom, zlasti v strmih legah, odplavil zemljo in je Ja silna zemeljska peščena gmota ob vznožju coric pokrila in opustošila več njiv in travnikov- Neko zidarico je tak plaz kar zakriL Izredna, nezaslužena sreča je m-ri^la par zanikrnih vinogradnikov, ki niso izvršili kopa in jim naliv ni odnesel ne-okopane, zaraščene trdne zemlje. Zemlje oropani in razriti vinogradi se bodo težko oj>omogli le z obilnimi trošTri in trudom prizadetih vinogradnikov. __ . . '' STUDENEC - IG. V nedeljo šo doživeli Tzanri veselo presenečenje. Vršila se je šolska veselica. Na improviziranem odrn v šoli se je razvijal dokaj pester spored. Uvodno besedo "je imel g. upravitelj Ivan Vouk. Poudarjal je pomen in potrebo Sokol-stva pri nas. Nato so se vrstile v naglem tempu ostale točke: deklamacija, pravljična icrra »Pepelka<, pevske točke, kolo, telovadba Sokolov in živa slika- Vse točke so bile lepo naštudirane, tako da je ljudstvo poza-b io na silno vročino, ki je vladala v natrpani dvorani, ter je navdušeno aklamiralo točko za točko. Želimo si še mnogo takih prireditev. Saj to je najlepša pot, da zbližano šolo in dom. SOVODENJ. Redpi občni zbor naše kmeti iske podružnice se je vršil v nedeljo v So-kolskem domu. Na skupščini sta predavala učitelj Ivan Štefe o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in posestnik Lovro Telban o kmetijstvu vobče. Predavateljema so okoliški posestniki sledili z največjo pozornostjo. I-mešenih je bilo mnogo umestnih in_ lepih misli za napredek kmetijstva. Zbor je potekel v vsestranskem soglasju. — Orožni-eka postaja se je pretekli teden preselila iz Sovodnjega v Fnžine. HRASTNIK. Kino Narodni dom bo predvajal to soboto in nedeljo ob običaj« 1 nih urah šestdejanski film »Legijonar«. V f Hrastniku imamo sedaj 75 radio*aparatov. Baje je to razmeroma največ^ v _ Dravski Banovini in morda celo v državi. Pa naj do reče. da nismo napredni! — V pope« jpljek začno kopati temelje za novo šol« to zgradbo. Za težaška in tudi druga de« bodo v prvi vrsti sprejeti domači brez« )( posclni. — V četrtek se je vršila prvič v ) rajonu trboveljske gostilničaTske zadruge v gostilni pri Dolinšku oprostitev gostilni* i čarekih praktikantov. Tako sta bila opro« Učena g. Karel Šenica iz Hrastnika in go« fcpod Zvonko Draksler z Dola ter nekaj rTrboveličanov. I SEVNICA. Sokolski knjižnici sta darovala br- Kari Cimperšek čez 60 knjig, Parna žaca pa 100 Din. Obema darovalcema najlepša hvala! Sokolsko društvo priredi to nedeljo ob 20. veseloigro v 3 dejanjih >Cbarleveva tetac. Prireditev bo na vrta hotela Triglav. GROBELNO. Ciril-Metodova podružnica .riredi na nedeljo 2. julija na prostem pri osUlni g. Narata v Št. Vidu pri Grobel-em svojo veliko letno veselico, združeno v bogatim srečolovom. godbo, plesom, šaljivo pošto. Začetek točno ob 16. Prijatelji neprisiljene zabave iskreno vabljeni. ŠTORE PRI CELJU, šolska mladina priredi pod vodstvom učiteljstva v soboto 20. t. m- ob pol 20. in v nedelo 21. t m. ob pol 10. v šolskih prostorih na šolskem odru zaključno šolsko prireditev v proslavo Vidovega in materinega fine s pestrim sporedom. Vse ljubitelje šolske mladine vljudno vabi k obilni udeležbi upravitelj šole. VOJNIK. Starše in prijatelje mladine vabimo, da si ogledajo razstavo izdelkov meščanske šole v času od 21. do 24. junija med S. in 18. uro. Vstopnine ni. Pretekli teden je nadzoroval šolo prosvetni inspek« tor g. dr. Kotnik in je bil z učnimi uspehi zelo zadovoljen. S prihodnjim šolskim le« tom dobi zavod dva nova strokovna uči« telja. Meščanski šoli se obeta vedno lepši razvoj. Opozarjamo starše, da ne nasedajo nekaterim nasprotnikom, ki jim ie šola trn v peti in so začeli govoriti o ukinitvi me« šcanske in upostavitvi osemrazredne osnov« ne šole. Ne čudimo se jim, zbegali bi radi ljudi in preprečila vedno večji dotok otrok v meščansko šolo. Ra-zne tehnično^stro* kovne zadruge in trgovski gremiji zahteva« jo še danes za vajence najmanj dva razre« da meščanske ali drug? srednje šole. Po« polnoma zaprta pa bi b la otrokom pot na 6 red nje kmetijske, srednje, obrtne teh« nične, trgovske in sanitetne šole, učitelj;« šča itd., za katere se zahtevajo dovršeni štirje razredi meščanske šole ali gimnazije. — Novo vpisovanje bo v nedeljo in pone« d&ljek 28. in 29. t. m. od 8. do 12. ure. Sol, nine ni. Revnejši učenci dobijo vse učne knjige v šoli. Svetujemo staršem, katerih otroci dovrše četrti razred osnovne šole brez vsakega slabega reda in so dovolj te« lesno razviti, da jih takoj vpišejo v me« ščansko šolo. JURKLOŠTER. Starosta Pokola v Jurklo-štru in župan g. Jurko Anton se je po več-tedenskem zdravljenju v ljubljanski bolnici vrnil te dni domov in je zopet prevzel županske posle. Posle občinskega tajnika je mesto odišlega g. Topliška prevzel g. Alojzij Koželj. Šolska mladina iz Henine in Jurkloštra je pod vodstvom svojega učiteljstva napravila poučen izlet v Zagreb. Na treh, s cvetjem, zelenjem in trobojnicami okrašenih vozovih so se peljali otroci najprej v tri ure oddaljeno postajo Rimske toplice. V Zagrebu si je mladma poleg običajnih zanimivosti mestnega življenja ogledala še Mirogoj, stolnico in zoološki vrt. Zvečer je bil^povratek. Mnogi učenci so se vozili prvič z železnico. ŠESČE V SAVINJSKI DOLINI. Te dni smo spremili k zadnjemu počitku naj* starejšega in splošno spoštovanega sova«., ščana,posestnika g. Franca Sitt£r]a>..ki nas., je zapustil v 86. letu starosti. Kot skrben. gospodar je pridobil v teku let lepo pre« moženje in je bil v domači šempavelski obč:ni kot izkušen svetovalec mnogoleten občinski odbornik in dolgoleten član do« mačega šolskega odbora. Svoji rodbini_ je bil dober oče in je vzgojil s svojo še žive« čo ženo otroke prav vzgledno. Od 13 otrok ji živi še 7, ki so že vsi poročeni in v do* brih življenskih položajih. Ena hčerka je učiteljica in je poročena s šolskim upra* viteljem v Trbovljah«Vodah g. Bučarjem Kako priljubljen je bil pokojni Lav t ar, jc pokazala obilna udeležba pri njegovem po« grebu. Bodi mu lahka domača žemljica! LETUS. V nedeljo 14. t. m. nam je nu« dila šolska deca pod vodstvom šol. upra« viteljice ge. Krivo^radove in učiteljice gdč. Boštele z igro »Sirotica in desetnik«, de« klamacijami ter lepo ubranim petjem prav prijetno razvedrilo. Velik trud, ki ga za« htevajo mlad:nske prireditve, je poplačala obilna udeležba. Gedalci so se razšli z naj« večjim zadovoljstvom. KOZJE. 'Ze na vse zgodaj so možnarji v nedeljo budili prebivalstvo mirne koz« janske doline. Trg je oživel, zastave so za« vihrale raz streh in vse je hitelo, da izgo« tovi še zadnje priprave za ugodnost gostov in povzdiigo nenavadne slovesnosti. Gasil« no društvo Kozje je blagoslovilo svojo no* vo motorko in združilo to slavnost 6 cer« kvenim praznikom sv. Antona.. Sosedna društva so se zbrala v zgodnjih popoldan« skih urah pred gasilsk;m domom in z god« bo na čelu prikorakala na trg. kjer jc č. g. dekan Krohne opravil ob asistenci doma« čaga in dveh sosednjih župnikov molitve, kar je zaključil z lepim nagovorom na pr:« šotne, posebej še na gasilstvo. V imenu domačega društva je govoril načelnik g. dr. Kloar, sledila sta še govora župnega načel« nika in podstaroste JGZ. tov. Vengusta. Slavnost sta zaključili dve lepi deklamaciji, nakar se je ra-zvil sprevod uniformiranega gasilstva, da defil;Ta pred zbranimi pred« stavniki, kumicami in prapori. _ Zlasti je ugajal nastop naraščaja pri vajah s seki« ricami. Sledila je nekaka tekmovalna vaja med domačim in pilštanjskim društvom z motorkami, ki je uspela v dobro Pilštanj« čanov. Nato se je razvila v restavraciji pri Podlinišku prosta zabava. ŠOŠTANJ. V nedeljo 14. t. m. zjutraj se je vršila v Pesjem gasilska vaja šeleške« ga okrožja. Vaje so se udeležila gasilna društva Šoštanj mesto, Šoštanj tovarna, Družmirje, Velenje, državn: rudnik Vele* n-ie, St. Janž na Vinski gori in Gaberke, 6kupaj 181 mož, z 2 motornima in 4 voz« nimi brizgalnami Točno ob 5. je data rud' niška sirena znak požara: po 10 minutah je prihitelo rudniško gasilno in reševalno moštvo z avtom, za nj:m pa v kratkih pre* dedkih ostala društva, ki so takoj stopila v akcijo. Ocenjevalna komisija pod vod« stvom župnega načelnika tov. Kopača Le. opolda iz Slovenigradca je ugotovila prav povoljen uspeh. Po vaji se je vršil šesta« nek vseh društev. Zupn,- načelnik je izre« kel pohvalo vsem sodelujočim in pouda« ril, da je matrati okrožne, oziroma župne vaje, kakor da gre za resnične požare, h katerim morajo prihiteti društva s primer« nim elanom in požrtvovalnostjo. Poleg m« trega prihoda sta velike važnosti še pravil« no polaganje cevi in hiter dovod vode. Ako bosta poleg navedenih dejstev dru« žile članstvo še tovariška sloga in trdna volja, pomagati bližnjim v nesreči, potem bo uspeh že naprej zasiguran. Župm pod* načelnik Volk Jakob se je zahvalil obema navzočima društvenima zdravnikoma . tov. dr. Korunu iz Šoštanja in dr. Kolšku iz Ve* lenja, samaritankam gasilskega društva rz Družminja in orožniš+vu iz Velenja za so« delovanje pri vaji. Okrožni dravmk dok« tor Ferdo Korun je v daljšem nagovoru obrazložil gasilsko idejo in priporočal ustanovitev ^gasilnega društva za Pesje in Preloke. Župni načelnik tov. Kopač je nato zaključil sestanek in izdal povelje za raz« hod društev. . LJUTOMER. Meščanska šola priredi razstavo risarskih in vseh drugih šolskih del, ki bo odprta od Vidovega dne do 1. julija. Starši in prijatelii šolske mladine prisraio vabljen r! —- Let n i *nstop sokolskega d ru-štva 14. L m- ie gl^de telovadbe dobro V3&pe1. Vsi oddelki so pokazali lepo izvež-banost. Največ odobravanja ie žela 18torica starejših članov. Le prihod in odhod nižjih oddelkov je bil premalo uvežban. Tekma v odbojki se je končala z zmago Ljutomera nad Mursko Soboto. Po telovadbi je nastopila vsa sokolska družina še enkrat na te-lovadišču. Bilo jih je lepo gledati, osobito je presenetilo veliko število moške dece. Prosvetar br. Karbaš je v jedrnatem govora orisal smisel sokolstva, vabil vse v sokolske vrste in pozdravil na koncu kralja in starosto našega saveza- Ves program je izvedlo društvo skoro samo s svojimi pripadniki. Manj zadovoljiv je bil poset iz Ljutomera in okolice, kar je posledica slabih gospodarskih razmer. Precej je bilo gostov iz Murske Sobote in Gornje Radgone. DOLNJA LENDAVA. Naše učiteljstvo je zborovalo tokrat v Beltincih. Na zborovanju je bilo prisotno lepo število učiteljstva. Na zboru sta bili dve zelo važni predavanji. Banski svetnik g. Krošelj je predaval o kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Za lepo in strokovnjaško predavanje ie žel predavatelj obilo odobravanja. Drugi predavatelj je bil šolski upravitelj g. Gu-milar, ki je predaval o Rabindranathu Ta-goreju kot vzgojitelju. Predavatelj se je za časa svetovne vojne sam mudil v Tndiii. Učiteljstvo je bilo s predavanji zelo zadovoljno. It I ttHe 1— Sokolski nastop. Prihodnjo nedeljo, 5. julija ho imelo Sokolsko društvo Litija« Šmartno svoj običajni javni telovadni na« stop na športnem prostoru v Svarcovi ho« 6ti. Vabimo vse Sokole in prijatelje sokol« ske misli. Iz Novega mesta n— Kino Meteor ho predvajal film »Zem« lja brez žene« ah »Nevesta št. 68« d me-s ob pol 9. in v nedeljo ob 6. in pol 9. uri. Iz Tržiča č— Kakor vsako leto priredi meščanska šola v svoji telovadnici to nedeljo od 9. do 17. razstavo izdelkov. Razstavljeni bodo vsi med šolskim letom izdelani pred* meri iz vse učne snovi. Obenem bodo raz* stavili v svojih razredih tudi naši malčki iz otroškega vrtca svoje Krasne in ranimi* ve izdelke. Pohorski dom tcac m > na vzhodnem Pohorju med Mariborsko kočo in Bolfen-kom za vse občinstvo: nova moderna planinska zgradba, krasen razgled, solnčna lega, izprehodi, lepa stanovanja s toplo in mrzlo vodo, kopalnica to prha, izborna pitna voda, dnevna dostava pošte itd. Popolna oskrba (hrana in stanovanje) Din 60.-^ dnevno za osebo, po 14 dneh popust pri stanovanju. Prijave ta informacije na naslov: Pohorski dom na Pohorju, pošta Hoče pri Mariboru ali Pohorski dom, Maribor, Frančiškanska uL 81. PRI GLAVOBOLU živčnih in revmatičnih bolečinah in pro-:inu zanesljivo učinkujejo TOGAL-table-e. Od tisočev zdravnikov priporočane. To zdravilo lahko tudi vi kupite z zaupanjem v vseh lekarnah. _6600 krepi tn zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VIL Pri tej seriji nudimo vam zares višek kakovosti po posebno ugodnih cenah. Za plošče in filmpak. ^erto&poH Preglejte ta aparat in on vam bo ugajal. Dobiva se t vseh boljših foto-trgovinah. 191H Tndi antiseptično preparirana I Čuvajte svoje naj-- večje blago — ,OLLA 1 zdkavje! ^Dokaauao najbolj dovršena. . ____.... •Med nami rečeno odličen Zahtevajte predvedbo pri bližnjem Fordovem prodajalcu. Vsi strokovnjaki so vedeli, da je novi FORD odličen voz, takoj ko se je pojavil. Do danes pa vedo to tudi že ljubitelji. Vprašajte svoje prijatelje, ki imajo druge dobre vozove. Mnogim ie žal, da niso kupili Forda. To so bodoči lastniki Forda. Tudi Vi ste med njimi. AEROPLANI toreotN fl Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Mariie Favai ter za poklonjene mnogoštevilne krasne vence to cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikom, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za gtoljivo žalno petje, gasilcem Spodnje Šiške ter končno vsem prijateljem to znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 19. junija 1931. . • 847S Žalujoči ostali. ftonbck k. %m "i ______ ,nrar 1 lu l SoSota, 20, TL MSI €«fft fM«S Jtftt oj/ofom I dopisovanja, nmananUa ter oglati trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro 5.— £>*». Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Ufro X— Dfrt. če maj pove našlo* Oglasni oddelek »Jutra*, ja plačati ie pristojbino 2.— Dtn. Pri* stojbine je vpostati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11.842. — Telefon Številka 2492, 3492 •Vas/ore tnalih oglasov dobite takoj po izida Usta 9 podružnicah .Jutra* 9 •Moftfcef«, v Gmtpu, m tVovcm memtss, m tSrbevtjah in mi Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Damsko frizerko I prvovrstno r aodulaciji in I inamkrranj«, proti 850 Din Mesar, pomočnika I teod šifro »Opel«. 27)106-10 Avto znamke Fiat 520. male vo žen, prodam. Naslon v ogl. oddelkn »Jutra«. 27222-10 Kupim, Stara vežna vrata in štedilnik še v dobrem stanjn kupim takoj. Pismene ponudbe na podružnico ».Jutra« v Celjn pod šifro »Spomlad«. 26904-7 Jedilne ostanke (pomije) dnevno približno 50 1 da v odkup železniška menza N. z. u. d. ž. tev, da bi zamogel drugo I Ponudniki naj se oglasijo leto nadaljevati študije. — I v pisarni Železniške men-■Naslov ▼ oglasnem oddelkn I ze v Ljubljanskem dvorn. »Jutra«. 27145-2 I Ponudbe ee sprejemajo sa- mo do 1. julija t. 1. Kovač l 271477 ki im tudi Sofiratl, !S?e ■ _ službo pri kakršnemkoli I VOZ Za ŽagO avtopodjetja, oziroma trg. I venecijanko s valjarji, potnika, ki tata avto. Na- I žaganje 6 m hlodov, dobro stopi takoj ali pozneje. — I ohranjen, kapim. Ponn ibe Naslov r oglasnem oddelkn Iz navedbo cene na naslov »Jutra«. 27148-2 I Franc Ankerst, Brezje Gorenjsko. 27122-7 V Kranja I Lepo sobo na glavnem trgu oddani« t ali 2 posteljama, v Lokal | pr z Inventarjem ali bm »d- I »i* *« » poslovne lok»le,1 dam na prometni točki I pisarno, zdravnika, zo-. _ - Ljubljane. Naslov v oglas. I bozaravnika ali »lično. —I SODO oddelkn »Jutra«. 96067-19 | Ponudbe na oglas, oddelek [lepo ta eolnčno. » soupo- »Jutra« pod »1. september I rabo kopalnice oddam stal- Lepo In snho klet I preje<' gro31-* I bhzu kolodvor« oddam s " oddelka »Jutra«. 2716523 ■L julijem. Naslov v ogl. Kanarčka pevo _?0'be' kuhinje * balkonom ležali. — V ponudbi je | dobo Trgovski pomočnik z_ večletno prakso t trgo- x, m I z večletno prakso t trg o- i Pisalno mizo _.. a - , »1 vil jo Ivini mešanega blaga, išče I dobro ohranjeno kupim »»vesta »taroat, dobo po*a-l«» N«m delo ffčen. Na- I kakršnokoli službo — tudi Ponudbe na ogla«, oddelek meznife sl-užb, kdaj je ca- Blov pove oglasni oddelek I na deželi. Ponudbe na ogl. I »Jetra« pod šifro »Miza« •top mogož ta zahtevek »Jutra«. 2(7195-1 oddelek »Jntra« pod šifro | 27167-7 t l«n>; br h^b j8^6 ™ i - | »-Primorec«. 27200-2 Pofflsdbe na oglas. 1 oidf&k Dva dobra šoferja , _ _ , »Jntra« pod šifro »Lepa |za tovorne avtomobile | IZUCeil VrlOaf knhinja«. 268931 I sprejme Avgust Čopič, Ma- I veg8 samostojnega vodstva . , | nbo^ Viba-nova alica 12.1 in t večletno prakso, želi I 15 % Obresti zms-i I stalno namestitev, ali pa pUfam od 5000 Din po«y-I zac^no tndl prevzame v I jila, katerega rabim za rai-stroko »padajoča dela. Na I Širjenje trgovine. Kot jom-željo »e osebno predstavim 16tvo založim vrednostne . ,_ , Ponudb« na ogloddelek papirje. Ponudbe na ogl. DiagajmcarKO eaw«to)nega delavca takbj "Jntra« pod »Vrtnar«. oddelek »Jutra« pod Šifro ▼očja trgovina v I M. Bukovčan v I 27190-2 I »Dober promet 138« LjnhljanL Ponndbe na ogl. | Celja. 27227-11 - | 27138-16 oddelek »Jntra« pod Sir« »Ijiva«. Sobo opremljeno ta čhrto , •_ . ,---1 v,.dam boljšemu gospodu T„nv!n/1 |tpr 'T611 Pntikhn, solnčno Uli gospodični za 300 Din irgovlno ^ -/M pod mL vili na Pmlah, .Taneži- z BM«. blagom na promet- Ključem, oddam » 1. juh 11. 2(7175-23 nem križišču v Ljubljani I Jem- Naslov v oglas, cd-1 radi preselitve ugodno pro- jdelka »Jutra«. 27152-21 ■ p dam. Najemnina nizka. — I-—- - I dOijSO SOOO Koncesija na razpolago. I StaflOVatllfi 18 posebnim vhodom ta Inventar po nabavni cenL I • ..v v !" • ? I nporabo kopalnice, v c.en-Ponudbe n* oglasni odde-|?, „ : shramb, I ^ takoj oddam. — Iek »Jutra« pod »Rodka I. , m Naslov v oglasnem oddelku prilika 95«. «39549 |« Ls^ K«o^va"nH^ ^^ 27i82"33 Delavnico 8t- 1B. 27162-21L -_ . - Lepo sobo za arirno obrt ali »kladi- I Trlcnh I ▼ oddam 1 šč.e oddam. Naslov t ogl. J ' _ »lanovanje I g gospodoma. Naslov v oddelka »Jutra«. " ' »«P»«- oglasnem oddelkn »Jutra«. rano, o kopalnim bazenom | 27185-23 26946-19 Natakar, vajenca ■prejme hotel »Meran« v I ^ . . Variborm. 26883-1 BrlVSKega . . Trg. sotrndnik ^Vrittem ta »anosljiv^ Učenca dobro izurjen ta mlad, »če I ^ 1 s « razredi meičanake Me PT™8™? nsmežčenje kot . .__. „ ■ sprejmem v trgovino meša- lh ^ x , . Avtomehanika neg« biaga v Ljubljani. - p«»ndbe pod Več spalnic ItvaJificiranega monterja s Hrana ta stanovanje v h!- »Točen« na ©glasni 2 brestovi z vložki h to- ilobro prakso »če »Dad«, S. Ponudbe M. oglas, od-1 oddel.ek »Jutra«. 27186-2 j polovega _ mazarja po 4200 Thjbrovažko avtobusno dru- I delek »Jutra« Ktv«. Mesečna plača 80001 »Pošten 16«. lOta. Nastop takoj. 26785-1 značko I 27215-1 0Če?eC ^ jfflfi^ prm!f?5 S^SL0^ na dom aU bližnjo pitajo ^iLi^o^^t r ^ ^rL ® ^ se Ogleda »e lahko pri Josipu ST^ms^ f Ul Slovenski Bistmu » Mnjgo gtolfa, »trojno pohištveno r^T _T^L Primer*, 82 «n Rroko, miwrstvo, KraJ5n)a, pošta M dJrfi ^«wdhe" 95 mm «vSri.ne, ali proda Lutovica, pod Limbarsko »V«tof Ifk«f«;ET7/T1 ter dostavi aa dW. - goro. Ob nedeljah ugodna ^ Mdeiek fj^« mfrfrFfitlm ^111 27066-12 267n>-i m'4(iiiiiiim -^ TiT?! Fanta Iščem sopotnika Par tovornih konj jg j—— m no Slovenijo. Z last- dobrih, naprodaj event. z Ugodna Prilika HA drta epreimSm v av*omobflom obaknjam vo®m» ta cgreme -rred - w Dak moSke »tažbo. Naslov pove l Komur n? za modo ta ši- cgtasni oddelek »Jutra«. "n^be z navedbo stroke n« pw«n»a Poki«. 2698^6 Toke ^^ Uhio dobi res 267034 "f]3«- oddelek »Jutra« pod -—------dobro obleko za mal de- »Sistematičoo ta temeljito« NaTOdna OOŠa nar, ker sem se odločil »1» Din, 2 črešnjevi (šperani) spalnici po 7000 Din, orehovo tudi Sperano za malenkostno eeno prodam. — Kupljeno pohištvo postavim na dom ali bližnjo postajo Prodajalko ■troke, ■ K i iiaivuua uvrša i '1 '> at-jn n -u- I g ^rug, naprodaj. I d*« take obloke za polo- Na ogled v izložbi na Sv. vlčno ceno. A. Kune, Ljub- .„.-«._ i .m I ogiea v iziozm na bt. i ».cu«. n. aunw uju. Agflne potnike Petra ee»U St 24, Ljub- Ijana, Gosposka ulica 7. trMi nemščine, sprejmem ra i.. . — _ . - . ■ sezono. Naslon I ® nočejo pnaoDiti ao- i ijana. » «gta«itra«. 27H06-1 Pletiljo izurjeno, kako* todi vajenko »trojna pletama Maribor, V»ja5-•fflca alica 12. 27091-1 Trg. nčenca ta dobre ta pofitene hflta, e Badostno šolsko izobrazbo, čedne zunanjosti, ki ima, veselje do trgovine, sprejme večja trgovina s Spocorijo, manufakturo in ieloznino, v promet, kraju Ponudbe »a ogla*, oddelek »Jutra« pod »Sposoben in poSten«. 27114-1 Klrt^ I Pralno čudo! nflrob e^k-eizfa j e k^p imo* ^^ H ^ eventuelno tudi posamezne iT1® P™1* ^ knjige. Ponudbe na oglas. >?°"00t B® oddelek »Jntra« pod Iifro ^ ^ijo nov! pralni kom »Vaivaaor«. 27184-81 ^govsk! a|entur. Sinil* iih 11 Fant I Damsko kolo vofrfans prost, W Je do-1 hranjeno p o e e n l vršil S&iranedtto mehčan- ^ n^T TIw.^f!af; sko Solo z izvršilnim ispi-1 oddelka »Jntra«. 26904-U tom (maturo), išče primerno službo. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 27094-2 v Učenka lo. . . , z dovršenim n. razredom | Star »AUStrO Fiat« meščanske šole, Seli veto-1 z električno razsvetlja-piti v trgovino meganega I vo, predel J en v poltovor-blaga, kjer bi snela hrano nI voz, nova pnevmatl-in stanovanje v hiši. Dru- ka, mašlnerlja lntaktna, go po dogovora. Deklica I takoj uporabljiv, prodam je zdrava m močna. Na-1 zaradi nabave novega vo-slov pove oglasni oddelek I zti za 6.000 Din proti ta-»Jutra«. 27150-21 kojšnjemu plačilu. A. Roječ, Stična. 25217-10 Avto-strokovnjak . . „ . , • 15letno prakso, Bče me-1 »rord« avto sto kot potujoč zastopnik, I <—5 sedežen, zaprt, n»-poslovodja avto-garaže ali I 1° rabljen, luksuzno avto-delavntae. Cenj. po-1 opremljen, z novo pnev-nudbe oa oglasni oddelek I matiko prodam za 40.000 »Jutra« pod značko »Avto-1 Din. Garancija. Poiz-strokorajak«. 27065-2 kusne vožnje na razpo- 1 lago. Rafael Slmčlč, Stt- Y elektrotehnični 25215"10 stroki I Motorno kolo afita «Se mesto vajenea za I s prikolico, znamke A. J. svojega erna, ki je dovršil S. ugodno naprodaj. — Na 3 razrede srednje šole. Na- ogled v avto-garaži gtnpica slov povo oglasni oddelek I v SlomScovi ulici Stev. 6. »Jntra«. 27158-2 1 27028 10 Stavbno parcelo 700 aH 1400 m» veliko, v bližimi nov« cerkve v Šiški prodam. Poizve se v Sp. Šiški, Černetova ufc'ca 32/1. 24918-20 Mesarijo Veliko prazno sobo ^J?J? „ e Havnico in napolnjen« 8.P06eb,r'™ vhodom iz stop- 6T6tlo, z električno raz- ledenico, v prometnem 2J1enitv€ Obrtnik Opremljeno sobo C..1... 4. 1 I » posebnim vbodom, »redi , oune aeSKe I mesta takoj oddam. Naslovi^5 star- dobro sitairan, smrekove, malo jelke, od I v oglasnem oddelkn Jutra I »oliden, podjeten io pošten. 13—50 mm debele, 4 m dolge kupim. Ponudbe na naslov: Lt. T., Domžale — poštni predal 19. 2684945 Vinograd, posestvo približno 5 % oralov veliko, arondirano, v Stari Gori pri št. nju naprodaj. Sestoji iz nekaj nad 1 orala vinograda, 2 ora lov sadonosnika, il orala pašnika in % orala njive. Pojasnila daje g. Swaty, župan, Št. Ilj, Slov. Gor. 26880-20 Prodam hišo H ima 8 raznih prostorov, poleg hiše razna gospodarska poslopja, 2 večja ze-lenjadna vrta in 2 oriia gozda. Poslopje je vse v najboljšem stanjn, »olidno zidano in z opeko krito. Zelo .pripravno za vsakega obrtnika ali boljšega vpo-kojenca. Posestvice je v sredi trga, 3 minute od železniške postaje. Naprodaj vsled takojšnje preselitve. Brili Josip, Rajlienburg 54 27065-20 Posestvo e MSo, gospodarskimi poslopji ta 2 orali zemlje, ob postaji ta glavni cesti ngodno prodam. Poizve se v Sp. Hajdini 95 — Ptuj. 27H05 20 Hišo z gostilno novo, enonadstropno. na prometnem kraja v Ljub. ljani prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pod ceno«. 27155-20 S 150.000 Din srtatopi inteligenten trgovec i k. dobremu in solidnemu podjetju. Sodelovanje pogoj Ponudbe prosi na oglasili oddelek »jutra« pod "Šifro I ( »Trgovec ali tovarnar«. | T rentrn 83057-23 I posestnik lepe nove vile in velike delavnice « stroji, nn.-„.wfl,. _ i v vredno«ti 300.000 Din — I upremijeno SODO Ke radi pomanjkanja zna-oddam s L julijem v Pra-1 nja tem potom gospodično rakovi »lici št. 10, pritličje I ali vdovo, staro do 35 let, lev® — bliža gi. kolodvora I ki ima svojo trgovino, go-27018-28 stilno ali kako boljše po-1 sestvo. Ponudbe s sjiko na oglas, oddelek »Jutra« pod I šifro »Ženitev«. 27121-25 i 26792-15 Gozd v Ceršakn na občinski eesti, približno 3 orala velik, naprodaj. % mlado drevje, % srednje in % staro. Pojasnila daje g. Swaty, župan, Št. Ilj v Slov. Goricah. 26879-15 Sobo za letovlščarje kompletno opremljeno, z 2 posteljama, oddam v Skofji Loki na Gorenjskem. — Vprašanja na naslov: Janko Hafner, Škofja Loka, Sv. Jakoba trg štev. 11. 26919-38 fUmcttanfu Čedno stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v vili pod Rožnikom oddam 1 ali 2 osebama ca 450 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26941-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo, solnčno oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 26309 23 Dvosob. stanovanje s pritikjinami oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27193-21 bliža postajališča tramvaja najraje v Prešernovi ulici ali Aleksandrovi c. iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravnica Lavrič«. 36»12-23 Opremljeno sobico v bližini gl. kolodvora oddam s 1. julijem. Maistrova alica 14. 27139-23 Sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodoma v Hrenovi ulici štev. 19. 27146-S Gospodični oddam lepo opremljeno se bo v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27037-23 Sobo bfflSni Zvezde oddam takoj ali » 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 27136 23 1—2 gospoda v lopo sobo, istotam tudi sostanovalko fprejmem takoj ali s !. julijem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27080-23 Dosmrt stanovanie in dobro osfabe pri boljši drnžini dobi starejša ženska, ki poseduje 20—30.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovska hiša«. 27120-23 Planini! Svetovno znane »emSke pianine »Alfred Hauschulz«-Berlin - Neukftlln dobite od Din 12.000 dalje — tudi na obroke — izključno le pri generalnemu zastopnika R. Warbin«k, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 26180-26 | Harmonike izdeluje nove ta sprejema vse glasbene instrumente v , pravilo Jane, Ljubljana, •boričeva 9. 185-26 I Tovarniško poslopje s skladišči in vodno močjo ceno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. .Jntra* pod šifro .Vodna moč*. 8457 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja, sa pofclo-njeno cvetje in obilno udeležbo pri pogrebu naše srčno ljubljene mame, gospa Gramofon s 30 ploščami, dobro ohranjeno damsko kolo, razna posoda, odeje, perilo in več | različnega poceni naprodaj v gostilni Vitez na Br*gu št. 18. 27178-26 | Planino skoraj nov poceni napro- j daj. —. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«. 27209-26 ! Šivctfi Dobermane mjade, črne ta rjav«, čistokrvne, z rodovnikom, prodam. Starši na mednarodnih razstavah večkrat | premirani. Ivan Grilc, goji-telj Dobermanov, Ljubljana 36947-27 I izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 22. junija ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 8462 V LJUBLJANI, dne 19. junija 1951 Žalujoči ostali* Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani."