ZADOBROVA-SNEBERJE
0 100 let Rozalnove mame iz Sneberja
Leta kar hitro tečejo in tako je tninilo 10 iet, odkar sem obiskal mamo ob 90. letnici njenega Živ-ljenjskega jubileja.
V soboto, 24. septembra, pa sem kot dopisnik našega glasila obiskal na domu Marijo Možina, po domače Rozalnovo mamo, ki je dopolnila 100 let svoje življenj-ske poti. Rojena je bila 23. sep-tembra 1988, njen rojstni kraj je Podgorica pri Šentjakobu ob Savi. Njen dekliški priimek je bil Lazar.
Marija Možina je prišla z one strani kraja Save v Sneberje, kjer je delala pri posestnikih Jermanu, po domače pri Avščovih in po-sestniku Avšiču, po domače pri Janežovih. Marija je spoznala v Sneberjah Franca Možina in se leta 1912 poročila z Rozalnovim Francelnom. Toda že po dveh le-tih zakona je moral mož Franc v vojsko in padel v prvi svetovni vojni leta 1914. Tako je Marija ostala sama na domu z enoletnim sinom Francem. Hčerka Mici, pri kateri mama preživlja svoj visoki življenjski jubilej, pa je bila še nerojena ob izgubi očeta Franca. Leta 1921 se je Marija zaposlila v takratni tovarni kleja v Ljub-ljani,   sedanji   tovarni   Kolinska
Ljubljana. Tu je delala do leta 1948, ko je odšla v zasluženi po-koj, ki ga uživa že 40 let pri svoji hčerki Mici. Za svoja leta se so-razmerno kar dobro počuti. Ko sem ji čestital in segal v roke, je dejala: Ti si pa Ivan Kosov, kajne, si prišel, da boš malo zapi-sal. Seveda, mama, sem ji odvr-nil.
• Po štirih letih spet pisk sirene
Po 4 letih molka je na novem Gasilskem domu v Zadobrovi ob 12. uri zopet zatulila sirena, se-veda tokrat za preizkušnjo. Na gumb sirene je prvi pritisnil član UO društva, ki je sireno tudi montiral: Andrej Dimnik. To je bil seveda le poizkus, kako de-luje, vendar si občani in člani Ga-silskega društva resnejših klicev sirene, ki bi naznanjala nevarnost požara ali druge elementarne ne-sreče, ne želijo. Če do tega pride, pa bodo pripravljeni. Urejeni so
tudi  notranji  prostori.   U  tem bomo še poročali.
• Tatovi na poljih
Prišla je jesen, pridelki so dozo-reli, nastopil je čas pospravljanja z njiv. Tega se naši posestniki najbolj veselijo, če je letina dobra. Letos je nekaterim pridelkom za-godla dolgotrajna suša.
Pojavili pa so se na poljih tudi tisti, ki si mislijo »NIC NE SE-JEM NIČ NE ŽANJEM, PA VENDARLE ŽIVIM«. Naši po-sestniki so že potarnali nad takimi nepridipravi na njihovih njivah in jim tako že kar veliko pobrali. Najlepše glave zelja so šle, vzela jih je noč, so mi potarnali nekateri kmetovalci in me tudi prosili, naj to zapišem. Če bo bral tt vrstice tak obiskovalec njiv, naj ga za-peče vest, saj se mora vsak posest-nik mučiti, gnojiti, okopavati in je pridelek njegov zaslužek za preživljanie. To se je pojavilo na njivah ob Smartinski cesii od Sne-berja do Šentjakobskega tnosta. IVAN KOS