ZANIMIVOSTI Z ZASEDANJA LAVINSKE KOMISIJE IKAR 1993 BELA NEVARNOST S STRMIN FRANC MULEJ 1. Smrtne žrtve v snežnih plazovih v državah IKAR Kakor vsako leto je Lavinska komisija mednarodne gorsko-reševal ne organizacije na zasedanju 30. septembra in 1. oktobra lani v Kranjski Gori obravnavala statistiko smrtnih, nesreč v snežnih plazovih. V preteklem hidrološkem letu (od 1.10.1992 do 30. 9.1993) je bilo v 17 drža-vah-članicah IKAR 145 smrtnih žrtev (glej tabelo!). Pri tem pomenijo okrajšave: TS - turni smučarji, VS ■ variantni smučarji (zunaj urejenih smučišč), PS - smučarji na pistah (urejenih smučiščih), A P - alpinisti, planinci (brez smuči), C - udeleženci v cestnem prometu, S - udeleženci v stavbah, RV - različni vzroki, SM -skupno mrtvi, LP - število lavinskih psov. Povečano število članic od 15 na 17 ne pomeni večjega območja, ampak je posledica nastanka več držav na bivšem ozemlju Jugoslavije in Češkoslovaške. Na območju Alp je bila v obravnavanem obdobju 101 žrtev Posebnost zadnje sezone je neobičajno visok odstotek žrtev med zimskimi obiskovalci gora, ki so brez smuči. Število mrtvih se je v primerjavi s Siovensko NernSko Francosko Italijansko Angleško Stopnja nevarnosti Gefahrenstufe Indice de Risque Scala del Perlcolo Risk Scale 1 majhna gering faible debole low 2 zmerna massig limité moderato moderate 3 znatna erheblich marqué marcato considerable 4 velika gross fort forte high 5 zelo velika sehr gross très fort moito forte very high V naslednjem so podani opisi za posamezne stopnje nevarnosti. Stopnja Stabilnost snežne odeje Veijetnost, da se utrga sneini plaz 1. majhna Snežna odeja je povsod dobro utrjena in stabilna 2. zmerna Snežna odeja je na posameznih strmih vesinah* zmerno utrjena, sicer večidel dobro utrjena 3. znatna Snežna odeja je na mnogih strmih vesinah* slabo do zmerno utrjena 4. velika Snežna odeja je na večini strmih vesin* slabo utrjena 5. zelo velika Snežna odeja je v splošnem slabo utrjena in nestabilna Plaz lahko sprožimo na zelo redkih in zelo strmih vesinah. Možni so le majhni spontani plaziči in osipi Plazove lahko sprožimo pri velikih dodatnih obremenitvah** na strmih vesinah, ki so na ogroženih območjih, navedenih v lavinskem biltenu. Večjih spontanih plazov ne pričakujemo Plaz lahko sprožimo pri zmerni dodatni obremenitvi*' predvsem na strmih vesinah, ki so na ogroženih območjih, navedenih v lavinskem biltenu. Posamezno so možni tudi večji spontani plazovi Možnost sproženja plazov je že pri majhni dodatni obremenitvi** na večini strmih vesin Pričakujemo lahko mnogo srednje velikih, posamezno pa tudi velike spontane plazove. Pričakujemo številne in velike spontano utrgane plazove * Lavinsko ogrožena območja sov lavinskem biltenu posebej opisana (višinska lega, lega pobočja glede na stran neba. oblika terena itd). " Dodatna obremenitev: zelo velika, npr. skupina smučarjev, ratrak zmerna. npr. smučar, Iti skače majhna, npr. posamezni smučar PLANINSKI VESTNIK prejšnjo sezono absolutno povečalo in se približalo 18-letnemu povprečju 155. Kljub povečani smučarski in alpinistični dejavnosti pa se ietno povprečje mrtvih ne povečuje, kar pripisujemo povečani preventivni dejavnosti. 2. Enotna evropska lestvica nevarnosti snežnih plazov Doslej so na območju Alp uporabljale službe za opazovanje snega in opozarjanje na nevarnosti snežnih plazov različne lestvice nevarnosti, ki so obsegale od 5 do 8 stopenj. Te službe v razširjeni zimski sezoni pripravljajo poročila o stanju snežne odeje in opozorila o nevarnosti snežnih plazov, krajše imenovano lavinske biltene. Strokovnjaki mednarodne organizacije za reševanje v gorah so se že dalj časa trudili poenotili kriterije za opis nevarnosti snežnih plazov. V pretekli zimi je bila ustanovljena delovna skupina »preventiva«, sestavljena iz prej omenjenih strokovnjakov, ter izdelala predlog za petstopenjsko lestvico nevarnosti snežnih plazov. Ta predlog so obravnavale in sprejele pristojne službe alpskih dežel na sestanku od 21. do 23. aprila 1993 v Wildbad-Kreuthu na Bavarskem. Pričetek uporabe je zima 1993/94. Dogovorjeno je bilo tudi izrazoslovje v zvezi z lavinskimi bilteni, in sicer v nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini. 3. Rezultat preizkusov stabilnosti snežne odeje V obširnem predavanju je priznani bavarski lavinski strokovnjak Walter Kellermann posredoval bogate izkušnje iz svoje prakse. Meni, da je dobra strokovna izobrazba najboljša preventiva. Odločitev za zimski obisk gora mora biti odvisna od priporočil v lavinskem biltenu, med obvezno opremo pa spadata posebna lopata in lavinska žolna. Kellermann že 20 let v svoji privatni organizaciji prireja 4-dnevne lavinske tečaje. Udeleženci teh tečajev na smučarski turah obvezno izdelujejo preizkuse stabilnosti snežne odeje po norveški (trapez) in švicarski (klin) metodi. Preizkus po norveški metodi traja v povprečju 5 minut, po švicarski metodi pa 30 minut. V celoti je Kellermann napravil preizkus po norveški metodi (oziroma so ga napravili tečajniki po njegovih navodilih) 2000-krat, po švicarski metodi pa približno 200-krat. Na osnovi primerjalnih testov je ugotovil, da sta obe metodi enakovredni. Ker norveška metoda zahteva manj časa, se bomo odločili za to, posebno ker je običajno potrebno preizkus na eni turi večkrat napraviti. Število preizkusov je odvisno od priporočil lavinskega biltena in terenskih danosti (južno, vzhodno. . . pobočje). Glede na ugotovljeno stabilnost snežne odeje je odvisno nadaljnje ukrepanje na turi (nadaljevanje ture pod normalnimi pogoji, povečani varnostni ukrepi, sprememba trase ali celo povratek). Za celotnostno oceno stabilnosti snežne odeje bi morali dodatno napraviti snežni profil, kar pa je zamudno. Kellermann je tudi kritično pregledal nezgode v snežnih plazovih v Avstriji v sezoni 1987/88 Pri 58 nezgodah v snežnih plazovih je bilo 37 mrtvih, V nobenem primeru ni bil napravljen kakršenkoli preizkus stabilnosti snežne odeje. Število smrtnih žrtev v snežnih plazovih - sezona 1992/93 DRŽAVA TS VS PS AP C S RV SM LP 1 Švica 17 3 - 8 28 311 2 Francija 7 4 7 5 - - - 23 148 3 Avstrija 13 9 1 - - - - 23 213 4 Italija (z J. Tirolsko) 6 - - 18 - - - 24 156 5 Nemčija 2 1 - - - - - 3 43 6 Liechtenstein - - - - - - - 0 10 7 Slovenija - - - - - - - 0 28 8 Hrvaška - - - - - - 0 0 9 Španija - - - - - - 2 2 8 10 Velika Britanija - - - - - - - 0 65 11 Norveška - - - - - 1 - 1 121 12 Poljska - - - 1 - - - 1 11 13 Češka - - • - - - - 0 4 14 Slovaška - 1 - 3 - - - 4 15 15 Bolgarija - - - - - - - 0 23 16 Kanada 2 1 - 4 - - 2 9 30 17 Zdr. drž. Amerike 14 7 - 3 1 - 2 27 50 SKUPAJ 61 26 8 42 1 1 6 145 1236 % 42,1 17,9 5,5 29,0 0,7 0,7 4,1 100 11