MttrUfonM Maribor, sreda 24. julija 1929 Uhaja razun nedelj* in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnun čtk. mv. v Ljubljani it 11.409 ¥•0« maaaCno. prajaman v upravi ali po polU 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Praiarnova alte« K. 4 Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 pauftftft gra»mrrfl8PftTwf Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 165 <€ Račun pri poitnun ček. ztv. Valja maseSno, prejema* v upravi ali po poiti Zanimiv dogodek so nedavno zaznamovali italijanski in tudi naši časopisi: peščica otrok italijanskih kolonistov v vrbaski oblasti v Bosni je v propagandistične svrhe obiskala Italijo. Dogodek ni važen, vendar za nas poučen. Važen ni iz razloga, ker par stotin italijanskih kolonistov v Bosni gotovo nič ne pomeni in se oni tam nacijonalno ne morejo afirmirati. Oni niso bili importirani v Bosno v politične svrhe, nii v svrho poitalijančenja tamoš-njega naroda, saj s svojim neznatnim številom ne morejo tam absolutno ničesar doseči. Dejstvo samo pa je za nas poučno, ker nam kaže, kako Italija vsakemu atomu svoj« narodnosti posveča veliko pažnjo, kako se briga za to, da se noben človek ne odtuji italijanski narodnosti, dasi od tega ne pričakuje nobenih koristi in dasi ve, da je zaman vsaka skrb, vsak trud in vsak izdatek, da bi se rešilo, kar je v naprej obsojeno na potop v morju slovanske narodnosti. ‘Jltupino Italijanov v vrbaski oblasti je importirala Avstrija I. 1884 iz južne Tirolske, iz današnjega Trenta. Importirala jih je izključno v kmetijske svrhe, odnosno v vinogradniške. Morda tudi za to, ker je skušala germanizirati južito Tirolsko. Na Tirolskem, v vinorodnih krajih, je pobrala Avstrija par stotin revnih italijanskih vinogradnikov in jim dala kruha v Bosni, naselivši jih na eraričnem ozemlju, ki so ga dobili zastonj. Postavili so jim tam tudi cerkev in šolo šolskih sester. Mahovljani — tako se imenuje vas — je edina vas v vrbaski oblasti, kjer žive Italijani kompaktno, vsega skupaj štiri do petsto duš. Zavsem je italijanskih naseljencev v vrbaski oblasti krog 1500. To število v narodnostnem razmerju ne pomeni nič in nima izgleda, da bj kedaj moglo kaj pomeniti. To dokazuje tudi že dejstvo, da mnogi od mlaj-Keneracije sploh ne znajo več italijanskega jezika, da se torej počasi asimilirajo m da tekom dveh do treh desetletij, j.ZUI?r^e sterejša generacija, ne bo o Italijanih tam več sledu. Ostal bo samo še spomin in v starih papirjih bo stalo, da je nekoč v nekih vaseh vrbaske obla* sti živela peščica Ifaltjanov-priseljencev. ki so se bavlli z vinogradništvom. Danes sicer še italijanski službeni predstavnik v Sarajevu vodi stalno skrb za te koloniste in jih obiskuje. Vendar tudi z gospodarske strani ti kolonisti niso tako močni, da. bi se mogli vzdržati kot taki v morju naše narodnosti, zlasti še, ker je vinogradništvo z ozirom na razne vremenske neprllike hajrjskantnejša panoga kmetijstva in ker na drugi strani ti ko lonisti ne spadajo med najdelavnejSe ta-mošnje prebivalce. Če se torej italijanska država, koje državljani so še danes tl italijanski kolonisti, še vedno briga tudi za to peščico svojega naroda, je to dokaz, kako se mora vsaka država brigati za člane svojega naroda tudi izven svojih meja. Mi smo že ponovno opisovali, skrb italijanske vlade in njenih predstavnikov za vsak, tudi najmanjši drobec italijanskega naroda v drugih državaln So tudi cele organizacije, ki vodijo q tem točno eyi- Tragična smrt dveh orožnikov ZNANI HRVATSKI KOMUNIST CVETKO ČELAN JE DANES V DUBROVNIKU PRI ZASLIŠANJU USTRELIL DVA OROŽNIKA. — POSREČEN BEG V PANIKI. DUBROVNIK, 24. julija. Tukajšnja policija je dobila včeraj obvestilo, da bo prispel z današnjim jutranjim Vladkom iz Zagreba nevarni komunistični agitator Cvetko Čelan, čim je prispel vlak v Dubrovnik, so bili podvrženi vsi potniki brez izjeme najstrožji oseb ni kontroli. Končno se jo res posreči- lo izslediti iskanega Cvetka Čelana, ki je imel s seboj potni list, glaseč se na ime Cvetko Škarič. Čelan je prišel v Dalmacijo zato, da stopi v stilte s komunisti v Dubrovniku in da razširi komunistično propagando tudi na Dalmacijo. Pod močno policijsko es- korto so odpeljali Čelana s kolodvora na policijski komisarljat. Še predno pa so mu mogli staviti kako vprašanje, je potegnil Čelan iz žepa samokres ter oddal dva zaporedna strela >na orožnika Marina Patičiča in stražnika Nikolo Gjurlčiča, ki sta stala poleg njega. Oba varnostna organa sta bila takoj mrtva. Nastala je splošna panika, teko.m katere se je Čelanu posrečilo pobegniti in ga kljub intenzivnemu iskanju in poizvedovanju še dose-daj niso mogli izslediti. Notranje ministrstvo je razpisalo za njegovo aretacijo nagrado v znesku 30.000 Din. Priietek oOgaianJ meti Anglijo In sovjetsko Rušijo SOVJETI POZDRAVLJAJO ANGLEŠKO. INICIJATJVO ZA OBNOVITEV DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV MED OBEMA DRŽAVAMA. MOSKVA, 24. julija. Sovjetska vlada je potom norveškega poslanika kot posredovalca poslala angleški vladi noto, ki se peča z angleško ponudbo za obnovitev diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada v noti pozdravlja inicijativo Anglije In izraža pri tem nado, da bosta imeli od novih pogajanj korist obe državi. Istočasno sporoča sovjetska vlada angleški vladi, da je dobil sovjetski poslanik v Parizu naročilo, da stopi kot pooblaščeni delegat z angleško vlado takoj v stike. Položaj na Daljnem Uzhoču LONDON, 24. julija. Položaj v odno-šajih med sovjetsko Rusijo in Kitajsko postaja vedno bolj kompliciran. Iz Šanghaja se potrjuje vest, da je v področju Mančulija dejanski prišlo do novih spopadov, pri katerih so imeli Kitajci IS mrtvih in okoli 50 ranjenih, dočim izgube na ruski strani niso znane. V teh spopadih so sodelovala tudi sovjetska letala. Po kitajskih poročilih se streljanje na tem odseku nadaljuje in se zdi, da se sovjetske čete pripravljajo na splošen naskok. Kljub vsem tem vestem pa angleški krogi domnevajo, da so vsi dosedanji spopadi le posledica nediscipliniranosti nekaterih oficirjev. Iz Harbina poročajo, da je sedaj koncentrirano ob mandžurski meji že nad 200.000 Kitajcev. »Manchester Guardian« prinaša obširno poročilo o sedanjem položaju na Kitajskem jn naglaša, da je sedanje razpoloženje podobno onemu 1. 1926, ko je nastala srdita kampanja proti Angliji. Sedaj se v še večji meri prakticira to proti Rusiji. Vsi listi zahtevajo kar najbolj energičen nastop proti komunistični Rusiji. Pa tudi v sovjetski Rusiji vlada od dne do due bojevitejše razpoloženje. Po vseh mestih se neprestano vrše demonstracije in se zlasti delavstvo zavzema za to, da.je ti;eba vzhodno-kitajsko železnico zasesti za vsako ceno, če treba tudi za ceno vojne. »RobOčaja Moskva« zatrjuje, da so kitajske oblasti okupirale železnico v Mandžuriji na nasvet raznih finančnih.skupin iz inozemstva in da gre vsekakor za internacionalno zaroto, da bi se sovjetska Rusija napletla v vojno. Železniška nesreča pri Nišu NIŠ, 24. julija. Včeraj popoldne se je pripetila na postaji Crvni Krst težka železniška nesreča. Pri premikanju sta trčila dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi in več vagonov je bilo zelo težko poškodovanih. Človeških žrtev k sreči ni zaznamovati. Ranjen je bil ie kurjač Mihailovič. Radi nesreče je bil promet ža eno uro prekinjen. Ueliko znižanje ameriškega uojaškega proračuna WASHINGTON, 24. julija. Predsednik Hoover je imenoval* posebno komisijo iz vojaških strokovnjakov, ki je dobila nalog, da izdela realen načrt za zmanjšanje vojaških bremen. Načrt naj bi bil v smislu tega stremljenja izdelan tako, da bi se vojaški izdatki, ki znašajo sedaj letno 803 milijone dolarjev, znižali na predvojnih 266 milijonov, ker Zedinjene države ne morejo več prenašati neproduktivnih iz- denco. To je eklatanten vzgled, kako treba voditi računa o sonarodnjakih v tu jini, kako treba uporabiti vsar dovoljena sredstva za vzdržanje njih riacijonalne zavesti, kako je treba uporabiti vse, potrebno za ohranitev njihove narodnosti v tujini, v tuji državi, med tujim elementom. Ta primer je v največji meri poučen za nas, za našo državo in za naš narod, ki ima izven meja svoje države ne samo eeščicot ampak toliko svojega narod- nega elementa, da tvori ta element cele pokrajine, ki bi mogle eksistirati celo kot samostojne državice. Dejstvo pa je, da.se žalibog mi vse premalo brigamo za svoj narod v tujini, za vzdržanje njegove eksistence, njegove narodne zavesti. Naša organizacija v tem pogledu je še zelo nepopolna, naša skrh nezadostna. Učimo se od naših sosedov Italijanov, učimo se tudi od Nemcev, ki nam morajo biti poučen .vzgled, ' • w datkov za militarizem v dosedanji meri, ne da bi bilo pri tem oškodovano narodno gospodarstvo. Predsednik Hoover je dalje izrazil prepričanje, da bo po doseženem sporazumu v vprašanju razoroževanja na morju mogoče napraviti prihranke tudi pri vojni mornarici. Srbski seljaki posetijo Slouenijo BEOGRAD, 24. julija. Po posetu ki so ga lani dalmatinski seljaki naprf.Vili srbijanskim, je krenila sedaj večja sku Pina srbskih Seljakov iz Skoplja* da s svojim voditeljem, kmetijskim referentom Paličem, vrne obisk. piečan-skim seljakom. Posetiti nameravajo Hrvatsko, Slovenijo,. Dalmacijo, in Bosno. Na Hrvatskem ostanejo 4 dni in si bodo ogledali vse kmetijske ustanove in razna veleposestva. Ves čas bodo gostje mesta Zagreba, Iz Hr-vatskega odidejo srbski seljaki preko Karlovca v Slovenijo in bodo gostje Ljubljane in kmetijskih zadrug. Preko Metkoviča se odpeljejo potem v Dalmacijo in se vrnejo končno preko Sarajeva zopet v Srbijo. Zarubljeni princ Karol BUKAREŠT, 24. julija. Rumunski uradni list objavlja oglas, da bodo državne oblasti prodale na dražbi 100.000 kg žita, last bivšega rumun« skega prestolonaslednika Karla, ker ni plačal 300.000 lejev, ki jih dolguje na davkih. Otrok na mrtvaškem odru v plamenih ! iz Svečine nam poročajo: Viničarju I. Cvetniku iz Svečine je umrl poldrugo leto star otrok. Mrlička so položili na mrtvaški oder. Radi vročine je odredil mrtvaški ogled, da se krsta zapre. Krog odra so razporedili običajne sveče, katere so prižgali. Mrlička so pustili samega. Vsled vročine se je nagnila goreča sveča, ki je povzročila, da so se tančice ob krsti vnele. Slučajno se v službi nahajajoča dva finančna stražnika sta opazila gost dim, ki je silil iz oken viniča-rije. Ker sta slutila požarno nesrečo, stn šla pogledat v hišico in ugotovila, da ie mrtvaški oder v plamenih. S pomočjo so sedov in domačinov sta finančna stražnika preprečila požarno katastrofo, ki bi lahko vso viničarijo uničila do tal. Ko je bila reševalna akcija končana, so ugotovili, da so mrličku zgorele noge in desna stran glave. Krsta je na desni strani zoglenela. — Stvar ima v rokah orož-ništvo in nosijo krivdo na nenavadni nesreči domačini, ki so pustili mrlička med gorečimi svečami nezavarovanega. Usoden padec s kolesa. Pri mestnem vodovodu je padel 31-letni železničar Anton Horvat iz Orehove vasi tako nesrečno s kolesa, da si je na-lomil desno roko v nadlaktju. Rešilni oddelek je ponesrečenca odpremil v bolnico. Nesreča se ja zgodila radi tega, ker se je kolesar hotel umakniti nekemu avtomobilu in je pri tem zapeljal v mei-nik ob cesti. Zobobol. »Zob te boli? Jaz bi dal ta nesrečni kočnik takoj izdreti, ako bi bil moj!« _ VTo bi štorij tudi jazt ako bi h*1 ,ar MarflMEIfPCFR VIK Ja iri • • '.WJ ' Ha obisku v poiltnISkl koloniji na Pohorju VELIKOPOTEZNI NAČRTI ZA BODOČNOST. Solnce je peklo, ko smo se po sicer že stari, a šele sedaj za turiste markiram lepi položni poti iz Zgornje Polskave mi-nolo soboto popoldne vzpenjali proti Šmartnu na Pohorju. Mimo prijaznih pohorskih kmetij, redkih sicer, se vije pot skozi gozdove, kjer odcvetajo kostanji, mimo dišečih lip, v katerih šume pridne čebelice. Na desni gledaš masiv severnega Pohorja z Mariborsko kočo in A* rehom, spodaj za teboj se počasi izgublja Dravsko polje z Vurberkom in Ptujskim gradom v ozadju, z leve pa te pozdravljajo Ivanšica, Donačka gora in Boč ter njih pogorja. Sedaj na levo, sedaj na desno globoka strmina in globoko doli čuješ šumenje pohorskih voda. Prijazno te pozdravi starodavna cerkvica 750 m visoko: Sv. Martin. Čedna vasica, sedaj od solnca žgana in prašna. Tam na levo na hribu kakor graščina se dvigajo poslopja župnišča. Moj • sošolec iz gimnazije župnikuje gori že dolga-leta: kralj na Betajnovi. Šola je precej prostorna. Baš ta dan. 20. t. m., se je vselila v en razred skupina ierijalcev iz Dečjega doma v Mariboru — 18 'dečkov — pod vodstvom gdčne učiteljice Žohar-leve in učitelja Malenška. Vsi skupaj smo šli v obiske počitniški koloniji Društva za varstvo in zaščito mladine, ki leži še pol ure stran od vasi, , tja proti tinjski strani. Sredi stoletnih smrekovih gozdov, na položni jasi baraka in sedaj tudi že novo poslopje. ,Že od daleč čuješ veseli smeh in krik niMdine, It! se igra. 60 jih je danes, 32 deČkbv, 28 deklic. Ravnokar so prišli z dolgega celodnevnega izleta: čez sv. Tti krhlje, preko Šumika, čez Areh in sv. Uršulo. Za manjše je to veliko, vkljub temu pa se veselo igrajo in skačejo, kakor bi ne bili prav nič utrujeni Organizacijo kolonije vodi g. ravnatelj Dečjega' dofna,' Slavoj Dimnik z gospo soprogo, 'ki sta' oba bila ta dan tam in sta se tudi udeležila izleta. Nadzorstvo nad dečki imata gg. učitelj Vojeslav Ipavec in abituri-jent Kosič, znan pod skavtskim imenom Puma, ki kakor oče gre z otroci in ga dečki silno obrajtajo. Neprestano čuieš klicati njegovo ime zdaj s te, zdaj z one strani. Zvečer si zakurijo po skavtski šegi taborni ogenj in Puma jim mora pripovedovati. Pobožno ga poslušajo. Dasi so otroci zelo različne vzgoje od doma in različnih navad in razvad, se je vendar že njegovemu in ostalih voditeljev srečnemu nastopanju posrečilo spraviti v kolonijo duha discipline, ki pa seveda ni strogo vojaška, vendar takštra, Ida se je vsak moralično zaveda. So tu otroci iz premožnejših rodbin, ki same plačujejo celo oskrbo (600 Din na me* sec); so zopet revnejši, ki plačujejo polovico ali še manj, in so končno taki, ki jih je poslala v kolonijo v svrho okrevanja mestna občina na svoje stroške. Vendar v koloniji ni nobene razlike. Večinoma so dOzdaj ferijalci še iz Maribora. Stremljenje gre za tem, da se ustvari o-blastna počitniška kolonija — v svrhe okrepčanja in tudi zdravljenja v tem čistem pohorskem zraku. Gospodinjstvo vodi s pomočjo še ene tovarišice zaščitna sestra Milka Plerni-čar, energično 21-letno dekle, kuha prav dobro in obilno gospa Marjetica iz Dijaškega doma. Baš ta dan je imela god, V petek zvečer so ji otroci zapeli dve pesmi, eden je deklamiral voščilo in ji dal šopek, najmlajši jo je poljubil. Jokala je vsa ginjena in he dvomim, da bo fe-rijalcem tudi še zanaprej stregla z enako ljubeznijo in obilnostjo kot doslej. Kuhinja je že v novem poslopju, ki je za enkrat matično poslopje. Precej obsežna je in svetla. V tem poslopju so v nadstropju spalnice za dekleta, spodaj pa poleg kuhinje še veliko skladišče za živila, spalnica za nekaj dečkov 1n pa spalnice za voditelja kolonije. To poslopje je kakor vzraslo iz tal, tekom treh tednov je bilo že pod streho in tudi že urejeno za kuhanje in spanje. Glavni del kolonije — dečki — spi šc v baraki, ki stoji tam že od lani. Je seveda precej na tesno, pa kaj, saj so o-roci itak ves dan na svežem zraku. Za letos primanjkuje še prostora za slučaj ' bega, deževnega vremena čez dan. Za enkrat so napravili lopo z mizami, kjer bodo ferijalci zavživali svoje zajn-treke, južine, obede in večerje in se tudi skrivali za slučaj dežja. Sedanjim kolonistom se bliža na žalost že konec njihovega veselja^ v krasnem pohorskem zatišju. Zakaj že 1. avgusta nastopi druga skupina, istotako 60, ki ostane tudi mesec dni. Marsikate remu se že danes bridko stori, Če pomisli, da bo že čez par dni moral zapu stiti ta nebeško lepi kraj. Še celo oni, ki ga je pred pril. 2 tednoma prijelo tak šno domotožje za mamico, da je nekega lepega dne izginil in se napotil peš proti Mariboru, in da ga je Puma le s težavo izsledil in pripeljal nazaj v kolonijo, še je sedaj tako navadil, da se mu toži iti od tam. In kaj neki bo rekel mali Gjorgje, Srb, ki je tako ponosen, da se je hotel za vsako ceno ubiti, ker ga Je bilo sram, da so ga videla dekleta, kako je padel na nos in si ga pobil, da je tekla kri?! In kako bo pri srcu malemu veseljaku,, ki Se norčuje iž tovariša, ko pride mamica na obisk in ga poljublja, ki se je pa ven* dar tudi razžalostil ono nedeljo, ko mu je mamica obljubila, da ga bo prišla o--biskat, pa je ni bilo?! Ej, so vam vmes pravi originali, a vsi skupaj dobre dušice, ki postajajo vedno boljše pbd vpit vom dobrih vzgojiteljev in voditeljev. • Danes je pohorska počitniška kolonija v Šmartnem šele v razvoju. So to prvi početki velike institucije, ki naj postane pravi blagoslov za vso mariborsko oblast. Društvo, ki je pričelo z delom, si je naložilo ogromno nalogo. Daj Bog, da bi ga moglo s pomočjo poklicanih faktorjev in vsega naroda plodonosno izvesti, do' konca. Materijelne sile društva samega so za enkrat izčrpane: nad Četrt milijo na je izdalo za posestvo (35 ha), za novo poslopje in za inventar (kuhinjska opre ma, 66 opremljenih .postelj itd). Y načrtu je za prihodnje leto zgradba velikega novega poslopja, ki naj bi obsegalo dnevne prostore za slučaj deževnega vreme na in pa obednice. V načrtu je zgradba najmamj 10 spalnih lop, v katerih bi tekom časa lahko bilo spravljenih nad 300 otrok, ki bi se jih delilo: manjše in večje posebej, srednješolce posebej, slabotne posebej itd. V načrtu je za pozneje nižje v dolini zgradba velikega centralnega poslopja z vsemi modernimi zdravstve nimi pripomočki in s stalno zdravniško službo. Iz sedanje male počitniške kolonije naj bi tekom časa nastal velik dečj sanatorij, zdravilišče, okrevališče, okrep čevališče, kjer bo ločena zdrava in bolehna deca. Naravno, da treba že danes misliti tu-l di na kanalizacijo, elektrifikacijo, nape Ijavo vodovoda, na zgradbo velikega kopališča itd. Vse to je v načru, vse to je — muzika bodočnosti. Kakor so si Čehi ustvarili takšen zavod v Tatrah, na. bi se v tem pohorskem zatišju ustvarilo to za vso mariborsko oblast. Društvo bo v tej smeri in v to svrho apeliralo na državne in vse samoupravne oblasti oc oblasti po do občine. Prepričan sem, da bodo vse te korporacije imele za stvar dovolj razumevanja, tako da bo mogoče — postopno sicer, vendar pa v dogled ni bodočnosti — realizirati velik del teh dalekosežriih načrtov. Baš so kolonisti odvečerjali in odmo lili, ko smo se poslovili od lepega kraja Ko smo se drugo jutro popenjali oc Šmartna proti Arehu, nas je tam z leve v ozadju neprestano pozdravljala velika državna zastava, ki vihra na hribčku nad kolonijo.' Daleč gori smo čuli tudi še veseli smeh kolonistov... Nova gradbena dovoljenja. Na svoji snocnji seji je izdal mariborski mestni svet sledeča nova gradbena oziroma uporabna dovoljenja v Mari-jpru: Peter Albanese, lekarnar v Fran-copanovi ulici 18, preureditev hiše; ttarko Lah, zgradba stanovanjske hiše n gospodarskega' poslopja v Melju; Vinjo Lasič, zgradba gospodarskega poslop a in lesčne odprte lope na Tržaški cesti )8; Ivan VOlker, preureditev hiše v Krsnikovi ulici; Franc in Marija Lužar, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici; Albin Šonc, zgradba pritlične stanovanjske hiše; Andrej Žele, zgradba enonadstropne stanovanjske hiše V Koroščevi ulici; Franc Lužar, ve terinar,. zgradba pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici 4; Franjo Verzel],. zgradba lesene lope na Slomškovem tfgu 1J; 'Joslpina Zebisčh, preureditev pritlične hiše v Stritarjevi ulici 15; Franjo Vidic, zgradba pritlične stnovanj-ske hiše v Rosinov! ulici 21; Josip Štuhec, zgradba enonadstropne stanovanjske vile v Vrtni ulici. Smrtna kosa. V Slivnici pri Mariboru je umrl včeraj popoldne g. Avgust Živko, učitelj v pokoju.'Pogreb se bo vršil v četrtek, 25. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na,tamkajšnje pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! K sprejemu delegatov JČ lig. Danes je dobila mariborska JC liga oc centrale ČJ lig v Pragi obvestilo, da se pripeljejo že v Četrtek ob 13.53 na kongres v Sarajevo skozi Maribor razven iz Brna tudi delegati iz Košič, Bratislave in Olomouca, ki bodo nato v Zagrebu prenočili ter tam počakali glavne delegacije, katera se pripelje iz Prage skoz Maribor šele v petek ob 13.53. Odbornik, in člani lige in drugi prijatelji Čehoslo-vakov so prošeni, da pridejo pozdravi že v četrtak delegate iz Morave in Slo vaške. V 24. VIT. M v n i n > •V Mariborski in ( -J Umrl je danes g. inž. Janu Vančku v 16. letu starosti njegpjf fSm Frahtišek Vanek, dijak TV. raz«$afi$aike. v Mariboru. Pogreb, se bo v*šil.-_,v.petek, 26. t. m. ob 17. uri iž mrtyajjnic£ -mestnega pokopališča v Pobrežju. Blag mu spomin, težko prizadeti robini maše iskreno sožalje! Današnji tržni dan ne zaostaja prav rtič za sobotnimi; Kmetje so pripeljali mnogo raznovrstnih Živil. Zlasti lepo zaseden je bil Vodnikov tfg, kamor je dospelo 18 Vozov krompirja, kumare. Čebule, stročnega fižola in izredno mnogo — pravih domačih jabolk, zvanih »jako-bišnice«. Deset vozov je prispelo že sinoči in so prodajalci po stari navadi bivakirali kar na vozovih. Lepa zgodnja jabolka po 3 komadi za 1 Din so našla razumljivo mnogo odjemalcev. Kumarce, lepi komadi že po l Din. čebula se je prodajala v vencih po 2 do 4 Din, stročni fižol 1 Din lep kupček, a krompir po merici od 8 do 10 Din. •— Na Glavnem trgu je bilo prodajalk kakor ob sobotah- Tudi danes je prevladovalo mnogovrstno povrtje, ki se je prodajalo sledeče: Glavnata solata PO 1 Din komad, endivija nekoliko dražja, takisto .stručnica. Zelje, glavice po l do 4,Din; rdeče zelje je bilo nekoliko dražje. paprika 3 do 4 komade za 1 Din; domače jedilne tikve 2 tip 3 Din za kpmpd, razrezane 1 Din porcija. Krompir po Din 10 merica, po kilogramih Dih 1.50. Prav posebno so dominirale kumarce za vlaganje po 4—6 komadov za 1 Din. Paradižniki kg po 8 Din; mdlencanc komad Dinar 1—2. . t ; ; Od sadja je omenti predvsem jabolka po 3—4 komadi za 1 Din, potem hruške 6-^-8 komadov za 1 Din, marelice 50 para komad. Tudi breskvice so bile redkost, zato drage: Din 1 komad. — Višnje' liter Din 3, kosmulje Din 2, grozdičje Din 1.50; gozdne maline pohorske proventience Din 10 liter. a borovnice že po Din 1.50 liter. Na perutninarskem trgu so briljira- li piščanci po Din 35 do 65 par; kokoši komad Din 30—40, goske Din 40 do 50, račke par po Din 25—30, zajčki komad od Din 10 navzgor. . Na Trgu svobode pa se je v cenah spoznal vpliv preteče suše; seno. ki je v soboto notiralo Din 50—60, se je danes prodajalo po Din 75—80 meter-ski stot. Slama se je prodajala po Din 50. meterskl stot. Povpraševanje, zla-jsti od strani vojaštva je bilo veliko, a blaga premalo. Vsega so pripeljali 26 voz sena in siame, a škupa je manjkala. Do 11. ure je bilo prodanih 24 VOZ kljub višjim,cenam. Borza dela v Mariboru išče več sobaric, služkinj in kuharic za Švico. Interesentinje naj se zglasž na Borzi dela med uradnimi urami Planinska proslava na Klopnem vrhu. Z naglim razmahom turistike na našem Pohorju je nastala .nujna potreba povečave že obstoječih turistovskih postojank, ker stare zgradbe že niso več. zadoščale sicer skromnim zahtevam turistov. Tako' je tudi mariborska podružnica S. P. D. v prošli jeseni povečala planinsko kočo na Klopnem vrhu', ter isto dogotovila v toliko, da je že v minuli zimi lahko za; silo služila večjemu posetu planincev-smučarjeV.- Dela so se- leto; nadaljevala'-ter sedaj tudi že dokončala, tako, da bo sedaj povečana koča odgovarjala povšem zahtevam turistov. Mariborska podružnieaTš. P. D. bo proslavila konečno dograditev svoje povečane postojanke v nedeljo, dne 4. avgusta s primerno planinsko Slavnostjo. Opozarjamo vse turiste na to proslavo z željo, da se v prav: velikem številu udeležijo tega slavlja .ter ha ta način dokažejo, da vedo ceniti požrtvovalno delo. podruž-jiice. Natančnejši spored slavnosti bomo objavili pravočasno.-■ ■ Katastrofalna suša preti — Prekmurju! Iz Prekmurja 'nam poročajo; da preti od sedahje neznosne vročine Prekmurju uprav katastrofalna suša, ki bcr. uničila poljske pridelke. Sploh je Prekmurje vedno zelo udarjeno z raznimi-vremenskimi neprilikami.. Travniki so dobili o-pasne razpoke, -Ki Tar prosijo i.iočp. jNa poljih je koruza začela veneti. O pričakovani otavi pa niti govora ni, ; k.er sfl travniki v nekaterih legah podobni pravcatim pogoriščem. Največ škode pa se pozna na ajdi /in prosil,; ld se pe mdrbta razviti.' Tudi -potrpežljivi kroinpir, zastaja v rasti. — Enaka poročila prihajajo tudi iz Medjimurja, J Lasten škropilnik bi vsekakof »potrebovala krčevinska .občina. Mestni škropilnik opravlja svejt delo ha Aleksandrovi cesti samo do tvo) nice W6gerery čeprav vozi naprej tudi mestni avtobus, ki povzroča zlasti seda cele oblake prahu ift-je postala ta nadloga že naravnost neznosna. Prebivale1 Počehove ož. Aleksandrove ceste: so u-pravičeno mnenja, da bi morala .'mestna občina obavljati škropljenje tudi tam, kjer. vozi stalno njen avtobus. Sicer p* bi se vsekakor morala tudi krčevinska občina, ki se z vsetnTŠtirimi brani priključka k mestu, pobrigati, da si sama nabavi lasten škropilnik, ali pa ha j naprosi mestno občino za njega. Zdravstveno stanje v Mariboru. Od 15. do 21. julija se ni pojavil V; Mariboru noben Slučaj nalezljive bolezni Res prav razveseljiv pojav za zdravstvene razmere 'v našem mestu. , Pri boleznih žolča In jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravnava naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način.Tzkuš-nje na klinikah potrjujejo, da učinkuje do mače zdravljenj^ z-vodo »Franz Josef* posebno dobro, če. jo mešamo s toplo vodo, izpijemo -zjutraj na tešč želodec. Dobi se, v .všeh. lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Visoki gostje v Rogaški Slatini. V Aleksandrovem ; domu v Rogaški Slatini ložirajo' v najstrožjem inkognitu razni vodilni madžarski državniki, med temi grof Aladar' Zichy, grof Apony in drugi. Včeraj'so bili v družbi grofa Bom-belles-a. Vodilni ogrski politiki se v našem letovišču izborno počutijo. Križev pot slovenske traflkantluji’. Na Slomškovem-trgu je imela trafiko vojna vdova gospa'- Kristina Mlekuš. Radi odpovedi * lokala je zašla v silne stiske in je bila ogrožena tudi njena že itak skromna eksistenca. V sili ji je priskočil končnp na pomoč trgovec E. Gert, ki ji je dal v svoji hiši na razpolago ličen ldkair V katerega se je danes tudi že vselila. Mizarska obrtna zadruga v Maribora je ustanovila zaupniško, mesto v Slov. Bistrici in je .bil na občnem zboru dne 7. t. m. izvoljen v smislu zadružnih pravil kot zaupnik g. Jurij Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici- Pod zaupniškl okoliš spada sodni bistriški okraj. Zdravnik,dr. Jože Sekula se je vrnil z dopusta in ordinira od 8.-9. dopoldne in od 1.—3. popoldne. 1762 Primarij dr. Mirko Černič ne ordinira do 21. avgusta- 17/9 v Mariesr«, ati® 24. m nar mmmmmmmamtmmmmmmmmmmamBBssa Marlbofsfl V' e C e R N 1 K Jtifr* stran 3. Prekomerni otroSki blagoslov ZAKONI Z NENAVADNIM ŠTEVILOM OTROK. V V angleški koloniji Kenji je umrl zamorski poglavar plemena Kakayu, z imenom Kinanuzui. Listi so poročali, da so ga pokopali v navzočnosti njegovih 50 žen in 302. otrok. Znano je, da imajo zamorci zelo radi veliko otrok. Marsikateri zamorec ima nič manj kot 100 žensk in eden je nekoč s solzami v očeh obžaloval, da jih nima; več kot — samo 70. Zamorski očetje imajo nedvomno, kar se tiče očetovstva, svetovni rekord. Vendar pa so tudi v Evropi na polju očetovstva zelo lepi rekordi. • - Neki nad 70 let stari ruski seljak je imel 67 otrok. Nič manj kot 49 jih je izviralo od njegove prve žene. Spve-da je bilo mogoče doseči to veliko število samo z dvojčki, trojčki in če-tvorčki. Mati je imela šestkrat dvojčke, 7krat trojčke in 4krat četvorčke. Niti enkrat ni povila samo enega otroka. Ko se je kmet po smrti te izredno plodovite žene zopet poročil, mu je druga žena povila v 8 porodih 16 otrok. • 'i - • C. 1853. pa so ugotovili v Rusiji Še drug slučaj izrednega otroškega blagoslova, Neki kmet je imel v dveh zakonih 72 otrok: s prvo ženo 57, z drugo »le« 15. Tudi v tem slučaju je prišlo seveda vedno na svet po več otrpk. — V preteklem stoletju je imela neka Italijanka, kar je statistično dokazano, 3 deklice in 49 dečkov, neka angleška kmetica pa 39 otrok v svoji hiši. — Comežu Risillu iz Lucasa v Španiji pa je rodila žena do 42. leta njene starosti 25 otrok, 4krat dvojčke in lkrat trojčke. Znano pa je tudi otroško bogastvo romunskih za- konov, v katerih 15 otrok" ni nič redkega. • Leta 1840. je bilo v nekem ameriškem listu sledeče poročilo o neki rodbini v državi Connecticut: V vasi Leesville živi državljan, ki je oče 14 hčerk. Sina nikdar ni imel. Njegova najmlajša hčerka je stara sedaj 12 let, 12 hčerk je bilo poročenih In 12 jih je še živih. Zanimivo je dalje, da so se ta dekleta poročila čisto po vrsti,'najprej najstarejša itd. Oče je snubačem vedno v šali pripomnil: »V moji rodbini se ne sme izbirati. Vzeti morate dekleta, ki je na vrsti, da se poroči.« Tudi to je zanimivo. Avgusta 1927 je predsednik Zedinjenih držav, Coo-lidge, čestital nekemu farmerju iz Nove Karoline k očetovskemu rekordu. 72 let star farmer je imel namreč 34 otrok. Predstavili so ga parlamentu kot moža. ki je »največ storil, da dvig ne silo in veličino domovine«. Ko je dobil dvajsetega otroka, se je neki poslanec obvezal, da bo vsakemu na-daljnemu otroku do 20. leta daroval obleke. Najbrže mora imeti ta poslanec dovolj denarja, kajti sedaj mora že 14 otrokom skrbeti 20 let za obleke. * • • • k' ■ ' V 81. letu starosti je postal v Ri-versidu v Kaliforniji neki veteran v dvajsetič oče. Živih je še 15 njegovih otrok. Slabše se je godilo gospej George Burdon, ki je im^la£23 otrok, pa so ji vsi kar po vrsti'Pnirli. Bila je v$a obupana. Končno šb^je rodil še en otrok, ki je prišel na £švet-hd potovanju iz Amerike v Anglijo in j® se«, daj edino veselje s tolikim otroškim blagoslovom obdarjene matere. Trdoglavi Lenin Francoski pisatelj Pierre Chasles je objavil v neki svoji knjigi sledečo anekdoto o Leninu: L. 1892 je hotel priti Lenin z nekim svojim tovarišem preko Volge. Prosil j® nekega kmeta, da ga prepelje na drugi breg. Kmet je bil s tem zadovoljen, Energično pa je protestiral proti temu posestnik Areljev, ki je imel svoj parnik in se je smatral kot zakupnik za prevažanje ljudi čez Volgo. Toda Lenin se je ne oziraje se na njegove proteste odpeljal s seljakom na drugo stran. Ko sta bila že na pol pota, ju je Areljev dohitel s svojim parnikom in ju pozval, da naj se vrneta. Zaman so bili vsi Leninovi protesti. Morala sta se pokoriti. Na povratku v Samaro, kjer je bil odvetniški koncipijent, je Lenin obtožil Areljeva uzurpacije Prevoza. Sodno post^anje tedaj ni bilo tako enostavno, ker je bil pristojni sodnik oddaljen nad 200 km in je imel Areljev vrh tega zelo dobre zverc, Za jesen je bila razpisana razpra-Va, in Lenin je moral kreniti na dolgo e?rav se te z vsemi silami trudil, da, bi se ra2-prava končala, pa je bila radi nekih forma,"''*,*ih odgode-na. Areljev se je očividno trudil, da-bi s ponovno odgoditvijo razprave toži« telja končno tako izmučil, da bi odstopil od tožbe. Tretja razprava Jq bila razpisana za prihodnjo zimo. Zaman je mati Leninu prigovarjala, naj pusti to razpravo, ki se ga je koncem vseh koncev le njalo tikala. Kljub silno ostri zimi je pdšel na dolgo pot. in je 2maga]. Na razpravi je imel krasen govor, da so ga vsi občudovali, hodnik je obsodil Areljeva na mesec dni zapora. Pesnikovo poSteno plačilo Neki pesnik iz pariškega umetniškega sveta ni imel nič denarja. Sklenil pa je, da se na vsak način enkrat zopet pošteno naje. In res je šel v eno največjih pariških restavracij, kjer Je naročil vsa najljubša mu jedila, ki jih je tako dolgo pogrešal. VI-dlo sc je, da je imel izboren tek in še boljši okus, kar se tiče izbiranja jedil. Ko se je prijetno nasitil, je naročil še črno kavo in cigarete, nato pa je poklical gostilničarja. Ta je seveda takoj prihitel. Čisto razumljivo, saj je tako dobre stranke le težko dobiti. Pesnik je zapel restavraterju najprej slavo njegovi izvrstni kuhinji. Sijajnega kuharja mora imeti, je rekel. Restavrater se je zadovoljno smehljal in ga zagotavljal, da se ne ustraši nobenih stroškov, samo da Čimbolj ustreže svojim gostom. Beseda je dala tako besedo. In nato je vprašal pesnik restavraterja, ali se mu večkrat zgodi, da pride v njegov lokal kak ubog umetnik in izgine, ne da bi plačal. »Ne morem se v tem oziru pritožiti,« je odvrnil gostilničar. »To se zgodi le redkokdaj, kajti predstavljate sl, lahko, da se v tako elegantno restavracijo taki ljudje ne upajo.« »Kaj pa bi napravili, ako bi še vam vendarle enkrat to zgodilo?« je vprašal radovedni pesnik. »Zgrabil bi ga, peljal k vratom, jih odprl in ga brcnil na cesto,« je odgovoril restavrater. Pesnik je vstal, vzel klobuk, stopil pred vrata, jih odprl in se tako priklonil, da je nudil njegov zadnji del telesa primerno ploskev za udarec in rekel: »Prosim, vzemite si plačilo!« Kralj ulomllceu pred sodiščem Pred porotnim sodiščem v Stuttgartu sc je zagovarjal te dni vlomilec Jaroslav Zahradnik iz Prage, ki je splošno znan pod imenom kralj vlomilcev. Zahradnik je sin visokega uradnika in ima za seboj silno burno preteklost. Med vojno je bil oficir, nato bančni ravnatelj, prodajalec efektov, lastnik zabavišč po velikih me stih itd. Prepotoval j® vso Evropo in je izvršil vlome na Dunaju, v Berlinu, Dubrovniku. Gdansku, Katovicah itd. Zadnje vlome je izvršil na progi Frankfurt—Heidelberg—Karlsruhe in v Stuttgartu. Sodišče ga je obsodilo na šestletno ječo. Revolucija gledaliških obiska-ualceu V Parizu je prišlo do revolucije gledaliških obiskovalcev. Njihovo število je sicer zelo majhno, zato pa so tem težji razlogi, ki so jih navedli revo-lucijonarji v opravičilo svojega postopanja. V nekem pariškem gledališču so imeli namreč abonenti nekaterih lož pravico, da so lahko zahajali med dejanji in med pavzami v takozvani »zeleni salon«, kjer so se lahko raz-govarjali in zabavali z mladimi damami. Ta privilegij so imeli abonenti lož še iz dobe pred revolucijo In ni imel noben gledalski ravnatelj Sesedaj poguma, da bi ga odpravil Priti je moral šele direktor Rou;':e. ki jc sedaj odpravil ta ostanek aristokratskih privilegijev. Razmišljeval je dolgo, na kak način bi to izvršil. Lepega dne se mu je nudila ugodna prilika. V »zelenem salonu« so se aristokratski privilegiranci tako glasno zabavali. da so motili igralce na odru. Direktor je nato kratkomalo enkrat za vselej zaprl »Zeleni salon«, motilce miru pa pognal iz gledališča. Njegov nastop je pri privilegiranih aristokratih izzval silno ogorčenje in sedaj groze, da se mu bodo že osvetili. Na kak način, to se bo že videlo. Mislimo pa,, da se direktorju ni treba nič bati, ker ima na svoji strani vso javnost. Cuetke Iz Bismarckove dobe Pamet kot taka ni noben ustavno priznan činitelj. Nemci z nobeno stvarjo ne potratijo toliko časa, kolikor s pitjem piva. Stanje pijanosti običajno ni brez krivde. Temelji namreč na posebnem razpoloženju, na precenjevanju gast-ne moči. Lahko pa ima svoje korenike celo v čustvu zelo priznanja vrednega patrijotizma. # Zelo zanimivo bi bijo, vsaj približno dokazati, na kak način carina na živino ovira človeka v svobodnem mišljenju. « Sladkor je v prvi vrsti ustvarjen in napravljen za zavživanje, ne pa za obdavčenje. * Priznali mi boste, "da delavec, ki je že 14 dni po poškodbi umrl, ni storil tega iz simulacije. Cisto ob meji je bil jarek. ki. je šel. skozi vas. Nad jarkom je bil most, a brez ograje. Lepega dne se je neka branjevka iz Gleiwitza peljala s trga domov. Padla je z vozom vred v jarek in si zlomila tilnik. Šele nato je bilo sklenjeno, da se napravi na mostu ograja — toda samo na oni strani, kjer je padla ženska v jarek. Spartanako junaštup Nenavadno junaštvo je dokazal te dni poročnik Sreten Jovič, ki se je mudil s stotnijo prvega pešpolka v Bosiljgradu. Predaval je o ročnih granatah in vzel eno v roko. Nenadoma je. zapazil, da se jc vžgala vži-galna vrvica. Pozval je takoj v sobi se nahajajoče vojake, naj se vležejo na tla, sam pa je skočil h oknu, da vrže granato na dvorišče. V zadnjem trenotku pa je zapazil, da je bilo pbd oknom več vojakov. Ako bi vrgel granato na dvorišče, bi bili vsi vojaki v največji življenski nevarnosti. V tem obupnem položaju je poročnik Jovič objel ročno granato z roko in čakal na eksplozijo. Drobci granate so junaškemu in požrtvovalnemu oficirju raztrgali in odtrgali desno roko od života in ga ranili tudi na raznih krajih telesa in na glavi. Junaštvo poročnika Joviča je napravilo na vse vojake največji vtis in spominja vsekakor na špartansko požrtvovalnost. Vljudna Mica Kovačeva. Natakar: »Gospod gostilničar, neki gost je pobegnil, ne da bi plačali« Gostilničar: »Kaj pa je imel?« Natakar: »Samo par hrenovk.« Gosilničar: »No ta je bil vsaj dostojen človek.« Književnost Ravnokar je izšla knjiga »Sprav*. Uanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja«, spisal Jos,-Priol, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 76 strani obsegajoča knjiga s 43 izvirnimi slikami stane broširana 15 Din, kdor naroči najmanj 10 izvodov skupaj; da še odpošljejo kot poštni zavitek, jih dobi pa po 12 Din. Cene veljajo-s poštnino vred. — Knjigo je izdalo in jo ima v zalogi Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Resljeva cesta 24/II. Znano je, da pridelamo v Sloveniji prvovrstno sadje — zlasti jabolka —• ki je imelo pred in še med vojno na svetovnem sadnem trgu velik sloves. Zadnja leta pa opažamo, da izvoz zastaja in da sloves našega sadja pojema. Glavni vzrok temu kvarnemu pojavu je ta, ker nas hočejo druge države. posebno pa Amerika v nekih ozirih prehiteti, oziroma so nas že prehitele. Dandanes namreč ni dovolj, da samo pridelamo prvovrstno sadje, tudi še davno ni dovolj, da pridelamo velike množine enotnega blaga, ampak poleg vsega tega je tudi neogibno potrebno, da znamo ta pridelek tudi pravilno spraviti z drevja, ter da ga znamo po neki, v sodobni mednarodni sadni trgovini veljavnih načelih pripraviti za trg. In baš v, tem oziru nas z brzimi koraki prehitevajo druge države in nas na ta način odrivajo od sadnega trga. Nujna potreba je torej, da se vsak napreden in preudaren sadjar- pouči o navedenih zahtevah sadne trgovine. In poučil, se bo temeljito, ako prebere In predela omenjeno knjigo našega ijboljšega strokovnjaka in se brez vsakega oklevanja ravna po njegovih havodilih. Priporočamo knjigo, ki je Zač njeno obsežnost in opremo izredno poceni, vsakemu posamezniku, ki ima opraviti s sadjem, prav posebno pa še vsem kmetijskim organizacijam, kakor podružn.cam Sadj. in vrtn/društva, podružnicam Kmetijske družbe, bralnim in izobraževalnim društvom i. t. d. 9 g Gp&fT / Uruguay poražen! Kar ni uspelo še nobenemu moštvu sveta, je dosegel preteklo nedeljo bivši madžarski prvak. Ferencvarozš, ki se nahaja na turneji po Ameriki, je igral v Montevideu proti svetovnemu prvaku, reprezentanci Uruguaya in jo porazil 3:2 (3:0)! SK Maribor — bazena odsek. Redni treningi hazena odseka se vrše vsako sredo in petek od 18. ure naprej. Pridite vse! — Trener. Uolčja nadloga na Rljaski Aljasko ogroža nenavadna nevarnost. Znani prerijski, volkovi, coyotes imenovani; ki' jih smatrajo za prednike ameriških domačih psov,- so se namreč zadnja leta tako pomnožili, da groze uničiti severne jelene in potujoče ptice, ki gnezdijo ob -reki Yu-kon. Vlada je izdala dosedaj že nad 30.000 dolarjev za uničevanje volkov. Volkovi na Aljaski žive večinoma od malih žiali, preganjajo.obenem v čredah tudi večjo divjačino. Zviti in pretkani so kakor lisice. Lova na zajca se udeležita vedno po dva volka. Do-čim ga eden preganja, pa pazi drugi, da zajec ne more uiti. Hočeš nočeš mora zajec dirkati sedaj sem sedaj tja, naprej in zopet nazaj, dokler končno ne omaga, nakar si volkova prav po bratovsko razdelita svoj plen. NI tako slabo. Neki profesor je na svoje veliko pr6 senečenje našel nekega svojega prijatelja iz dijaških let zaposlenega kot natakarja. »Za božjo voljo, kako pa ste prišli k temu strašnemu poklicu,« ga je vpraša’ globoko presunjen. »Saj ni tako strašno, kakor sl mislite,* je odgovoril natakar, »saj hodim v®ndai 'na hrano v drugo restavracijo.« ^Morn/0 io okusno Fra-ul. 2. 2231 Koroščevo Vzorna gospodinja a samo z Rex-aparatom razno Itd., ker le v Rex-steklenicah ini naravni okus. Edina zalog« Ivan Kovači! Koroška cesta 10 in Slovenska ul MJJrtRSFŠV! v F r V w M T V Vitrt Tj&sassssrja V a r! ti 'o r n. tfne Vft T5??. m. „_.,JE3»-v '»-'•J*. '*■ - «• Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgodovinski roman Iz starih Benetk 124 »To se je zgodilo, gospod,« je odgovorila Leo-norina hišna. Altieri je pokimal z glavo, sedel ter prijel Leo-norino roko, ki je visela izpod odeje, v svojo desnico. ■ Stresel se je — nemara od radosti, nemara, od bolečine. Danes je prvikrat držal za to drobno in nežno roko; toda le bližina smrti jo je bila položila v njegovo! Turoben molk je spremljal ta prizor. Naenkrat pa je prekinil ta molk par jako razločnih besed, ki jih je izustila Leonora. Delirij jo je popadel iznova. In začela je govoriti dolgo in široko, zdaj o svojem očetu, zdaj o Rolandu... Altieri je trepetal od gneva. Prosila je Rolanda odpuščanja, prisegala mu, da je njena ljubezen ostala čista in zvesta, kakršna je bila tistega davnega dne, ko sta se prvikrat pogledala v ljubezni. ■ In mahoma je nehala govoriti o Rolandu. Zdaj je v svojem deliriju nagovorila njega, Altieri ja samega. . Uhajala so ji imena... Zdelo se je, da pride zdajci preko njenih ustnic vsa skrivnost zvote... Ves bled in strašen se je Altieri obrnil k služkinjam in zarjul: *.«,,««• -u • »Kaj pa delate ve tukaj? Ven! Ve jo mrcite m vznemirjate! Ve ste krive, da se- ji blede čimdalje bolj! Ven, vam pravim!...« . Ženske, ki jih je prestrašil ta nerazložljiv izbruh jeze, so bile že zunaj, ko je on še vedno kričal, da se ne bi slišale Leonorine besede. Ko je videl, da je ostal z njo sam, se je divje ozrl okrog sebe; nato je šel pogledat, ali ni kdo zaostal v sosednji sobi. Vrnil se je k Leonori, sedel poleg nje ter pri-siuhnil. ves bled in prepaden. Da! Govorila je o zaroti, pravila vse podrobnosti o njej in jo razkazovala natatlko, vračaje se pri tem vsak trenutek k Altierijevemu imenu.. Nato pa je ravnotako nepričakovano umolknila. Zamrla je v nekaki utrujenosti. Ta hip pa je nekdo potrkal na vrata. »Kdo je tu,«, je zarohnel Altieri, planil pokonci ter potegnil bodalo. , ^Zdravyik,« je odgovoril glas od zunaj. Altieri se je oddahnil. ■ >:»©lažnim!« je dejal sam pri sebi. »Sam se bom izdal.« , . . a -r Šiloma se je pomiril in šel odpret. Zdravnik, sključen starček, je vstopil in se naklonil' pred mogočnim gospodom. »Mojster,« je dejal'Altieri, »gospa je padla na stopnicah, pa ji je padec 'nakopal hudo vročico«. Starec je stopil k postelji in dolgo preiskoval bolnico, sklanjal se nad njo, mrmral brezzvezne besede’, klical na pomoč božanskega Hipokrata in se naposled vzravnal ter pogledal generalnega kapitana. Starec je kar okamenel in prebledel kakor smrt; njegovo obličje se je spačilo v grozi. Altieri se je sklanjal čezenj z golim bodalom v roki! Če bi bila Leonora črhnila le eno besedico o svoji skrivnosti, bi bil nesrečnež izgubljen. »Gospod,« je zamrmral... »neumljivo mi je...« ■ Altieri se je zakrohotal: »Ne menite se Za to, mojstre! Zdi se mi zares, da imam sam vročico iri delirij. A zdaj pojdiva... spremite me!« Vtaknil je svoje bodalo v nožnico in šiloma potegnil starca, ki je bil še ves osupel in preplašen, s seboj v sosednjo sobo. Tu se je čutil Altieri varnega. . Njegovemu obrazu se je vrnil tisti mrzli izraz, ki ga je kazal običajno. »Ah,« je dejal zdravnik, »priznati moram, da ste me prestrašili.« »Oprostite mi,« je rekel Altieri. »Kadar je človeku srce polno smrtnega nemira, prihajajo trenot-ja, ko ne ve, kaj počenja. Toda, prosim vas, povejte mi, kaj mislite.« - • Starec, ki so ga te> besede popolnoma pomiri- le, je dal najprej par nasvetov, tičočih se dragocenega zdravja gospoda generalnega kapitana.^ Nato je polagoma razložil gospejin položaj. BiJa je v smrtni nevarnosti; zdravnik je dejal, da je treba čuti pri njej noč in dan. »Dobro! čuval jo bom sam.« »Vaša požrtvovalna skrb je vredna občudovanja, ,gosnod generalni kapitan!« Vrli učenec Hipokrata je nato navedel par sredstev in zdravil, ki so se zdela njefnu najprimernejša, ter je hotel naposled, oditi, rekoč, da se oglasi še v teku tega dne. * Vest e kaj, napravimo drugače,« je velel Al-tieri. »Nastanite se v tej palači; ukažem vam pripraviti stanovanj^.«' Starec se je naklonil; .ta ponudba se mu je videzno jako laskala. Toda ni si mogel Česa, da se ne bi nepokojno ozrl na bodalo, ki si ga je bil Altieri zopet zataknil za pas. »Zakaj me je hotel ta človek zabosti?« ae je vpraševal, ko je ostal sam v sobi, ki mu jo je bil Altieri ukazal pripraviti. »Ali ga je zares napadla hipna blaznost?« > ; Generalni kapitan pa se je medtem vrnil v Leo-norino sobo in se zaklenil vanjo. Prej pa je poklical svojega intendanta, nekakega majordoma, ki je opravljal napol služabniško, napol vojaško službo, in mu dejal: »Ali si videl mojstra kirurgije, ki sem ga nastanil tukaj?« »Da, gospod.« »Dobro. Poslušaj me torej. Če stori ta človek samo en korak iz te palače, preden jaz dovolim, sl mrtev.« Intendant je predobro vecteJ, cm se gospod generalni kapitan le redkokedaj šali. Zato je vzel njegovo grožnjo za jako resno in je postavil straže pred vrata ubogega zdravnika. Prepričan je bil, da vodi gospodarja edini namen, imeti zdravnika vedno pri roki, in kakor vsi prebivalci palače, je tudi on občudoval ljubezen in skrb Altierijevo, ki se ni več ganil od bolničine postelje.. Nikomur ni hotel dovoliti vstopa v sobo: celo zdravila je sam pripravljal. To je trajalo pet dni in ravno toliko noči. Bolezen se je nekako uredila; hudi delirij, med katerim je govorila iia glas, je nastopal običajno zvečer okrog osme ure in je pojenjal čez par ur; sledila mu je mirnejša pavza.; ki je trajala približno do štirih, zjutraj. Ta čas je Altieri zaklenil vrata In spal v naslanjaču spanje, ki ni bilo. nič manj razburjeno, kakor spanje bolnice; kakor hitro se je Leonora le količkaj zganila, je planil ves prestrašen pokoncu. ' ." . (Nadaljevanje sledi). SfcHMSovpotr*. valna In aaaljalna namana •MInttn: vMk* baaa’ do znižanih cenah Nogavice, pletenine, modno blago, galanterija, parfumerija, potrebščine za šivilje in krojače. SLAVKO ČERNETIČ MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 23 ZA alTXaAGAltf«I& kuraajc in drugo/ vinskiftis,* Špirit,; vse ivrste likerjev; tropinovec, droženko,'slivovko, rum, konjak itd. Na drpbnor dobite po'zmernih cenah edino pri tvrdki Na debelo 1 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. 1501 ---------------------- —i----- ^---; r- ■.■>-'- —- vr--.-------------- Izdaja Konzorcij »Jutra« X Ljubljani predstavnik izdajatelja in, urednik: Fran Br o z o v I č v Mariborii. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavi/k or*- ^ S tanko Detela v Madboro<