Ste*. 207.
Pavlalnl ffranko v drlavl SNS.
V Llubllani, v petek 12. septembra 1919.
Lete lil.
hhija razen nedeSj in praznikov vsak Pan
opcl&an.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica St. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne prt* obči. Rokopise se ne vrača,
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 viu., pogojen prostor 125 v; razglasi in poslano vrstica po 1‘50 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo JugeiEov. soclialno - demokratične stranke.
Pocamesna Stev. stene
— 40 vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo teto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt lata IS K, za mesec 6 ff, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino i.n Arredko 84 K. — Reklarauoje za list so poštnine preste.
Opravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6'L, Učiteljska tiskarna.
TcMoniks 5t. Sl 2.
Jeremijade in pozitivno delo.
Tri dni nas že pitajo naši časnikarji v Jugoslaviji z obupnimi hipotezami na podiagi vesti, ki so jiii menda dobili iz Pariza od same mirovne konference. Pariška konferenca natri .namerava namreč naložiti 25. mlli-tard vojnih dolgov v zlatu ter nam diktirati v industriji, v prometu, carino, trgovske pogodbe in tudi notranje politične uredbe kulturnega, narodnostnega in verskega značaja. Država SHS bi po teh poročilih podala neavtonomna tvorba, ki razen-*cga izgubi še mnogo stotisoč narodnih pripadnikov na sosednje države. Država SHS bi morala potemtakem Postati oklesano skrpucalo, uklcnje-no v verige antantinega kapitalizma, 'n nam se zdi ta razvoj naraven.
Ozrimo se nekoliko nazaj. Se Pred propadom osrednjih držav smo ^esto poudarjali, da pomeni zmaga entente pravtako zmago brutalnega ‘Riperijalističnega kapitalizma kakor zmaga osrednjih držav. To je moral vedeti vsakdo, kdor ni namenoma iz demagoško političnih razlogov trdil kaj drugega. Wilsonova načela, če le morda Wilson tudi poštenjak, so »n Pnrijalisti izrabili, da so premagaii Dvropo in po zmagi uveljavili svoje Prvotne namene. Ako nam tega niso hoteli Jugoslovani verovati pred fdV"1 ln dvemi leti, nam danes to tr-more nihče več zanikavati
Tesno
v zvezi z imperialističnimi
nameni je tudi
obstoj večje balkanske države.
i. ,^e s®. osnuje na Balkanu država, ki ima direkten pristop k Adriji, ki obsega veliko ozemlje in ima podlago z» samostojen gospodarski razvoj, Potem je to velika nevarnost za Ita-mo, Francijo in Anglijo, ki hočejo meti svobodne roke, biti brez konkurenta v Sredozemskem morju in 'hijentu. Izgine pa ta nevarnost, če
ustanove v južni Evropi male državice, ki ostanejo v odvisnosti od entente gospodarsko in ker jim ne bi ?di dani pogoji za gospodarski razvoj m se tudi politično ne bi mogle dvigniti.
Vsak, kdor je premotrival položaj ves čas yojne s tega, povsem realnega stališča, ni danes razočaran. Ali žal, da kljub tem neizprosnim realom razmeram in logičnim sklepom Uiso meščanske stranke uravnale svoje politike realno. Že leto dni bo kmalu, odkar se prekljamo za neko uksno idejo, ki je ne poznamo. Hočemo državo, hočemo ujedinjenje, hočemo demokratično državo, kako naj se pa ta država pravzaprav uredi, da bo ustrezala modernemu razvoju 0 tem nismo smeli ne pisati ne govoriti: kdor je bil tako predrzen, da je o tem razpravljal, je bil izdajalec uomovine, poturica, ki so mu pretili * ječo in vislicami.
Vsi pa vemo, da je Jugoslavija na-•tala iz več delov sicer enega najeda, ki se pa med seboj ne poznajo m ki so živeli stoletja v povsem različnih razmerah. Nemogoče je torej, “a bi se ti deli jugoslovanskega naboda ujedinili brez duševne vezi in hrez prehodne dobe, o kateri bi se jhorali merodajni faktorji posvetovati in napraviti takozvano platformo za ujedinjenje, in sicer državno, kulturno in gospodarsko. Zdi se nam, ha je bila okolnost, ker se to ni zgo-mio, največja napaka, ki se utegne maščevati stoletja nad nami. Namesto da bi bili politični faktorji de-
lali v tem zmislu, so zastopali vsak svoje egoistične politične in gospodarske koristi, in kakor v boju med politično aristokracijo, tako se Je negovalo tudi med prebivalstvom večje in večje nesoglasje, nesmotrenosL Danes smo manj na Jasnem, kakor smo bili pred letom dni glede medsebojnih razmer v državi.
V	Belemgradu so vladali radikalci, ki jim ujedinjenje ni nikoli posebno prijalo. Tudi v Parizu so bili večinoma zastopniki, ki so soglašali z vlado in Protičem, katerega sta prav izvrstno podpirala Jugoslovanski klub in demokratska zajeduica. Vlada je prav gotovo vedela, kaj se kuha v Parizu in žalostno bi bilo, če bi tudi narodni predstavniki ne bili informirani vsaj o glavnih smereh. Toda ne vlada, ne narodno predstavništvo se nista zganila, dokler ni prišel prav neprijeten glas iz Pariza.
Kaj storiti? Ali se da to popraviti, kar se je zamudilo? Ne vemo!
Čudno pa je, da se v trenutku, ko bi bilo treba kar najbolj resnega dela, stranke obmetavajo z blatom, druga drugi očitajo izdajstva in s tem pokazujejo le še bolj svojo nezmožnost. Vemo sedaj, da imajo v Parizu neprijazne naklepe. Situacija je iasna. Ali ni tedaj dolžnost vseh političnih strank, da se streznijo in začno resno razmotrivati o skupni nalogi, o državi, ki je že zgodovinsko dejstvo, ki ne sme postati kretin, marveč za razvoj sposobna in svobodna demokratična tvorba.?-Alf iri čas, da se preneha z boji, ki zmanjšujejo ugled na zunaj, ki onemogočajo, da bi post vili pred ehtento, v katere imperijalističnih rokah se danes nahajamo, določna načela, na podlagi katerih si zagotovimo kulturno politično in gospodarsko svobodo? Če teg ne mahajo radikalci, če tega ne marajo nekatere druge stranke sedaj, smo kljub temu prepričani, da se najde oblika, ki bi zasi gurala enoten konsolidiran nastop vseh Jugoslovanov. Če ni mogoče drugače, bi bilo treba sklicati, dasi pozno, obsežno politično enketo, ki bi določila pozitivne splošne smer-nice, ki iih danes pravzaorav ni* mamo. Stranke, ki ne upoštevajo resnega položaja, so izdajalke jugoslovanskega ljudstva.
Morda se nam bo kdo čudil, da smo obdelali to vprašanje tako kakor smo ga. V tem pogledu moramo dostaviti, da nas žali, ker so se jugoslovanske meščanske stranke zarile v egoistične cilje, in ta položai ententa izkorišča. Če nam ententa naloži ogromno vojno odškodnino, nas gospodarsko in politično zasužnji ter razdeli na pet ali šest državic, nam je s tem vzela vsakršno mož nost razvoja. Vojne dolgove bodo plačevali delavci in konsumenti, zaprejo nam morje, vzamejo nam prometne pomočke in na vsem se bodo pasli tuji in domači parasiti, a delovni sloji bodo garali in stradali petdeset
—	sto let, če ne pride rešitev iz proletarskih vrst.
Veliko odgovornost so prevzeli tisti, ki so vodili novo državo. In če
v	zadnjem trenutku ne krene jugoslovanska politika na pota racijona-lizma, sporazuma glede državne platforme, tedaj bomo z vso pravico očitali krivdo na tem razvoju političnim strankam, ki so v svoji otroški naivnosti zapeljale jugoslovansko ljudstvo v nesrečo — v smrt.
Amerika si osvoja svetovni trg.
,Q Amerika je od leta 1914. pa do leta i.f'8. zvišala svoj izvoz od 2441 mi-Jonov na 6525 milijonov dolarjev, zedinjene države s polno paro delu-na to, da si osvoje svetovni trg. [j°nzularna organizacija bo obnov-cie.ria. Ameriko bo zastopalo 25 spe-r Jidistov za inozemsko trgovino v v ?jh'h državah. Industrija je že osno-len ^ organizacij za izvoz. Zediti-le države so si v. .vojni pridobile
1100 milijonov dolarjev v zlatu. Daljni izvoz zlata iz Evrope v Ameriko bi pomenil nepregledno škodo za evropske devize. Amerika namerava vložiti svoj denar v evropske akcije. Velike ameriške banke osnujejo t. zv. »Investement Trusts«, ki bi zbirali v portfclju evropske papirje kot pokritje in izdajali na podlagi tega za ameriško publiko lastne papirje. S to namero so ameriške banke odprle že več kot 70 filijalk in vsak dan snujejo nove,
Sodrugi iz Amerike!
Za en amerikanski dolar se dobi sedaj v stari domovini od 45 do 50 kron. Kakor čitamo v časopisju, vam dajejo amerikanske banke za dolar mnogo manj. Med nas in vas se je vrinilo mnogo posredovalcev, ki hočejo od samega menjavanja bogateti. Pa ne samo to. Ti posredovalci spravljajo amerikanski denar, ki }e pri sedanjih razmerah važno sredstvo za naše nakupe v tujini, v roke verižnikov, ki kupujejo ž njim v tujini blago in ga prodajajo z ogromnimi dobički delavskemu in kmečkemu ljudstvu, tako da trpe vaši svojci tudi vsled draginje, ki jo to od svoje strani povečuje, ogromno škodo.
O	škodi, ki jo povzroča to vam in nam, smo se resno posvetovali pri gospodarski konferenci, ki jo je sklical izvrševalni odbor naše stranke in 'sklenili smo stopiti pred vas s sledečim predlogom:
Izključimo vse nepotrebne denarne posredovalce!
To bi se dalo doseči tako, da bi zbrali vi ves denar, ki ga nameravate poslati v domovino, v enem izmed ta-mošnjih denarnih zavodov. Kakor hitro nam bo ta banka sporočila, da ste naložili pri njej denar namenjen za vaše svojce v stari domovini, ga bomo mi tem svojcem potom naše največje denarne zadruge »Splošnega kreditnega društva«, ki bo stopilo s to banko v zvezo, vašim svojcem po vsakokratni vrednosti dolarja na tukajšnjem trgu izplačali.
Sodrugi! Prosimo vas, da se vr-žete z vso tolikokrat preizkušeno vnemo in energijo na organizacijo, ki bo uredila pošiljanje amerikanskih prihrankovv staro domovino. S tem boste izvršili veliko delo: za svojce, obnovo domovine in za rast in razvoj naše stranke. Prosimo naše amerikanske liste, da ponatisnejo ta oglas.
Gospodarski odsek izvrševalnega odbora .J. S. D. S,
Ustanovite* potaiMeu pokojninskega M za Slovenijo h nreditev provizij pri Protoni ikMtt
Deželna vlada je sprejela v svoji seji dne 10. septembra 1919 na predlog vodje poverjeništva za socijalno skrb, sodruga Prepeluha, naredbo, s katero se končno vsaj deloma izpolni že dolgomesečna zahteva naših rudarjev. Sprejeta je bila naslednja
naredba
deželne vlade za Slovenijo o ustanovitvi pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo pri začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani in o ureditvi provizij pri bratovskih skladnicah v okolišu rudarskega glavarstva v Ljubljani.
§1.
Do definitivne ureditve provizij pri bratovskih skladnicah v okolišu rudarskega glavarstva v Ljubljani, se bodo od 1. oktobra 1919 najdalje pa do konca leta 1920. naprej izplačevale provizijonistom, vdovam in sirotam teh bratovskih skladu ic k dosedanjim provizijam mesečne doklade po naslednjih razpredelih;
Razpredel A.
Do-	Mesečna doklada k dosedanjim provizijam			
sedanje provizije	za provi- zijonisto in vdovo	is sirote Urez starišev		za ženo in vsakega otroka
01 -40 K	55 K	50 K		20 K
	Razpredel B.			
Do- sedanja provizija	Nova provizija z mesečno doklado		Doklada za ženo in vsakega otroka	
40-60 K	100 K		.	
60-100 K	120 K		20 K	
redbe pokojninska doklada v višini 40 vin. od vsakega meterskega centa premoga, ki je namenjen konzu-nii!. razyen obrata za produkcije premoga samega.
Nadalje je izvzet od te doklade premog, ki ga dobe občine za apro-vizacijo svojega prebivalstva,
Ta doklada se steka v pokrajinski sklad za Slovenijo, ki se ustano-
vi	pri začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani.
§3.
Rudniške uprave imajo odplačevati to doklado koncem vsakega meseca začasni delavski zavarovalnici v Ljubljni in ji obenem poslati mesečni izkaz o produkciii premoga, ki mora vsebovati naslednje podatke :	'
a) celotna produkcija premoga v poročilnem mesecu v meterskih centih;
b) koliko meterskih centov se ga Je porabilo za deputate in v lastnem rudniškem obratu;
c) koliko meterskih centov se ga Je oddalo na trg.
§4.
Doklade, omenjene v § 1 bodo bratovske skladnice izplačevale meseč-
no iz lastnega premoženja istočasno s provizijami. Izdane vsote na teh' dokladah bo refundirala začasna delavska zavarovalnica v Ljubljani iz pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo najpozneje do 10. vsakega meseca. Prvo doklado z dne 1, oktobra 1919. dobe bratovske skladnice refimdirano najpozneje do 1. decembra 1919.
Izdane vsote se bodo refundirale na podlagi detajliranega mesečnega obračuna, ki ga imajo poslati bratovske skladnice začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani zadnjega vsakega meseca.
§5
Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo bode služil tudi za zboljšanje rent pri začasni delavski zavarovalnici in pokojninskem zavodu v Ljubljani.
O	načinu tega zboljšanja in o Statutu tega sklada izide posebna naredba.
8 6.
Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Sabotaža.
8 2.
V	pokritje teii stroškov se bo pobirala od dneva razglasitve te mi-
LDU. Belgrad, 10. Vesti nekaterih belgrajskih listov, da namerava vlada demisijoniratj. so neutemeljene. Vlada dogodkov v zbornici ne smatra za nezaupnico^ temveč vidi v njih sabotažo parlamenta.
Dr. Veljkovlč obolel.
LDU. Belgrd, 10. Finančni minister dr. Veljkovič je nevarno obolel.
Okrožne finančne uprave.
LDU, Belgrad, 10. Finančni minister je odredil, da se po vsej kraljevini osnujejo okrožne finančne uprave.
Po svetu.
VARSTVO MANJŠIN.
LDU. Berlin, 9. (ČTU.) Reuterjev urad Javlja: Iz Lugana poročajo »Secolu«, da ima načrt posebne pogodbe z Jugoslavijo glede varstva manjšin določbo, da se pravica nadzorovanja zveze narodov ne bo nanašala na Staro Srbijo. Titloni je proti tej omejitvi ugovarjal vsled česar jo je vrhovni svet odložil.
Zakal Rumunlja ne podpiše avstrijske pogodbe?
LDU. Saint Germain, 10. (Dun. KU.) »Temps« prinaša bese^lo ru-munske note od 8. t. m. na mirovno konferenco, ki utemeljuje, zakaj se rumunska vlada brani podpisati avstrijsko mirovno pogodbo. Nota navaja, da bi bila Rumunija kljub temu, da je bilo odklonjenih več njenih pravičnih zahtev, pripravljena podpisati, da pa člen 60 mirovne pogodbe krši suvereniteto in politično neodvisnost romunske države. Rumu-nija bi torej podpisala mirovno pogodbo samo s pridržkom, da ne priznava Člena 60. mirovne pogodbe. »Temps« je mnenja, da vrhovni svet te zahteve ne bo odobril.
švica vstopi v zvezo narodov.
LUD. Bern, 10. (DunKU.) švicarska brzojavna agentura javlja: Od
narodnega svetu sestavljena komisija za zvezo narodov je danes dovršila svoja posvetovanja. Pri glavnem glasovanju se je z 21 glasovi proti 4 glasovom sklenilo predlagati vstop Švice v zvezo narodov.
Razstanek nemške narodne skupščine.
LDU. Naucii, 10. (Brezžično.) Povodom razstanka nemške narodne skupščine in \vcimarske vlade je zadnja odgovorila državnemu predsedniku na njegovo zahvalo: »V zadoščenje nam je. da je narodna skupščina mogia v. VVeimarju nemoteno
dovršiti svoje važno delo. Weimar-sko ljudstvo si šteje v veliko čas f, da je bila njegova dežela izvoljena; nuditi nemškemu narodu mesto, na katerem se je imela postaviti podlaga za novo nemško državo. Weimat je ponosen na to, da je smel sprejeti narodno skupščino, ki je dala nemški državi sijajno svobodoljubno ustavo.« Državnemu predsedniku se zahvalila tudi Wcimarska občinska uprava.
Obsedno stanje nad Bremenom ukinjeno.
LDU. Bremen, 11. (DunKU.) Državni predsednik je včeraj ukinil obsedno stanje, ki je bilo 23. aprila 1919 proglašeno nad mestom Bie-men in njegovo okolico.
DELAVSKA NEVOL.jA V SAAR-
SKEM OKROŽJU.
LDU. Nauen, 10. (Brezžično.) Vznemirjenje delavskega ljudstva v. saarskem okrožju se ni poleglo, marveč narašča. Rudarji zahtevalo predvsem, da se povoljno reši vprašanju kurza marke. Delavci se živahno zavzemajo za to, da ostane prusko vrhovno vodstvo, ker o sprejemanju višjih uradnikov tudi zasedbene oblasti še niso ničesar ukrenile. Kefc nastavljajo Francozi večkrat mesto rudarskih inženirjev strojne inženirje, so rudarji v skrbeh radi manjše varnosti. K temu pride še, da Francozi vračajoče se vojne ujetnike, ut oziraje se na njih prejšnji poklic, pošiljajo v rudnike, v čemer vidi izvež-bano delavstvo tudi ogrožanje svojt varnosti. Posebno ogorčenje vzbuja dejstvo, da kupujejo Francozi povsod hiše in zemljišča, zadnje čase; tudi delavske hiše. doč'm polagajo rudarji posebno važnost na posesf lastne hišice, ki so si io pridobili t lastno Sledljivostjo.
Stavka v Marseillu.
LDU. Marseille, 10. (DunKU.) »Agence Havas« javlja: Združene; delavske zveze v departementu so razglasile stavko vseh organizacij •za 11. september.
Nemiri na Irskem.
LDU. London, 10. (DunKU.) Nemiri v Fermov na Irskem so se ponovili. Vojaki so baje razrušili 15 skladišč.
Kolčak uničen.
LDU. Kopenhagen, 11. (DunKU.
—	Brezžično.) V odseku Akčtubinsk so naše čete zadnje dni ujele 12.000 sovražnikov7. Južne čete Kolcala)ve armade so popolnoma uničene.
PETL JURA PROTI DENIK1NU.
LDU. Moskva, 10. (DunKU.) -Brezžično.) S kijevske fronte priba-
lajoča poročila trdijo, da je general Petljura napovedal generalu DenJI-kinu vojno, ker so njegove čete, ki so zasedle Kijev, sovražno nasto« Dale.
Nenliri v republiki Honduras.
LDU. Delmar, 11. (DunKU. — Brezžično.) Predsednik republike Honduras je odložil svoje mesto. Ustaši so napadli glavno mesto. Najvažnejša pristanišča na severni obali so v njihovih rokah. Ameriški državljani so prosili Zedinjene države za varstvo. Križarka »Cleveland« je bila odposlana v Honduras.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 10. Tudi za današnjo sejo narodnega predstavništva je vladalo zelo veliko zanimanje. Galerije so bile nabito polne. Pred zaključkom seje so poslanci opazili, da se nahaja večje število opozicijonalnih poslancev, zlasti članov Narodnega in Jugoslovanskega kluba v diplomatskih ložah. Med poslanci v zbornici }e nastal vsled tega nemir. Demokratski poslanci so klicali: »Sede v diplomatskih ložah, mesto da bi glasovali! Sramota! Seidlerjevi vladi so izražali zaupanje, svoji ga nočejo! Hočeio svoje hrvatsko domobranstvo, ne smatrajo pa za svojo dolžnost, da bi glasovali!« Med poslancem dr. Ribarjem in Peršičem Je prišlo do ostrega spopada.
LDU. Belgrad, 10. Današnja seja narodnega predstavništva Je bila otvorjena ob 18. uri. Po dovršenih predhodnih poslih in nekaterih vprašanjih Je prešla zbornica na dnevni red, to Je na glasovanje o proračunski dvanajstini za mesec september v drugem čitanju. Pri prvem glaso* vanju ni bilo kvoruma. Po kratkem odmoru so glasovali v drugič. Za prediog le glasovalo 106 proti 35 poslancev, kar znaša skupaj 141 glasov. Kvorum tedaj zopet ni dosežen. Nato je predsednik v sporazumu z vlado odložil sejo na bodoči ponde-ljek ob 16. uri.
Splošni pregled.
K volitvam v Bolgariji. Nam nal-bllžji narod na Balkana, s katerim bomo v bodočnosti morali živeti v tesni vezi, so Bolgari. Vseeno pa smo danes izgubili vsako vez ž njimi, tako da iz Bolgarije danes ne prihaiajo niti časopisi, niti kaka druga pošta, iz česar bi morali izvedeti, kako danes ta dežela preživlja težke dneve, ki Jih Je povzročila svetovna vojna. Preko Francoske smo dobili vesti, da so se v Bolgariji izvršile volitve. Rezultat izida volitev je jako značilen. Iz njega razvidimo, da Je komunistično gibanje v Bolgariji izdatno naraslo. Težke dneve je morala Bolgarija preživeti po krivdi šovinistične imperijalistične buržoaziie. Danes pa Je vsa dežela vrhu tega še vsa okupirana po francoskih četah !n mir, ki ga bo ententa naprtila Bolgariji na hrbet, bo za deželo usodepoin. Pil volitvah so meščanske stranke dobile le majhno število mandatov. Demokrati so dobili 28, narodnjaki 19, caukovisti 8, radikalci 8, Gešov 1 In Radoslavov nobenega. Mlada kmetska stranka Stambolijskega, ki je za časa vojne bila vedno proti Ferdinandu in ie bila zato silno preganjana, je dobila sedaj 85 mandatov. Komunisti so dobili 47 mandatov. Velik uspeh so dosegli tudi tnkozvani »široki« socijalisti (po našem bi rekli desničarji), ki so dobili ceiih 38 mandatov. — Zal, da nimamo o notranje
—	političnih bojih Bolgarije natančnejših poročil.
Poljski meščanski demokratični Usti in boljševizem. Vsi poljski meščansko demokratični listi se silno naklonjeno drže napram boljševizmu, uvidevši, da bi padec boljševizma v Rusiji za Poljsko pomenil veliko nevarnost za njeno samostojnost. V istem smislu pišejo tudi finski, estonski in litvinski listi, ker vedo, da bi restavracija monarhije v Moskvi pomenila propast samostojnosti vseh teh držav.
Izjave madžarskega sociialista Garanii-Ja. Vodja madžarskih socijal-nih demokratov, Garamv, je izjavil, da socijalno demokratska stranka s padcem Bela Kuna ni trpela v organizacijah. Organizacije še vedno obstoje tako v Budimpešti kakor tudi po deželi. Vršil se bo v kratkem tudi strankin kongres, da se obnovi strankino ime in njen stari program. Stranka si bo za bodočnost izbrala pna pota, ki jih hodi socijalno. demokratska stranka v Nemški Avstriji. Dokler se ne sestane narodna skupščina, se njemu zdi najpripravnejši direktorij, sestoječ iz treh oseb: enega delavca, enega kmeta in enega meščana, ki naj bi predstvljal najvi-Šlo oblast.
Politična svoboda na Češkem ie z novo naredbo republikanske vlade, s katero se v Čehoslovaški ukinja vse izjemne razmere, sedaj neomejena. In kako je pri nas?!
Komunisti na Češkem. Po nekem poročilu iz Prage je policija baje izsledila veliko komunistično zaroto, v kateri je bilo tudi veliko vojakov, ki je hotela ob ugodnem momentu proglasiti na Starogradskem trgu vlado delavskih in vojaških svetov.
Stalna kriza belgralske vlade. K temu poglavju dostavlja »Socijalis-tička radnička partija Jugoslavije« (komunisti): Edina pot iz te situacije je, da se razpusti nesposobno narodno predstavništvo in da se na podlagi splošne, tajne, enake in proporčne volilne pravice razpišejo volitve za ustavotvorno skupščino (konstituan-to). Današnje narodno predstavništvo nima niti za trenutek več pravice nastopati v imenu ljudstva.
Novi absurdum diplomacije. Iz Pariza in Rima prihajajo vesti, da še bo jadranski problem rešil na ta način, da se osnujejo štiri avtonomne države in sicer: 1. Reka z luko. 2. Sušak i obalo do Bakra in z otokom Krk. 3. Liburnija z lovranskim teritorijem, Opatija, Volosko in otok Cres. 4. Država, ki bi zavzela teritorij med železnico do Št Petra do morja in med Volosko in Reko. Te štiri državi bi dobile svojo avtonomijo pod kontrolo medzavezniške mešane komisije. — Kakor se vidi, vsled nesposobnosti pada evropska diplomacija iz enega v drug absurdum. Ubogo ljudstvo, ki ga bo ententa nesramno eksplc-atirala. — Ubogi mi, ki postanemo navadne afriške kolonije!
»Babuška ruske revolucije«. Katarina Konstantivna Breskovskaja Je dospela te dni v Prago. Spreiem te 75-letne starke, ki je posvetila vse svoje življenje ruski revoluciji, ki je bila 32 let v ječi, večkrat v Sibirijo izgnana in ki je kljub temu še čila in zdrava, je bil naravnost triumfalen.
Konec »Zeita«. Znan dunajski dnevnik »Zeit« je nehal začetkom t. m. izhajati. Mesto njega je pa začel izhajati dunajski pondeljnik »Mor gen« kot dnevnik.
Našim Invalidom v vzgled. V Sarajevu se je koncem prejšnjega meseca vršila velika skupščina invalidov iz cele Bosne in Hercegovine. Invalidi so si osnovali lepo organizacijo, ki se bo raztezala čez celo Bosno in Hercegovino. Na shodu je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se pri vladi ostro protestira vsled tega, ker vlada ni zvišala invalidom mesečnih podpor in se je izrazila, da so Invalidne zahteve pretirane Tudi se ostro protestira proti temu, da vlada do danes še ni napravPa nobenega zakona za invalide, ki bi jim zagarantiral pošteno življenje. Invalidi nočejo biti vedno vezani na miloščine in prosjačenje. Vlado čaka tu velika naloga: 1. da se takoi začne z osnovanjem zakona za dosmrtno zasiguranje invalidov in njih družin, po katerem se mora invalidom priznati mesečno dosmrtno penziio, po njih smrti pa invalidovim članom rodbine; 2. da se v državni proračun prenese odgovarjajoča vsota,^ki bo odgovarjala invalidnim dosmrtnim penzijam; 3. da se prizna invalidom mesečna pokojnina za popolnoma nezmožne invalide 000 K, za ostale pa po 6 K po procentu; 4. da se pregledovanje še enkrat izvrši in se v pregledovalue komisije določi tudi invalide kot člane. Skupščina invalidov je obsodila in zavrgla pobiranje dobrovoljnih milodarov za invalide, ker smatra to za ponižanje invalidov, ki so bili ravno po krivdi vladajočih razredov pahnjeni v nesrečo. — Invalidi! Zahtevajte odločno odškodnine za vaše polomljene roke in noge, sklenite že sedaj, da ne marate živeti od milodarov vse svoje življenje. Zapomnite pa si tudi, da vlada brez vašega pritiska ne bo za vas ukrenila ničesar! Pritisk na vlado pa bo zmogla samo trdna enotna organizacija. Priporočamo zato vsem našim invalidom, ki Jih Je v sami Sloveniji že 50.000 in kojih število se bo po povratku vseh invalidov in ujetnikov, ki se morajo v najbednejšem stanju še vedno potikati po ujetništ-vih, še povečalo, da si ustanove centralno organizacijo za vso Slovenijo. Sicer že obstoja mala organizacija invalidov v Celju, katera pa. kakor se zdi, nima dosti moči, da bi mogla kaj z uspehom sama izvojevati. Treba je, enako sarajevski skupščini v Sarajevu, sklicati v Ljubljani velik invalidni shod, kjer na? se postavi močni temelj močni invalidni organizaciji za vso Slovenijo. — Toliko in validom v izpodbudo za delo v njih lastnem interesu.
Kaos na Madžarskem. (Krščanski socilalci v Budimpešti.) Situacua na Madžarskem še sedaj ni jasna. Med ljudstvom vlada splošno ogorčenje in popolna neorijentiranost. Vsled tega in vsled terorja žeiie. in
stremljenja ljudstva še sedal ni mogoče prav opredeliti. Kak kaos so povzročili na Ogrskem predvsem še krščanski socijalci, znači dejstvo, da so si ustanovili celih 15 novih strank, ki so večinoma klerikalne, ki se pa po političnih ciljih razlikujejo in so celo v formalni kontradikciji. Od teh klerikalnih strank večina podpira monarhistične težnje in hoče zopet posaditi na prestol ekscarja Karla ali nadvojvodo Jožefa ali pa romanskega kralja. (»Večernemu listu« po-dajemo s tem »fotografijo« ld si jo naj dobro ogleda). Terorizem vladajočih osebnosti je bil tako velik, da so Angleži sami prevzeli diktaturo v Budimpešti. Ne ve se še. kak vtis je napravilo to na ogrsko ljudstvo. Vsekakor pa so Angleži posegli vmes ravno v času, ko Je bila nova madžarska monarhija že skoro fakt.
Registriramo! Ameriška glasiia Slovencev so prinesla pred kratkim naslednji dve notici: 1. Slovenci in Jugoslovani se venomer prepirajo za Koroško, med tem ko na Primorje pozabljajo.To poznajo svoje potrebe! Vsa koroška mesta skupaj niso vredna ene same kraške vasi! — 2. V nekem ljubljanskem dnevniku smo či-tali oglas: »Profesor matematike, trgovsko naobražen, želi postranskega zaslužka«. Slovenci, sramujte se! Kai se boste pehali za univerze in po ■ dobno, ko še sedanjih svojih duševnih delavcev ne morete prehraniti. —
Take so sodbe ameriških Slovencev o nas. Za enkrat Jih pa le registriramo.
Revolucija v Koreji.
Gibanje za neodvisnost Koreje se je začelo koncem marca na kitajski meji, kjer so se zbrale velike množice ljudstva v vseh delih dežele. Delegati vseh strank so se Izrekli za popolno neodvisnost Koreje. V istem času so se vršile v vseh krajih z manjšo japonsko posadko demonstracije. Korejski orožniki so se pr o ■ tivili streljati na vstajnike. Sredi maja so se začele demonstracije v Soulu. Dasi je bilo pri krvavih spopadih ubitih in ranjenih nekaj sto ljudi, se je gibanje vendar širilo dalje. Na tisoče ljudi je pobegnilo v Kino in Mandžurijo, kjer se je ustanovila vlada za noedvisno Korejo. V Juniju so se začele demonstracije žena. Po poročilih laponske potovalne komisije računalo Korejci v slučaju večjega upora na pomoč'Združenih držav.
Ruska sovjetska vlada Je izročila korejski revolucionarni organizaciji oklic, v kojem pravi, da je zmagovita armada ruske delavske in kmečke vlade po dvoletnem boju porazila v Sibiriji carske generale in da ie dospela v sibirske nižine. Koreici se bojujejo že 15 let proti japonskim tiranom. Sedal je prišla ura vstaje. Kakor se bori na tisoče Korejcev v lastnih polkih v vrstah sovjetskih armad, tako morajo Korejci tudi doma nagnati svoje tlačitelje.
Vstaja ima že učinek. Jaoonsko veleposlaništvo v VVashingtonu je namreč objavilo cesarski edikt, v katerem se podeliule Koreji samoupravo. Korejci in Japonci bodo imeli odslej enake pravice.
Dnevne vesti.
Kreku živ spomenik!
Na našo torkovo dnevno vest »Kreku živ spomenik« pravi »Večerni List« včeraj, da trdi »Naprej«, da klerikalci hočejo izrabljati ime dra; Kreka, ki je radi majske deklaracije postaj popularen. Dalje pravi »Večerni List«, da je to skrunitev spomina njihovega Kreka in se še dalje zagotavlja, da dr. Krek ni Iskal popularnosti. Kaj takega more zapisati le skrajno nelojalna osebnost. Trdili smo v »Napreju«, da je bi! Krek zaradi svojega dela popularen. Nikjer in nikoli nismo trdili, da bi bil Krek častihlepnež. In če Krek ne bi bil popularen, bi bito to žalostno znamenje nezavednosti ljudstva. Kje smo torej trdili, da je bil Krek častihlepnež? »Večerni List« pa nam to očita! Trdili smo in to Je resnica, da gospodje, ki podpisujejo dotično okrožnico, nimajo zmisla ne za soci-jainost ne za demokratizem, da pa so si izbrali Krekovo ime. ker je popularno,^ v svoje politične namene. Tako zavijanje stvari, kakor je je napravil »Večerni List« tukaj, ni sicer politična modrost velikodušne poteze, pač pa je poteza slabe politične morale.
Čemu neki občinske volitve? ...
V zabavo vsem hudomušnim in poduk vsem nevednim.
V dlčni občini Moste pri Ljubljani se je nabiralo prahu in smeti že od-davna ne samo po cestah, temveč tudi po občinski pisarni že od Sušter-šičevega režima sem. Oprašila se Je precej tudi moščanska aprovizacila.
ki je vsake kvafre enkrat razdelila nekaj gnjilega krompirja in lojevih ocvirkov svojim občinskim revežem. Tega prahu dosedaj še ni mogel nihče dvigniti, ker na upravi občine še trdno sede zvesti nekdanji Šušterši-čevi hlapci, sedaj baje klerikalni milijonarji, in bi prah morda bil celo dihanju nevaren. Dobili smo novega župana, ki Je ima poleg drugih tudi to veliko zaslugo, da je postal na nekem shodu tudi že pravi mučenik klerikalne kmečke zveze, ker so mu polomili baje nekaj kosti. Prejšnji župan iz hvaležnosti do svojih zvestih prijateljev seveda tudi ni mogel pozabiti le — teh in tudi ne svojega nadebudnega mladega para, ki bo pri letošnjih občinskih volitvah baje kandidiral za župana, kakor pripoveduje govorica. Zato si Je velezaslužni bivši župan in skrbni oče umislil »gostilno pri Lojzetu«, kjer ss nudi pri sladkem vincu in zabavni igri ori kvartali, — včasih tudi pri Orlovskih prireditvah — zabava in smeh somišljenikom in pristašem, na drugi strani pa tudi zaslužek mlademu gostilničarju Lojzetu. Pri tem pa še mladi gostilničar tudi pridobiva tako zelo potrebno Izobrazbo v občinski politiki in naklonjenost občinskih velmož. Res kurijozno, pa praktično! Preskrbljeno pa Je tudi za razširjenje gostilne. Nedavno namreč Je gospodar Izpraznil obširno stanovanje, obstoječe iz štirih večjih sob in jih pre-naredil v gostilniške prostore. To seveda ne bo zmanjšalo stanovanjske bede v Ljubljani in občina Je tudi zadovoljna; privatne lastnine pa kratiti nikdo ne sme. Sicer bi bilo tam lahko prostora za veliko družino, ali ta si lahko išče stanovanja na Selu, kjer se je nedavno neka ženska obesila. Stanovanjska komisija si naj vzame to praktičnost za vzgled in uspeh ji bo gotovo zasiguran. — Selo je sicer žalosten kraj podnevi, uživi pa se ponavadi ob mesečini: takrat zadiha ljubezni dih okoli voglov mrtvih hiš in harmonike zapojo na vseh štirih koncih naselbine. »Poječ se tudi pozno tja v noč, zakar skrbi nadebudna mladina. Včasih pokvari melodije disharmoničen glas kake žene ali dekleta, potem pa je mir. Srečni kraj! Policija je tu čisto nepotrebna. Prebivalci so tudi zelo zadovoljni, četudi so zelo revni ljudje. Vodovoda. luči in snage na cesti sicer ni, ljudje pa so vseeno potrpežljivi. Puste se tudi postaviti z družino na cesto, če kupi kak obogateli verižnik hišo. ki Je naprodaj, da se naseli sam v njo. Blaženi ljudje -— blažena ta vas v deveti deželi! To občino postavljamo vsem drugim za vzgled, ker smo mnenja, da v tej občini naj-brže ne bo treba nobenih novih volitev ...
Ljubljanska higiiena . ..
Stavbinski dclavec opozarja mestni magistrat s higijeničnega stališča o naslednjem: Radi hišnih kanalizacij, tozadevnih cevi in podgan, ki so se tam razpasle, so stanovalci na Turjaškem trgu (hiše št. 4, 5 in 6} naravnost v nevarnosti. V Križev-niški ulici št. 9 je ravno isto. Oglejte si komunikacijske kanale pri teh hišah. Na Emonski cesti št. 10 je pa sploh dvorišče v tako zanikrner.1 stanju, da je joj! Gnojišče in stranišče v enem kupu. Sploh vladajo po vsej Ljubljani tudi v tem oziru naravnost škandalozne razmere. Niti v zadnji zagorski vasi ni take zanemarjenosti. Zakaj plačujejo .avza-prav prebivalci Ljubljane davke, če se ničesar ne izvrši, če se ne skrbi niti za najpotrebnejšo kanalizacijo? Radovedni smo tudi, zakaj ne nastavi v to svrho magistrat potrebnih, zmožnih uslužbencev in inženirjev, kakor Je to povsod v navadi. Če pojde tako naprej ostane Ljubljana večna vas.
Kal Je vendar z ujetniki v Italiji?
Češki listi poročajo: Italijanska misija nam uradno poroča, da ie sklenila Italijanska vlada v sporazumu z ententnimi državami da bo prevoz ujetnikov iz Italije pospešen, tako da bodo transporti v drugi polovici septembra končani. — Razveseljivo poročilo, toda gotovo velja le za Čehoslovake. Našo vlado poživljamo, da nam takoj pove, koliko je že storila za povrnitev ujetnikov.
Svarilo In poziv.
Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo vračujočih se izseljencev dolarje in sicer dolar po K 24. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celp K 49. Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se na meravajo vrniti. Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v ceni ter Jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje s seboj. Če pa nočejo ali ne morejo vzeti
seboj gotovine, pa naj založijo de.;i'4 v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboj čeke, ki se glase na dolarja in tu se jim bo izplačal znesek v kronah.
Drobno.
Pričetek šolskega leta 1919/20, na lavnih nanovo ustanovljenih meščanskih šolah v Ljubljani. Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šolah prične se šolsko leto 1919/20. v sredo, dne 24. septembra 1919. in v četrteh, dne 25. septembra, z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v ponedeljek, dne 22. septembra in v torek, dne 23. septembra 1919., vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za L mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za
I.	mestno dekliško meščansko šolo v. šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za šišensko deško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske deške in za šišensko dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti št. 243. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili V. razred ljudske šole s splošno povoljniin uspehom. Otroci, ki ne stanuieio v Ljubljani, se načelno pri vsprejemu odklanjajo. — Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska ravnateljstva pri vpisavanju.
— Na Slovenski trgovski šoli v, Ljubljani se prične šolsko leto 1919./20. dne 29. septembra 1.1. s sv. mašo, ki se bo služila v kapeli oo. iezuitov ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni izpiti se vrše 23. in 24. t. m., sprejemni izpiti za prvi deški letnik pa 25. in 26. t. m. Vpisovanje v II. deški in II. dekliški letnik se vrši 27. t. m. Vpisovanje v pripravljalni raz-ted, prvi deški in prvi dekliški letnik je zaključeno.
— Razpis ustanov. Absolviranl eksportni akademiki in absolventi drugih visokih trgovskih šol, ki bi se hoteli usposobiti na docenturi za trgovske znanosti, odnosno absolventi drugih strok n. pr. profesorji geografije in zgodovine ter tujih Jezikov in pravniki, dijaki višjih trgovskih In obrtnih šol izven Slovenije, dalje absolventi gimnazij in realk, ki se hočejo posvetiti študijam na visokih šolah in absolventi višjih obrtnih šol oziroma tudi obrtniki, ki se hočejo v inozemskih obratih izpopolniti v svoji stroki, naj vlože do 18. septembra t. 1. tozadevne prošnje s potrebnimi izpričevali na Deželno vlado, oddelek za trgovino In obrt v Ljubljani. — Predsednik Upravne komisije : Dr. Žerjav.
— Prihod beguncev. Včeraj, v četrtek, 11. septembra popoldne je dospel v dveh delih nov begunski transport Iz Trsta in ostalega zasedenega ozemlja. Prišlo je okoli 80 družin, večinoma jugoslovanskih državnih uslužbencev.
— Kongres jugoslovanske omla-dine. Tajništvo pripravljalnega odbora za kongres jugoslovanske omla-dine v Zagrebu javlja: Ker se dan na dan bližamo 11., 12. iti 13. oktobru, ko se vrši kongres, se javlja od vseh strani večje zanimanje in odziv. Vendar pa do danes niti z ene strani ni bilo točno navedeno število udeležnikov. Zato prosimo v interesu bolje organizacije kongresa, urejenosti glede vprašanja prenočišč ostalih potreb, vse organizacije, skupine in krajevne odbore, da nam čimprej pošljejo sezname udeležm-kov, odkod pridejo, s katerim vlakom, kdaj in v katerem številu. To je potrebno, da pripravljalni odbor pravi čas izve od vseh, ki žele, do dobe v redu stanovanje in hrano, Isto velja tudi za poedince. Brez legitimacije, ki jih dopošljemo vsem onim, ki se žele kongresa udeležiti, ne dobi nihče popusta na železnici. — Pozivamo tovariše vseh pok ra j da zbirajo prispevke za kongres, za katerega se naša javnost žal vrlo slabo zanima in ker so veliki stroški.
— Zasebni uradniki In uradnice Sloveniie se opozarjajo, da ne hodijo v Zagreb si iskat službe, ker vL.:'a v Zagrebu velika brezposelnost. — Društvo zasebnega uradništva Slovenije.
— Prijeti tatovi. Orožnikom v Vevčah se je posrečilo izslediti družbo tatov in vlomilcev, ki so ogio-žali naš okraj. Navadno so bili preoblečeni v vojake, tako da se Je sumilo, da so napadalci kaki tuji vojaki in ne domačini. Sedaj upamo, da zopet red in mir v našem kraju.
-- »Državna posredovalnica delo«, podružnica za Ljubljano okolico. V preteklem tednu od L do 6. septembra 1919 je Iskalo delo moških in 54 ženskih delavnih moc-Delodajalci so pa iskali 99 moških ' 53 ženskih delavnih moči. Puii-eflo-vanj se je izvršilo 92. — v ■ ‘ iščejo: pisarniške moči (34 govski sotrudniki in sotru-tf?1-
(3.19), dninarji in dninarice (! 02), služkinje in kuharice (105). peki, mlinarji, mesarji (102), poljski in tovarniški delavci in delavke (113), slugi, vratarji, hišniki, krojači, šivilje, čevljarji, vajenci razne stroke, oskrbniki, ekonomi, natakarji in natakarice, modistinjc, vzgojiteljice, predilne delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, strojniki, dimnikarji, monterji itd. — Delo jena razpolago: poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam (119), težakom in hlapcem, služkinjam in kuharicam, drvarjem, krojačem, šiviljam, čevljarjem , vajencem razne stroke, mizarjem, zidarjem, strojnim in stavbenim ključavničarjem, gozdarjem, mlinarjem, cestnim delavcem, delavcem za hudournike, strojarjem, sodarjem, Žagarjem, sekačem, sobaricam, ple-tar' o m, oglarjem itd.________
Strokovno gibanfe.
Mezdno gibanje čevljarjev v Mariboru. V pondeljek, dne 1. t. m. je pričelo šest naših in šest mojstrskih zastopnikov pogajanja. Naše zahteve so bile osemurni delavnik in tri kategorije dnevne plače, in sicer po 32 K, 40 K in 48 K. Mojstri teh zahtev niso hoteli sprejeti, pač pa smo se sporazumeli; privolili smo v deveturni delavnik in končno sklenili naslednjo pogodbo: 1 kategorija: čevlji šivani do pete ženski kakor moški 70 K, šivani samo spredaj 50 kron, gladko zbiti 35 K. — II. kategorija: V drugi kategoriji vse kakor zgoraj, samo povsod za 10 K manj. Vse staro delo se plačuje v tedenski Plači v treh kategorijah, in sicer po 180 K, 150 K in 120 K. Prirezovalci in izdelovalci gorenjih delov ISO K. 250 K. Štepanci od 120 K do 180 K. Med pogajanjem smo morali prenehati, ker nas je prehitela polici iska ura, zaradi česar naj bi se druge točke zlasti glede reda v delavnicah obravnavale dne 2. t. m. ob 15. uri Popoldne. A glej ga vraga. Komaj se drugi dan sestanemo, pa nam predstojnik mojstrov naznani, da dogovor prejšnjega dne ne velja, ker ga je mestni magistrat razveljavil, češ, da bi bile to previsoke plače za čevljarje ter da se šele v petek, dne 5. t. m.
Pogajanja ob navzočnosti za-tnH? ? obrtne oblasti. Izjavil je tudi poleg drugih žalitev, da bo po-iicija vsakega čevljarja, ki bi v sre-<30 ne delal, dala zapreti in izgnati. Ah sodrugi so ostali trdni Radovedni smo bili, zakaj se magistrat v tika v nase zahteve, ko se to še ni nikoli zgodilo. In tam smo izvedeli, da so mojstri sami prišli prosit, naj mestni magistrat razveljavi dogovor, ker jih je pekla vest, da so nre-več obljubili. Mestni magistrat nam je pristal, da se vrše pogajanja že drugi dan, ne šele v petek. In zgodilo se je tako. Po kratkem pogajanju je zastopnik obrtne oblasti izjavil, da mora ostati pri dogovoru. S tem smo dokazali mojstrom, da znamo tudi braniti svoje pravice. Zahvaljujemo se za sodelovanje in trud zastopniku strokovnega tajništva sc-drugu Erbežniku ter tudi delavstvu, ki se je v dvadnevni stavki tako vzorno vedlo. Mojstrom pa kličemo na svidenje.
Kultura.
Koncert Cirila Ličarja in Vilme pl. ThierrvJeve se zaradi zaprek vrši približno teden dni pozneje, najbrž v soboto, dne 20. septembra. Vstopnice se nadalje prodajajo v trafiki. Definitivni dan koncerta se pravočasno objavi. Koncert bo nudil veliko lepega umetniškega užitka, ne bo »ruski«, ampak pošteno slovenski in jugoslovanski.
»Priroda«, velezanimiv, podučen, popularno pisan znanstveni list je. izšel v svoji 7. številki. — J. H. Fa-bre opisuje »Put Mjesečev oko Zemlje«, N. Divac pa je napisal zanimivo razpravo o »Mutacijah« v rastlinstvu skladno z DarwInowim naukom. »Cega ne bi bilo bez mikroba«, vprašuje dr. Ivan G]a]a in razpravlja pri tem o koristi in škodljivostih mikrobov in bakterij. List »Priroda« je lepo ilustrovan in je velike važnosti za razvoj prirodo-znanstva, posebno še, ker je tudi lajiku lahko razumljiv. Zato ga prav toplo priporočamo posebno našemu dijaštvu, dokler se ne osnuje tudi pri nas sličen list, ki bi bil zelo po-' treben. Manjši poizkusi, vzdržavati take liste so žal pri nas že po kratkem času vedno zaspali. »Priroda« nam naj bo dober vzgled, kako nai bode pisan tak list, če ga bomo kdaj Imeli, ah pa bi bilo želeti, da v »Prirodi« sodelujejo tudi slovenski prirodosloven Cena »Prirodi« letno 16 K ?a dijake in učitelje ljudskih šol 10 k! Naroča se v Zagrebu v uredništvu, Demetrova ulica 1. List izdaja »Jlr-Vatsko prirodoslovno društvo«."--, urednik lista je dr. F. Tučan.
Zdravstvo,
Giasn)k ministrstva narodnega zdravja. Pod tem naslovom hoče izdajati ministrstvo narodnega zdravja svoj organ, ki bo izhajal po r.o-trebi od časa do časa, ki bo prinašal članke v cirilici, latinici ter v vseh treh jugoslovanskih jezikih ia ki se bo delil na dva dela, na službenega in razpravnega. Slednji bo posvečen svobodni javni diskuziji vseh zdravstveno- političnih vprašanj in predlogom o praktčtiem izvrševanju in izpopolnjevanju zdravstvene službe. Glasnik se bo brezplačno razpošiljal vsem uradnim zdravnikom, zdravstvenim odsekom, bolnicam in zdravniškim korporacijam. V zmislu ministrskega naročila vabi Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro slovenske zdravnike in sploh vse one, ki se bavljo z zdrav-stveno-političnimi vprašanji na sodelovanje. tako da bo Glasnik pravo ogledalo naše zdravstvene politike In delovanja naših zdravnikov.
Tedenski izkaz nalezljivih bole* zri od 23. do 30. avgusta 1919 na ozemlhi deželne vlade za Slovenijo. Obolele so osebe: Škrlatica (Searla-tina): Ljubljana, mesto 2. Davica (Dyphteria): Ljubljana, mesto 2, Krški okraj: občina St. Rupert 1, Novomeški okraj: občina Novo mesto 1, Ljutomerski okraj: občina Ljutomer 1. Trebušni tifus (Typhus ab-dominales): Brežiški okraj: občini Zakot 7, Globoko 1, Celjski okraj: občine: Celje, okolical, Kokarje 1,
1	umrla, Žalec 7, 1 umrla, Novomeški okraj: občina Št. Peter 2, Ptujski okraj: občina Ormož 1, Radovljški okraj: občina Koroška Bela I. Griža (Dizenterija): Celjski okraj: občini: Celje okolica 2, št. Štefan 6, 2 umrli, Kamniški okraj: občini: Dragomelj
11,	1 umrla, Loka pri Mengšu 2, i
S mrla, Ljubljanski okraj: občine: martno pod Šmarno goro 2.1 umrla, Dobrava 7, 1 umrla. Preserje 13,
1	umrla, Ljubljana, mesto 22, 5 umrlo, Novomeški okraj: občina Šmihel Stopič 2, Radovljiški okraj: občini: Koroška Bela 10,1 umrla. Boh. Srednja vas 1, Velikovški okraj: občina Važenberk 8. 2 umrli. Koze (Varl-ola): Brežiški okraj: občina Artiče 1, Kočevski okraj: občini: Ribnica J., Sv. Gregor 1, Krški okraj: občina Cerklje 3, Ptujski okraj: občina Ptujsk gora 1. Trachom: Brežiški okraj: občina Mična sela 7. Opomba: Okraj Cernomelj v občni Adle-šič ena oseba umrla fca steklino; ugriznlena baje pred tremi meseci. Okraj Cernomelj v prejšnjem tednu v občini Kot 2 osebi ugriznjeni od stekle mačke.________
Iz Slovenije.
Spoznali Jih boste po njih sadovih...
^ Skoro vsak teden prireja »Z. J. Z.« veselice in zabave. Privoščimo vam. Ali spoznali smo vas že, da za nižje uslužbence, prevsem za vpoko-jence, ki so bosi, raztrgani in sestradani, nimate leka, niti časa, niti besed, da bi jim izboljšali položaj, ko vendar imate toliko stikov z ravnateljstvom in sedite sredi raznih mogotcev. Zakaj se torej ne pobrigate tudi za nas trpine, če ste res tako »demokratični« in nepristranski? Vsi vpokojenci katerekoli vrste dobivajo draginjske doklade, samo mi od južne železnice ne dobimo ničesar. Zakaj ne upošteva južna železnica leta 1907. dane obljube, ki pravi: »Kadar bo dala državna železnica, bomo dali tudi mi«. — Kje je torej vlada in vse kompetentne oblasti, da napravijo red In puste govoriti pra-
chc? fn1 s,mo tudi mi državljani t>nb! Ali vlada nima nobene mo't napram južni železnici?! Dragini-skih doklad hočemo kot Jih imajo že vsi vpokojenci, tudi oni z državnih železnic! — Zima Je pred durmi, brez obleke smo, brez kuriva, brez denarja. Sila je velika — zahtevamo torej takojšnjo odpomoč!
Zagorje ob Savi
Pri nas Imamo priznano izkušene mesarje. Posebno se odlikuje med njimi naš Pepe. Med vojno so dobivale revnejše stranke za 2 K, če Jim je bila sreča mila, ponajveč drobovja in kosti. Gospodi pa je gospa med vojno nosila meso na dom. Po smrti ranjke Avstrije je bil Pepe prvi, ki je prodajal meso po 20 K Seveda je moral gledati skozi prste J ker ni prišel nikdo ponj. Zadnji čaš pa si je Izbral novo metodo. Nastavi! Je meso po isti ceni kakor dr-u^i mesarji. Daje pa tako pičlo tehtnico, da dobijo stranke le krog 40 dkg in še manj za pol kg. Priporočamo vsem strankam, ki so primorane Jemati tam meso, da istega pred pričami iztehtajo in zadevo javijo sodišču.
Novo mesto.
Govori se. da se namerava naš »preljubi« župan g. Rosmann v naj-
krajšem času odpovedati županstvu. Kako razveseljiv namen! Radostno ga pozdravljamo! Čim preje to stori, tem bolje bo! Toda pripoveduje se pa tudi, da hoče zlesti v Mestno hranilnico za ravnatelja. Pred tem pa resno svarimo hranilnični odbor, ako mu je kaj mar ugled hranilnice, kajti javnost že predobro ve, kako je tam, kjer gospodari samodržec Rosmann, Za sedaj ne pišemo več, a storili pa bomo to v slučaju, da bi upravni odbor ne upošteva! tega ljudskega svarila in če ne bi hotel pustiti Rosman-na v miru, da si zdravi svoje živce. Toliko v prevdarek!
Borovlje.
V	nedeljo, dne 7. t. m. je priredilo pevsko društvo tuk. delavske organizacije veliko pevsko veselico. Prireditev je krasno uspela. Prostrana dvorana hotela Just je bila nabito polna, a več kot polovica udeležencev je morala ostati na vrtu, kjer je vojaška godba žela obilo zaslužene pohvale. Oder za pevce je bil pripro-sto a okusno prirejen. Mogočno Je učinkovala ponosna Marseljeza. Mojstrsko prednašane Košatove narodne pesmi so bile izreden užitek. Morali so jih ponoviti. Upamo, da Jih čujerao kmalu v originalu. Po petju se je razvila neprisiljena zabava in ples. Opazil sem, da je ogromna večina domačinov govorila slovensko. Minuli so žalostni časi, ko se je koroški Slovenec sramoval govoriti svoj materin Jezik. Sedaj že spoznava, da je enakovreden. Delavstvo se je tudi lahko prepričalo, da uživa v mladi Jugoslaviji splošne simpatije. Da vedo ceniti pomen delavca je doka zalo s svojim skoro polnoštevilnim obiskom na veselici Jugoslovansko uradništvo, učiteljstvo in tudi — znak nove dobe — vojaštvo z generalom Maistrom na čelu. Želeti je. da se vo-dobne prireditve vršijo večkrat, po sebno nujno bi pa bilo za našo organizacijo, da stopi v direktni stik z ljubljansko centralo predvsem glede vprašanja ustanovitve politične šole. Delavstvo ne ve o jugoslovanskih organizacijah še ničesar, in zato fe nujno potrebno, da dobimo v tako važnem industrijskem kraju prepo trebno politično šolo.	B.
Sokolstvo in politične stranke.
Kot pristašu socijalne demokratične stranke naj bo tudi meni dovoljeno o tej temi nekaj Izpregovoriti.
Gotovo je, da se zaradi par — po svoji domišljavosti »višje stoječih« posameznikov ne more očitati hlinjenih načel svobode, enakosti In bratstva celokupnemu Sokolstvu. Dokler je Sokolstvo v splošnem res nadstrankarsko, nepolitično in dokler je zastopan v njem po večini delavski stan, se ga pri njegovem delu od strani socijalne demokracije ne sme ovirati. To bi bilo lahkomiselno. Nasprotno! Bila bi naša dolžnost rile -govo delo podpirati, kakor to dela že dolgo sedanja demokratska stranka, da si pridobimo čim več Sokolov v svojo stranko.
V	Sokolstvu je zastopan najštevilnejše delavski stan in vsled tega mora biti ravno njegov vpliv odločujoč. Naša dolžnost bi bila poskrbeti, da pridobimo te delavce-Sokole v svoje vrste. Gotovo je še precej Sokolov v naši stranki. Treba bi bilo torej samo malo truda in uspeh bi bil tu. Poklicati moramo v spomin vsem delavcem-Sokolom, da ne pozabijo svojih političnih in stanovskih dolžnosti napram svojemu stanu.
Sokolstvo samo na sebi nam torej ne more biti škodljivo. Škodijo nam pa lahko lastni tovariši-Sokoli, katere si pridobiva z raznimi mahinacijami druga, nam nasprotna stranka. Da se to ne zgodi, ne smemo Sokolstva v njegovem delovanju ovirati, pač pa moramo agilno poseči vmes. Vzpričo tega bi bilo neumestno ustanavljati lastna telovadna društva, naj bi vsak sodrug pristopil k Sokolstvu in imeli bi kmatu uspehe na naši strani.
Nam se očita, da smo mednarodni in da narodnost popolnoma zanemarjamo. Ravno sedaj se snuje pri nas »Narodna socijalna stranka«, kar ne pomeni v splošnem nič drugega kot cepljenje delavskih vrst, da se osla-be za boj proti nenasitnemu kapitalizmu. Da je dal inicijativo osnovanju te stranke naš »narodni« kapitalizem iz pravkar omenjenega vzroka, je jasno. Ta Je ljudem naslikal mednarodnost za narodno izdajstvo in jih zaslepil pri tem tako daleč, da ne vidijo, kako je kapitalizem sam mednaroden in kako je neuaroden, če je treba kaj dati iz svojega žepa za svoje rojake, za svoj narod, kateri mu polni njegov žep. Tega ne pove, da je kapitalistu narodnost deveta briga, ampak da mu je tudi narodnost le kupčija.
Da se torej krivičnih predsodkov o prepotrebni mednarodnosti v
svojem razrednem boju iznebimo, da jih ložje odpravimo, nam bo k temu ravno Sokolstvo veliko pomagalo. — In če Sokol samo pravi: >,kot svoboden državljan more biti soci-jalni demokrat, kot sin svojega naroda pa sem Sokol, ki mi je naloga in dolžnost, da dvigam nravne ir. telesne sile naroda kot celote«, zakaj bi mi ne rekli: Slovenec sem, če me izženo v Kongo, svoj narod vseeno ljubim, ker sem izšel iz njega, ker mi je dal življenje, ljubim svojo domovino in ji želim napredka, blagostanja in zato sem Sokol. — Proletarea sem in ker kot tak ljubim svojo domovino in svoj narod, sem socljalni demokrat, in Sokol, ki ima dolžnost skrbeti, da je njegov narod srečen, da se odpravi izkoriščanje, vsa revščina in beda.	I.	B.
Gospodarstvo.
»Vnovčevalnica za živino in mast« kot državni zavod je svoj čas napravila prekajevalnico za mesne izdelke in Iste prodajala aprovizaci-jam, pa tudi delikatesnim trgovinam v nadrobno razprodajo. Aprovizacije so po večini prenehale, ostale so le delikatesne trgovine za razpečavanje blaga. Te pa so od »Vnovčeval-nice« po zmernih cenah kupljeno blago prodajale naravnost z ogromnim dobičkom. V interesu prehrane Je bilo torej treba, da se na cene mesnin izdelkov pritiska in da se iste znižajo. Zato je »Vnovčevalnica« otvorila zasebno prodajalno mesnih izdelkov v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Ker so pa prostori v mesnici nedostatni !n je prodajni čas prekratek, je preskrbela »Vnovčevalnica« primernejše in večje prostore za prodajalno v Stritarjevi ulici, v Krisperjev! hiši. Prodalalna »e otvorl v pondeljek, dne IS. septembra in se bo prodajalo od pol 8. do pol 1. ure in od •15. do 19. ure,'t. j. od 3. do 7. ure, zvečer. S tem dnem preneha tudi prodaja prekajenega mesa v mesnici na Sv. Jakoba trgu. Cene izdelkom so se določile na podlagi nakupnih Iti produkcijskih stroškov, brez vsakega dobička. VpošteValo se je edino kritje režije. Ako bodo cene Živine in prašičev padle, bo »Vnovčevalnica« znižala tudi cene mesnim izdelkom. Izdelovanje se vrši pod strokovnim nadzorstvom, tako da je zajamčena najboljša kakovost in največja snaga. Blago, oziroma Izdelke in izdelovalne prostore nadzira vsak teden posebna komisija. Ceniki Izdelkov so nabiti na vpogled v prodajalni.
Današnjemu listu ie priložena za ljubljanske naročnike priloga »Klno-Ideala« »Maverliag«.
Najnovejša poročila.
(Vesti LDU.)
VESNlC O PODPISU MIRU Z NEMŠKO AVSTRIJO.
Pariz, 10. (DunKU.) Vrhovni zavezniški svet se je bavil s stališčem, ki ga zavzema delegacija kraljestva SHS z ozirom na podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Kakor se poroča, je poslanik Vesnič izjavil, da ima od svoje vlade striktno povelje, ne podpisati mirovne pogodbe, in sicer radi ugovorov proti členu 60. pogodbe. Izrazil je pa mnenje, da bodo jugoslovanski poblaščenci imeli povod odnehati, ako vrhovni svet pismeno da njegovi delegaciji gotove zagotovitve. Ako bodo ti predlogi sprejemljivi, bo on nemudoma poročal o tem svoji vladi. Verjetno je, da bo sestavljen zapisnik, po katerem bo Vesnič mogel podpisati mirovno pogodbo pozneje.
ČEHOSLOVAKI ZAHTEVAJO BA-NAT ZA RUMUNIJO.
Veliki Bečkerek, 11. Agencia »Dacia« objavlja tendencijozno vest, da je poslanik čehoslovaške republike v Parizu, dr. BeneŠ, zahteval, naj se ves Banat pripoji Romuniji.
KREDIT DEŽELNI VLADI V SA-RAJEVU.
Beograd, 11. Deželna vlada v Sarajevu je naprosila kraljevo vlado v Beogradu za zvišanje kredita, ki naj služi za povečanje šolskih poslopij v Bosni in Hercegovini, in sicer od 1,250.000 a 1,650.000 kron.
TATVINE AMERIŠKEGA BiAGA.
Niš, 11. Kakor se je dognalo, je bil velik del blaga, ki ga je poslala Amerika kot dar sirotam in taznim drugim siromakom niškega okrožja, pokraden. Pri štirih trgovcih so našli znatne količine tega blaga, predvsem sukna, obleke, perila in čevljev. Vse štiri trgovce so aretirali. Zdi se, da se je tatvine udeležilo zelo mnogo oseb.
PASIVNA REZISTENCA URADNIKOV V ITALIJI.
Trst, 9. Listi poročajo: Pasivna rezistenca, ki so jo začeli uradniki pri brzojavili, kateri zahtevajo iz* boljšanje plač, kakor jim je to obljubil bivši minister Fera, se je razširila skoraj po vseh uradih v Italiji. Samo v Rimu leži baje 12.000 neodposlanih brzojavk.
AMNESTIJA V ITALIJI.
Trst, 9. Vsled amnestije so bila izpuščene iz zapora vse one osebe, ki so bile aretirane zaradi znanih izgredov 4. avgusta t. 1., med njim! tudi bivši tržaški socijalno - demokratski državni poslanec Rajmund Scabar in pa upravitelj »Delavskega doma«, Vavpotič.
IZJAVA ČEŠKEGA SOCIJALNO-
DEMOKRATIČNEGA KLUBA.
Praga, 10. (ČTU.) Včeraj popo!-dne je imel socialno - demokratični klub sejo, na kateri je soglasno izrazil svoje prepričanje, da Je v svrho mirnega razvoja republike, potrebno nastopiti proti vsaki burni agitaciji neodgovornih elementov, ki imajo pogum vršiti svoje državi kvarna, delo brez ozira na nadaljnjo usoda dežele. Socialno-demokratični klub' bo skušal s svojim lojalnim nastopom skupno z vsemi koaliraniml strankami tudi nadalje izpolnjevati nalogo, katero je prevzel pri sestavi nove vlade in bo vztrajal na svoji poli v korist naroda.
MACHAR ODSTOPIL.
Praga, 11. (OTU.) Armadnim inšpektorjem imenovani češki pisatelj Machar in predsednikov tajnik dr« Sama! sta sporočila predsedniku narodne skupščine Tomašku, da polagata svoja mandata v narodni skupščini. Kot vzrok navajata, da sta z delom preobložena.
STROKOVNI KONGRES V GLASGOWU.
Amsterdam, 11. (DunKU.) Na kongresu strokovnih delavskih zvez v Glasgo\vu so bile sprejete resolucije Smillieja, ki zahtevajo pedržav-Ijenje rudnikov.
EKSPLOZIJA.
ttx	(DunKU. — Brezžično.)'
Včeraj popoldne Je v kraju Rnada zletelo v zrak skladišče vplenjene municile. Pri tem je izgubilo življenje 15 oseb, italijanskih vojakov in, avstrijskih vojnih ujetnikov. Več vo« jakov je bilo ranjenih.
To in ono.
Zrcalo sijajnih socijalnlh razmer.
Žene in hčerke pariških bogatašev so sklenile, da bodo nastopal« v letošnji zimski sezoni na plesih Ul podobnih prireditvah brez nogavici in čevljev ter odete le v lahke ha« remske plašče, ki bodo oblike njihovih teles bolj razkrivali kakor zakrivali. Njihovi prstki bodo okovani z dijamantMn briljanti, na prstih njihovih nožič pa bodo zvončka]! mali srebrni zvončki. Istotako se bodo tudi na njihvih golih mečeh lesketali zlati obroči.
*
Preobjestna bogataška sodrga na ve, kako bi razsipavala svoj denar. Nedavno smo čitali tudi v ameriških listih, da si Je letošnjo zimo kupita žena nekega bogataša plašč, sešit I« dragocenih in redkih kožic, za katerega ni dala nič manj kakor triče-trt milijona dolarJev.JTo se Je zgodila letos, ko je na milijone ljudi stradalo, in ko le na milijone delavskih otrolc zmrzovalo po kleteh, kjer niso imeH niti najpotrebnejše skorjice kruha .,
*
In svet naj se divi tako človeški in socijalnl družbi .. .
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Goloulj. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
Kia|aiie pomnike, Si
s plačo I. rasr. krojaška tvrdka K. PUČNIK,
Sodna ulicn 3.
508
Pozabita s je rataa torbica v nedeljo na
južnem kolodvoru v LjubljanL Pošten najditelj »e prosi, da jo poSlja po poSti b« drožarno KoSmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, proti dobri nagradi. Papirji nimajo za najditelja nobene vrednosti, so pa za stranko velike važnosti. Denar so lahko obdrži
likalni »trn! z l6P°< Vidno pisavo In sloven-•‘MIM SilUJ sko zastaturo se takoj po cwt proda v pisarni Gledališka ulica itev. 7/m. Oglasiti se je mrd 10. in 11. dopoldne in med 3. in 6. uro popoldne.	527	2—2
decimalna, ie dobro ohranjena, iviiiuivii srednje velikosti, pripravna za kakega ipecerijsta ali mokarja, se ceno proda. Naslovi pod »Jeki. 7.“ na upravo „Napreja\
»at spret® Maket
me uprava „Naproja“.
Sara
Ljubljana, Sv. Jakoba ut trg, so pr,poroča slav-
nemu obifustvu,
533 4—1
ZAHVALA.
530
Povodom krute izgube svcjo nenadomestljive soproge, ozir. mamico
Marjete Šauek
iui d'i mogoče izreči posamezno zahvalo, Mio se tem potom ? hv.ljujeni vsem sorodniko®, znancem, prijateijem kakor tudi vsem gg ttvai r.iškim mojstrom in delavce a javorniške iu savske tovarne, l:i so spreaii:i nepozabno pokojnico k večnemu počilku.
Vsem že enkrat tisočera zahvala.
Javornik, 9. sept. 1919.
Biotsko !a!sj;ora rodbina Šappkeva.
W v filmu
i glavno vSsgo umetnika
IGNACIJA BORŠTNIKA.
Ta znameniti film iz zgodovine Slovencev, ki je bil v stari Avstriji prepovedan, se prednaša v soboto, dne 13,, iu v nedeljo, dne 14. t. m.
na Kosterjevem vrtu
- - v prid našim invalidom. - -
Vsak dan samo po dve predstavi.
Kino -Teden.
635 2-1
S
in
n m
(preddelavec)
se išče za tvornico v Bosni.
Zahtevki glede plače s prepisi izpričeval pod „AB 1W“ na upravništvo 4-1	.Napreja*.	528
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Urez duha in ne maž* perila. 1 lonček za eno osebo 8 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkdczy v Ljubljani, zraven lo-i	rotovža.	531
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIČ
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
J	(Gosposvetska	cesta.)	532
523 3—2
S0T0
za kurjavo, izolacijo, stelivo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno
P. A A. Uher, Ljubljana.
Telegr. Uhersped.	lnter.	Telefon	117.
If Kupi se *VI
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravnižtvo „Napreja“. m-is
Naznanilo.	525	2-2
Slavnemu občinstvu, osobito svojini cenjenim obiskovalcem uljudno naznanjam, da sem opustit podružnico na Miklošičevi cesti nasproti hotela „Union", pač pa nadalje vodim svoje staro
podjetje na Sv, Petra cesti.
Zahvaljujem se za izkazano naklonjenost ter prosim, da mi isto ohranijo tudi v bodoče.
Matija Podkrajšek, brivec in damski frizer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 82, v Zanki o vi hiši.
Naznani!«.
Gg. trgovcem, obrtnikom in vsem interesentom naznanjam, da je g. Franc Rožanc deloma vsled bolezni, deloma vsled vpoklica k vojakom izstopil iz tvrdke Beseljak & Rožanc ter da bom vodil anončni in informačni zavod odslej sam.
Priporočam se tudi vnaprej naklonjenosti vseh p. n. interesentov, katerim bodem postregel z vso mogočo kulanco.
Delo adresarja za Ljubljano se vrši pod strokovnim vodstvom dosedanjega glavnega urednika nemoteno naprej ter bo v kratkem dovršeno.	2	odličnim	spoštovanjem
anončni in informačni zavod Drago Beseljak,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Mudi JUBT
otveriena.
507 3-3
52G 3-2
POZIV
Jugoslovanske pomožne akcije iz Amerike.
V skladišču »Balkan* v Ljubljani se nahajajo naslednje posiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom štirinajstih (14) dni:
1. Andrej Gustišar, Dolenji Logatec hiš. št. 19, ima zaboj št. 693, ki 'mu ga pošilia Joe Mihovc 1134 0 60 St. Cleveland C. U. S. A.
2. Jožef Srebot, Neverke 12, p. Št. Peter-Košana na Krasu, Ima zaboj št. 706, ki mu ga pošilja Jo z d Srebot 643 E 160 Str. Cleveland C. U. S. A.
3. Ivan'Tomažič 14, Sluje Obrov, Primorsko.
4. Ivan Bracati, St. Marija Magdalena Spodnja 401 Servata (Ser-vola) Trst ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Loti. iVle-nort 917 Ala Ane Shebovgan Wis.
5. Franc Rotar, Kal 92, p. Št. Peter na Krasu ima zaboj št. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar 643 1: 160 St. Cleveland O. U. S. A.
6. Anton Žakel, Kalce 30 Logatice, Gorenji Logatec, ima zaboj št. 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino Žakei 7430 Rigge Ave Chicago Ael.
7. Pavla Vidmar, Logatec 152 pri Ajdovščini ima zaboj št. 705, k< ga pošilja Iv. Vidmar Is 705 Sa-raoac Ro Chleveland O. U. S V.
8. Marija Seljak. Planina pri Rakeku 99 ima zaboj št. 639, pošilia ga Franc Seljak 6313 St. Clair Ave Cleveland O.
Cič Janez, Vel. Brdo 16. p. Razdrto ima zaboj št. 960, pošilja ?a Martin Chieh bose 54 Berlin Pa. Marija Sleiko, Hrenovice 58 Postojna ima zaboj št. 798, pošilia ga Franc Slejko 6107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S A.
11. Ivan Kos, Marki Kosi Ročinj ima zaboj št. 645, pošilja ga A. Kos 16.301 Waterloo Rd. Cleveland O. U. S. A.
12. Ana Berginc, Drežnica št. 21, p. Kobarid ima zaboj št. 411, ki ga pošilja Franc Jakob Berginc 489 Park St. m. Ivanku Wis U. S.
13. Županstvo občine Tolmin ima zaboj št, 313, ki ga pošilja Zveza Jugoslovanskih žen in dekbt 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A.
14. Frančiška Kos, Trtnik št. 13, p. Dobrdo (Podbrdo?) pri Tolminu, ima zaboj št. 706, ki ga pošilja
9.
10,
John Rutar 722 E 163 St. Cleveland O. U. S. A.
15. Marija Pivk, p. Rovte pri Logatcu ima zaboj št. 75, pošilia ga George Pivk, Kock Springs Wyo 5.
1C. Terezija Gorjanc, Loka p Kana/ ima zaboj št. 736, pošilja ga Ivan Gorjanc 386 E 161 Str, Cleveland O. U. S. A.
17. Berginc Ana, Drežnica 2! nri Kobaridu ima zaboj št. 404. pošilja ga Jack Berginc 489 Park St. U. S. A.
18. Matko Josip, Tominje 21 p. Ilir. Bistrica ima zaboj št. 235, pošilja ga Josip Matko 115 Moer, Do. Rockdbile 111.
19. Terezija Krapš, Podgora 241 »*. Idrija ima zaboj št. 833. ki ga pošilja M. Lapajne 6614 Schatcr Ave Cleveland O.
20. Fortunat Marija. Ročinj 21 ima zaboj št. 312. ki ga pošilja P. Križnič 1239 E 175 St. Cleveland O. U. S. A.
21. Simčič Amalija, Njivice 33 p. Kojsko pri Gorici ima zaboj Št. 768, ki ga pošilja Mihael Simčič 8107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S. A.
22. Lipovž (Lipuš) Jožefa, Batuje 24 p. Črniče pri Gorici ima zaboj št. 712, ki ga pošilja Franc Lipovž (Lipuš) 901 Alhambra Rd.
23. Karolina Furlan, Svino 47 p. Šmarje pri Ajdovščini ima zabof št. 725, ki ga pošilja John Furlan 1306 E 55 St. Cleveland O. U. S. A.
24. Bavčer Frančiška, Gradišče 225 p. Ajdovščina ima zabol št. 649, ki ga pošilja Anton Bavčer 15.929 Saranac Rd. Cleveland O.
25. Jugoslav Relief Fond Ljubljana ima zabol št. 1025, ki ga pošilja Anton Kočevar Brldgeport Ohio 1025.
26. Brožina Marija, 22 JelŠane Primorje ima zaboj št. 286, ki ga pošilja Jos. Brožena 6725 Baiteys Ave Cleveland O. U. S. A.
27. Pošta (župnija) Višnja gora, Dolenjsko ima zaboj Št. 86, ki ga pošilja From Sloveniam Red Cvoss st. st. Josip Church Joli Til.
28. Margareta Maurin, p. Nemška Loka 17, Kočevje, ima zaboj št.
31
162, ki ga pošilja Gor, Maurin 518 Da 9 Eveleth Minn.
29. Jakob Erlah, Spodnje Doblje p. Loče pri Beljaku ima zaboj št. 215, ki ga pošilja From Krunesec 823 Kansas St. Francisco Calif.
30. Neža Jernej, Mokliče p. Galicija, Koroško, ima zaboj št. 369, ki ga pošilja Marij Vičič 1106 E 64 St. Cleveland O. U. S. A.
Anton Sgerm, p. Vuhred (Wu-chern), Sp. Štajersko ima zaboj št. 7537, ki ga pošilja Josip Pe-rucli 1137 Vikovy St. Joliet III.
32. Franc Walburgo, Erlach Sv. Os-\vaid p. Ivnica, Štajersko, ima zaboj št. 316, ki ga pošilja Fr. \Valburga Kobler VVit U. S. A.
33. Marija Kregar, Ilirska Bistrica 128 ima zaboj št. 674. ki ga pošilja Josip Kregar 1081 Addison Rd Cleveland O. U. S. A.
34. Ivan Lilavačič, Mala Bukovica 16 p. Ilirska Bistrica ima zaboj št. 959, ki ga pošilja Franc Stefar.~ič Ore Hill Pa.
35. Mihael Vičič,, vas Sovze 1. Ilirska Bistrica ima zaboj št. 232, ki ga pošilja John Vičič 1654 Day-
■ t6n St. Chicago 111.
36. Andrej Perše, Št. Ftorjan-Grojna pri Gorici ima zaboj št. 792, ki na pošilja John Perše 919 Addison Rd. Cleveland O.
37. Kbštansk Mar., Gradiše 21 pri Ljubljani ima zaboj št. 447, ki ga pošilja Mato Koštansk Virgin Nilva.
38.: Kristina Bevčer (Bavčar), Kosi 105 Ročlni ima zaboi št. 756, ki ga pošilja Ana Bevčer (Bavčar) Saranac Rd. Cleveland O. U. S. A.
39. Županstvo Ilirska Bistrica ima zaboj št. 255, ki ga pošilja Zveza Jugoslovan, žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O U. S. A.
40. Marija Štefančič, Trnovo 73. Notranjsko, ima zaboi št. 634. ki ga pošilja Jos. Princ 815 Penn Ave Scliebovgan Wis.
41. Marija Kovač, Lokavec 24 Ajdovščina ima zaboj št. 908. ki ga pošilja Avgust Kovač 1145 E 55 St. Cleveland O. U. S. A.
42. Blažetič Jos., Kneža, Podmelec 15 ima zaboj št. 6, ki ga pošilia Anton Rojc 4321 Acorn St. Calu-rnet Mich.
43. Matija Molk. Gornja Planina pri Rakeku ima zaboj št 855, ki ga pošilja Matija Molk 1161 Nor-Wood Rd. Cleveland O. U. S. A.
44. Marijana Černetič-Škur, p Pla-tišče-Proscnico 80 Udine ima zaboj št. 714, ki ga pošilja Josip Škur 15.519 Holmes Ave Cleveland Ohio IJ. S. A.
45. Černe Tereza, Stenice. Kranjsko ima zaboj št. 973, ki ga pošilja Joe. Černe Ore Mili Pa.
46. Bo! tar Terezija, Ročinj 18 pri Kanalu ima zaboj št. 314, ki ga pošilja John Boltar 1095 Addison O. Cleveland O. U. S. A.
47. Županstvo občine Divača Ima zabol št. 301, ki ga pošilja Zveza jugpslovan. žen in deklet 1052 E, 62 St. Cleveland O. U. S. A.
48. Bizjak Marija, p. Lokavice (Lokavec?) pri Ajdovščini ima zaboi Št. 727, ki ga pošilja Josip Bizjak 719 E K 60 St. Cleveland O.
49. Elizabeta Udovič, Planina 58 pri Rakeku ima zaboj št. 303, Ki ga pošilja Matevž Udovič 1086 Addison Ro. Cleveland O.
50. Luka Sterklinko (Stcrlinko?) Ajba 21 p. Kanal ima zaboj št. 868, ki ga pošilja Jos. Pikš 6717 Edna Ave Cleveland O. U, S. A.
51% Marija Jug, Čigin) 6, Goliči-Tol-mln, pošta Volče, ima zaboj štev. 627, ki ga pošilja Mato Ulema!-; 726 Hotmes Ave Indianopolis Ind.
52. Josip Vuga, Ročinj p. Kanal ima zaboj Št. 795, ki ga pošilja Sidon Vuga 919 Adison Ro. Cleveland O.
53. Ivana Balant, Spodnja Idrija ima zaboj št. 129, ki ga pošilja Anton
Balant Ely Minn.
54. Marija Podbršček, št. Martin 75 p. Kojsko, ima zaboj št. 896, ki ;
pošilja Miha Podbršček 6107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S A.
55. Pahor Anton, Miren p. Gorici 22 ima zaboj št, 355, ki ga pošilja Gabrijel Pahor 258 First Ave, Mihvankee Wis U. S. A.
56. Ivan Tomšič, Ilirska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780, ki ga; pošilja Louis Levar 1018 Ivan-kee Rd. Cleveland O. U. S, A.
57. Marija Uršič, Kobarid 84 ima zaboj št. 628, ki ga pošilja Marija1 Dugar 65 Holmes Ave Inediauc-polis.
58. Katarina Kosovel, Osek p. Šempas pri Gorici ima zaboj št. 610, ki ga pošilja Ciril BadoHč 2622 W 21 Plače Chicago 111.
59. Anton Žigov (Cigoj?), Sv Križ-Cesta pri Ajdovščini ima zaboj št« 372, ki ga pošilja Albert Zigoti (Cigoj) 450 Nat. S. Ave Milvan-kee Wis U. S. A.
60. Ivan Petrič, Jurkovac Planina p. Rakeku ima zaboj št. 185, ki 'a' pošilja Peter Mahek (Mašek?) Cieljert Minn.
61. Ivan Mejak, Landol Hraše pri Postojni ima zaboj št. 539, ki ga pošilja Jakob Mejak 205 Ruhyt St. Joliet 111.
62. Antonija Zetko, Laze 16 p Senožeče ima zaboj št. 529, ki ga pošilja Anton Žetko 200 Jack 50 St. Joliet.
63. Franc Kljun, Zagorje 35 Št. Peter na Pivki ima zaboj št. 568, ki ga pošilja Josip Šabec 200 Jackson St. Joliet.
64. Cerkvenik Ivana, Kačiče 19 Lo-kev-Divača ima zaboi št. 2/4. ki ga pošilja Rudolf Cerkvenik 1115 Narwood Rd. Cleveland O. U, S. A.
65. Pošta (župnija) Logatec ima zaboj št. 87. ki ga pošilja Sloveniam Red cross of St, Joseph Chuveh Joliet III.
66. Županstvo občine Kanal ima zaboj št. 724, ki ga pošilja Zveza! jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St. Clevelaud O. U. S. A.
67. Alojzija Uršič, Kobarid ima zaboj št. 629, ki ga pošilja Marija Ve-sekat 2823 W. Mishigan St. Indi-auopolis.
68. Leban Marija. Polubuij 28 pri Tolminu ima zaboj št. 541. ki ga pošilja Andrej Kavčič 510 We-sternon Piotia 111.
69. Fornazarič Rozalija. Osek 81, Šempas pri Gorici, ima zaboj št. 329, ki ga pošilia Avgust Topli-kar 131 Ohio Ave Kansas Cit/i Kans U. S. A.
70. Franc Potapan, Mala Bukovica, 11, Ilirska Fistrica. ima zaboj št. 985, ki ga pošilja Jože Potapan Ore Hill.
71. Ivan Tomšič, Knežak 30, Trnovo, Kranjsko, ima zaboj št 605, ki ga! pošilja Marija Tomšič Box 3 VValdez Colorado.
72. Marija Škerl, Vas Dolne Zarnon 7, p. Ilirska Bistrica, ima zabol št. 856, ki ga pošilja Josip Škerl 3560 East 82 nd St. Cleveland
73. Turkovič Jožefa, Brce 4 Jelšane, Notranjsko, L'n a zaboj št. 912, ki ga pošilja Jos. Turkovič 1084 E Ohio.
64 St. Cleveland O. U. S. A.
74. Frančiška Vengar, vas Laze 54, Planina-Rakek, ima zaboj št. 494, ki ga pošilja Franc Vengar UŽ Jones 5 E Evelet Minn.
75. Ivan Urbas, 182 pri Pikcovll), Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 815, ki ga pošilja Louis Urbas 1415 E 52 Cleveland O.
76. Marija Cucek, Kol 8, St. Peter na Krasu, ima zaboj št. 757, ki ga pošilja Janez Cucek 702 E 15(5 Zoboj. St. Colliwood O. U. S A,
77. Franc Simčič, Vedrian 35 p. Kojsko ima zaboj št. 811, ki ga pošilja Louis Urbas 1415 E 52 Cleveland O.
78. Bara (3) Drganc, p. Jesenice Ima zaboj št. 955. ki ga pošilja Johart Požgaj Mgmt.vre.
79. Županstvo občine Jesenice* Kranjsko, ima zaboj št. 751, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žc-na in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A.
Upravičenci dobe na njih naslovljeno pošiljatev proti potrdilu prejema in nedvomnemu dokazu identitete.
	um		■B	1	spilil		fillll	IgJ
								
—■ Dolnlllea glavnica —— K 19,000.000.
Sprejema vloge na knji-?l«c in tekoŽi račun proti
ugodnemu obrestovauju.
Ljubljanska kreditna banka
JT	“	Kupuje	in	pi
v Ljubljani.
fondi okrcgto
■j im 11 aimuHi. ni n mimra
Kdsssae*
Podružnice:	v	Splitu,	Celovcu,	Trstu,	Sarajevu,	Gertcl,	(el|u	in	Mariboru.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financ;t-a eraricne dobave in dovoijnje —— aprovismcijske '.redile
mm