Poštnina plačana v gotovini.
leieion si. im.
DELAVSKA
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upr;, /a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda !•— Din. V oglasnem delu stane pe-itna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 121.
V Ljubljani, sobota 26. junija 1920.
Leto I.
Naše gospodarstvo in ljubljanski Velese jm.
Mednarodnemu vzorčnemu Velesejmu v Ljubljani so se letos šestič odprla VTata. Za prvi vzorčni velese jm se je tudi industrijsko delavstvo v Sloveniji živahno zanimalo. In upravičeno »e je zanimalo za Velese jm, ker si je obetalo od njega predvsem tole:
Imamo novo državo, ki je povečini agrarna; mi v Sloveniji smo pa bolj industrijci, obrtniki, kvalificirani delavci, ki znamo nekaj ustvariti in če to pokažemo na sejmu našim bratom na jugu, 'borno izdelke lažje poprodali in prišli do zaslužka in kruha.
Obrtniki iz Slovenije so se res potrudili in razstavili vzorne izdelke, tekmovali so, kolikor so pač mogli in uspeh ni izostal: nekateri so dobili toliko naročil, da jih niso mogli niti izvršiti. O brezposelnosti tedaj sploh ni
bilo govora.
Podjetniki in obrtniki so takoj uvideli, da treba nabaviti za produkcijo bolj moderno orodje in stroje. Drugi vzorčni Velese jm je bil v tem pogledu boljši in izvršitev naročil je že lažje šla izpod rok, kajti marsikdo si je svojo delavnico povečal, si nabavil boljše orodje in stroje. Na tretjem vzorčnem sejmu je pa že pritiskala konkurenca, na četrtem in petem pa so se raztavljalci že jeli praskati za ušesi in eul si tožbe, češ, »da bi vsaj toliko prodal, da pokrijem razstavne stroške!«
Na vseh vzorčnih velesejmih zadnjih treh let je boljinbolj pritiskala inozem. konkureenea, obenem se pa slabila kupna moč prebivalstva. Ni čuda, gospodje podjetniki si tega ne dajo dppovedati, da je delavec največji kon-sument v državi, njegova kupna moč je pa bila zadnja leta vsled brezposelnosti in izredno slabih plač reducirana na skrajni minimum.
In kaj je temu vzrok? Obrt in industrija sta se pri nas hitro razvijala, toda le trenutno in glavno v korist nekaterim denarnim zavodom, oziroma nekaterim posameznim interesentom teh denarnih zavodov. Razvoj’ industrije in obrti je bil pri nas »nevarno infekciran po omenjenih denarnih zavodih odnosno tistih posameznikih, ki v teh zavodih odločujejo. Industrijalec in obrtnik sta morala, ker nista imela svojega kapitala, na svoje izdelke vkalkulirati celo več kot 50% za denarne obresti in za davkarijo. Ih tako je še danes; čeprav je obratni kapital že nekoliko cenejši, je njegovo obre-stovanje še vedno previsoko in pritisk davčnega vijaka še hujši. To je v glavnem ugonobilo industrijo in obrt; posledica te grozne obremenitve produkcije, ki ni mogla vzdržati pritiska, so pa tisoči in tisoči brezposelnih in lačnih delavcev.
Kdo naj tukaj pomaga? V prvi vrsti država! Ta pa ni dosedaj prav ničesar ukrenila. Nasprotno, pomagala je s svojo brezbrižnostjo in. s svojo davčno politiko zavirati naš gospodarski razvoj. Še več: Industrijske izdelke, ki jih je država rabila, so videli razstavljene na vsakem vzorčnem velesejmu razni ministri, ko so prišli k otvoritvam v Slovenijo. Proizvodi so bili domači izdelki. Vendar je pa vlada raje naročala razne potrebščine v inozemstvu.
Rcgulgoija carin se ni urejala z vidika splošno gospodarskih interesov, marveč le z .ozkega stališča močnih gospodarskih panog, ki so čuvale svoje lastne interese, ne da bi imele pred očmi napredek celokupne industrije v deželi in po celi državi. V državi imamo rudniške zaloge kovin in ,drugih porabljivih snovi, imamo bogate zaloge lesa, ki ga naravnost za-
pravljamo, namesto da bi ga obdelali vsaj. v polfabrikate in te izvažali, imamo v državi razvito kovinsko Industrijo, ki pa umira, ker je naša vladna gospodarska politika slepa in gluha za potrebe naših industrijskih podjetij. Koliko delavcev bi samo država lahko zaposlila s svojimi naročili, ki jih sklepa v inozemstvu!
Socijalisti smo sicer proti carin-skim kitajskim zidovom, toda, dokler se industrijskemu delavstvu -zabranju-je, da si svobodno išče kruha v inozemstvu in je zato navezano na večno stradanje doma, moramo energično zahtevati, da se preskrbi temu delavstvu delo in zaslužek doma.
Industrijska in trgovska zbornica v Ljubljani je organizirala že nešteto romanj v Belgrad. Vršile so se ankete. Glasila industrijske in trgovske zbornice so pisala o krizi v trgovini in obrti, objavljali so se članki v dnevnem časopisju, dolgi kakor egiptovske mumije povoj, vse skupaj pa ni prav nič zaleglo.
Pričakujemo, da bodo ministri in vladni zastopniki, ko pridejo v Ljubljano k otvoritvi vzorčnega velesejma, _ upošteVali težnje in potrebe delavstva ter delali na razvoju našega gospodarstva bolj modro in pravično kakor doslej.
Čas je, da se naši vladni, modrijani zavedajo, da more biti državna trgovska bilanca zdrava le za ceno, da so zdrave tudi trgovske bilance vseh posameznih podjetij v državi in da je zdravo in prospevajoče gospodarstvo pogoj prospevanju naroda. Delavstvo zahteva dela in zaslužka, dajte mu ga, če nočete, da ž njim vred propade splošni napredek.	I.	Mihevc.
Proletarski mladini Jugoslavije!
Mladi delavci in delavke, na plan!
V najtežjem času za delavski razred, v času strahovite gospodarske krize in brezposelnosti, v času splošnega naskoka delodajalcev na delavske pridobitve, v času najpopolnejše socijalne in politične reakcije, v času najostrejše medsebojne borbe v delavskem pokretu — skratka, v času največje opasnosti za telesno in duševno samostojnost delavstva in njegovega podmladka, ki te razmere najhujše občuti, se je sestala v Sarajevu I. konferenca socijalistične omladine Jugoslavije.
Na tej konferenci se je razpravljalo o gospodarskem, socijalnem, kulturnem in zdravstvenem položaju delavske mladine ter sklepalo, kako uspešno pomagati naši omladini do boljše prihodnjosti. Fizična in duševna beda delavstva je danes tako velika, da more le nujna pomoč in1 solidarno delo preprečiti popolno degeneracijo novega proletarskega pokole-nja. Današnja mladina ali je popolnoma indiferentna in apatična, ali pa tvori avantgardo buržujskih naeijo-nalnih ali verskih pokretov ter z vsem svojim dejanjem in nehanjem le pomaga še bolj upropaščati delavski razred. Le neka mala manjšina je še ostala zvesta delavskemu razrednemu gibanju, pa še od te manjšine se precejšnji del ukvarja le z utopističnim, skrajno ekstremističnim, češče delavstvu samemu škodljivim javnim delovanjem, ki medsebojno borbo v delavskih vrstah le povečava in po-ostrava. Že z ozirom na gori navedeno, je bilo nujno potrebno, da se aktivni del trezne socijalistične mladine zbere na skupni konferenci, da pokaže ostalim svojim mladim tovarišem pot rešitve in zmage.
Konferenca je pravilno ugotovila, da je mogoče izboljšati položaj delavske mladine in učinkovito vplivati na njen duševni razvoj, le potom
jakega in konsolidiranega socialističnega delavskega pofcreta.
Sarajevska konferenca je v svojih resolucijah in sklepih jasno povdar-jala, da hoče socijalistična omladina razvijati svoje nadaljno delo predvsem na osnovi takega pokreta in da je mogoče priti do enotnega in jakega socialističnega razrednega pokreta le
z vst var jan jem socialističnih edinic.
Kolikor več bo takih zavednih socialistov in edinic, toliko večje, močnejše in sposobnejše bo .socialistično omladinsko gibanje.
Mogoče je pa vstvariti nove socijalistične sile in ustanoviti nove, močne socijalistične organizacije le skupno s socialistično omladino in njenimi organizacijami, kakor nam to pokazu-je razvoj delavskega gibanja v drugih državah.
S tega razloga je sarajevska konferenca odobrila, dosedanje delo Save-za socijalistične omladine Jugoslavije ter utemeljila njegove nadaljne naloge v posebnem akcijskem programu, v katerem so označene vse kulturne in socijalne zahteve proletarske omla-di ne.
S tem se je postavilo delo Saveza na široko in praktično bazo; Savez sam je postal obenem važen činitelj pri skupnem delu za povzdigo, napredek in konsolidacijo celokupnega socialističnega gibanja v državi.
Sodrugi in sodružice!
Naš omladinski pokret bo mogel izvršiti svojo veliko nalogo, le ako se bo delalo za tem, da se v našem Sa-vezu združi vsa proletarska mladina obeh spolov. V to svrho je treba, da podpirajo ta pokret z delom in z nasveti vse naše organizacije in institucije in vsi naši odrasli sodrugi.
Na delo!
V vsakem mestu, v katerem so le dani pogoji, naj se nemudoma prestopi k osnovanju
Socijalističnih omladinskih organizacij
i® njihovih
prosvetnih, športnih, umetniških, planinskih, ekonomskih in drugih sekcij
ter dela v njlih intenzivno na razširjanju socij ali stičnega kulturnega dela.
Ustvarjajmo mlade, teoretično in praktično usposobljene socijaliste! Na ta način bomo obenem najuspešnejše delali na ozdravljenju in obnovljenju vsega našega delavskega gibanja.
V mladini je bodočnost!
Delajmo za lepšo bodočnost!
Živelo soeijalistično omladinsko
gibanje!
Živeli mladi pijonirji Socijalizma! Izvršlevalni odbor Saveza Socijalistične omladine Jugoslavije.
Sarajevo, 24. junija.
Novi zakon o sindikatih v Italiji.
n.
To so osnovne točke novega sindikalnega zakona v Italiji. Ta zokon je bil sprejet v parlamentu dne 12. decembra 1925 in pomen ja do*sedaj najdrznejši poskus, da se reši na najbolj radikalni način spor med dvema razredoma, od katerih zavisi ves družabni in gospodarski red.
Za ustvaritev tega zakona, kateri se mora smatrati za najrevolucijonar-nejšega od vseh zakonov, kar jih je dosedaj izdala fašistov.dka vlada, je razlog ne le v splošnem gospodarskem oziru, ampak predvsem tudi v strankarskem interesu, iker je hotela zasi-
gurati sebi, odnosno svojim sindikatom absolutno oblast nad celokupnim delavskim razredom.
Novi zakon, kateri postavlja široko bazo za rešitev enega najtežjih in največjih družabnih problemov, obsega samo 23 članov.
Pravno priznanje sindikatov se vrši potom kraljevih dekretov na predlog ministra za narodno delo po prejšnem zaslišanju ministra za notranje zadeve. Na ta način se overav-ljajo tudi sindikalni statuti, ki morajo predvidevati za pogoj sprejema članov njih neopravičenost v narodnem in političnem oziru (čl. 4.) Sindikalna organizacija delodajalcev, delavcev in obrtnikov, kateri zahtevajo pravno priznanje, morajo obsegati deselti del delavskih razredov, zaposlenih v dotični kategoriji in na do-tični teritorijalni oblasti. Sindikati morajo imeti kot smoter medsebojno pomoč, izobrazbo ter moralno in na-cijonalo vzgojo svojih članov, a voditelji sindikatov morajo podajti dovolj-ni dokaz in garancijo za svojo sposobnost, za svojo moralno in nacijonalno zavest (čl. 1). Nikakor pa se ne morejo priznati sindikalne organizacije, katere imajo brez odobrenja vlade 'kakršnokoli zvezo ali odvisnost od organizacij z mednarodnim značajem (čl. 6). Predseuik ali tajnik sindikata imata pravico, da izključita iz sindikata člane, ki so postali nevredni uadaljnega članstva vsled svojega iinoralnega ali političnega obnašanja (čl. 7).
Kalkor se vidi, predpisuje več odredb, da ne more niti vstopiti niti biti član sindikata, kdor nima nacijonalne zavesti, kar popolnoma odgovarja ultranacijonalni ideologiji, katera odseva iz vseh fašistovskih zakonov.
Sindikalne organizacije državnih, oblastnih ali občinskih uslužbencev se ne priznajo, smejo obstojati le kot organizacije za medsebojno pomoč in' izobrazbo.
Najstrožje je pa zabranjena vsaka organizacija častnikov, podčastnikov in osobja kolonij, ministrstva (čl. 11). Ob priliki zaključne debate je javil Mussolini, da se bodo pridružili tej listi še univerzitetni in srednješolski profesorji, katerim bo na ta način prepovedana vsaka stanovska organizacija.
Novi zakon popolnoma izključuje svobodno združevanje, ker uvaja sindikalni monopol pod strogim državnim nadzorstvom. Za gotovo 'kategorijo delodajalcev, delavcev7 in obrtnikov7 mora biti v določeni oblasti priznan samo eden sindikat (čl. 6), kateri zastopa polnopravno vse delodajalce, delavce in obrtnike, kateri delajo v dotični oblasti, pa naj si bodo vpisani ali ne. Ob enem ima sindikat pravico, da zahteva od njih redno plačevanje članarine (čir 5), dočim pa imajo pravico v organizaciji le pravilno vpisani člani (čl. 5). Enakost delodajalcev in delavcev7 obstoji torej le v dolžnosti plačevanja članarine, dočim jih more biti 9 desetin izključenih zaradi nedostatka nacijonalne zavesti, kar je zelo raztegljiv pojm.
Zakon ne predpisuje le kontrole, ampak absolutno oblast nad pravno priznanimi sindikalnimi organizacijami. Vsaka organizacija mora imeti predsednika ali tajnika, kateri vodi njene posle in jie odgovoren za vodstvo. Izvolitev7 predsednika ali tajnika organizacij se potrjuje s kraljevim dekretom, izvolitev predsednika ali tajnika okrožnih, okrajnih in občinskih organizacij potrjuje pa prefekt. Ta potrditev pa more biti vsak čas preklicana (čl. 7). Razven predsednika ali tajnika se voli še upravni odbor, ka-
teri pa zopet more biti vsaik trenotek razpuščen od prefekta odnosno od ministra in vsa oblast poverjena tajniku, v posebnih slučajih pa posebnemu komisarju (51. 8). Istotako se more iz važnih razlogov na predlog ministrstva za narodno gospodarstvo kaki sindik. organizaciji izpodbijati pravno priznanje (51. 9). Vkljub temu je vlada izjavila, da nikalkor ne ukinja s to kontrolo avtonomije sindikatov, ravnotako nima namena ovirati svobodnega razvoja njihove notranje in zunanje aktivnosti.
(Dalje prih.)
Grdi napad mariborskih zvezarjev na iželezničarsko godbo.
Maribor, 24. junija.
V nedeljo se je vršila v Ptuju proslava 20 letnega delovanja tamošmje podružnice Železničarske strok, organizacije. Te proslave se je udeležilo več delavskih pevskih zborov iz Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja. Iz Maribora je prišla novo ustanovljena godba železniških delavcev ter uslužbencev. Mariborski so drugi so se peljali skupno v Ptuj z godbo in pevskimi zbori, le kolesarji so se odpeljali na kolesih. Slavnost se je izvršila v najlepšem miru in redu iu sodrugi so se vračali z različnimi vlaki in tudi godba se je razdelila tako, da je večji del odšel ob 9. uri in manjši del, ki je ostal do zadnjega, da igra plesalcem, se je vrnil z zadnjim vlakom. To .so pa izrabili mariborski zvezarji, ki ne vedo, kje naj bi se udejstvovali, pa so organizirali zavraten'napad na posamezne godbenike, jih ihsultirali ter jim deloma razbili godala. V ta namen so se peljali nalašč na Pragersko, da ponoči iz zasede napadejo poedince, ki niso bili na to najmanj pripravljeni. To je namreč metoda teh ljudi, da se v poznih nočnih urah plazijo po temnili krajih ter zalezujejo poštene delavce in brez povoda napadajo. Prikradli so se na vlak in med vožnjo posamezne terorizirali ter insultirali. Druga skupina je zopet v Mariboru v Vetrinjski ulici napadla par godbenikov, jih potolkla in jim iztrgala instrumente ter jih na mestu razbila. Tako je bil godbenik s. Dolinšek pobit na tla in njegovo godalo je bilo razbito. Pijana d.ruhal mu je raztrgala znake ter ga tolkla, da je omedlel. Enako se je godilo sodrugu Cokanu. In zakaj vse tol Zato, ker so si železničarji, ki so od nekdaj imeli v Mariboru lastno godbo, katero so jim po prevratu nasilno odnesli znani narodno socijalistični zvezarji — ustanovili drugo godbo, ne da bi vprašali Zve-zarje za dovoljenje. Ta godba jim je trn v peti in so naši cioibambuli že vse mogoče in nemogoče podvzeli, da bi preprečili njen nastop. Cele kilograme ovadb in denuncijacij, ki imajo vse samo — značaj obrekovanj, so poslali na policijo, želez, ravnateljstvo,
KOLESA
najboljša in najcenejša samo pri
J. GOREČ
210 Palača Ljublj. kreditne banke.
na vlado iu kdo ve kam vse. Rotili so oblasti, da naj prepovedo godbi nastopati. Na železnico so sikali, da godba zlorabi službeno obleko, dasi so dobro vedeli, da ima godba lastno obleko. Glavni argument je našim »Hacken-kreutzlerjem« ta, da je godba nemška, ali vsaj nemčurska, in da jo podpirajo mariborski nemški kapitalisti ala Na-sko, Orozel in drugi! To je vse podla laž. Ti lažnjivci se tudi ne potrudijo, da bi to infamijo dokazali. Saj ko se med seboj priznajo, da je vse to potrebna laž. Naš razredno zaveden pro-letarijat je preponosen, da bi jemal miloščine od kapitalistov pa najsi bodo nemški ali slovenski. Mariborski železničarji so sami zbrali v kratkem času 444 ustanovnih članov, ki so vplačali po 200 Din ustanovnine — eden je položil takoj pri prvem sestanku 500 Din! In če bo potrebno, bodo ti sodrugi pripravljeni še dalje podpirati svojo godbo in ne bodo nikoli apelirali na kapitaliste ne te ne one narodnosti, kakor to delajo žolti. Torej najprej z dokazi na dan. Naše delavstvo bo znalo nastopiti proti kapitalističnim pijavkam vsake narodnosti, pa tudi proti njihovim zaščitnikom in služabnikom. Zato, roke proč od naših ustanov in od naših delavcev!
Pred državnim preokretom?
Najiiovejše vesti iz Belgrada niso nič kaj pomirljive. Sicer se v listih čitajo le navadna poročila o delu, oziroma nedelu narodne skupščine, o spletkah in razcepih v radikalni stranki, o novem Radičevem pohodu na Belgrad, itd. — za kulisami se pa govori in pripravlja še marsikaj drugega. Pašič bi rad spet do oblasti, in bi se za to ceno rad pomiril tudi z Radičem in Pribičevičem, zato je pa treba, da se tudi Radič pomiri s Pribičevičem. Radič, ki ve, kaj lahko še v.se dočaka, ako ga izrinejo iz vlade, bi bil sicer pripravljen požreti tudi kaputa-
da eden par nogavic z žigom la znamko (rdečo, modro ali zlato)	83-a	VIB
traja kakor štirje pari drugih? Kuplje eden par, pa boste ve« lOtaH. Nogavice brez žig« ' M»W]u£* ao ponarejene.
taškega in batinaškega Pribičeviča. Pribičevicu pa prijateljstvo z Radičem menda ni preveč všeč, čeprav bi lahko za to ceno zlezel spet v vlado. Toda tudi Pribičevič se mora ozirati na svojo okolico, in ta njegova okolica, zlasti ona ljubljanska in karlovaška bi se pomirila tudi s samim vragom, da bi le smuknila v vlado, zlasti sedaj, ko utegnejo biti spet volitve. Pa kaj, krt Pasica ne marajo zlasti taki krogi, ki se navadno s politiko ne pečajo, ki pa o njenem poteku največ odločujejo. Mi za take kroge, ki stoje izven parlamenta sicer nismo preveč navdušeni, vendar stoji, da ti krogi ne marajo
več sedanje razmere, in da niso izključene prav resne, senzacijonalne spremembe v naši notranji politiki. Že pri padcu Pašiča so odločevale te sile, na Katere se je Pašič prej zanašal, pa mu niso marali slediti na njegovi grešni poti. Dvomimo, da bi se Pašiču sedaj posrečilo preko njih do vlade. To sluti tudi Pribičevič in je zato oprezen. Če bog da, bo še »luštno«. Za delavstvo se pa vse take in enake stvari le usodne, kajti delavstvo ne bo pri vsem tem prav nič profiti ralo kakor ni prav nič profitiralo od vseh dosedanjih zmed. Pri vseh teh visokopolitičnih zabavah nosi le ono vse stroške.
Dnevne novice.
»Jutro« je objavilo neko zmešano kolobocijo o novi delavski skupini, ki da se je osnovala v Ljubljani, in za katero samostojno demokratski list kaže neke sumljive simpatije, po katerih v tej kolobociji imenovani naj-'orže prav nič ne koprnijo. Notica je od začetka do konca zlagana. Najprej ni prav nič res, da je bilo sindikalno zedinjenje delo nekih oseb. Zedinjenje so izvedli delavci sami in naša strokovna komisija in vsi tisti, ki so pri tem zedinjenju sodelovali, so bili le glasniki tega razpoloženja v delavski masi. Če že hočemo komu izreči še posebno zahvalo na izvršenem prepotrebnem zedinjenju, moramo v tem slučaju najprej omeniti našo tedanjo strokovno komisijo, naše sindikalne organizatorje, ki so že nekaj let delali na zedinjenju in ga« tem duševno utemeljili. To je treba enkrat za vselej ugotoviti. Da si bomo za vse čase na jasnem. In še to: Naša stranka ni prav nič klerikalno opredeljena, kakor ni tudi samostojno demokratsko. Za meščanske stranke take in enake najslabše vrste čutimo le prezir. Zaradi nas ni treba torej prav nobenib novih skupin, ki naj bi pomagale našo socijalistično strauko odtujevali klerikalizmu, ker uam je klerikalizem ravno tako tuj in zoprn kakor samostojno demokratar-stvo. Tista notica v »Jutru« jo enostavno skozinskoz .bedasta. Tisti, ki jo
je »prikrijumčaril« v »Jutru«, je ali velik hinavec ali velik potegom Če že hoče »Jutro« pisati o prilikah in pojavih v delavskem gibanju, naj se vsaj obrne na pravi naslov. Uverjeni smo sicer, da bo tudi prizadeta skupina sama primerno odgovorila »Jutru«.
Vendar enkrat! To dni sta končno predložila dr. Ninčič, minister za zunanje' stvari in Simonovič, minister so-cijalne politike, vašingtonske konvencije o delu iz leta 1921). in v Ženevi 1921 in 1925, skupščini v ratifikacijo. Konvencije se tičejo Ureditve brezposelno-■;ti, zaposlitve porodnic, ženskega nočnega dela, mladinskega varstva, nočnega dela deee ter vzajemnega zavarovanja tujih delavcev in delavcev v inozemstvu. Po ratifikaciji, o kateri pa še ne vemo, kdaj se bo izvršila, pa bo treba skleniti še dogovore s prizadeti-
mi državami. Upajmo, da na te dogovore ne bo treba čakati zopet šest let, ker so že zdavnaj krvavo, nujne, seve — samo za delavstvo.
Železničarska konferenca. V nedeljo, 27. t. m. se bo vršila v Zagrebu konferenca delegatov železniškega osobja vseh kategorij iz cele oblasti železniške direkcije v Zagrebu. Konferenco je skljcalo tajništvo Zedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije v Zagrebu, katerega delokrog «e razteza na ves teritorij zagrebške direkcije. Konferenca se bo bacila z organizacijskim in agitacijskim vprašanjem ter z vprašanjem moralnega iu gmotnega položaja vsega železniškega osebja, zlasti onega, ki je zastopano v tein Savezu, t. j. vsega nižjega in delavskega osobja. To vprašanje je postalo za večji del tega. osobja posebno važno vsled zaupne naredlie ministrstva sa-obračaja ob priliki sprejetja novega finančnega zakona, v kater:	forsira
vsestransko štednjo. S to navedbo so ogrožene mnoge železničarske eksistence, zlasti onih iz nižjih kategorij. Proti tej navedbi se mora osobje, opravičeno braniti. To konferenco bodo posetili delegati iz skoro vseh postaj zagrebške direkcije, a svoj prihod so, prijavili tudi mnogi, .delegati iz teritorija ostalih direkcij, in sicer .iz- Niša, J^ei-grada, Iiidjije, Subotice in Sarajeva ter iz vseli večjih mest v Sloveniji. IPvi
konferenci bo sodelovala tu
zagreb
ška Delavska zbornica ter Zedinjeni delavski Savez.
Izseljevanje rudarjev v Francijo, v sredo, 23. t. m. je odšel v Francijo drugi transport rudarjev. Prvi, ki se je odpravil sredi maja, je obsegal 46 delavcev z družinami za železorudnjk Societe Metallorgioue de Knutange v Alzaciji, sedanji pa 120 rudarjev-sam-eev, od katerih odpade 15 na železo-r u dni k Societe de- Acie-iies e Long-wy, TucQuegnieux v Alzaciji, ostali pa na premogokop Societe des mineš Gounrieres, Bil]y Montiguy, Pas de Calais, v severni Franciji, Glede rod-
je najboljša žitna kava!
43
Jack London:
(Soeiiaini roman. Prevel 1. V.)
(Dalje.)
Matematično sem vam dokazal, da je neizbežen polom kapitalističnega sistema. Ko bo vsaka država pred drugo stala s svojimi neprodanimi preostanki, bo kapitalistični sistem pokopalo strašno poslopje, katerega je sam sezidal in ki se mu pravi dobiček. Tedaj pa se ne bodo porušili stroji, nego tedaj se bo bojeval boj za posest teh strojev. Ako zmaga Delo, vam bo znosno. Združene države in ves svet stopi v novo, mogočno perijodo. Mestobiti zmečkan od strojev, bo potom njih postalo življenje prijetno in lepo. Vi, propadajoči srednji sloj z delavci —- tedaj bodo samo delavci — vi in vsi delavci si boste produkte sijajnih strojev delili na pravičen način. In mi vsi bomo strojili še nove in sijajnejše stroje. In ne bo nobenega neporabljenega preostanka, ker ne bo šlo več za dobiček."
„Ali vzemimo slučaj, da v tem boju za go-spodstvo nad stroji in svetom zmagajo trusti, vpraša Ko\valt.
„Tedaj,“ odgovori Ernst, „boste vi in delavci in mi vsi zmleti od ,ž e 1 e z n e p e t e' od naj-neusmiljenejšega in najstrašnejšega despotizma, ki ga je kedaj videla zgodovina človeštva. ,Ž e -1 z n a peta* bo najpravilnejše ime za ta despotizem."
Nastal je dolg molk. Vsak je premišljeval globoko in napeto, kar je slišal.
„Ali vaš socijalizem je sanjarija," je rekel gospod Calvin. In je ponovil:
»Sanjarija."
»Potem vam hočem nekaj pokazati, kar m sanjarija," je odgovoril Ernst. »In to nekaj bom imenoval oligarhija.* Vi imenujete to plutokracija. Oba misliva isto, to je, velekapital ali truste. Poglejmo, kdo ima danes oblast. Razdelimo v to svrho družbo v njene razrede.
Trije veliki razredi so. Najprej pride plutokracija,' ki se sestoji iz bogatih bankirjev, železniških in trustovih magnatov in zveznih direktorjev. Nato sledi srednji razred, vaš razred, ki sestoji iz kmetov, trgovcev, malotovarnarjev m iz ljudi, ki izvršujejo kak poklic. Poslednji je tretji, moj razred, proletarijat, h kateremu spadajo mezdni delavci.
Priznati morate, da tvori danes posest bistvo oblasti v Združenih državah. Kako je razdeljena posest med temi tremi razredi? Poglejte številke. Plutokracija ima sedeminšestdeset mil jard vrednosti. Od vseh oseb, ki izvršujejo obrt v Združenih državah, spada plutokraciji samo desetina odstatka; vendar pa plutokracija poseduje sedemdeset odstotkov vsega bogastva. Srednji sloj ima
* Vlada nekolikih oseb v idržavi, navadno velekapitalistov ali aristokratov, ali vpliv na vlado nekolikih velekapitalistov.
štiriindvajset miljard. Devetindvajset ot stotkov zaposlenih oseb pripada srednjemu stanu in ujm delež vsega bogastva znaša petindvajset odstotkov. Pride še proletarijat. On ima Štiri miljarde in šteje sedemdeset odstotkov delovnega prebivalstva. Poseduje štiri odstotke vse vrednosti. Kje je oblast, gospoda?"
»Po vaših podatkih smo mi, srednji sloj, močnejši kot delavstvo," je pripomnil gospod Ausmunsen.
„S tem, da si predstavljate, da smo slabejši, niste proti moči plutokracije prav nič močnejši," je odvrnil Ernst. "Ali nismo še gotovi. Eksistira večja moč kot je bogastvo, zato večja, ker se ne more odvzeti. Naša moč, moč proletarijata lez* v naših mišicah, v naših rokah, da oddajani volilne kroglice, in v naših prstih da puške. Te moči nam ne more nikdo °d^c ' je pramoč, moč, ki je sorodna z življenjei ,	,
ki je močnejša kot bogastvo in katere ^ o-gastvo ne more odvzeti.
Vašo moč se vam pa lahko ^trga. Ravno sedaj dela plutokracija na to, tei j jemlje in jo bo končno popolnoma odvzela. In potem ste prenehali biti srednji sloj- Doli k nam boste stopili in postali boste proletarijat. In najlepše pri tem je to, da boste ako povečali našo moč. Pozdravili vas bomo kot brate in se z ramo ob rami borili za Človeštvo.
(Dalje prih.)
Štev. 121.
,.D E L. A V S K A P O UT! K A
Stran 3.
Reklame
ne potrebuje
0. Beraat iulc
ker se biago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	8?
bin, je ministrstvo socijalne politike na intervencije Delavske zbornice dovolilo izselitev 44tim. Te rodbine so pripravljene sprejeti franotfske družbe takoj, ko bodo urejena primerna stanovanja. Priporoča pa se, naj si za enkrat družine izseljencev še ne delajo stroškov z nabavo potnih listov, ker ni določeno, kdaj bodo mogli odpotovati še nadaljne družine. Za samce in tudi poročene, ki bi mogoče hoteli oditi sami brez obitelji, se vrši zdravniški pregled in podpis pogodb v soboto '26. t. m. ob 9. dopoldne v Delavskem domu v Trbovljah. Vsi, ki Ž¥s imajo potne liste — po novem je potrebnih 6 fotografij, ker jih potrebujejo nekaj za oblasti v Franciji — naj jih prineso s seboj, ostali pa si jih naj čitnprej preskrbe, da bo mogoče kar najhitreje odpraviti prihodnji transport. Kakor javljajo s Trbovelj^ je ®enda pripravljeno sprejeti večje število delavcev tudi podjetje Dukič v
Trbovljah.
j Reakcija v Angliji ali zakon proti delavskim stavkam. V Angliji je b'ila doslej zakonita možnost, da so podjetniki tožili strokovne organizacije za škodo, ki jim je nastala zaradi delavskih stavk. Sedaj pa hočejo,- kakor je povedal minister lord .Birkenhead to pravico podjetnikov zakonito določiti. Zakon bo sicer trdil, da so organizacije odgovorne samo, če se stavka napravi neopravičeno. In to je tisto, za kar bodo podjetniki stavko vedno smatrali, če bi delavcem tudi kožo potegnili s telesa. Novi zakon bo tudi znatno omejil pravico postavljanja stavkovnih straž, ter zahteval tajno glasovanji1 za stavko ali proti njej pod nadzorstvom vladnih organov. Take zakone' dela torej tista svobodna in blagostanja polna Anglija, ker je kapitalistična. Brez hrupa, brez odpora delavstva, ki je politično nedorasla, bo an-. gloška buržuazija zadala :s tem zakonom hud udarec močnim strokovnim organizacijam. 'Da, da, zmaga delavstva je le v slogi delavstva!
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/5 pošlje vsakemu naročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne b< Vam žal!
Delavci v državnih podjetjih in dnevničarji, lci so bili « finančnim zakonom »oproščeni« prispevanja k so-eijakiemu zavarovanju, se nahajajo sedaj v neprijetnem položaju, da nimajo nikjer pomoči v slučaju obolenja. Velikih bremen socijalno zavarovanje brez prispevkov podjetij in zavarovancev ne more nositi, ker je že itak pasivno, državni zavodi pa zopet trdijo, da v ta namen nimajo proračunskega kritja. Normalno mislečemu človeku je jasno, da zakon o zavarovanju delavcev zahteva zavarovanje vseh teh delavcev in da bi bila v nasprotnem slučaju morala država dati delavcem zadostno kompenzacijo, ki jo pa sedaj odklanja. S tem ukrepom vlade o zlim-m a narodne skupščine se je le porušil del socijalnega zavarovanja, ki se od početka poslabšuje. Najprej se je organiziralo zavarovanje trgovskih nameščencev, izločilo se je rudarsko in železničarsko zavarovanje in tako gre razkrajanje in kompliciranje dalje.
Največja krivica se pa godi sedaj državnim nameščencem s tem, da se jih nekoliko izloči. Delavstvo stoji v vseh teh vprašanjih na izvedbi čim enotnejšega socijalnega zavarovanja in pritegnitvi vseh delovnih slojev, ki zavarovanje potrebujejo.
Občinska skrb za javno zdravje. Zadruga »Stan in Dom« je sezidala n5 Tržaški cesti znano vrtno kolonijo. Hišo so vse dogotovljene, stranke so se že začetkom leta vselile, prebrodilo se je vse težave, le eno ne. Namreč ko-losalno težavo ,s kanalizacijo1. Že leto dni obljublja slavna ljubljanska občina izvedbo kanalizacije, lansko leto, za zimo, to zimo, za pomlad, to pomlad, za to poletje in če bog da, to poletje za jesen leta 2026. Kdor hoče imeti zanesljivo in točno sliko o sposobnosti, ek ped iti vnos ti, delavnosti in skrbi za javne potrebe slavnih naših mestnih uradov, naj se zanima za to kanalizacijsko poglavje. Imeli bodo enkrat za vselej zadosti. Tisti, ki pa ne morejo več molče preko vsega tega, so stanovalci .Stan in Doma«, zakaj po sredi ni več samo vprašanje potrpljenja in drugih takih krščanskih, slovenskih in ljubljanskih občinskih čednosti, po sredi je vprašanje njihovega ogroženega zdravja. In ne samo njihovega, kajti prebivalci se vendar že poslužujejo stranišč, in ker so na sredi kolonije izkopali neki jarek, se po tem jarku počasi in težko pomika neka tekočina, ki ji ne damo pravega imena, ker je škandal za mestno občino in ogromna stalna nevarnost za zdravje, če se pojavi epidemija, bo grozno. Tisoče strupenih mušic. Sploh nevarnost in sramota, ki jima ne vemo prave besede, Treba izkopati kakih dvesto metrov kanala, pa so sedaj končno začeli; tisti podjetnik, ki to izvršuje, pa dela s peščico., delavcev tako, da ta ominozni kanal ne bo še dolgo izkopan, in je sploh vprašanje, ali bo kedaj izkopan. Tisti, ki so vsega tega krivi, spadajo na zatožno klop. Mestni lizik at, ki mora čuvati nad javnim zdravjem zla-. sti _y teh,časih epidemij, naj si ogleda to sramoto in naj izstavi poročilo na primerna mesta. Njegova . dolžnost je. Gerentski svet naj zdrami, da ne bomo primorani pozvati celo Ljubljano na lice mesta. — Sostanovalci »Stan in Doma«.
Ljubljanski tiskarski strojniki pri-rede v dneh 27. in 28. junija t, 1. poučno ekskurzijo v prvo tvornico tiskarskih barv »Chromos« v Samobor pri Zagrebu. Zajedno priredi pevski odsek »Grafika« v nedeljo, dne 27. junija t. 1. ob 8. uri zvečer pevski koncert v Sam oboru.
Zvišanje mezdnih razredov v splošnem zavarovanju! Kakor javljajo je Minister za socijalno politiko z na-redbo broj 380 od 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem listu ljubljanske In mariborske oblasti od 18. maja 1926, zvišal najvišjo zavarovano mezdo od Din 40.— na Din 48.— na ta način, da bodo odslej uvrščeni v XVII. mezdni razred le oni delojemalci, ki prejemajo dnevno mezde nad Din 40.— in največ Din 48.—, v novi XVIII. mezdni razred pa oni, ki zaslužijo več kot 48.— Dilt dnevno in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred Din 48.—. IZa delojemalce, spadajoče v novi 18. mezdni razred znaša dnevni prispevek: za slučaj bolezni Din 2.88 (1.44) za delojemalca), za delavsko zbornico Din 0.24 (0.24 za delojemalca), za borzo dela Din 0.14 (0.7 za delojemalca). Denarne dajatve po 18. mezdnem razredu pa znašajo: dnevna hranarina Din 32.—, dnevna porodnima Din 36.—, dečja oprema Din 672.—, pogrebnina Din 1440.—.
Davki Smodeju prisedajo, drugi pisano jih gledajo, žalosten bi bil naš maj — pa nas teši »BUDHA« čaj!
Boj laški salati! Ker se je pojavljala svoj čas na trgu velika množina salate, uvožene iz Italije, je sklenilo prirediti pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« sporazumno s Trnovčani in Krakovčani veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju za trnovskega žeg'-nanja dne 27. junija, da tam z ostalim občinstvom najenergičneje protestira proti vsiljevanju laške salate. Zategadelj cenjeno občinstvo nujno pozivamo, naj se pridruži polnoštevilno temu protestu, da se vendar enkrat tudi v tem oziru osamosvojimo. Če protest ne bo nič zalegel, se bomo pa začeli posluževati bomb v obliki trnovskih bobov, ki bodo na veselici na razpolago. Končno naj še povemo, da nam bo služila namesto riciuusa pristna vinska kapljica.
Kdor na velesejm prispe, ne pozabi točke te, paviljon poseti naj, kjer se toči »BUDHA« čaj!
Najlepši kras. Na letošnjem kongresu francoskih kosmetikov je imel predsednik Henri de la Combe zanimiv govor o kulturi las, ki pa nam je žal znan samo mestoma. — On pravi med ostalim:	»...	mislim na divno
dehteče lase, dolge, naravno valovite, kot tekoče zlato, mislim na temne, polne in mamljivo mehke kodrčke, lahke kot dih, na ta najlepši kras žene.« — Zakaj se oko tako redko naslaja na tem? Svilenkasti otroški laski, ki jih tako radi božamo in poljubljamo, hitro le prehitro izgube svoj sijaj, poštanejo medli, krhki, redki in bolni! Zakaj se izgube tako naglo, zakaj se: tako redko' ohranijo tja v pozno starost? Ker se nenadomestljiva vrednost zdravih las pogosto tako malo ceni, ker se še zmeraj posvečuje tako malo pozornosti, da se ohrani in pravilno neguje ta najlepši kras. — Negovati lase se ne pravi poskušati eno sredstvo za drugim. Proč .z znanostjo pri umivanju glave! Ne pitajmo bližnjih z recepti! Da, dobro je, če je človek poučen v takih in enakih stvareh, vendar je za domačo potrebo najvažnejše vedeti, kateri sistem negovanja glave in las najbolje umiva in ščiti, obvaruje in olepšuje. Že davno so spoznali, da se eksperimenti z lasmi bridko maščujejo. Že zmaguje klic: Nazaj v pri-prostosl! V resnici negovanje las ni nič drugega kot najbolj primerno iz-mivanje las. To ni nikak luksus, temveč zahteva bigi jene, kot topla kopel j, kot naravno negovanje polti. To je potrebno, da lasje postanejo ‘zdravo čisti in negovano lepi. Kaka radost pa je tudi redno umivanje glave s Sham-poo-nom, ki se nalik Elida Shampoo izdeluje iz špecijalnega mila. Najodličnejša lastnost tega mila pa je ravno v tem, da je apsolutno neškodljivo in sodeprosto. Ka.ko prijetno to umivanje odušavlja živčevje v glavi in celokupni človeški organizem! Človek se čuti prerojen, če po krepki masaži blago in toplo roseča voda izmije bujno peno, ki odnese vse nezaželjeno! Zdravi in naravno negovani lasje so privlačni in okusni. To je najlepši kras, to je »krona ženske lepote«, to je uspeh umivanja z Elida iShampoo-nom!
Č. B.
Zakaj propada katoliška cerkev?
Celje, 24. junija.
Dan za dnem prihajajo v naše tajništvo ljudje, ki se hudo pritožujejo zoper nelepemu postopanju celjskega opatijskega urada.
Nejraj nam o tem postopanju pove naslednji”slučaj: V celjski bolnici je umrl 17. t. m. brivski pomočnik Karl Majer, ki je živel v Celju v skupnem gospodinjstvu z neko šiviljo. Oba dva sta se prav razumela, dasi nista imela cerkvenega blagoslova ter sta si delila v svojem siromaštvu veselje z žalostjo in se nista prepirala kakor marsikatera zakonca, ki sta cerkveno poročena. Ko je Majer umrl,pa ljubezen njegove družice do njega ni nehala. Pripravila je vse za dostojen pogreb in je šla tudi k celjskemu opatu, kate-ga je prašila za duhovniško spremstvo in zvenenje pri pogrebu. Ker je pa krščanski opat videl, da je siromašnega staun, jo je prijel, češ, to stane mnogo in ne vem če boste mogli plačati. Ko pa je ženska le naprej prosila in izjavila, da plača vse, ji je rekel, da stane vse skupaj 150 Din. Ženska mil je takoj izročila to za njo veliko .svojo, ki si jo je izposodila p ki jo bo morala s krvavimi žulji odslužiti.
Prosila ga je še enkrat, da naj ne pozabi na zvouenje, nakar je opat zavpil, da z zv on e n jem ne bo nič, ker je pokojni žrvel z neko žensko, sicer pa da stane to še 20 Din. Žen.ska mu ji* dala še ta denar. Pozneje, ko je zenska to nekomu pripovedovala, .ji je ta nasvetoval, naj gre nazaj in naj zahteva, da sc ji plačani znesek vrne, ker da ni treba zv on en ja in duhovnika. Nekaj dni pozneje je zopet prišla po mrtvaški list, ki ga rabi zato, da dobi od bolniške blagajne del pogrebnih strbškov počrnjenih, gošpod pn gh :ni hotel izročiti.
Kaka razlika je pri postopanju naših duhovnikov,'ki se pri pogrebu .samomorilcev in bogatih in uglednih rodbin niti najmanj ne plašijo, da bi jih cerkveno pokopali, temveč celo kal' po tri duhovnike pošiljajo ma tak po-* greh. PrviČ že zato, ker ti mastno plačajo, drugič pa, ker se bojijo zamere bogatih in uglednih rodbin. Koliko slučajev je, ko so duhovniki pokopati bogatega človeka, ki je živel v konku-binatu. Nismo pa čuli še nikdar, da ne bi bili cerkveno pokopali kakega podeželskega župnika, ko vendar živijo tudi župniki v skupnem gospodinjstvu, kar je sicer čisto razumljivo, ker je pač tudi duhovnik, človek. Le ta dvojna mera pri postopanju z siromašnimi ali bogatimi ljudmi ni razumljiva, in, zdi se nam, tudi prav nič krščanska in plemenita. Katoliška cerkev je že zdavnaj pehala biti skupni dom siromašnih in nesrečnih, tudi ona je trdno v službi močnejših in bogatejših. Odtod njeno nazadovanje, odtod to čudno ravnanje njenih pastirjev.
Šoštanj.
Zadružnik Melanšek Anton, predsednik tukajšnjega Konzumnega društva za Slovenijo, praznuje na Vidov dan s svojo soprogo zlato poroko. Ob tej priliki izrekamo zlatoporočencema iskrene čestitke, ter želimo, da zdrava in čila dočakata še diamantno. — ČUvn-stvo.
Makulaturnl papir
se proda po 4'— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista.
Pile
vsakovrstne (turpije) in
rašpe
Špecerijska trgovina
»PRODUKCIJE«
V Ljubljani, Tržaška c.
se priporoča!	i97
Eins zmerne!
Blago pne vrste!
M. RAUCH
trgovina stekla
Celje, Prešernova ul.
priporoča steki o za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno!Na debelo!
9NT0N ŠIMENC
industrija vseh ščetarskih izdelkov Ljubljana, Gosposka ul. 10. Trgovina Resljeva cesta 2.
Delavci imajo 10 °/0 popusta.
Za tretjino ene
imate po zimi sadje in sočivje če ga kuhate v
Weck-n
Plačate lahko z gobami, storži, sadnim in gozdim semenom.
Tovarniška zaloga; „FRUCTUS“, LJUBLJANA Krekov trg 10.
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le .Produkcijo kremo” za čevlje. 130
izdeluje in popravlja strokovno ter prevzema tudi špecijalna naročila po zmernih cenah
pilama IVAN FIGAH
LJUBLJANA, cesta na gor. železnico 4.
(blizu gostilne „Novi svet“)____
j Priznano najsolidneiša domača tvrdka
JOS. R0JINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plaščev etc. po izredno nizkih cenah. Lastni krojaški atelije.
Točna postrežba! : Solidne oene!	S&
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna raes. odplaiila.
Naročajte in širite „DEt. POLITIKO"!
j ČEMU VEDNO TOŽITE
o pokvarjenem želodcu, edini lek je rastlinska zdravilna grenčica
a. 3ER0S in drug
Ljubljano-Moste.
HENRIK FRANZE
TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN LJUBLJANA,
PRIVOZ ST. 17. TELEFON ŠT. 427.
Priporoča svoje prvovrstne izdelke kakor:
Nogavice vseh vrst iz bombaža volne in Flora volnene jopice, bluze, čepice, dokolenke, telovnike kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke.
Na velesejmu koja 622
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže,
otoinane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik LJUBLJANA, Krekov trg 7.
Čopiče in ščetke
izdeluje najceneje in najlepše
Hinko Silim
Turjašhi trg itn. 8.
uSeot
svetovno znani avtomobili, motocikli, bicikli ter
HflBLEYHB01H50H
brezkonkurenčni motocikli po brezkonkurenčnih cenah. Oglejte si najnovejše modele na Ljublj. velesejmu v paviljonu G 284-290. — Glavno zastopstvo
O. ŽUŽEK
Ljubljana, Tavčarjeva II-
Čevljarji pozor!
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikro-jevalni, teoretični in praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinovi g. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila in prijave pismene in ustmene sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. MAJCEN, Celovška c. 57.
Ljubljana Vil.
Ob priliki
Ljubljanskega velesejma
posetite tvrdko
J. PREMELČ
| Ljubljana, Dalmatinova 13.
§ Špecijalna trgovina volnenih in svile-i n ih robcev, šerp in modernega blaga.
'9
■
251
BBBBBBBBBBBflflflflflBBBflflBBBBDBff
Zastonj
v Ljubljano in domov
se pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti 23 (dvorišče), ker so cene toliko nižje.
Zastonj Auto-vožnja od Sejma v detajlno prodajo
vsem, ki kupijo čevlje v naši Detajlni prodaji. Razen tega pa še NAGRADE v vrednosti do 10.000 dinarjev, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis!
Cene izredno nizke!
Od 20 do 100 dinarjev sandale vsake velikosti. Čevlji najmodernejših modelov — razen tega najcenejši. Ženske spange Standard od 120 Din naprej. Moški boks čevlji od 160 Din naprej. Poglejte najprvo cene pri konkurenci in potem pridite k nam. Odprto od 6. zjutraj do 9. zvečer.
B
B
B
B
B
B
B
fl
B
B
B
B
B
B
Ustanovljeno 1852.
Teod, Kora
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Kora)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje) za konzerve.
Ilnderuiood
pisalni stroji pri LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6/1.
Telefon številka 980.
162
7 Delavci! 3S
Zahtevajte povsod čevlje domači izdelek tovarne
PETER KOZINA & CO. TRŽIČ z znamko
I SPL0SN0 KONZUMNO DRUŠTVO ..POSAVJE
i 1
V ZAGORJU OB SAVI.
Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — član lahko postane vsak.
1
i
» Pristopnina Din 2*50
1
K 194
I
ravnateljstvo. |
Delež Din 50*-
SREČKO POTNIK & KO., LJUBLJANA
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov eterov In Izdelovanje sodnih sokoh
Telefon 110 METELKOVA UL. 13 Telefon 110
priporoča:
sadne marmalade, pravlmali^ovcc, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum Itd.
Paviljon ,,E“ štev- 77,
ITI
I
I
I
A.E. & SKabernel
manufakiurna veletrgovin^1
LJUBLJANA,
Mestni trg štev- to.
EN GROS
EN DETAIL
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
■ Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarjjo odgovoren Mihael Rožanec.