Glasilo občine Kidričevo, letnik XVIII, 1. številka, MAREC 2016 « \ £ CD 'V) en CO £ ,Q jfj s M 5 ; •;" * > < *'Stir «¿i 1 OBČINA KIDRIČEVO Kopališka ul. 14 2325 Kidričevo tel: 02/799-06-10, fax: 02/799-06-19 Odbor za varstvo okolja in požarno varnost m Vse občane, društva, ustanove in druge posameznike pozivamo, da se v soboto, 2. aprila 2016, od 9. do 12. ure vključijo v akcijo OČISTIMO OBČINO 2016. Zbirna mesta in vodje akcije: odgovorna oseba v Kungoti pred domom krajanov Štefan Zupanič v Njivercah pri avtobusni postaji Matej Novak v Kidričevem pri restavraciji PAN Suzana Koderman v Apačah pred gasilskim domom David Širovnik v Lovrencu pred gasilskim domom Janez Zafošnik v Župečji vasi - vaška gmajna Anton Planinšek v Pleterjah pred gasilskim domom Valerija Medved v Dragonji vasi pred gasilskim domom Anton Sagadin v Cirkovcah pri gostilni Korže Andrej Napast v Jablanah pred gasilskim domom Janez Čelofiga v Pongrcah pri vaškem domu Franc Horvat v Stražgonjci v športnem parku Jožef Čelan v Starošincah pri gasilskem domu Rosmarie Žitnik 1. april 2016 ob 16. uri v Strnišču v športnem parku Leon Karlovčec Zaključek akcije (malica) bo ob 12.30 pred lovskim domom v Starošincah in v športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju. Udeležence naprošamo, da si zaščitna sredstva (rokavice) prinesejo s seboj. Udeleženci v akciji sodelujete prostovoljno. Za dodatne informacije smo dosegljivi: Ivanka Korez, e-pošta: ivanka.korez@guest.arnes.si Zdenka Frank, e-pošta: zdenka.frank@kidricevo.si V primeru dežja bo akcija v soboto, 9. aprila 2016, ob isti uri. Vljudno vabljeni! Ivanka Korez. predsednica Odbora za varstvo okolja in požarno varnost 6eseda urednice Pomladna izdaja Ravnega polja, ki je pred vami, vam ponuja veliko različnih tem za branje. V tokratni izdaji smo ob dogajanju v občini za vas pripravili tudi prispevke naših najmlajših, nagradno križanko, nekaj nasvetov kako enostavno vnesti pomlad v naše domove ... Ponovno vam ponujamo recept, za katerega upamo, da ga boste preizkusili in se skupaj s prijatelji ali družino posladkali. Pred nami so bolj sončni in toplejši dnevi, dnevi, ki jih lahko izkoristimo za izlete v naravo, opravila na vrtu ali uživanje v toplih sončnih žarkih. Naj vam v teh dneh dela družbo tudi Ravno polje. V svojem imenu in v imenu uredniškega odbora vam želim prijetne velikonočne praznike. Mojca Trafela, odgovorna urednica Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14. 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Tina Mlakar. Smilja Rajher, Jožef Murko. Slavko Pulko, Eva Žunkovič. Anja Rajher Lektoriranje: Vesna Voglar Pulko Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. Reklame niso lektorirane. Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 5. 5. 2016. PorolcawuiBiu / Civilni .obRedjporokeliig^ vrtnem paviljonu v^SgiESgal Intervju: Anton Leskovar; župan V zadnjih mesecih se je v naši občini dogajalo marsikaj. Zraven prijetnih športnih in kulturnih dogodkov so pozornost občanom vzbujale tudi teme, kot so soočanje z migrantsko krizo, ki se je čez noč prelevila v dogajanje v neposredni bližini naših bivališč, pa problematika postavitve nove poslovno-obrtne cone ... O teh in drugih temah sem govorila z županom Antonom Leskovarjem, kije v pogovoru med drugim tudi povedal, da smo lahko ponosni na prehojeno pot. Nas pa v prihodnosti čaka veliko izzivov, predvsem pri pridobivanju evropskih sredstev, s katerimi bomo lahko sledili cilju razvoja občine Kidričevo v smeri zgodovinskega in športnega turizma in izboljšanja pogojev predvsem na področju bivanja, kmetovanja in podjetništva. Kateri tematiki v zadnjih tednih kot župan občine Kidričevo namenite največ časa in pozornosti? V zadnjem mesecu nam veliko časa vzamejo prijave na javne razpise Slovenija-Avstrija in Slovenija-Hrvaška. Zelo veliko energije porabljamo za uvedbo namakalnega sistema in želel bi izpostaviti, da pogrešam večji interes kmetov za namakalni sistem, saj je to zadnja možnost financiranja namakalnega sistem s strani EU. Trenutno je tudi obdobje izvajanja društvenih občnih zborov, na katerih zagotavljamo prisotnost skupaj s podžupanjo in podžupanom. Veliko pozornosti namenjamo tudi aktivnostim pri preprečevanju vzpostavitve nastanitvenega centra za migrante. Kakšno so zadnje informacije glede vzpostavitve migracijskega centra na območju občine Kidričevo? Stanje je nespremenjeno vse od obiska g. Šefica na Občini Kidričevo. Stališče Občine je tukaj jasno. Večkrat sem v javnosti poudaril, da je postavitev migrantskega centra v Kidričevem nesprejemljiva. Kritična točka se v vseh pogledih presega in moja dolžnost in naloga je, da svojim občanom zagotovim varnost. Vzpostavitve centra ne bomo dovolili. In tu je pika, ni kaj dodati. V zadnjih letih se je v občini veliko naredilo v smeri pridobivanja sredstev iz različnih evropskih skladov in izpeljalo kar nekaj tovrstnih projektov. Kakšni so načrti za finančno obdobje 2014-2020 in kako ste zadovoljni s črpanjem teh sredstev v obdobju 2007-2013? S črpanjem sredstev v obdobju 2007-2013 sem zadovoljen glede na to, da sem vodenje občine prevzel konec leta 2010. Menim pa, da je črpanje odvisno od dobre organiziranosti in predhodne priprave dokumentacije, ki je potrebna za prijavo na javni razpis. Če tega ni, so postopki pridobitve sredstev za projekte zelo oteženi. Pa vendar smo prvo leto po mojem prihodu intenzivno pričeli pripravljati projekte, tako da sem z izkupičkom sredstev zadovoljen. Glede načrtov za novo obdobje pa lahko rečem, da smo v letošnjem letu oddali dva projekta na bazi mednarodnega sodelovanja v programih Interreg Slovenija-Hrvaška in Interreg SJovenija-Avstrija. Oba projekta se nanašata na razvoj turističnih produktov, trajnostni razvoj kulturne dediščine in promocijo kraja Kidričevo v povezavi z naravnim okoljem. Pripravljamo idejne projekte glede ureditve Kidričevega, zgodovinske promocije Kidričevega s poudarkom na inovativnem pristopu. Prav tako iščemo zasebne partnerje za ureditev športno-rekreacijskega centra v gramoznici Pleterje. Kot sem že omenil, pripravljamo vse potrebno za prijavo namakalnega sistema. Sredstva bodo na razpolago na agenciji za kmetijske trge, projekt bi bil sofinanciran v višini 100 % upravičenih stroškov. Vrednost investicije je ocenjena na ca. 7.000.000 € in bi bilo res škoda, če kmetje ne bodo izkoristili te enkratne priložnosti. Kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo? Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom, vedno stopimo nasproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tu jim je potrebno dati vso pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to. MT Vsem občankam in občanom želim vesele in blagoslovljene vehkonočne.praznike -^ Prioriteta izvajanja investicij na področju cestne dejavnosti v letu 2016 Odbor za gospodarsko infrastrukturo občine Kidričevo je na svoji seji v mesecu januarju 2016 sprejel okvirni plan izvajanja investicij na področju cestne dejavnosti v letu 2016, in sicer: • Novogradnja javne poti pare. št. 206/2, k.o. Lovrenc na Dr. polju, v dolžini 90 m • Novogradnja ceste v Strnišču od hišne št. 17 do 18 a v dolžini 195 m • Razširitev ceste LC 165 171, center Cirkovc-RTP Cirkovce, v dolžini 550 m •Asfaltiranje ceste JP 665 342 v Dragonji vasi v dolžini 150 m in izvedba javne razsvetljave • Asfaltiranje ceste ob Polskavi od mlina do Lovrenca na Dr. polju v dolžini 500 m •Asfaltiranje ceste LC 165 011 v Stražgonjci v dolžini 370 m • Rekonstrukcija ceste za gasilskim domom v Sp. Jablanah do hš 32 v dolžini 90 m • Rekonstrukcija ceste JP 665 352 v Sp. Jablanah od hš 8 do 32 v dolžini 350 m in zamenjava vodovoda V naselju Kidričevo se bodo uredile sledeče ceste: • Preplastitev Kajuhove ceste JP 665 601 od LC 165 141 do starega ZD Kidričevo v dolžini 190 m • Preplastitev in izvedba parkirišč v Lackovi ulici Ocenjena vrednost navedenih investicij znaša 280.000 evrov. OU Ravno polje. MAREC 2016 3 V okviru projekta Ureditve križanj cest in železnice na odseku Pragersko-Hodoš na sklopu A-2 je Občina Kidričevo v januarju 2016 pričela z izgradnjo brvi za pešce čez Framski potok v naselju Pongrce. Brv se nahaja na pešpoti, ki služi kot dostop pešcev do železniškega postajališča ŠIKOLE in lokalne povezave. Za izgradnjo brvi je Občina na podlagi zbiranja ponudb pridobila izvajalca gradbenih del. Dela je izvajalo podjetje TALEN d.o.o. iz Stražgonjce 42 b. Vrednost pogodbenih del je 32.354,00 €. Objekt je zaključen, razen asfaltiranja dostopnih ramp na brv, ki se bo izvedlo v drugi polovici meseca marca. OU Izgradnja brvi za pešce čez Framski potok v Pongrcah Rekonstrukcija starega zdravstvenega doma Kidričevo Občina Kidričevo je v septembru 2015 pričela z rekonstrukcijo starega zdravstvenega doma Kidričevo. Izvajalec del je podjetje MARKOMARK NIVAL d.o.o., Pobrežje 6 a. 2284 Videm pri Ptuju, ki dela izvaja s svojimi podizvajalci. V mesecu januarju in februarju so se odstranila vsa dotrajana okna in nadomestila z novimi lesenimi okni. Pozidale so se predelne stene. Izvedle so se v grobem instalacije za kanalizacijo, vodovod, ogrevanje ter elektro instalacije. V kletnih prostorih potekajo pripravljalna dela za izolacijo stropa kleti ter izvedbo shramb za bodoče stanovalce. Pri pregledu strešne konstrukcije in kritine se je ugotovilo, da je ta v slabem stanju, zato se bo izvedla nova strešna lesena konstrukcija in v celoti zamenjala kritina z opečno. Dela potekajo po terminskem planu. OU Modernizacija ceste LC 456 011 Apače-Lancova vas Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za modernizacijo ceste LC 456 011 Apače-Lancova vas. Na javni razpis je prispelo 13 ponudb. Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj d.d., Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj, v vrednosti 186.861 evrovz DDV. Investicija v rekonstrukcijo ceste LC 456 010 Lancova vas-Apače pomeni realizacijo razvojnih programov Občine Kidričevo na področju cestne infrastrukture. V investicijo so vključena naslednja dela: • Izvedena bo obnova lokalne ceste LC 456 010 v dolžini 1.100 m in skupni širini 7,2 m (vozišče 6,2 m + bankine 2 x 0,50 m). Na odsekih, kjer ni zagotovljene potrebne širine, se bo vozišče izvedlo v maksimalni možni širini. • Na cestišče se bo strojno polagal asfalt AC 22 base 50/70 A3 v debelini 6 cm in AC11 surf B 50/70 A3 v debelini 4 cm. • Ob celotni dolžini rekonstruiranega odseka ceste se bo izvedla namestitev prometnih znakov osnovne velikosti. • Ureditev odvodnjavanja meteornih vod. • Na celotnem odseku se izvede obnova nizkonapetostnega električnega omrežja in javne razsvetljave. Položijo se zemeljski kabli in postavijo kandelabri z LED svetilkami. Z izvedeno investicijo se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja. OU 4 Predavanja za obrtnike občine Kidričevo Odbor za gospodarstvo občine Kidričevo je že zavihal svoje rokave in tako že v mesecu februarju organiziral novo predavanje za vse obrtnike občine Kidričevo. Tokrat smo poslušali temo davčnega obračuna, temo Regijske garancijske sheme in Evropske podjetniške mreže. Slednje bi vam na kratko predstavila, saj menim, da je lahko zanimiva tudi v vašem podjetju v žefji o mreženju s tujimi podjetji in razširitve na tuje trge. Evropska podjetniška mreža deluje kot »oddelek« pod Mariborsko razvojno agencijo (MRA). Bistvo njihovega dela je: - posredovanje informacij o notranjem trgu EU (individualno svetovanje, informiranje preko spletnega portala, preko elektronskih novic - mesečna izdaja, in- formacije o aktualnih dogodkih, poslovnih srečanjih, aktualnih odprtih razpisih v EU in Sloveniji, aktualnih projektnih predlogih, borze poslovnih priložnosti, borze inovacij, znanj in tehnologije). Na elektronske novice se lahko prijavite preko spletne strani http://een.mra.si; - promocija iniciativ in programov Evropske unije (individualno svetovanje, organiziranje informativnih dni, organi- zacija delavnic, seminarjev in usposabljanj, izdelava informacijskih zloženk, dokumentacijski center (zbiranje, urejanje in posredovanje informacij o Evropski uniji, njeni zakonodaji ter programih in projektih, namenjenim malim in velikim podjetjem); - POMOČ PODJETJEM PRI POVEZOVANJU STIKOV S PARTNERJI V EU (pomoč pri iskanju poslovnih partnerjev, organiziranje kooperacijskih srečanj doma in v tujini, udeležba na mednarodnih sejmih in ostalih poslovnih dogodkih, promocija in povezovanje podjetij, grozdov in podjetniških mrež, individualne storitve in pomoči na področju poslovnega sodelovanja, borza poslovnih priložnosti in ponudb tujih podjetij (vsak teden na spletnih straneh, v glasilu e-Novice Enterprise Europe Network, v raznih lokalnih glasilih in v poslovnih časopisih, kot sta npr. Finance in Obrtnik ter del borze v informativnem biltenu Moj spletni priročnik), dostopna na spletni strani: http://een.mra.si. Kot lahko vidite, vam Evropska podjetniška mreža lahko odpre možnost razširitve na tuje trge in povečevanje vašega gospodarstva. Pri tem vam bodo svetovali in pomagali pri iskanju potencialnih partnerjev. Pomlad se prebuja, brsti in raste. Zakaj ne bi vzcvetelo tudi vaše podjetje že v tem letu? Za kratek razmislek. Koliko se zavedate, kaj vse znate in zmorete? Zapišite si to in premislite, kje lahko vse to izkoristite. Ste res ponudili in naredili vse to, kar zmorete, in v zameno dobili to, kar si želite ali verjamete, da vam pripada (pa se morda tega do sedaj sploh niste zavedali)? Dejstvo je, da se energija, ki jo daješ od sebe, tudi vrne z istim predznakom. Privoščim vam, da izberete tisto energijo, ki jo želite dobiti od drugih. (Vir: BMC International-novičke) Anja Rajher, mag. ekon. in posl. ved, predsednica Odbora za gospodarstvo občine Kidričevo Literarni večer z Janjo Vidmar V sredo, 2. 12. 2015, smo DPD Svoboda Kidričevo organizirali naš vsakoletni literarni večer, na katerem smo se zbrali ljubitelji knjig. Tokrat se nam je pridružila pisateljica ga. Janja Vidmar. Najprej nas je nagovorila predsednica društva ga. Majda Vodušek-Klemenčič, ki nas je vodila skozi večer. Pisateljici so bila postavljena številna vprašanja, na katera je spretno odgovarjala. Pripovedovala nam je o sebi, o razmišljanju ljudi o mladinski književnosti, o navdihu za tematiko besedil in predvsem o svojih knjigah. Povedala je, da je mladinska književnost tretirana kot podzvrst književnosti in da nisi »pravi« pisatelj, če nisi napisal vsaj ene knjige za odrasle. Tako je nastalo delo Tretja možnost, ki je njen prvi roman za odrasle in hkrati nadaljevanje Princeske z napako. Pisateljica nam je razložila, da imajo njene knjige večinoma odprte konce. Pravi, da je dobro, če si mladi izoblikujejo lastno razmišljanje in si sami dokončajo zgodbe. Pojavljajo se težave zaradi »neprimerne« tematike, ki se obravnava v knjigah. Pravi, da imajo z njo največ težav odrasli in ne mladi bralci. Da je težko otroka prepričati, da se odpre in znebi strahov pred drugačnostjo, ki jih posnema od odraslih. Predstavila nam je knjigo Otroci sveta. V njej je 18 fotografij otrok z različnih koncev sveta. K vsaki fotografiji je zapisala zgodbo, kot da je sama potovala v tisti kraj in otroka fotografirala. Naslednje predstavljeno delo je knjiga Pink, ki je delček avtobiografije iz časov Jugoslavije. Pri prvi izdaji knjige je založba želela dodati slovarček, saj se v knjigi pojavljajo mariborske narečne besede, kijih niso razumeli. Janja Vidmarje bila zaposlena na različnih delovnih mestih, a jo je vedno vleklo nazaj k pisanju, čeprav tega ni želela. Če bi se lahko še enkrat odločila o svoji karieri, pravi, da se ne bi ponovno odločila za pisateljstvo. Za zaključek je vodja likovne sekcije ga. Aleksandra Vidovič predstavila dela, ki so nastala na likovnih delavnicah, in odprla razstavo grafik. Za vse obiskovalce so pripravili voščilnice z motivom dvorca Sternthal, ki so si jih lahko odnesli domov. Tina Emeršič DPD Svoboda Kidričevo Ravno polje. MAREC 2016 5 Pestro dogajanje v Državnem zboru Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, mila zima ter posledično hitrejše prebujanje narave nas je letos nekoliko prej kot običajno zvabilo na prosto, k prvim opravilom v vinogradih, v sadovnjakih ali na vrtovih. Spomladansko sonce pa nam že pridno polni baterije. Dogajanje v Državnem zboru ni bilo v prvih mesecih tega leta nič manj pestro, zato bom v nadaljevanju izpostavila nekaj pomembnejših tematik. Že več mesecev naše delo v Državnem zboru zapolnjuje migrantska kriza. Migrantski val žal ne pojenja, se pa v zadnjih tednih soočamo z vedno večjim številom prosilcev za azil v Sloveniji, posledično zaradi vračanja migrantov iz držav severno od nas kot tudi zaradi omejitev, ki so jih te države uvedle. Žalostne so zgodbe tistih ljudi, ki so zaradi vojne zapustili svoje domove in so resnično pravi begunci. Žal pa je njihovo stisko izkoristilo na stotisoče ekonomskih migrantov, ki so prvi zasedli njihova mesta. Dejstvo je tudi, da se za mednarodno zaščito zaprosi v prvi varni državi, kar nikakor ne more biti Slovenija, niti ne Avstrija ali Nemčija. Sistem je torej tukaj popolnoma zatajil. Se pa ob vseh dogajanjih po Evropi in širše sprašujem, kaj je resničen namen selitve tako velike množice migrantov iz za nas kulturno popolnoma drugačnega dela sveta. V SDS smo predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. Prav bi bilo, da bi vladajoča koalicija prisluhnila tistim, ki so jih postavili na oblast, to je volji državljank in državljanov Republike Slovenije. Gre namreč za zelo pomembno vprašanje, ki se tiče nas vseh. Volja ljudi je bila že velikokrat izjasnjena na shodih po Sloveniji. Pravo voljo ljudi bi pa lahko pokazal le referendum na to tematiko. Žal do dne mojega pisanja nismo prejeli podpore s strani ostalih parlamentarnih strank. V ozadju migrantske krize se zelo intenzivno dogajajo sporna kadrovanja po državnih podjetjih, saj na pomembna mesta (npr. v naši največji državni banki) ponovno prihajajo ljudje, ki so bili na pomembnih položajih ravno v času, ko so banke največ prispevale k nastanku 5-milijardne bančne luknje. Kadrujejo se »stari preizkušeni kadri«, katerih naloga je zagotoviti državna finančna sredstva interesnim skupinam oz. posameznikom. Spremljamo lahko nelogično trošenje davkoplačevalskega denarja, ko država povečuje svoje deleže v podjetjih, prodaje deležev državnih podjetij neznanim vlagateljem, netransparentne pripojitve bank, sporne prenose terjatev in obveznic ter podobno. Več kot očitno je, da se podpira interesne skupine oziroma tovarišijske kapitaliste. V SDS vse od začetka mandata izpostavljamo in poudarjamo tudi nepravilnosti na področju zdravstva. Zdravstveni sistem v Sloveniji ni dober, saj imamo dolge čakalne vrste, nimamo normativov in standardov za plačila izvajalcem, ne za osnovni obseg dela kot tudi ne za nagrajevanje zdravnikov in medicinskih sester. Naš zdravstveni sistem nujno potrebuje preoblikovanje in določitev javne zdravstvene mreže na vseh nivojih. Najhuje pa je, da smo priča tudi velikemu izčrpavanju zdravstva, kjer se denar davkoplačevalcev pretaka v privat žepe. Ravno zaradi tega smo v SDS predlagali parlamentarno preiskavo sistemske korupcije v zdravstvu. Z začetkom leta so se uvedle davčne blagajne, katerim smo v poslanski skupini SDS vseskozi nasprotovali, saj problema sive ekonomije ne bodo rešile. Kot se kaže nekaj mesecev po uvedbi, davčne blagajne povzročajo številne nevšečnosti, več birokracije ter predvsem veliko višje stroške, tako za majhne podjetnike kot tudi številna društva. Ukrep ni sorazmeren glede na stroške uvedbe (tako stroške finančne uprave kot tudi dodatnih obremenitev podjetnikov) na eni strani ter pričakovanimi večjimi prihodki v proračun na drugi strani. Da razmere v Sloveniji niso dobre, kažejo zlasti podatki o izseljevanju mladih, izobraženih ljudi v tujino, kot tudi število ljudi, ki se na delo dnevno odpravljajo v sosednjo državo, saj pri nas ne najdejo zaposlitve. Žal jih na koncu država kaznuje še s plačilom razlike v višini obdavčitve, pri nas so namreč plače precej bolj obdavčene kot npr. v sosednji Avstriji. Bližajo se prazniki, zato naj vam ob koncu zaželim še blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj bodo polni notranjega miru, ljubezni in upanja. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Zlati znak SDS Na slavnostni akademiji ob 27. obletnici SDS, kije bila 13. februarja na Bledu, so bili med drugim podeljena tudi priznanja najbolj zaslužnim članom stranke. Marjan Petek, občinski svetnik in dolgoletni član SDS, je prejel zlati znak. Zlati znak lahko prejmejo člani, ki s svojim delom bistveno pripomorejo k uspehu stranke ter prispevajo k uveljavljanju temeljnih vrednot programa SDS. Marjan Petek je član SDS od leta 1994. V stranki je bil skozi vse obdobje izstopajoč po svoji aktivnosti in angažiranosti. V začetku je opravljal naloge tajnika, vsa leta je član občinskega izvršilnega odbora, marca 2015 je prevzel mesto predsednika občinskega odbora Kidričevo. V preteklosti je veliko svojega časa in truda je vložil za delo na terenu, tako na območju Haloz kot tudi Slovenskih goric, kjer je skupaj z drugimi člani stranke pomagal pri ustanovitvi številnih odborov. Vsa leta je gonilna sila v odboru, organizator številnih izletov članov in simpatizerjev stranke, zaslužen za organizacijo številnih pogovornih večerov in družabnih srečanj. Je oseba, ki zna povezati vse generacije, kar se kaže tudi v strukturi aktivnih članov - odbora. Skozi svoje aktivnosti vseskozi Marjanu Petku ob prejemu zlatega znaka poudarja in zagovarja stališča stranke in iskreno čestitamo. je resnično velik domoljub. 00 SDS Kidričevo 6 Redni letni zbor članstva N.Si Nova Slovenija Popolna podpora pri naših prizadevanjih proti postavitvi migrantskega centra prihaja tudi iz Državnega zbora RS V petek. 22. 1. 2016, smo člani 00 N.Si Kidričevo organizirali redni letni zbor članstva N.Si Nova Slovenija - Krščanski demokrati Kidričevo. Pregled preteklega leta je potrdil naša prizadevanja, načrti za prihodnje pa so nas motivirali k še aktivnejšemu delu v prihodnje. Na naše veliko veselje sta se nam na zboru pridružila poslanec Državnega zbora RS gospod Jožef Horvat, ki nam je v sproščenem vzdušju predstavil načrte stranke in njena prizadevanja, ter župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar, ki je izpostavil dobro sodelovanje s podžupanom Bogdanom Potočnikom, nas informiral o begunski problematiki in ostalih aktualnih tematikah v občini. Gospoda Horvata je pred zborom članstva v prostorih Občine Kidričevo - v dvorcu Stemthal - sprejel tudi župan in mu na kratko predstavil našo občino ter aktualne projekte, ki trenutno potekajo v občini Kidričevo. Gospod Horvat nam je tako ob sprejemu pri županu kot kasneje na zboru članstva izrazil popolno podporo v naših prizadevanjih proti nameravani postavitvi migrantskega centra v občini Kidričevo. Prav tako sta nam podporo pri tem zagotovila tudi predsednica RO N.Si Ptuj-Ormož gospa Barbara Omers Urbane in predsednik MO N.Si Ptuj gospod Janez Rožmarin. Čaka nas razgibano leto, polno novih izzivov in zabavnih dogodivščin. Vabljeni, da se nam pridružite. Tina Mlakar iskrene Čestitke ob AAATERINSKEAA DNEVU! L VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Letno srečanje članov skupine Sosednji prijatelji V nedeljo, 14. februarja 2016, smo se člani skupine Sosednji prijatelji Kidričevo kakor vsako leto sestali na letnem srečanju, da bi se informirali in pogovorili o letnem načrtu, dogajanju in zadevah, navsezadnje pa tudi družili med seboj. Omenjen letni načrt zajema organizacijo 4. Poletnih dejavnih dni, projektov ter seveda sodelovanje z drugimi društvi. V letošnjem letu vstopa skupina v 10. leto svojega delovanja, ki pa ga bomo obogatili s praznovanjem in nekaj temu primernimi novostmi. Letni načrt je ob začetku predstavil Patrik Komljenovič, namestnik predsednika skupine. Nato nas je nagovoril predsednik skupine Žan Jerenko, ki je goste in člane lepo pozdravil, predstavil delo v lanskem letu in se zahvalil vsem, ki aktivno sodelujejo v skupini 10 let. Ob koncu sta nas prav tako še pozdravila podžupanja občine Kidričevo gdč. Anja Rajher ter podžupan g. Bogdan Potočnik. Prav tako nam je nekaj besed namenila predsednica društva DPD Svoboda ga. Majda Klemenčič Vodušek, zaključilo uspešno, nadvse veseli pa smo bili lepega števila udeleženih članov, s katerimi smo se ki nam je ob 10. obletnici podarila še podružili na pogostitvi. simbolično darilo. Srečanje se je Andreja PEVEC PODGORNIK, Sosednji prijatelji Ravno polje. MAREC 2016 7 LAS Bogastvo podeželja Pogodbeno partnerstvo LAS bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je bilo ustanovljeno 1. 10. 2015 s podpisom partnerske pogodbe ustanovnih članov pogodbenega partnerstva. 28. 1. 2016je pogodbeno partnerstvo na volilni skupščini izvolilo organe pogodbenega partnerstva. Predsednik novega LAS Bogastvo podeželja je dr. Vladimir Korošec, podpredsednika sta Andrej Klasinc in Alojzij Kaučič. Za vodilnega partnerja za obdobje do 2023 je bilo izbrano Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki je že v preteklem obdobju opravljalo funkcijo Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Območje LAS Bogastvo podeželja obsega rodoviten, razmeroma gosto poseljen ravninski svet ob Dravi ter pokrajinsko slikovito in reliefno razgibano gričevje Slovenskih goric. Obsega 286,5 km2 in vključuje 8 občin: Kidričevo, Hajdino, Ptuj, Markovce, Dornavo, Juršince, Destrnik in Trnovsko vas. Po podatkih SURSje leta 2014 je na območju LAS živelo 28.915 prebivalcev. Leži ob pomembnih prometnicah, ponaša se s številnimi naravnimi vrednotami, kot so naravovarstvena območja Natura 2000, z bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino je primerno za raznovrstno kmetijsko rabo, pa tudi za poselitev in druge nekmetijske dejavnosti. Žal zaradi različnih razlogov ekonomske, naravne, kulturne in pokrajinske danosti niso povsem izkoriščene, na kar kaže nizka tržna usmerjenost kmetijske pridelave, skromen turistični obisk, nerazvitost inovativnih osnovnih storitev, pomanjkanje delovnih mest na podeželju, pa tudi neuveljavljeno socialno podjetništvo, kar posledično Člani UO so: Javni sektor Jože Potrč (Trnovska vas) Damjan Napast (Kidričevo) Dušan Meznarič (ŠC Ptuj, Biotehniška šola) Andrej Rebernišek (KGZS Zavod Ptuj) Franc Krajnc (Hajdina) Ekonomski sektor: Franjo Lacko (Okrepčevalnica Lacko) Drago Slameršak (Radio tednik Ptuj) Aleksander Dolenc (Terme Gaja d.o.o) Alenka Ivančič (KZ Ptuj) Alen Hodnik (Javne službe Ptuj) Civilni sektor: Matija Brodnjak (Footgolf klub Ptuj) Peter Pribožič (TD Ptuj) Ivan Hauptman (TD Destrnik) Jure Čuček (Športno društvo PURE Šport) Zdenka Godec (Društvo gospodinj Draženci) Nadzorni odbor sestavljajo: Javni sektor: vpliva na slabšanje demografskih razmer in odseljevanje prebivalcev, zlasti mladih. Razvojna vizija Z uresničevanjem SLR na območju LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah bomo s sodobnimi in inovativnimi ukrepi, ki temeljijo na trajnostnih načelih, izboljšali rabo naravnih in družbenih potencialov, zagotovili višjo kakovost bivanja na podeželju ter utrdili njegove gospodarske, kulturne in naravne funkcije. Strategija lokalnega razvoja območja LAS Bogastvo podeželja sledi naslednjim razvojnim ciljem: - spodbujanje inovativnih pristopov za razvoj različnih oblik podjetništva ter odpiranje novih delovnih mest; - spodbujanje povezovanja med lokalnimi razvojnimi deležniki; -izboljšanje razvoja infrastrukture v naseljih za višjo kakovost bivanja in razvoj gospodarskih dejavnosti; - izboljšanje odnosa do naravnih vrednot na območju LAS in povečanje njihove prepoznavnosti; programov z visoko dodano vrednostjo za socialni razvoj ter oblikovanje identitete območja; - spodbujanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije; - spodbujanje inovativnih pristopov k varovanju okolja in narave; - Izboljšati vključevanje ranljivih skupin v družbeno in socialno dejavnost na podeželju. Za napredek in razvoj območja bomo utrjevali sodelovanje med prebivalci in drugimi deležniki ter uvajali inovativne ukrepe, ki bodo omogočali ekonomski razvoj in zaposlovanje. Sredstva, namenjena izvajanju pristopa CLLD, pokrivajo vsa, v uredbi navedena tematska področja, ki so: Ustvarjanje delovnih mest, Razvoj osnovnih storitev, Varstvo okolja in ohranjanje narave in Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin, in v skupni vrednosti znašajo 1.736.059 €. Vodilni sklad za LAS Bogastvo podeželja ostaja EKSRP. ERRS se bo izvajal na območjih, ki bodo opredeljena v Pravilniku o drugih urbanih območjih. Razdelitev sredstev po skladih - razvijanje in uveljavljanje inovativnih je sledeča: sklad % /sklad Pripravljala podpora (EURT/o) Animacija/ tekoči stroški (EUR/%) SLR (EUR1%) Sodelovanje EKSRP in ESRR EKSRP 59.46 11891,50 331 121,80 653 711.7 60.000.00 1 056 725 ESRR 40.54 8.108.50 637.66423 5 % (33 561,27 €) 679.334 Skupaj 100 20.000 331.121,8 1.291.375 33 93.561.27 1.736.05-9 Strategija lokalnega razvoja za območje LAS Bogastvo podeželja je bila oddana 30. 1. 2016. Za NVO pripravljamo dodatna informiranja in izobraževanja za potrebe organizacije in vodenja društev in drugih oblik nevladnih organizacij, saj smo skupaj z Zavodom PIP uspešno prijavili projekt Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja. Mojca Metličar POZ IV Občinska uprava Občine Kidričevo poziva vse, ki bi želeli opravljati pogrebne govore na pokopališčih v Kidričevem, Lovrencu na Dr. polju in v Cirkovcah. Z interesenti bomo sklenili podjemno pogodbo. Neto plačilo po opravljenem govoru znaša 49,00 evrov. Interesenti pošljite ponudbo za opravljanje pogrebnih govorov na naslov: Občina Kidričevo, Kopališka ul. 14 2325 Kidričevo ali na e-naslov: obcina@kidricevo.si Dodatne informacije dobite pri direktorju občinske uprave Damjanu Napastu, tel. 799 06 11. Klavdija Petek (MO Ptuj) Ekonomski sektor: Vladimir Pignar (Vital d.o.o.) Civilni sektor: Nineta Urbančič Čuček (Pure šport) 8 V letu 2015 smo ... Smo ena od 24 krajevnih organizacij, kije organizacijsko odgovorna Območnemu združenju Rdečega križa Ptuj. Ta tudi vodi naše finančne posle ter nam strokovno svetuje pri našem humanitarnem in krvodajalskem delu. Na zadnji seji odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce smo se dogovorili, da v občinskem glasilu objavimo finančno poročilo in skrajšano letno poročilo o svojem delu za leto 2015, ki ga sicer posredujemo vsako leto za FIHO. V minulih letih je bilo bolj bogato, vendar zaradi bolezni, starosti in še drugih objektivnih težav pri odbornikih delamo z večjim naporom, opravimo pa manj. Tako še vedno velja poziv k sodelovanju za uspešnejše delo. V letu 2014 smo kupili defibrilator za PGD Jablane. Letos pa smo že poravnali predračun za nakup zunanje omarice zanj, ravno tako smo plačali defibrilator in omarico zanj za PGD Šikole. Upamo, da bomo tudi izobrazili dovolj posameznikov, ki bodo v primeru nujnosti te aparate tudi uporabili in rešili življenje. Finančno poročilo o delovanju bo do konca aprila na voljo v oglasnem oknu na sedežu KO RK Cirkovce. Kako pa smo delali? Trideset odbornikov je opravilo 1943 prostovoljnih ur. Večkrat smo obiskali naše vaščane v domovih upokojencev Ptuj, Juršince, Kidričevo, Poljčane in Maribor. Na domu smo vsaj dvakrat letno obiskali 345 starejših oseb, izmerili 672 krvnih pritiskov, organizirali odvzem krvi za osnovne in biokemične preiskave, dodatno še test za prostato in ščitnico, cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici, delili hrano, prispelo iz OZRK Ptuj, pomagali pri občinskem srečanju starejših krajanov, sodelovali na vseh občinskih, društvenih prireditvah. Izvedli smo preventivne vaje za osteoporozo in inkontinenco pod strokovnim vodstvom višje fizioterapevtke Marjance Kajzer, imeli smo predavanje o luskavici.Bili smo skupaj s krvodajalci na izletu na Svetih Višarjah - Planici. Promovirali smo krvodajalstvo in imeli 4 akcije. Pridobili smo 10 novih srčnih ljudi. Registriranih imamo 324 krvodajalcev, od tega 7, ki so darovali kri več kot 100-krat. V letu 2017 se jim bomo zahvalili na skupščini, ki jo zaradi stroškov izvedemo vsako drugo leto. Napisali smo 276 voščilnic za rojstni dan, pogostili starejše iz vasi Cirkovce ob medgeneracijskem druženju z otroki vrtca. Čakamo na nadaljevanje tega prisrčnega druženja po ostalih vaseh. Obdarovali smo otroke ob praznovanju treh dobrih mož, ob prireditvi v kulturni hiši tete Malčke v Cirkovcah. Sodelujemo z vsemi društvi, organizacijami v naši občini. Odzivamo se na stiske ljudi, jih skušamo v čim večjem obsegu zaznati. Vendar je to včasih nemogoče, saj jo nekateri zaradi sramu dobro prikrivajo. Pavla Veter Osteoporoza in inkontinenca urina so pogoste nadloge tako moških kot žensk. Opažamo že pojavnost pri vedno mlajši populaciji. Zelo pogosto je to zamolčana težava, posebno inkontinenca pri moških. Nastanek težav lahko preprečimo, jih premaknemo na kasnejše starostno obdobje ali pa jih omilimo s pravilnimi preventivnimi vajami. Prve preventivne vaje za osteoporozo in urinsko inkontinenco smo organizirali pod okriljem KO RK Cirkovce v novembru 2003 v prostoru sedeža organizacije. Nabavili smo telovadne pripomočke, žoge in trakove, da so vaje bolj pestre. Saj pripomorejo tudi za ostale gibalne dele telesa, kot so hrbtenica, prekrvljenost... Od takrat naprej se vsako jesen od novembra do aprila dobivajo in pridno telovadijo. Strokovno vodstvo poteka pod budnim očesom višje fizioterapevtke Marjance Kajzer. Ostale organizacijske dolžnosti pa je prevzela vestna gospa Anica Gajzer. Iskrena hvala obema. Nekaj udeleženk je že vsa leta zvestih vajam. Udeležba se spreminja, tako smo pred leti zaradi številčnosti poiskali novo vadbišče v mali telovadnici OŠ Cirkovce. Včasih smo vaje zamenjale s sprehodom ob polni luni, predavanjem, na koncu vaj pa je zaključek z druženjem. Letos smo se ponovno dobile v gostilni pri Kurešu v Šikolah. Pogostitev je bila odlična. Klepet in smeh sta bila stalnica. Za boljše počutje pa so poskrbele tudi Vesele polanke, ki so izpolnjevale pevske želje posameznic in skupaj zapele. Tokrat smo zaključek združile z 8.marcem, dnevom žena. Hvala vsem udeleženkam, da vztrajajo in skrbijo za svoje zdravje, želimo vam še mnogo uspešnih in zdravih let. Odbor KO RK Cirkovce Ravno polje. MAREC 2016 9 Jubilejni koncert Tamburaškega orkestra Cirkovce ob 40-letnici delovanja Bila je deževna sobota, 12. 3. 2016. Člani tamburaškega orkestra Cirkovce smo ta dan nestrpno pričakovali, saj je bil pred vrati svečani koncert ob naši 40-letnici delovanja. Želeli smo narediti nekaj posebnega, lepega in drugačnega. Ob celodnevnih pripravah na koncert je napočil trenutek resnice. Ob 18.30 se je začela dvorana v Cirkovcah polniti. Ljudje so kar prihajali, prihajali in pogled z odra je bil neverjeten, saj so nas obiskovalci presenetili z zelo številčnim obiskom. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Ob našem prihodu na oder se je čutila manjša napetost, saj smo vedeli, da poslušalci pričakujejo veliko od nas. Izkazali smo se, odigrali skladbe in upamo, da segli tudi v srca vseh obiskovalcev kot mnogokrat do sedaj. Program je bil zelo raznolik - od starih uspešnic, do novejših, narodnih ... Za to je poskrbel naš dirigent Drago Klein, ki s srcem dela za ta orkester in ga spodbuja. Ravno zaradi njega dosegamo takšne uspehe že 40 let. Celoten večer je s svojimi izvirnimi mislimi povezovala Ida Baš. Tekom večera so z nami kot solisti nastopili nekateri člani iz tamburaškega orkestra, Urban Erker, Lara Brglez, Doris Soršak in Stanko Gole) ter Peter Cep, ki so popestrili tamburaško glasbo. Zelo veliko navdušenje naših poslušalcev je bilo ob prihodu Vokalne skupine Melos, ki je prepevala dalmatinske pesmi in skupaj z nami požela velik aplavz. Ne smemo pa pozabiti na naše mlade tamburaše, ki so se zelo izkazali ob tako pomembnem dogodku, ter mladinski pevski zbor Osnovne šole Cirkovce z vokalno solistko Niko Belaj iz Starošinc, ki so pod mentorstvom Marjana Krajnca naredili čudovit vtis na občinstvo in orkester. Ob koncu koncerta so se podelile tudi jubilejne Gallusove značke za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Priznanja nam je podelila Mateja Kuharič, predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ptuj. Člani smo prejeli bronaste, srebrne, zlate in častne značke, ki smo si jih zaslužili v 40 letih delovanja. Naš dolgoletni vodja Drago Klein je prejel najvišje priznanje na kulturnem področju za požrtvovalno delo in vodenje orkestra. Prav tako se zahvaljujemo Javnemu skladu za jubilejno priznanje Sveta Območne izpostave, ki smo ga prejeli ob tej priložnosti. Ob tem posebnem jubileju smo izdali zloženko ob 40-letnici delovanja tamburaškega orkestra Cirkovce, kjer je zapisana zgodovina orkestra in delovanje orkestra do danes. Zelo ponosni smo na našega župana Antona Leskovarja, ki si je vzel čas in se nam pridružil kot solist na diatonični harmoniki. Svoje delo je opravil izjemno, zato ga vabimo, da se nam še kdaj pridruži. Hvala tudi Občini Kidričevo, ki nas je prijetno presenetila s torto ob našem prazniku.Zahvala gre tudi tonskemu mojstru TopTon - Tonetu Topolovcu za odlično ozvočen ambient; snemalcema Andreju Soršaku in Jožetu Kosajnču ter osvetljevalcu Branku Medvedu, ki je polepšal večer z barvnimi efekti. To je bilo le nekaj strnjenih utrinkov z našega jubilejnega koncerta ob 40-letnici delovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste na takšen in drugačen način pripomogli, da smo izvedli tako kvaliteten in uspešen koncert. Hvala vam za vse prostovoljne prispevke, ki ste nam jih namenili. Vabimo vas, da nas pridete poslušat tudi med letom, ko pripravljamo manjše koncerte in s tem razveseljujemo vas, ki ste enkratna publika. Obljubimo vam, da bomo v tem duhu vztrajali še naprej in z velikim veseljem peljali naš orkester do abraha-ma. Doroteja Terbovšek ZAHVtoV " ^Jm?' Ljudske pevke Folklornega društva Lancova vas in ljudski godci pod vodstvom Antona Širovnika iz Lancove vasi se zahvaljujemo za povabilo stanovalcev doma upokojencev Sončni park Kidričevo, katerega smo bili deležni 30. 12. 2015. Veselilo nas je, da smo jim lahko polepšali praznične decembrske dni. Irena Sitar 10 15. Ocenjevanje podeželskih dobrot Turistično društvo občine Kidričevo je tudi letos organiziralo že 15. Ocenjevanje podeželskih dobrot. Letos je ta prireditev potekala že kar prvi vikend v marcu. Tako je potekalo zbiranje vzorcev v soboto, 5. 3. 2016, od 10. do 12. ure. ter v nedeljo, 6. 3. 2016, od 9. do 10. ure. Kot vsako leto so se tudi letos zbirali suhomesnati izdelki, vzorci brajdovščine, kruha, pletenice, potic in keksov ter domače bučno olje. TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINE KIDRIČEVO UWe* BorlM Kra>Qnaf)a J5, SI - 73?5 KMfcitevO V nedeljo dopoldan pa je potekalo ocenjevanje vzorcev. Tudi letos so prevladovali vzorci brajdovščine, komisija jih je ocenila kar 21. Med njimi je bilo 15 vzorcev kvintona (domače mešano vino), 1 vzorec jurke in 5 vzorcev gemaja. Komisija - Boris Urbančič, Edi Hojnik in Jurij Cvitanič-je letos ocenjevala po točkovnem ocenjevanju. Med vsemi je izbrala dva najboljša vzorca. Letošnje leto je bilo zelo dobro za pridelavo in nego vina, zato so bili vsi vzorci tudi zelo kakovostni. Najboljši kvinton je donegoval Ivan Cafuta iz Lovrenca 45, pri gemaju pa je zmagal Mihael Žitnik iz Starošinc. V kategoriji »suhomesnati izdelki« je bilo 17 izdelkov, od poltrajnih klobas, suhih domačih klobas in salam, meso iz zaseke, suhi želodec, tlačenka in sušene ribice. Suhomesnate izdelke sta ocenjevala Bojan Grušovnik in Franci Levstik. Najbolje ocenjen je bil jablanski želodec Kmetije Čelofiga iz Zgornjih Jablan 41. Kmetija Čelofiga je dobila priznanje še za meso iz zaseke. Za šunkarico in suho ribico je priznanje dobila Klavdija Fric iz Župečje vasi 57. Najboljšo suho salamo in suho domačo klobaso pa je prinesel Martin Šestanj iz Stražgonjce 18. Med domačimi bučnimi olji je komisija ocenjevala 6 vzorcev. Najboljše domače bučno olje je pridelal Franc Planinšek, Pleterje 34. Najmanj vzorcev pa je bilo v kategoriji kruha in pekovskih izdelkov. Komisija je ocenila le dva vzorca kruha, ki pa sta bila zelo kakovostna. Oba so naredili in spekli na Kmetiji Žitnik, Starošince 40 a. Na prireditvi so za dobro voljo poskrbele Vesele polanke iz PD Cirkovce in folklor- isti veterani FS Vinko Korže Cirkovce. S svojo dejavnostjo so se predstavili kmetija Fric Pišek, Župečja vas 57, s predelavo mesa. Prav tako se je predstavila Kmetija Žitnik, Starošince 40 a, s peko kruha in keksov ter kmetija Goričan iz Cirkovc 1 I, s predelavo različnih hladno stiskanih olj. Največ zanimanja in občudovanja pa je požela Vera Novak iz Miklavža na Dravskem polju, ki se ukvarja z izdelovanjem rož iz krep papirja. Bilo je lepo, zato vas vabimo, da se nam pridružite tudi drugo leto. TD občine Kidriče vo Praznični koncert Tamburaškega orkestra PD Cirkovce s pevci OŠ Kidričevo V nedeljo, 20. 12. 2015, je Tamburaški orkester P D Cirkovce pripravil božično-novoletni koncert v dvorani OŠ Kidričevo. Njihov repertoar je bil zelo raznolik, razgiban in pester. Poleg tipične tamburaške glasbe so izvajali tudi za ušesa prijetno prirejene, ljudske ter moderne skladbe, med katerimi so številne »večno zelene« melodije. Člani orkestra so strokovno glasbeno prihodnost orkestra. Na koncertu so prvič izobraženi in se od nekdaj ukvarjajo z sodelovali s pevci OPZ in MPZ ter solisti glasbo. Levji delež pa nosi dolgoletni OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc pod dirigent gospod Drago Klein, ki ne vodstvom zborovodkinje gospe Liljane Krošl. Njihovi glasovi so zadoneli v polni dvorani in skupaj s čarobnimi zvoki tam-buric pričarali praznično decembrsko vzdušje. Prijetni zvoki tamburic in pevskih glasov so premamili zadovoljne obisko- skrbi samo za visoko kakovost glasbene izvedbe, temveč ustvarja tudi priredbe za glasbo, ki jo izvajajo. Poleg tega strokovno skrbi za podmladek in se posveča delu z mladimi člani, na katerih stoji valce, med katerimi so bili tudi občinski funkcionarji, ki so se globoko vživeli v prelepe melodije, se s petjem pridružili nastopajočim in z mogočnimi aplavzi prikazali svoje navdušenje. Tamburaški orkester PD Cirkovce je letos slavil 40 let svojega uspešnega delovanja in 5. marca 2016 je bil temu posvečen koncert v Cirkovcah. Ivanka Srpčič Foto: Andrej Soršak Aktivno v leto 2016 STE ZA TO, OA VAS NAŠI NAJMLAJŠI NAUČIJO NEKAJ PRAV POSEBNIH GASILSKIH TRIKOV? PGO LOVRENC NA ORAVSKEM POLJU ORGANIZIRA PREVENTIVNI OAN SOBOTA. 9. APRIL 2016 00 9:00 D012:00 NA IGRIŠČU V LOVRENCU NA ORAVSKEM POLJU VABLJENI! NA POMOČ! Člani smo leto pričeli tako kot vsako leto, saj so od januarja do marca na sporedu obiski občnih zborov društev. 27. 2. 2016 smo imeli 83. redni občni zbor, kjer smo povzeli naše aktivno preteklo ieto in obenem ugotovili, da nam je bi Jo, kar se tiče intervencij, prizaneseno ter da prednjačijo intervencije tehničnega reševanja. Zato bo društvo izobraževanje članov usmerilo tudi v ta tip reševanja. PGD t LOVRENC NA OH P. 130 let Kot dober gospodar svojih prostorov smo PDG Apače uredili oz. dokončali mansardo v gasilskem domu, kar pomeni, da smo nabavili pohištvo in tako pridobili površine za sestanke, druženje članov predvsem pa površine za delo z mladimi. Društvo je tudi kot gospodar doma krajanov Apače sodelovalo pri obnovi, in kot je bilo opaziti, je dom v povsem novi, modernejši luči, za kar gre zahvala predvsem krajevnemu odboru, članom PGD Apače, našim vaščanom za opravljeno prostovoljno delo ter Občini Kidričevo, ki je poskrbela za financiranje projekta. Bili smo aktivni tudi na področju kulture, saj smo v letu 2015 organizirali dve predstavi s Tadejem Tošem v občinski dvorani Kidričevo, kjer ni manjkalo dobre volje in nasmejanih gledalcev. V letu 2016 je eden pomembnejših ciljev delo z mladimi, saj smo že lansko leto aktivno pričeli z vključevanjem mladih v gasilsko organizacijo in danes se lahko pohvalimo, da imamo tako pionirsko kot tudi mladinsko ekipo. 5. 3. smo se tako udeležili kviza mladine, ki je letos potekal v Podleh-niku, s kar tremi pionirskimi ekipami in dvema mladinskima ekipama. Rezultati na kvizu so bili odlični, saj smo tako v kategoriji pionirjev kakor tudi med mladinci dosegli odlično 4. mesto. Seveda nam to daje motivacijo in željo po višjih mestih, tako se nameravamo v prihodnjih mesecih pripravljati na gasilsko orientacijo in kasneje še na občinsko tekmovanje. Z našimi najmlajšimi člani se 1x tedensko redno srečujemo v gasilskem domu, kjer se pripravljamo na tekmovanja, spoznavamo gasilsko opremo in tehniko. Ne pozabljamo pa na zabavo, saj si vedno nekaj izmislimo, da si popestrimo vaje, tako da vaje zaključimo s prijetnim druženjem. V planu letošnjega leta je tudi zamenjava garažnih vrat na gasilskem domu, kajti obstoječa vrata je že precej načel zob časa. Vrata bomo v spomladanskih mesecih zamenjali z modernimi električnimi dvižnimi vrati. Glede na našo aktivnost in začrtan plan vabimo v naše vrste vse, ki vas zanima delo gasilca in ste pripravljeni pomagati človeku v nesreči, ter tudi tiste, katere veseli dobra družba ter srečevanje in spoznavanje novih ljudi. Z GASILSKIM POZDRAVOM NA POMOČ! PGD APAČE VAS ZANIMA KAKO TEŽEK JE DIHALNI APARAT? IN KAKO VISOKO SEŽE GASILSKA LESTEV? 61 RADI OBNOVILI ZNANJE PRVE POMOČI? IN SPOZNALI REŠEVALCE NA ŠTIRIH NOGAH? ikvizujmiadinei 12 Najboljši v občini Njihovo veseije je najlepše plačilo Naše prav posebno leto se je pričelo v zmagoslavnem vzdušju. Mladi iz PGD Lovrenc smo na gasilskem kvizu GZ Kidričevo ponovno dokazali, da nam gasilske veščine niso »španska vas«. Uspelo nam je zasesti prva in druga mesta v vseh kategorijah, na kar smo izjemno ponosni. Zmaga je bila odlična popotnica za 13. regijski kviz mladine, ki se je le teden za občinskim tekmovanjem odvijal v Sveti Ani. Trudili smo se po najboljših močeh in v močni konkurenci se nam je z ekipo pionirk le uspelo prebiti na državni kviz mladine. Ko se mentorji dan za dnem vračamo v gasilski dom in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, smo najbolj veseli, ko se ob rezultatih našega dela na njihovih obrazih nariše širok nasmeh. Tako iskreno veseli znajo biti in tako prisrčno ponosni nase, ko se jim okoli vratu zasveti tista tako željena medalja, prav tako pa znajo prijateljsko čestitati preostalim ekipam, ko jim to ne uspe. To so trenutki, ki nam dajejo zagon za naprej. To je najlepše plačilo, ki ga lahko dobimo. Zdaj nas čakajo trije tedni aktivnih priprav in mi bomo ponovno dali vse od sebe 2. aprila v Stični. Če boste v mislih z nami. pa nam lahko uspe priklicati tisti kanček sreče, ki se je v tako močni konkurenci sploh ne branimo. Tina Mlakar Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je laični medicinski aparat, ki glasovno vodi in usmerja postopke ter po potrebi ob zaznavi zastoja srca zahteva električni sunek. Ta steče skozi srce in lahko ponovno vzpostavi njegovo delovanje. V času, ko smo pričeli množičneje uporabljati AED, se je smrtnost zaradi zastoja srca precej zmanjšala. PGD JABLANE - izobraževanje za uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) KO RK Cirkovce je leta 2014 podarila defibrilator PGD Jablane. Ker je sama oprema premalo za koristno uporabo, smo najprej naučili postopke ob nenadnem zastoju srca nekaj vodilnih članov gasilcev. Ponovno smo se sestali in naučili novo skupino gasilk jn gasilcev. Uspešnost prve pomoči je v tem, da čim več ljudi seznanimo in naučimo osnov, ki so preproste, ne delajo škode, ampak le pomagajo. Škodo naredimo, če ne ukrepamo. Seveda pa je uspešnost večja, če znanje usvojiš in ga po določenem času obnoviš. Pri uspešnosti izvedbe prvi pomoči je tudi zelo pomembna dostopnost defibrilatorja širši javnosti. Tako je KO RK Cirkovce že za PGD Jablane nabavila zunanjo omarico. Gasilci PGD Jablane so se odločili, da naučijo čim več vaščanov o pravilni uporabi le tega. Znanje je že osvojilo nekaj vaščanov Pongrc in Zg. Jablan. Naslednja četrtka ob 19. uri pa še pričakujemo obisk iz Sp. Jablan v domu PGD Jablane, nato pa znanja željne iz Cirkovc, ki bodo vadili v prostoru sedeža KO RK Cirkovce. Izobraževanje vodi predsednica KORK Cirkovce, upokojena višja medicinska sestra z licenco predavateljice iz prve pomoči, gospa Pavla Vel-er. Pri izvedbi ji pomagata gasilki in članici civilne zaščite gospa Mateja Dolenc in gospa Mojca Frangež. Zelo smo ponosni, da je v občini Kidričevo kar dobro poskrbljeno z mrežo defibrilator-jev. Nahajajo se še v naselju Kidričevo, v Lovrencu na Dravskem polju, Starošincah in Jablanah. Plačan je že tudi predračun za AED z omarico za PGD Šikole. Plan obnavljanju znanja. Nikoli ne veš, kdaj ti nabave pa ima tudi PGD Dragonja vas-Mi- pride prav. Pavla Veler hovce. Veliko uspeha pri izobraževanju in Foto: Toni Dolenc Ravno polje. MAREC 2016 13 Športno društvo Šikole - dvoranski turnir v odbojki 2016 V soboto, 27. 2. 2016, se je v organizaciji ŠD Šikole v dvorani v Cirkovcah odvif že 7 turnir v odbojki. Letos smo ponovno dokazali, da smo sposobni organizirati kvaliteten rekreativni turnir, odmevnost turnirjev prejšnjih tet pa je pripomogla k prijavljanju zelo oddaljenih ekip iz celotne Slovenije. Tako smo v soboto gostili ekipe iz Slovenske Bistrice, Frama, Ptuja, Destrnika, Maribora, Raven na Koroškem, Rogatca, Bistrice ob Sotli in celo Kopra. Prijavilo seje 13 ekip, žalostno je, da med prijavljenimi ekipami ni bilo nobene ekipe iz občine Kidričevo razen domače. Naša ekipa je pokazala dobro, borbeno igro, vendar je bila udeležba ekip tako močna, da so v četrtfinalu izpadli. Na začetku turnirja smo vsem ekipam podelili nagrade dobrodošlice, ki so jih prispevali naši sponzorji. O razporeditvi ekip v skupine je odločal žreb, za korektno sojenje pa sta poskrbela Miha in Miha, sodnika iz Društva sodnikov Maribor. Praktične nagrade so si prislužile prve štiri ekipe, prve tri pa tudi kristalne pokale našega večletnega donatorja »STEKLARNA ROGAŠKA«. V boju za 3. mesto je proti ekipi Tiho bodi pa serviraj iz Kopra zmagala Sladka razvada s Ptuja, v finalnem boju pa je slavila ekipa Natren iz Slovenske Bistrice, ki je v napetem boju premagala Kaboom iz Destrnika. Zmagovalci so domov odnesli tudi prehodni pokal, podelili pa smo še nagrade za fair-play, najboljšega igralca ter najboljšo igralko. Ponosni smo, da gostimo res dobre odbojkarske ekipe iz cele Slovenije in da ne pridejo k nam na turnir zaradi nagrad (ker so skromne), temveč zato, ker želijo igrati odbojko na odlično organiziranem turnirju. V drugi polovici junija pa organiziramo OTROŠKI PIKNIK Z NAPIHLJIVIMI IGRALI; sledite nam na naši FB-strani. Vesna Kotnik Foto: Beti Fortuna Smučarski tečaj v vrtcu Cirkovce V tednu od 1. do 5. marca 2016 smo v vrtcu Cirkovce izvedli smučarski tečaj pod vodstvom smučarske šole Branik na Mariborskem Pohorju. Na smučarskem tečaju so otroci spoznali osnove smučanja, pomen sodelovanja v skupini, kjer je potrebno upoštevati pravila, ter športne rekvizite in pripomočke za smučanje. Samo pridobivanje znanja je bilo zelo pestro, saj so vaditelji z različnimi igrami in vajami popestrili delo na smučišču. Otroci so usvojili osnovne načine gibanja na smučeh, pridobili veselje do smučanja, predvsem pa doživeli vesele trenutke ob druženju z vrstniki. Ob koncu smučarskega tečaja so vsi otroci prejeli zaslužene pokale, prav tako pa so si prislužili še nalepko sončka, saj v vrtcu Cirkovce poteka športni projekt Mali sonček. Vzg. Monika Šešo 14 Intervju: Katja Babic Kako lahko tako drobna punca toliko dvigne? Ko jo spoznaš, kar težko verjameš, da gre za eno najmočnejših deklet v Sloveniji. Njena drobna postava deluje tako nežno, da si težko predstavljaš, da njeno telo zmore dvigniti več kot 100 kg. Katja Babič je državna prvakinja v ženski kategoriji IPF POVVERLIFTING do 52 kg, naša občanka in vsekakor ena najbolj navdihujočih punc. kar jih poznam. Njena predanost in vztrajnost dokazujeta, da se na videz še tako nemogoče želje lahko uresničijo. Res pa je, da se je zato včasih potrebno pošteno prepotiti in premagati marsikatero oviro. Katja je stavila na svoje telo in to je ni razočarajo. Z njo sem se pogovarjala o njenih začetkih in izzivih. Naj navdihne tudi vas. Powerlifting je pri nas nekoliko manj poznan šport, a se v zadnjih letih vedno bolj razširja. Pred kratkim je bila ustanovljena Powerlifting zveza Slovenije - zveza triatlona moči, ki deluje po najpopularnejših pravilih IPF zveze. Zveza se deli na Classic powerlifting in tekmovanje z opremo (Equip powerlifting). V svetu je vedno bolj popularen classic powerlifting. kjer za razliko od equip powerliftinga niso dovoljeni povoji za kolena in oporni dresi. V zvezi so prisotna tudi doping testiranja. V tej disciplini ima vsak tekmovalec tri poskuse pri treh osnovnih dvigih, ki demonstrirajo moč: počep (squat), tezno leže (bench press) in mrtvi dvig (deadlift). Seštevek treh najboljših veljavnih poskusov se upošteva tudi pri končnem rezultatu. Si eno najmočnejših deklet v Sloveniji. Kakšen je občutek, ko na hrbtu držiš več kot 100 kg? Prisotna je velika mera adrenalina in dejansko se ti ne zdi, da na hrbtu držiš več kot 100 kg. Občutek je nepopisen, sploh ko ti dvig uspe in ti da motivacijo za naprej. Se je tvoj odnos do lastnega telesa, potem ko ti je dokazalo, kako močno je, spremenil? Kako je to vplivalo na tvojo samozavest? Marsikdo velikokrat reče, kako lahko tako drobna punca toliko dvigne. Jaz mislim, da je pri tem zelo pomembna genetika, poleg tega pa tudi veliko vztrajnosti, samodiscipline, odrekanja in napornih treningov. Če ti to vse uspe, si vsekakor lahko ponosen nase. Kakšne so tvoje želje in cilji za naprej? Vizija je vsekakor nastopiti na evropskem prvenstvu. Želja je velika in upam, da mi v prihodnosti tudi uspe. Tina Mlakar Foto: Rene Knapič Kako se je sploh vse skupaj začelo? Kako se je tako drobno dekle odločilo, da si zada dobesedno tako težek izziv? Z novim študijskim letom sem se odločila, da bom redno obiskovala fitnes. Z vsakim treningom se je videl napredek in padale so pobude, naj se udeležim državnega tekmovanja. Tako sem zbrala pogum in se prijavila na svojo prvo tekmo, sicer pod okriljem druge federacje (GPA) ki je bila maja. Takrat sem prvič dosegla naziv državne prvakinje. Po kratkem premoru sem pridno pričela s treningi za novo tekmo, in sicer po strožjih pravilih IPF. Zadala sem si cilj, da v vseh treh disciplinah podrem dosedanje rekorde, in to mi je decembra tudi uspelo (squat: 107,5 kg; bench press: 47,5 kg; dead lift: 105 kg). Prav tako pa sem tudi po skupnem seštevku točk premagala vse ženske in se uvrstila na evropsko prvenstvo, ki pa sem ga zaradi študijskih obveznosti žal letos izpustila. Tekmovanja verjetno zahteva veliko mero koncentracije. Kaj je tisto, kar se ti poraja v mislih pred dvigom? Kako se umiriš? Na tekmi je prisotnega veliko adrenalina, prav tako pa je izjemno pomembna več kot stoodstotna koncentracija. Pred dvigi je res pomembno, da si umirjen in imaš tehniko pod nadzorom. Umirim pa se po navadi z motivacijsko glasbo in vzpodbudnimi besedami trenerja. Ravno polje. MAREC 2016 15 Folklorna dejavnost v vrtcu Kidričevo Folklora s svojimi dejavnostmi, kot sta ples in ljudsko petje, ohranja slovensko ljudsko izročilo. Tako se naši otroci že v predšolskem obdobju seznanjajo s pomenom ohranjanja ljudskega izročila. Folklora s svojimi dejavnostmi, kot sta ples in ljudsko petje, ohranja slovensko ljudsko izročilo. Tako se naši otroci že v predšolskem obdobju seznanjajo s pomenom ohranjanja ljudskega izročila. Osvajajo osnovne prvine ljudskih rajal-nih in gibalnih iger, spoznavajo otroška glasbila in zvočila, razvijajo ritmični in glasbeni posluh, spoznavajo oblačilni videz otrok v preteklosti ter različne šege in navade. Ob učenju osnovnih plesnih korakov (hoja po krogu, vrtenica, ples v paru) otroci prav tako spoznavajo ljudske izštevanke in prepevajo ljudske pesmi. V preteklem šolskem letu je naš vrtec sodeloval v vseslovenskem projektu »Radi delamo dobro«, ki se je odvijal pod okriljem Mercatorja. V izbranih trgovinah po Sloveniji so kupci ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim so lahko oddali svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. Žetoni so se oddajali v posebne glasovalne skrinjice, ki so bile nameščene v Mercatorjevi prodajalni. Ob zaključku glasovanja, ki je trajalo mesec dni, je društvo, ki je prejelo največ glasov kupcev, prejelo Mercatorjevo donacijo, sredstva pa namenilo za izvedbo konkretnega projekta, s katerim seje potegovalo za donacijo. V našem kraju so v omenjenem projektu sodelovali Društvo upokojencev, PGD Talum in OŠ Kidričevo - PE vrtec Kidričevo. Z zbiranjem žetonov v prodajalni Mercator v lokalni skupnosti je naš vrtec prejel prvo mesto in si tako prislužil glavno denarno nagrado. Le-ta nam je pripomogla pri izdelavi novih folklornih oblačil, ki so nastala pod prsti spretne šivilje. Otroci so v prazničnem decembru z velikim navdušenjem zaplesali prijateljem v vrtcu in se tako ponosno predstavili v čudovitih novih plesnih kostumih. Zahvaljujemo se vsem staršem, občanom, otrokom, ki so podarili žeton folklorni skupini vrtca Kidričevo in s tem pripomogli k uresničitvi želje po novih oblačilih. Mali folklomiki in vodja otroške folklorne skupine Petra lljaž Ripak ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT V torek, 16. 2. 2016, je na OŠ Kidričevo potekal otroški parlament. Udeležili so se ga učenci od 4. do 9. razreda. Tema letošnjega parlamenta je bila RASTI MLADOSTNIŠTVA. Na začetku sta nam učenki 9. razreda predstavili, kaj je otroški parlament, kdo lahko sodeluje in kako deluje. Tema je bila učencem pisana na kožo, saj smo bili priča zanimivim, kvalitetnim in poučnim predstavitvam. Na koncu so razglasili zmagovalce. Na občinskem parlamentu so nas zastopali predstavniki 8. b-razreda. Larisa Lampret, Blažka Škafar, Adrijana Zelenjak (novinarski krožek) 16 Kulturni teden v vrtcu Kidričevo Ravno polje. MAREC 2016 790 Kot uvod v kulturni teden smo najprej obiskali knjižnico OŠ Kidričevo, kjer nas je z velikim zadovoljstvom sprejela knjižničarka Jasna Medved. Kultura je vse okoli nas. Opazna je v utrinkih našega vsakdana v vrtcu. Zaznamo jo preko besede, plesa, pesmi, slikanja, ustvarjanja. Zato smo se v vrtcu odločili, da kulturni praznik zabeležimo nekoliko drugače, da za trenutek popeljemo otroke v svet likovne, glasbene, plesne, jezikovne, pravljične umetnosti. V našem vrtcu smo poskrbeli za nekoliko drugačen, nevsakdanji utrip. Vsakodnevne dogodke smo beležili s slikami na platnih v večnamenskem prostoru vrtca. Kot uvod v kulturni teden smo najprej obiskali knjižnico OŠ Kidričevo, kjer nas je z velikim zadovoljstvom sprejela knjižničarka Jasna Medved. Seznanila nas je z delom in redom v knjižnici in nam prebrala pravljico. V knjižnici smo si knjige lahko tudi sposodili in obljubili smo, da se kmalu spet vidimo. V torek smo v vrtec povabili go. Sonjo Pišek in preživeli z njo pravljično dopoldne. S svojo domišljijo in prijaznostjo nam je pokazala, kakšna je čarobna moč pravljic. Čudeži, ki jim otrok prisluhne v pravljici, so zanj v tistem trenutku resnični. Vanje se otrok vživi in o njih razmišlja. V sredo so otroci likovno ustvarjali portret dr. Franceta Prešerna. Vzgojiteljici sva uprizorili dr. Franceta Prešerna in Julijo, ki sta prišla obiskat otroke v vsako igralnico. Otroci so bili presenečeni. Pogoščeni so bili s figami, po katerih poznajo našega slovenskega pesnika. V četrtek so otroci skupaj z vzgojiteljicama v čast knjižni umetnosti pobrskali po seznamu svojih priljubljenih knjig, zgodbic, pravljic v svojih knjižnih kotičkih po igralnicah in s tem spomnili, da se tudi otroška domišljija na svoj način zaveda kulture in umetnosti. Kulturni teden smo zaključili v petek, ko smo imeli glasbeno-plesni dopoldan. V vrtec smo povabili veteransko folklorno skupino Vinko Korže iz Cirkovc. Predstavili so nam splet ljudskih plesov. Pozornost otrok so pritegnila tudi njihova oblačila. Skupaj z našimi folkloristi vrtca Kidričevo pod vodstvom mentorice Petre lljaž Ripak so nam popestrili zaključek kulturnega tedna. Vsi skupaj smo zelo uživali v njihovem nastopu in na koncu smo se pridružili plesu in petju ob harmoniki. Otroci so bili zelo navdušeni in bi še kar poslušali, peli in plesali, a vse lepo se enkrat konča. Menim pa, da jim bo prijetno druženje še dolgo ostalo v spominu. Veseli smo, da imamo možnost spoznati lokalne ustvarjalce in prenašalce kulturne dediščine. Zavedamo se, da je to del narodne zavesti, ki jo želimo razvijati že pri najmlajših. Vzgojiteljica: Suzana Žnider PRVOŠOLCI IZ CIRKOVC V ŠOLI V NARAVI UČENCI 1. A IN 1. B RAZREDA SO POD VODSTVOM UČITELJIC PREŽIVELI ZANIMIVA DNEVA V DOMU ŠTRK V SPUHLJI. TAM SO SPOZNAVALI ZNANJA IN AKTIVNOSTI V RAZLIČNIH DELAVNICAH IN SE DRUŽILI V IGRI IN ZABAVI. ŠE POSEBEJ SO SE UČILI SAMOSTOJNOSTI, KAR JE TUDI POMEMBNA POPOTNICA V RAZVIJANJU VSESTRANSKE OSEBNOSTI. UČENCI SO V ŠOLI Z NAVDUŠENJEM PRIPOVEDOVALI O DOŽIVETJIH IN VTISIH Z DVODNEVNEGA DRUŽENJA. VKURENTOVI DELAVNICI SMO RISALI IN IZDELOVALI KURENTE. STRELJALI SMO S PRAVIM LOKOM V TARČE. Z VAROVANJEM SMO PLEZALI NA VISOKI PLEZALNI STENI. SPOZNAVALI SMO ŽIVLJENJE NETOPIRJEV. IGRALI SMO SE ZANIMIVO IGRO NETOPIR. V SOBAH SMO SE IGRALI RAZLIČNE IGRE. ZELO NAM JE BILA DOBRA HRANA, ŠE POSEBEJ MLEČNI ZDROB IN DOMAČE ŽITNE PLOŠČICE. ZANIMIV JE BIL OGLED POUČNIH RISANK IN PREDVAJANJE FOTO GRAFIJ, NA KATERIH SMO BILI Ml. PRED SPANJEM SMO SE SMEJALI, d r OBISKO VALI SMO SE MED SOBAMI. UČENCI IN Ui OŠ Cirkovce - zimski športni dan V četrtek, 11. 2. 2016, smo se četrto- in petošolci OŠ Cirkovce v okviru projekta Solarna smuči z avtobusom odpeljali na Mariborsko Pohorje smučat. Projekt se brezplačno izvaja v organizaciji Smučarske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica ter smučarskih centrov drugo leto. Pri pohorski vzpenjači smo si nekateri izposodili smučarsko opremo, drugi pa so imeli svojo. Ko so nas organizatorji pozdravili - vseh nas je bilo okrog 180 -smo se z gondolo odpeljali na Belvi. Na smučišču smo naredili nekaj ogrevalnih vaj, nato je sledilo testiranje. Razdelili so nas v štiri skupine. Najprej sem bila v malo slabši skupini, nato sem napredovala v drugo najboljšo skupino. Imeli smo super učiteljico Katjo. Začeli smo z utrjevanjem pluženja, a že kmalu smo odšli smučat na strmo progo. Sprva mi je šlo dobro, a sem proti koncu izgubila nadzor nad smučmi. Začela sem kričati. Hotela sem se ustaviti, a sem bila le še bolj hitra. Nekako mi je le na srečo uspelo zaviti. Ko sem se ozrla naokoli, sem videla še dva sošolca, ki se nista ustavila ravno tam, kjer je bilo dogovorjeno. Nato smo se vsi uspešno pripeljali do sedežnice, ki nas je odpeljala nazaj na vrh. Nekaj časa smo še smučali, sledila je malica in dve uri smučanja. Ob pol treh smo se z gondolo odpeljali nazaj v dolino, kjer smo vrnili izposojeno opremo. Organizatorji so vsakemu udeležencu smučarskega tečaja podarili darilo, lahko smo obdržali tudi majice. Sledilo je skupinsko fotografiranje, nakar smo se odpeljali domov. V okviru projekta smo osvajali osnove smučanja in varnost na smučišču. Želim si še več takih dni. Sanja Kmetec, 5. a mentorica: Polona Lešnik, prof. Božični koncert z bazarjem V mesecu decembru smo vsi praznično razpoloženi, poteka pa tudi veliko dogodkov in prireditev, katerih se lahko udeležimo in si tako popestrimo praznike. Tako kot vsako leto smo tudi letos na OŠ Kidričevo pripravili božični koncert z bazarjem. Koncert je otvoril otroški pevski zbor, ki se nam je predstavil s petimi otroškimi pesmicami. Nato so navdušili pevci solisti in instrumentalisti ter učenci mladinskega pevskega zbora. Koncert so s plesno točko popestrile tudi učenke izbirnega predmeta Glasbena dela. Vrhunec koncerta je bil, ko sta v dveh pesmih glasove združila oba pevska zbora. Tudi letos so obiskovalci koncerta bili navdušeni in vsi že komaj čakamo na naslednji koncert. Blažka Škafar in Adrijana Zelenjak, 8. a (Šolsko novinarstvo) Pridih Škotske V petek, 5.2.2016, sta nas obiskala Škota. Predstavila sta nam škotska oblačila in njihovo glasbo. Na instrumente (dude, boben) sta zaigrala nekaj tradicionalnih škotskih pesmi ter tudi nekaj zabavnih tujih in slovenskih uspešnic. Tako učenci kot učitelji smo bili navdušeni nad obiskom s Škotske in si želimo še več podobnih internacionalnih srečanj. Larisa Lampret, Blažka Škafar: Adrijana Zelenjak, 8. a (novinarski krožek) 18 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Zadnji delovni dan pred božično-novoletnimi počitnicami smo se učenci in učitelji OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc udeležili proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga v Sloveniji praznujemo 26. decembra. Tokrat so prireditev v večnamenskem prostoru pripravili učenci in učiteljice podružnične šole. Na začetku je pevski zbor zapel slovensko himno, nato pa smo se seznanili s pomenom tega praznika. V glavnem delu je potekal kviz Moja Slovenija. Rdeča in modra skupina sta se med seboj pomerili v poznavanju svoje domovine, znanih Slovencev slovenskega ljudskega izročila ... Učenci so dokazali odlično znanje v poznavanju domovine, a na koncu so bili za odtenek vseeno boljši predstavniki rdeče skupine. Program so učenci popestrili tudi s pevskimi in plesnimi točkami ter z igranjem na harmoniko. Na koncu je spregovorila še gospa ravnateljica Alenka Kutnjak, ki se je sodelujočim zahvalila za odličen program in izvirno idejo ter nam zaželela vesele praznike in vse lepo v letu 2016. Blažka Škafar Larisa Lampret in Adrijana Zelenjak. 8. a PROSLAVA OB PREŠERNOVEM DNEVU V petek, 5. 2. 2016, je v večnamenskem prostoru OŠ Kidričevo, potekala proslava ob Prešernovem dnevu. Kot se spodobi, se je proslava začela s slovensko himno v izvedbi MPZ Talum in z govorom Bogdana Potočnika, podžupana Občine Kidričevo. Kulturni program je bil zelo bogat in pester. Učenci OŠ Kidričevo so uprizorili intervju s Francetom Prešernom ter se predstavili z recitacijami Prešernovih pesmi, epigrami, hudomušnim razmišljanjem o Prešernu, lastnimi pesmimi ter z igranjem na violino, klavir in flavto. Učenci podružnične šole Lovrenc so program popestrili s plesno točko. Na prireditvi so sodelovali še učenci OŠ Cirkovce in recitatorka DPD Svoboda Kidričevo. Podeljena so bila tudi priznanja. Nagrajene so bile ljudske pevke Žanjice za 40 let delovanja in ljudski pevci Fantje treh vasi za 50 let delovanja. Blažka Škafar, Larisa Lampret, Adrijana Zelenjak, 8. a (novinski krožek) Ravno polje. MAREC 2016 19 ČE BI BIL METULJ ... Če bi bil metulj, bi se pobral in odletel daleč od težav. Hitro bi letel in medtem si pel. Bil bi prevesel. In naenkrat bi pristal. Ostale metulje še spoznal. To dežela metuljev bi bila, kjer bi rasla lepa rožica. Ta rožica je sveta. V njej odkriti marsikaj se da. Tam se skriva pol sveta, z rožami obdanega. Rože z barvami in vzorci, najlepše rože tam so vse. Prav posebna je metuljka, ki lepo poboža te. Tam bi se lahko napasel, v velikanskega metulja zrasel. Ker tam je poseben cvetni prah, ki metulju vzame dah. Ko ponoči, pozno ponoči bi domov odšel, bi tam le še sanjal o tem, kako majhen metuljček sem. Gaj Bregant 6. b Če bil bi metulj, letel bi iz cveta na cvet in morda preletel kar cel planet. Obiskal bi mesta, kamor ne vodi nobena cesta, pogledal skozi okna, ki so drugim nedostopna. Spoznal bi posebne ljudi, ki si jih vsak drug želi. Med sabo se bi družili in na koncu morda na kavico odšli. Tu se mi potovanje še ne konča, saj metulj kratko življenje ima, zato dobro izkoristil bi ga, da še enkrat bi odletel do konca sveta. Tilen Eberhart, 7. b Če bi bil metulj, bi bil velik kot kragulj. Bil bi pisan kakor slika, ki na steni se svetlika. Na cvetlicah bi se pasel, se s čebelicami igral. Ko prišla bi črna tema, jaz odšel bi pa pa ... Jan Svenšek. 6. b Če bi bil metulj, bi pisal pesmi ter poletel daleč vstran, kamor bi me nesla krila. V šolo ne bi hodil, ker bi večer po hiši blodil. V sanjah bi živel, ker bi kar tako brezskrbno letel. Lepo metuljčico bi zagledal, in se je čez cel večer nagledal. Osvajal bi jo čez noč, da bi bilo zjutraj kot nekoč. To življenje moje bi bilo - kot metulj, vse bi bilo zelo kul. Rok Metličar Fric, 7. b Iz gosenice nastane metulj, ki je zlat kot dragulj. Roza, rumeni, rdeči, rjavi, vsi prehranjujejo se na travi. »Jungelski« metulji so lastovičar, sovka, modrin, vsi imajo dober spomin. V dveh tednih je konec njihovega življenja in potrpljenja. Jaz bi bila lep metulj in imela bi narisan dragulj. Imela bi modra krila in bi dišala kot mila. Nia Krajnc. 6. b LJUBEZENSKI SONET Ko prideš v tista nora leta, nič popolno se ne zdi in tvoj svet je poln pasti. Ta nora leta so zakleta! Padec za padcem življenja, v srcu nemir. Kje bo sreče moje vir? Kdaj se rešil bom trpljenja? Ko pogledam te v oči, prebudi me ta občutek, da živim le za trenutek kot utrinek v temni noči. Kako brez ljubezni najstnik biti in ljubezni se naužiti?! Le a Lobenwein, 9. b LJUBEZEN Ljubezen je lepa, ljubezen je sveta, z ljubeznijo se živi, moja ljubezen si ti. Kadar te ni moja ljubezen hrepeni, z ljubeznijo se vsak rodi, ljubezen nikoli ne spi, moja ljubezen si ti. Niko Vuletič Majcen, 9. a LUNA, LEPŠA KOT MESEC Luna, odsev tvoj na gladini zaslepil me je. Ljubezni struna igra melodijo črnih oči nocoj. Oh, luna, ves sem tvoj! Lepša od sonca, lepoti ni konca. Lepša od zarje. Lepša kot mesec. Oh, luna! Osvetljuješ mi pot. Andreja Pevec Podgornik. 9 . a LJUBEZEN Ljubezni sreča si ti - duša nebodeča. Si roža najdišeča. In ko odideš mi izpred oči, se mi vse zatemni. Rad bi te ustavil Za minuto ali celo dve, da bi povedal ti, da v srcu mojem si samo ti. Tomaž Grajfoner, 9 . a ČOKOLADNA LJUBEZEN Ob tvojih pogledih se ustnice topijo kakor topla, slastna in rjava vroča Čokolada. Tvoje ustnice, mehke kakor čokolada, okusne kakor med in -sladke kakor marmelada. Tvoje oči, rjave kakor čokolada, željne lepega pogleda kakor čebele meda. Tvoj pramen rjavega lasu pade pred oči in s tem odideš tudi TI! Alja Soršak, 9 . a ŠOLA V NEDELJO Šola se v nedeljo zbudi in se k maši napoti. Potem gre s prijateljicami na kavo, nato priredi zabavo. Odpravi se tudi na izlet ali sprehod, se veseli, da v šoli ni otrok. Eva Žunkovič, 6. b 20 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. Mentorice: Jasna Medved. Lidija Horvat, Sonja Lenarčič UP Ko vse se zdi le bolečina, na srcu rane pregloboke, ozn okoli sebe se, nekje nekdo ti dal bo roke. Ne oziraj se na včeraj, gradi svoj prihodnji svet, da bo srečen v svoji zgodbi, od ljubezni ves prevzet. Če pa kdaj se ti zalomi, vedi le, kot roža si, ki venomer naprej cveti. Lea Lobenwein, 9. b KAJ DELAJO ŽIVALI V morju ribe se lovijo, na nebu ptice letijo. Jaz pa sedim, pišem in se veselim. Pes mačko lovi, ta se mu le smeji. Ko pa pride noč, živali dobijo moč. Sove lovijo, ničesar ne dobijo. Jaz pa rimo napišem, risbo narišem, grem sladko spat in pesem končat. Lili Li Dobnik. 7. a to ŠOLA V NEDELJO Šola v nedeljo spi in prav nihče je ne zbudi. Čez dan polenari ter se na ponedeljek pripravi Zjutraj televizijo pogleda, spije čaj, poln meda. Še kosilo si pripravi, prej pa še nakupe opravi. Za kosilo pa ima to, na kar se spozna. Knjige, če se kdo sprašuje. Njih tudi pozajtrkuje. Potem k mami se odpravi in jo vsako nedeljo gnjavi. Oče ji je žal umrl, a ta spomin je že zamrl. Doma kužka še nahrani in perilo pospravi. Večerjo si pripravi in se spat odpravi. Lovro Valenko, 6. b TOPLOTA Toplota ni pomota, brez nje nastane samota. Toploto potrebuje hiša in tudi moja psička Miša. Brez toplote življenje ne bi bilo krasno, ampak siromašno. TinaAubelj, 6. a DAN Dan je prelep, dan je snežen. Dan je poln prelepih čudes, skupaj skočimo v nov dan. Si V prelepem dnevu dobiš zabavo, v sneženem pa čaj in limonado. A dan je lep, če veš, da je z ljubeznijo prežet. Lara Mlakar, 6. a KNJIGA Knjiga te pelje v čudni svet, kjer se izgubiš, v domišljiji. Imamo knjige z nasveti, ljubezenske knjige in življenjske knjige, ki ti pokažejo svet. Preberi knjigo, ki ti pokaže, kaj želiš in kakšne ovire te čakajo. Nika Bauman, 7. a POČITNICE Komaj spet čakam, da v počitnice zajaham! Rada imam majske, saj so prijetne, a še raje imam poletne! Takrat na morje odhitim in se v globino morja spustim. Se hladnemu vetru prepustim. To je res uživanje pravo. Ko skočiš v vodo, te osveži tako, da te kar prenovi. Ni pa nujno, da greš samo na morjč lahko zaviješ še v gore. Tam lepa je narava, super zrak, za tvoje zdravje je to pravi korak! Počitnice potrebujemo prav vsi! Zato hitro opravite z vsem delom in Še vi skočite tja, kjer se uživa, kar se da! Sonja Topolovec. 7. a LIST Listi v zvezku so drugačni od tistih v mestu. Listi v zvezku vedo vse, kar ti o predmetu pove le učiteljica. Ti so prijatelji pravi kot jaz, ti in babi. Listi na mizah so skrivnostni listi, povedo ti tvoje misli. List bo pesmico imel za spomin in zato ni nikakršen barabin. Kaja Muršec. 6. a STVARI V ŽIVLJENJU Življenje je ena smešna stvar, a žal mu dandanes vlada denar. Smeha si v življenju vsak želi, a prav vsak človek ga veliko ne dobi. Ljubezen je ponavadi najlepši občutek, a včasih je tudi grozote trenutek. Za nekatere je ljubezen trpljenje, pa saj ima vsak človek svoje mnenje. Nebo je modro, sneg je bel, ne oziraj se na druge, bodi vesel. TiborKnaus, 7. a PREVCU! V zboru smo vsi, danes skoke se vrti! Že Domen nas navduši, ko med deset najboljših se priključi. Rumena majica na vrhu še ostane, nam pa dih zastane. V skoku naš je Peter, da le ne bo nagajal veter. Že zmaga je v ravnini, Freund pa obstane v tišini. Prevc zelo se veseli, z njim Slovenija nori! Pravi orel Peter je, sam se premagati zmore le. Za nagrado orla dobi, ker najboljše pač leti. Slovenci pa prav ponosni smo vsi. Lea Lobenwein, 9. b STVARI V ŽIVLJENJU Življenje je ena smešna stvar, a žal mu dandanes vlada denar. Smeha si v življenju vsak želi, a prav vsak človek ga veliko ne dobi. Ljubezen je ponavadi najlepši občutek, a včasih je tudi grozote trenutek. Za nekatere je ljubezen trpljenje, pa saj ima vsak človek svoje mnenje. Nebo je modro, sneg je bel, ne oziraj se na druge, bodi vesel. Tibor Knaus, 7. a -4 21 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.sr. SEDEM PALČKOV IN SEDEM KOZLIČKOV Pred davnimi časi, za devetimi gorami so živeli kozlički. Imena so imela takšna: Lizika ima rada lizike, Solatko obožuje solato, Bonbonček, ko zagleda bonbon, se mu začnejo cediti sline, Keksek ima rad kekse, Marmeladek obožuje marmelado, Kruhek neprestano je samo kruh in še vse, kar vidi. Nato pa je kruhek nekega dne rekel: «No, moji bratci in sestrica, kaj pa če bi danes odšli malo na sprehod v gozd? Saj ne vemo, kaj bi počeli v tej hiški.« Vsi so se strinjali. Ampak preden so odšli, je vsak v košaro dal svojo najljubšo hrano za na pot. Ko so prišli do gozda, je Marmeladek rekel: «Kozlički, ali ste prepričani, da bi šli v ta gozd, ker je nekam temačen?« Marmeladek je bil najmlajši in gaje bilo zelo strah. Nato pa je Solatko rekel: «Ah, Marmeladek, nič se ne boj, vse bo v redu.« Nato so vstopili v ta temačen gozd. Ko so nekaj časa hodili, so zaslišali nekakšne zvoke. Nekdo se je pogovarjal. Nato pa je Marmeladek rekel: »Sem vam rekel, da ne bi šli v gozd!« Lizika mu je odvrnila: »Marmeladek, zdaj ni časa za to, pridi sem in bodi tiho.« Nato se zasliši: »En, dva, tri!« Pred kozlički so stali palčki. Nato je palček rekel: »Dober dan, mi smo palčki in prosim, če nam dovolite, da se predstavimo. No, bom začel kar jaz. Moje ime je Svetko. To pa zato, ker zelo rad prižigam luči.« Spregovoril je drugi palček: »No, jazzz ssemm Viinnko. Ttto pa zzaato, kker takko rrad pijemm vinnno.« Nato se je predstavil tretji palček: »Jaz pa sem Dolgouh. To pa zaradi tega, ker imam tako dolga ušesa. Naj se pohvalim: imam največja ušesa med palčki. Nato se je predstavil četrti palček: »Jaz pa sem Nimalas. Moje ime je takšno zato, ker na glavi nimam niti enega laska.« Predstavil se je še peti palček: »No, jaz pa sem klobuček. Moje ime je takšno zaradi tega, ker ne dam tega klobuka nikoli z glave. Vam povem zakaj? No, zato, ker ko sem bil majhen, mi je moj brat Dolgouh zalepil klobuk na glavo.« Nato se je predstavil še en palček: »Dober dan! Aačih, moje ime je Smrkolin. Zato ker :ačih, joj, se opravičujem. No, moje ime pa je takšno zato, ker neprestano smrkam mmm.« Nato se je še predstavil zadnji palček: »Moje ime je Pretepač. Zato ker rad tepem. ali naj koga udarim?« Lizika je rekla: »Ne, ni potrebno. Ampak nas vseeno veseli, da smo se spoznali.« Dolgouh jim je odvrnil:« A vi se nam ne boste predstavili?« Nato so se predstavili še kozlički. Nekaj časa so se samo spogledovali, nato pa je Bonbonček spregovoril: »Palčki, ali bi odšli z nami po gozdu?«Vsi so se strinjali. Nato pred seboj zagledajo stati velikega volka. Vsi so se zelo prestrašili. Nato pa je Kruhek vprašal: »Kdo si ti, velika zver?!« Volk mu odvrne: «Velika zver? Ali želiš, da te požrem? Ampak da ne boš mislil, da sem tukaj sam, ha ha, zraven mene so še moji trije pomočniki.««Kaj bi pa rad, ti kosmata mrcina? Pusti nas pri miru, če ne, te bom pretepel!« je rekel Pretepač. Volkovi so jih potem še bolj jezili, ampak Pretepač se je razjezil in jih pretepel. Volkove je vse tako močno bolelo, da sploh niso mogli vstati s tal. Nato so palčki in kozlički odšli dalje. Smo nekaj metrov so še hodili in gozd se je že končal. Zraven gozda je stala nekakšna nenavadna hiša. Bila je okrogla in zelo pisana, na sebi je imela vse mogoče barve. Malo rdeče, nato modro, rumeno. zeleno in vijolično. Imela je štiri okna in temno rdeča vrata. Nato je Klobuček potrkal na vrata. Nekaj časa so čakali, če bo kdo prišel odpret, ampak nobenega ni bilo od nikoder. Nato je Klobuček potrkal še enkrat. Nobeden ni prišel. Palčki so mislili, da nihče ne živi tukaj, zato so vstopili v hišo. Odločili so se, da bodo prespali. Nekaj časa so se samo sprehajali po hiši, nato so zagledali petnajst postelj. Dve postelji sta bili malo večji, ostalih trinajst pa malo manjših. Ko so se odločili, na kateri postelji bodo spali, so se odpravili spat. Nato je Solatko vprašal: »Ali slišite to?« Nekaj časa so poslušali, nato pa slišali petje. Kar naenkrat so tudi zagledali senco človeka. Keksek je prižgal luč. Zagledali so punco z lepimi dolgimi lasmi. Ko jih je tudi ta zagledala, je začela kričati in ker je začela kričati punca, so začeli kričati tudi palčki in kozlički. Nato so vsi utihnili. Nekaj časa so se samo gledali, nato je Smrkolin vprašal: »Kdo si pa, aačih, ti?« «Jaz sem Sneguljčica Meruljčica,« je rekla punca. »Kdo ste pa vi?« In spet so se morali predstaviti. Nato je Nimalas vprašal: »Sneguljčica Meruljčica, ali bi mi lahko tukaj spali?« Odvrnila mu je: »Kako dolgo pa mislite ostati tukaj?««Ja, kakšni dve, tri leta.« Nato jim je Sneguljčica Meruljčica rekla: «Lahko, ampak samo pod enim pogojem.« Vsi so v en glas vprašali: »Pod kakšnim pogojem?« Rekla je: »Poglejte, vi mi morate vsak dan nabrati rože, kostanje in gobe, jaz pa vam bom vsak dan iz tega skuhala kosilo.« Vsi so se strinjali. Nato je naslednje dni in leta bilo vsak dan tako, kot so se zmenili. Oni so Sneguljčici Meruljčici nabirali rože, kostanje in gobe, ona pa je za vse skuhala kosilo. In tako so živeli srečno do konca svojih dni in ne samo to, še dobri prijatelji so postali. In tudi Lizika je bila zelo srečna, ker ni bila več sama med vsemi fanti. Te/a Palčar, 6. b 22 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.sr. HAIKUJI O JUTRU Najlepši v dnevu je čas, ko jutro pride na piano, takrat ptički pojejo na ves glas. Nick Dajčman. 7. a Zjutraj žvrgolenje slišim, zunaj sonce vidim in nate pomislim! Dora Cicmanovič Zimet, 7. a Dobro jutro je kot nov začetek. Vse na novo se začne, biti nor včasih dobro je. Tilen Orozel. 7. a Začetek jutra ... pa smo že pri koncu jutra. Oh, ta šola! Sonce jutranje zbudi te v najlepših sanjah tvojih. Kaja Muršec. 6. a Sonce gre preko obzorja kot jutranja zarja na nebu, z njim se otrok prebuja. Sanja Krajnc, 6. a Jutro mi diši, a vstati se mi ne da, ker sem lena. Jutro je lepo, sonce vzhaja za hribom, a jaz dolgo spim. Sonja Topolovec, 7. a Zjutraj sem našla najlepšo pot na goro ob žgolenju ptic. Nela Nahberger, 6. a URŠKE DANAŠNJEGA DNE Dandanes so vse Urške drugačne, različne, a po drugi strani podobne in slične. Nekoč polno istih Uršk je bilo, a danes to več ni tako. Urške bile so urejene in uglajene. Na ples so rade šle in mladeniče zavajale. Danes Urške posedajo naokoli, godrnjajo, cepetajo, a se nikoli ne vdajo. Želijo si pozornost kot vsak. Nekatere so marljive in to ve vsak. A nekatere so lene, pogosto doma, vsaka rada svoj mir ima. A Uršika zala, če kdaj si sama doma, pazi, da ne stakneš povodnega moža. Lana Kozjak, 8. a FILIP IN VRAŽJI ZMAJ ZAČARANA POT Nekoč za sedmimi gorami in vodami je živel deček po imenu Filip. Živel je s svojo mamo v puščavi. Tam je bilo majhno mesto. Pri tem mestu je bila votlina in v njej je živel strašen zmaj. Imel je velike kremplje in velike oči. Filipov oče je bil kralj, ki je imel velik grad. Nekega dne se je Filip odpravil k očetu na obisk. Medtem ko je hodil, je videl siromaka. Ta je vprašal Filipa, če mu da kos kruha. Dal mu je dva hlebca kruha. Siromak je bil tako vesel, da je Filipu dal čarobno palico. Filip se je zahvalil in odšel naprej po poti, ki vodi v grad. Ko je bil na pol poti, je videl majhno ovco, ki jo je napadal volk. Filip je v volka vrgel veliko palico in ovca je bila rešena. Vendar to ni bila navadna ovca, to je bila govoreča ovca. V zahvalo je Filipu podarila čarobni prstan, ki ga je našla na tleh. Filip se je zahvalil in odšel h gradu. Končno je prišel k očetu, ki se ga je razveselil. Začel je pripovedovati o poti in o tem, kar je dobil. Oče ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Povedal mu je, da se bo zmaj v votlini prebudil. Filipa je začelo skrbeti in je vprašal očeta, če lahko kako premaga zmaja. Ta je povedal, da mora k svetemu drevesu, in mu izročil zemljevid. Filip se je takoj odpravil na pot. Vzel si je čevlje, vrv in očetovo čarobno krono. Na poti k drevesu je videl volka, ki ga je hotel požreti. Filip je vzel svojo vrv in jo zalučal v volka. Z vrvjo ga je ujel in ga močno potegnil k sebi. Vprašal ga je, če bo šel z njim k svetemu drevesu, in volk je šel. Med potjo je Filipu povedal, da v tej luknji živi grozna kača. Po tihem, da ju; nobeden ni slišal, sta se splazila mimo jame. Ko sta prišla mimo, je ven pogledala kača. Ta jima je povedala, da ni tako strašna. Volk in Filip sta vprašala kačo, če gre z njima k svetemu drevesu. Ko so tako hodili, se je stemnilo. Filip je predlagal, da prenočijo. Volk in kača sta se strinjala, da tukaj prenočijo. Ko so se zbudili, je Filip v grmovju našel pismo. V njem je pisalo, da mesto napada velik zmaj iz votline. Filip, kača in volk so odšli naprej. Končno so prišli do svetega drevesa. Filip je izgovoril besedo, ki je pisala na zemljevidu, in drevo se je odprlo. Filip je vzel vso opremo, ki jo je našel v drevesu. Tako so odšli v votlino do zmaja, Filip je uporabil prstan, čarobno palico in opremo, ki jo je našel v drevesu. Z njo so zmaja premagali. Pomagale so mu tudi živali in vsi so živeli srečno do konca dni. Nekoč, pred davnimi časi, so v siromašni hiši živeli trije bratje. Živeli so s svojimi starši. Bratje so si močno želeli princeso za ženo, da bi postali princi in imeli čudovite otroke. Najstarejši brat je šel prvi. Hodil je zelo dolgo, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Ampak najstarejši brat ga ni poslušal in je šel po svoje. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do zmajeve jame. Tam so bili zakladi, rubini, ogrlice in krone. Takoj se je vrgel med zaklad, a potem je prišel zmaj, ki ga je vprašal, kaj dela v njegovi jami. Najstarejši brat pa mu je odvrnil, da je to njegova jama in da je to njegov zaklad. Zmaj se je razjezil in ga s svojim pogledom spremenil v kip. Naslednji dan je šel na pot srednji brat. Hodil je zelo dolgo, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Ampak tudi srednji brat ga ni poslušal in je šel po svoje. Hodil je, dokler ni prišel do svetlečega gozda. Tam so živele vile, ki so letale naokrog in se igrale ter pele. Srednji brat jih je vprašal, če vedo, kje lahko najde princeso, da bi se poročil z njo in postal princ. Vile so se začele tako smejati, da se je slišalo po vsem gozdu. Srednji brat seje tako zelo razjezil, da je eno izmed njih udaril, tako da je padla v jezero in potonila. Takrat so se vile tako razjezile, da so srednjega brata spremenile v žabo. Tretji dan je šel najmlajši brat. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Najmlajši brat ga je poslušal in mu v zahvalo dal hlebec kruha, ki ga je imel s seboj. Tako je najmlajši brat našel pravo pot. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do čarobnih dreves. Drevesa so mu rekla, da ga bodo spustila mimo, če bo našel čarobni meč iz zmajeve jame in čarobno palico iz svetlečega gozda. Najmlajši brat je najprej šel do zmajeve jame. Ko je vstopil v zmajevo jamo, je videl svojega okamnelega brata. Takrat se je prikazal zmaj, ki ga je vprašal, kaj dela v njegovi jami. Najmlajši brat mu je rekel, da mu je žal, ker ga je zmotil, in da hoče samo čarobni meč. Zmaj je takoj vedel, da je ta fantiček zelo prijazen, zato mu je predal meč in ga živega pustil iz jame. Tako se je najmlajši brat napotil proti začaranemu gozdu. Ko je prišel v začarani gozd, je vprašal vile, kje lahko najde čarobno palico. Vile so se začele norčevati iz njega. A najmlajši brat jih ni poslušal. Ko je našel palico, je šel iz gozda. Zdaj je šel najmlajši brat do čarobnih dreves in jim predal čarobni meč in čarobno palico. Takrat so ga drevesa spustila naprej. Tam je spala princesa. Najmlajši brat se je takoj zaljubil v princeso in jo poljubil. Princesa se mu je zahvalila, da jo je zbudil iz spanja, zato ga je vzela za moža. Tako je najmlajši brat postal princ, dobil sedem prečudovitih otrok in tudi pol kraljestva. A nekega dne je najmlajši brat vprašal zmaja in vile, če lahko spremenijo njegova brata nazaj v človeka. Zmaj in vile so jima oprostili in ju spremenili nazaj v človeka. Tako sta najstarejša brata ugotovila, da je dobrota boljša od nesramnosti. In tako so vsi srečno živeli do konca svojih dni. Jaka Kopušar, 5. c Lovrenc na Dr. polju ZLATI PRSTAN Nekoč pred davnimi časi sta živela mama in sin. Bila sta zelo revna. Nekega dne je mama hudo zbolela. Sin ni vedel, kaj bi naredil, zato je odšel v gozd poiskat pomoč. Med potjo je na tleh zagledal prstan. Ta prstan je bil zlat, a sin ni vedel, da ima čarobno moč. Ko se je odpravljal domov, je mimo prijahala princesa. Bila je prelepa in sin se je takoj zaljubil vanjo. Nato je nadaljeval pot. Hodil je in hodil ter pred seboj zagledal ogromen grad. Ko je hotel vstopiti, so mu stražarji prekrižali pot. Prišla je princesa, ki jo je srečal v gozdu, in ukazala stražarjem, da ga spustijo noter. Sin je vstopil. Hodil je po dolgem hodniku, dokler ni prišel do kraljeve sobe. Potrkal je na vrata in vrata so se počasi odprla. Kralj ga je povabil, da naj vstopi. Vprašal ga je, kaj ga je prineslo k njim. Sin mu je odgovoril, da mu je mama hudo zbolela in da bi ga rad prosil za pomoč. Kralj mu je pomoč obljubil, a sin ni vedel, kako bi se mu zahvalil. Spomnil se je najdenega prstana in mu ga želel podariti. Ko je kralj zagledal prstan, so se mu zaiskrile oči. Prepoznal je svoj izgubljeni čarobni prstan. Izgubil ga je, ko je jahal skozi gozd. Sinu je rekel: "Če imaš ta prstan, ne rabiš pomoči. Ta prstan ima posebno moč in z njim si lahko pričaraš vse, kar si želiš." Sin je bil presrečen. Pričaral si bo hrano, drva, grad ... In kar je najpomembnejše, zdravilo za svojo mamo. Nato se mu je porodila dobra ideja. Kralju je ponudil kupčijo. Če mu da za ženo svojo hčer, mu bo vrnil čarobni prstan. Kralj je bil takoj za to, če bo le v poroko privolila tudi njegova hči. Sin je šel k princesi in jo zaprosil za roko. Princesa je takoj privolila. Sin je bil presrečen in je odhitel z veselo novico k svoji mami. Ta je ozdravela in bila presrečna na sinovi poroki. Mladoporočenca sta si zgradila grad, v katerem se jima je rodilo sedem otrok, pet sinov in dve hčerki. Skupaj so srečno živeli do konca svojih dni. Eva Hentak, 5. c Lovrenc na Dr. polju Vid Kidrič, 5. c Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič Več prispevkov učencev je objavljenih na www. mojaobcina. si. 23 Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo navade. Izbrali smo si ime Vetrovniki, ker člani prihajamo z vseh vetrov. Trenutno naše društvo šteje 30 članov. Predvsem smo iz Kidričevega in okolice, nekateri smo delavci, drugi študentje, dijaki, osnovnošolci in predšolski otroci. Naše poslanstvo se prvenstveno kaže v preganjanju zime in slabega ter v priklicu Fašenk v Cirkovcah Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo je bilo na pobudo nekaterih sedanjih članov ustanovljeno leta 2012 z namenom, da se ohranjajo stari običaji in navade. Izbrali smo si ime Vetrovniki, ker člani prihajamo z vseh vetrov. Trenutno naše društvo šteje 30 članov. Predvsem smo iz Kidričevega in okolice, nekateri smo delavci, drugi študentje, dijaki, osnovnošolci in predšolski otroci. Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo je bilo na pobudo nekaterih sedanjih članov ustanovljeno leta 2012 z namenom, da se ohranjajo stari običaji in pomladi in prinašanju vsega dobrega. Vsako leto se trudimo, da to ponesemo po naši občini, izven nje in tudi v tujini. Naša prizadevanja je potrebno razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne medčloveške odnose, ki so v teh časih zelo pomembni. To poslanstvo opravljamo v času pustovanja, ki se vedno prične po svečnici, to je 2. februarja. Zadnji dan pustovanja, pustni torek, pa je vsako leto na drug datum, ker se čas pustovanja določa po luninem koledarju. A to še ne pomeni, da nismo aktivni izven pustnega časa. Predlansko poletje smo bili na izletu v Banji Luki (BiH), lansko poletje pa v Bihaču (BiH). Ogledali smo si njihove lokalne znamenitosti in se udeležili raftinga na Uni. Novembra smo s svojim nastopom predstavili najbolj znano masko na Slovenskem na seminarju Podeželske mladine Evrope v Ravnah na Koroškem. Sodelovalo je 13 evropskih etnografskih skupin. Decembra za miklavževo smo se udeležili povorke pri našem pobratenem društvu Perchten Leutschah v kraju Leutschah v Avstriji. Letošnji »fašenk« smo začeli s tradicionalnim skokom z 2. na 3. februar. Po polnoči smo si nadeli kuren-tovo opravo in »zružli« po Kidričevem ter s tem nakazali začetek našega poslanstva. Med samim pustovanjem smo bili aktivni vsak dan. Obiskali smo vasi in podjetja v naši občini ter izven nje. Razveselili smo tudi otroke v OŠ Lovrenc, OŠ Kidričevo in v Vrtcu Kidričevo. Udeležili smo se po-vork v Dupleku in Cirkovcah. Zahvaljujemo se vsem podjetjem, šolam, vrtcem in posameznikom za sprejem ter donacije. Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo Pust je čas, ki ga otroci težko pričakujejo. Tudi letos je bilo tako. Prav veselo pa postane šele, ko začnemo pripravljati skupinske maske na šoli. V okviru tehniškega dneva jih že vrsto let izdelujemo sami. V njih smo se predstavili na Cirkovškem fašenku. Otroci pa se po svojih željah namaskirajo zadnji delovni dan pred pustom in takrat je tudi v šoli zelo zabavno. Najstarejši vrtčevski otroci so se našemili v dimnikarje, učenci 1. razreda pa v vihrajoče meduze. Drugošolci so postali zvezde in kometi, tretješolci pa slastna jajca na oko. Četrtošolci so si izdelali prekrasne kostume za sove. petošolci so se samo za ta dan spremenili v junake iz risanke Minioni. Učenci 6. razreda so se maski-rali v roparje in policaje, sedmošolci pa v veličasten jedilni pribor. Osmošolci so bili pisane barvice. Tudi naši učenci imajo radi znamenito slovensko masko, zato se jih je kar nekaj obleklo v kurente in hudičke. Devetošolci so mlajšim učencem pomagali pri izdelovanju mask. Vsako leto je pri delu nepogrešljiv tudi gospod hišnik. Na pustni torek je bilo na prireditvi v centru Cirkovc veliko gledalcev, ki so nas občudovali in nam zaploskali. S tem so nas poplačali za naš trud. Vsi smo bili tudi nagrajeni, za kar se še posebej zahvaljujemo Prosvetnemu društvu Cirkovce. Marija Jurtela Foto: Arhiv OŠ I U® (SsHBStfli] GEEHS) ^loii^^icoMaii^cscai^ 24 Pustni krofi iz pekarne Tri Vijolicah" v vrtcu Cirkovce Pustni čas - čas norčij in pustnih dobrot V skupini Vijolice smo se odločili, da bomo spekli pustne krofe. Otroci so najprej spoznali sestavine, kijih potrebujemo za peko krofov. Nato smo ročno zamesili testo za krofe. Ko je bilo testo zamešeno, je dobil vsak otrok svoj kos testa in oblikoval svoj krof. Krofi so počivali in lepo vzhajali. Pripravili smo fritezo z oljem, in ko je bilo olje dovolj vroče, smo pričeli s peko krofov. Dobili smo čudovite, slastne krofe z lepimi obročki. Po želji otrok smo jih napolnili z marmelado in posipali s sladkorjem. Slastne krofe smo jedli in jih ponudili tudi ostalim. Če želite tudi vi slastne domače krofe, v pekarno k Vijolicam pohitite, kjer jih dobite! Vzgojiteljici Jerica in Marjanca PUSTNO RAJANJE Pust je prastar praznik, ki ga poznajo mnoga ljudstva sveta. Je čas norčij, smeha, veselja in sladkanja s krofi. Na pustni torek smo se učitelji in učenci ob 11. uri zbrali v športni dvorani, kjer smo zaplesali v maskah. Našemili smo se v različne kostume: klovne, princese, hudičke, vojake, policiste, robote, miške ... Zelo pa smo se razveselili tudi obiska kurentov in pokačev. Larisa Lampret, Blažka Škafar Adrijana Zelenjak, 8. a (novinarski krožek) V soboto, 30. 1. 2016, sta v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev praznovala zlato poroko zlatoporočenca Ana in Frančišek Pernat iz Župečje vasi 14. Zlati ženin Frančišek Pernat se je rodil 20. 11. 1940 v Lovrencu na Dravskem polju, zlata nevesta Ana, rojena Bauman, pa 22. 5. 1939 v Župečji vasi. Poročila sta se 29. 1. 1966 v Lovrencu na Dravskem polju. Na ženini domačiji sta si ustvarila družino skupaj s tremi otroki, ki so se jima rodili v zakonu. Danes pa ju razveseljuje tudi pet vnukov. Ravno polje. MAREC 2016 25 Mesečne prireditve Zgodovinskega društva Kidričevo Zgodovinsko društvo Kidričevo že drugo sezono zapored prireja predavanja na teme iz domače in svetovne zgodovine. Kot prvo v tem letu je potekalo predavanje našega člana Viljema Podgorška, kije spregovoril o Braziliji. Sledilo je predavanje načelnika Muzeja Slovenske vojske, polkovnika Mirana Fišerja, in majorja mag. Zvezdana Markoviča. Predstavila sta nam 1. svetovno vojno, boje na Karpatih in vlogo Slovencev v njih. V marcu je na sporedu predavanje zgodovinarja Saše Radovanoviča o zavezniškem bombardiranju Maribora in Ptuja ob koncu 2. svetovne vojne ... V tekočem letu se vsa predavanja odvijajo na Ptuju v hotelu Mitra vsak zadnji petek v mesecu. Potekala bodo še do konca maja in nato spet od oktobra do decembra. Vabimo vse zainteresirane, da nas obiščejo. Vstop je prost. Vsem tistim, ki ste zamudili prejšnjo sezono, pa sporočamo, da je v pripravi zbornik predavanj Zgodovinskega društva Kidričevo za sezono 2014/15. Poleg že utečenih predavanj z letošnjim marcem uvajamo še novost. To bodo druženja ob eksponatih. Potekala bodo v knjižnici Osnovne šole Kidričevo vsak tretji četrtek v mesecu s pričetkom ob 18. uri. Na druženjih si bo mogoče ogledati zasebne zbirke naših članov, zbirke drugih zbiralcev, izmenjati izkušnje ter izvedeti marsikaj zanimivega o različnih predmetih, ki so se uporabljali v preteklosti. Vsako izmed druženj bo tematsko obarvano. Vabljeni vsi, ki zbirate karkoli povezanega s preteklostjo ali bi o naši premični kulturni dediščini radi izvedeli tudi kaj več. Prepričani smo, da bodo tovrstna srečanja zanimiva tudi za šolajočo se mladino. Vabimo njih in tudi njihove učitelje. mag. Radovan Pulko, prof., predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo CrlV" 230 let Šolstva aa OŠ Clrkovce VSE OBČANE, ŠE POSEBEJ TISTE, KI STE KDAJKOLI OBISKOVALI NAŠO ŠOLO, VABIMO. DA NAS OBIŠČETE V TOREK, 26. 4. 2016. OB 17. VRI, DA SKVPAJ OBUDIMO SPOMINE NA OSNOVNOŠOLSKE DNI. DRVŽILI SE BOMO OB: - OGLEDI RAZSTAVE IN ŠOLSKIH PROSTOROV. - KIXTURXEM PROGRAMI/, - KLEPETV. UČENCI IN DELAVCI OSNOVNE ŠOLE CIRKOVCE 26 Zagotavljanje čebeljih paš in sajenje medovitih rastlin Zagotavljanje čebeljih paš Povečevanje števila prebivalstva in zaradi tega tudi vse večja poraba hrane postaja vse hujši svetovni problem. Pridelovalci hrane se na to odzivajo z intenzivnejšim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na enaki površini. Posledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraševalce in druge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na travnikih, ki so redno pokošeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to tudi posledica intenzivne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, gojenja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ali vsaj ozko selekcioniranih, ter zmanjševanja površin, na katerih čebele najdejo hrano. Posledica tega je, da so čebele vse bolj ogrožene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto. Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele. Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah? Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbre cija, zvončnica, nageljčki, plamenka grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica lilija, maslenica, ostrožnik, ameriški slam ni k, rman, jetičnik, jesenska anemona kamnokreč, šmarnica, krvomočnica hosta, hermelika, homuljica, jeglič netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Katere medovite rastline lahko posadimo na večjih kmetijskih površinah, denimo na njivah? Na večjih površinah je še precej neizrabljenih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebelam omogočajo pašo, koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam ponuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino preprosto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obo- gatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko požanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in ne nazadnje tudi za kmeta. Kaj pa lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito? V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limon-ska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto ter sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati pa bomo na ta način ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pestrost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestranskega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraševanju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlin je na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji družini, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje, pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Jure J usti nek, ČZS info: jure.justinek@czs. si Ravno polje. MAREC 2016 27 Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, pfevel, gnilo sadje, lesni pepel ipd., medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst. jajčne lupine, kavne usedfine. filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje na domačem kompostu. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano kakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost - naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s spe- cialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščanje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompost-nikov, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kom-postniki. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Čisto mesto Ptuj d.o.o, Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti: dostava@cistomesto.si ali po telefonu 02/780 90 20. Potem ko nas boste o svojih željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6. ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi enkrat letno pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj CISTO ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o. DORNAVSKA C.26 - 2250 PTUJ - TEL. (++386) 02 780 90 20, FAX (++386,) 02 780 90 30 28 MEŠANA EMBALAŽA CI5JO KAJ SODI V VREČO: • plastenke pijač in hrane, • plastenke čistil in pralnih sredstev, • plastične nosilne vrečke, • manjše plastične škatle, • plastični lončki, kozarci in krožniki, • plastične in aluminijaste folije, • drugi manjši predmeti iz plastike, • pločevinke pijač in hrane, • drugi manjši kovinski predmeti, • večslojna (tetrapak) embalaža pijane in hrane*, • manjša količina stiropora. MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI KAJ NE SODI: • papir in karton: • lepenka, • steklo, • doze sprejev (le-te so nevarni odpadek). VSA EMBALAŽA MORA DITI IZPRAZNJENA, ČISTA IN SPLOŠČENA. STEKLO KAJ SODI V ZABOJNIK: • steklenice pijač in hrane, • steklena embalaža zdravil, • steklena embalaža kozmetike, • kozarci vloženih živil, • razbite steklenice in kozarci, • druga steklena embalaža. KAJ NE SODI: • okenska stekla, • ogledala in kristal. • žična in pleksi stekla, • avtomobilska stekla, • stekla žarometov, • posode iz porcelana, • neonske svetilke, • posoda odporna na visoke temperature, • steklenice z vsebino. STEKLENICE MORAJO BITI IZPRAZNJENE, ČISTE TER BREZ ZAMAŠKOV. PAPIR KAJ SODI V ZABOJNIK: • časopisi, revije, zvezki, knjige, • telefonski imeniki, • pisemske ovojnice, • prospekti in katalogi, • embalažni (ovijalni) papir, • pisarniški papir, • papirnate nakupovalne vrečke, • kartonska embalaža. KAJ NE SODI: • embalaža mleka, sokov, • kopirni papir (indigo), • masten in povoščen papir, • folije iz umetnih mas, • higienski papir, • vreče za krmila, cement. ŠKATLE MORAJO BITI STRGANE IN SPLOŠČENO VLOŽENE V ZABOJNIK. KAJ SODI V ZABOJNIK: • izdelki iz keramike, porcelana, gline, • izdelki iz plute, gume in usnja, • manjši kosi tekstila in obutve, • pleksi in žično steklo ter steklo svetil, • ogledala in kristal, • onesnažena folija in onesnažena embalaža, • onesnažene vrečke od bioloških odpadkov, • vrečke iz sesalca in hišne pometanine, • plenice in higienski vložki, • čistilne krpe in gobe, • mačji pesek in iztrebki malih živali, • kosti, • celofan, • darilni ovojni papir (plastificiran), • okraski in spominki, • otroške igrače, _ • tapete in lepilni trakovi, JSZ • olupki banan, citrusov, • ohlajen premogov pepel. KAJ NE SODI: • papir, • steklo, • biološki odpadki, _ • mešana embalaža. V ZABOJNIK NI DOVOLJENO ODLAGANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV. BIOLOŠKI ODPADKI KAJ SODI V ZABOJNIK: ostanki zelenjave in sadja, ostanki kuhane hrane, pokvarjeni prehrambeni izdelki, jajčne lupine, kavna usedlina in kavne filter vrečke, čajne filter vrečke, papirnati robčki, brisače in serviete, žagovina, ostanki rož, stara zemlja lončnic, pokošena trava, listje, plevel, stelja malih živali, ohlajen lesni pepel. KAJ NE SODI: • mačji in pasji iztrebki, • kosti, • plenice. PO IZTRESANJU BIOLOŠKIH ODPADKOV VREČKO (PLASTIČNO) ODLOŽITE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. ČE IMATE BIOLOŠKE ODPADKE V VREČKI IZ PAPIRJA, LAHKO OBOJE ODLOŽITE V TA ZABOJNIK. Spustite pomlad v vaš dom in okolico V mesecih, ki so pred nami, se prebuja narava in z njo tudi naše dojemanje barv in oblik, ki nam jih ponuja ta letni čas. Spustite sončne žarke tudi v vaš dom, prevetrite omare, zamenjajte dekoracijo in poskrbite za prijeten in urejen prostor v vašem bivališču in okrog njega. Za vas sem poiskala nekaj preprostih idej, ki vam lahko prijetno polepšajo vsakdan in prinesejo barve v vaš dom. ^^ Veje, ki so ostale od ® pomladanskega obrezovanja sadnega drevesa uporabite kot "ovoj" za manjše vaze. Naredite jih več ter jih v skupini uporabite kot dekoracijo v vašem domu. Če se že dlje časa sprašujete, kaj narediti s školjkami, ki jih že nekaj let pridno nabirate na morju in skladiščite doma z namenom, da jih boste morda enkrat uporabili za dekoracijo, imam predlog, kako z njimi polepšati kakšno površino okrog vašega doma. S pomočjo zunanjega lepila za ploščice lahko svojo zbirko školjk enostavno in v poljubnih vzorcih ter barvnih kombinacijah uporabite kot oblogo za betonsko steno, ograjo, kamin ... MT Sezonsko cvetje postavite v prosojne vaze različnih oblik ter jih do polovice napolnite s kamni z vašega vrta ali zadnjega izleta v naravi. Če želite svoj dnevni prostor popestriti z osvežujočo dekoracijo, lahko večjo prosojno vazo napolnite z limonami, limetami ali pomarančami ter na ta način ustvarite podlago za cvetje, ki ga barvno . uskladite z izbranimi sadeži. Bananine rezine s čokolado Nasvet: Glazuro za bananine rezine lahko pripravimo tudi z mlekom, sladkorjem, čokolado in maslom. Sestavine: • 8 banan (majhnih) Za biskvit: • 6 rumenjakov • 120 g sladkorja v prahu • 120 g moke • 6 beljakov • limonin olupek (naribani ostružki) Za kremo: • 150 g sladkorja • 120 g masla • 1 zavitek vaniljevega pudinga • 500 ml mleka Za glazuro: • 125 ml sladke smetane • 120 g čokolade Priprava: Najprej pripravimo biskvit, za katerega penasto zmešamo 6 rumenjakov s 60 g sladkorja in nekaj limoninih ostružkov. 6 beljakov stepemo v sneg s 60 g sladkorja. Sneg previdno primešamo v rumenjakovo maso in dodamo še presejano moko. Model za peko v velikosti 30 x 40 cm z visokim robom obložimo s peki papirjem ter vlijemo maso za biskvit. Pečemo na 180 stopinjah približno 15 minut. Pustimo, da se biskvit ohladi. Za kremo najprej pripravimo puding po navodilih s 500 ml mleka in brez dodanega sladkorja. Puding pustimo, da se ohladi, pri čemer ga vsake toliko rahlo premešamo. Dobro premešamo maslo in sladkor ter zmes vmešamo v puding. Banane olupimo, razpolovimo in narežemo na tanke rezine ter jih položimo na biskvit (po želji lahko dodamo tudi manj banan). Ohlajeno kremo namažemo čez banane. Na koncu vse skupaj prelijemo še z glazuro, ki smo jo pripravili iz sladke smetane, ki smo jo zakuhali in ji dodali čokolado. Rezine postavimo na hladno in pustimo, da se glazura ohladi. MT .T^il ! I Reklamni M BABSGK n,a BATIS plus d.o.o. Šikole 9, Pragersko S 02 792 4000 040 315 315 www.batisplus.com o Izdobava / izdelava / tisk: - majic, kap, dresov, jakn, flisov, brezrokavnikov ... - prospektov, zloženk, letakov, vizitk, vabil, dobavnic,... - reklamnih panojev, svetlobne in ploske table, zastav,... - poslovna darila (kemiki,obeski, vžigalniki,...) m BMOPOUS madžarski ljudski ples božji su v krščanstvu. krilatci ulrich apt napad na damo pri šahu m MSB (tSlSB RAVHOPOUE oSm SESTAVIL: JANKO SECULA čudo-vrrosT, lepota (zastar.) revolucionar che guevara kubanski polit« castro 1 1 grška boginja zemlje in rodovitnosti pripadnik irokezov velika nagrada igralka (roxanne) južni glasbeno znamenje. pavzav glasbi kviz na tv slovenija beseda pred priimkom strnišče ta (štajersko. narečno) mazilo. krema (pog.) ŽALOST. šaljivec na svatbi afrjôka antilopa [večj strelov ki za življenje ne vnjak za italijanski jezik in spomin (star.) okensko steklo richard gere oomev. eho ana v dalmaciji črni, rdeči, živilski? dejanje. akt grški bog svetlobe. sin helija erik tul mestna občina holan ds ki su kar (willem van) kronika. letopis oranžada radij germanskega plemena slabotnež zdravju važna snov kraj, kjer je sedež francoski fizik (paul) tomaž nose Print ob strani nosu in ust zaboj kamiona "LETNI" igralka starc VELEPR0DAJA PROMOCIJSKEGA TEKSTILA i katalog 320 str ■ MAJICE. KAPE JAKNE. BRISAČE ?» «i /j LEPILNI TRAK - POTISKAN «.YKW. .... D6SIGN - PRINT - PROMOTION REKLAMNI AT6UG - Sató www.batisplus.com kozji glas slovenski zgodovinar (vaško) prodajalec tekstila SLOVARČEK: AELST - holandski slikar (Willem van), ANAEROB - organizem, ki za življenje ne potrebuje kisika, BUR2A - vrečka za prenašanje hostij, FAETONT - grški bog svetlobe, sin Helija, HART - ameriška igralka (Roxanne), LANGEVIN - francoski fizik (Paul). NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 15. 5. 2016. Sponzor nagradne križanke je Reklamni atelje Babšek. Potegujete se za naslednje nagrade: 1. nagrada: softshel jakna, kapa, brisača, kemični svinčnik, vžigalnik, blokecA5, 2. nagrada: jopica na zadrgo, kapa, brisača, kemični svinčnik, vžigalnik, blokec A5 3. nagrada: polo majica, kapa, brisača, kemični svinčnik, vžigalnik, blokec A5 Nagrajenci zadnje številke nagradne križanke so Doris Hertiš, Vegova ul. 26, 2325 Kidričevo, Ana Snedec, Župečja vas 39, 2324 Lovrenc na Dr. polju, Stanko Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 35 a, 2324 Lovrenc na Dr. polju. VELIKONOČNA AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FINGUŠT TELEČJA POLISEBNA 100% telečje meso BREK'AIIENI] Na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA. V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJI FILE, ^ VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA FINGUŠT MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko samo 3,48 €/kg 50% ceneje sedaj samo 1,99 €/kg KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.fingust.si