Poštnina plačana t gotovini
CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV
00 27. JULIJA
DO 2. AVGUSTA
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADI0E0NI|0
NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din
LETNIK II.
OGLASI po dogovoru
1950
Jugoslovanski večeri
Praktično sodelovanje vseh treh jugoslovanskih postaj je idolbillo v zadnjem časiu izraza v (običajno četrtkovih) jugoslovanskih večerih.
Na teh večerih sodeluje vsa,k a naša postaja >v menja jočem ,se vrstnem redu vsakokrat s sporedom, ki traja po 45 minuit.
Čeprav je to samo istvar soglasja, dogovora in — organizacije, tiči vendar v vsem izraz visokega skupnega kulturnega hotenja, ,ki je docela vreden (pomembnosti radia 'kot najmodernejšega prosvetnega sredstva.
Zaikaj lahiko mirne duše odgovorimo: ni ga sredstva, ne ustanove, ki bi mogla pripomoči na taJk način k realizaciji . kulturnega sodelovanja vseh treh jugoslovanskih narodov, ,koit je radi o. Najisji so publikacije, medsebojni obiski, izleti, gostovanja in visi podobni načini še tako -uspešni, tiste višine usipeha, kot ga lahko do<-seza iraidio, ne jbioimo mogli doseči. Lahko torej rečemo, da je radiio za kulturno izbližanje Jugoslovanov najpomembnejše sredstvo.
Jugoslovanski večeri omogočajo vsakemu posliušalcu |pri nas, da v okolišu svoje postaje, na valu domače postaje en večer v tednu sliši po vrsti vse tri jugoslovanske postaje, ki <se gotovo potrudijo, da u vrste za tak večer v program to, kar imajo najboljšega.
Baš v tem je namreč jedro kulturne važnosti takih večerov. Odiveč so prenosi plesne itn jaiziz-godbe, ki je ista, samo boljša ali slabša v načinu in izivedbi, po vsem svetu. Tudi tuja, čeprav svetovna dela, ne pridejo pri tem toliko v poštev. Edini smisel takega sporeda je v zares izvrstni domači reprodukciji.
V ostalem pa morajo tvoriti središče teh programov nacionalna dela. Detla domačih avtorjev so kot izraz duševnosti in miselnosti tako
srbskega kakor hrvatskega in slovenskega naroda tista, ki jih je treba spoznavati. Po njih se ibo baš vršilo kulturno zbližanje Jugoslovanov.
Bodimo namreč odkriti: vkljiub desetletnemu sožitju v lastni državi se niismo kdoivekaj zbližali. Nesrečne strankarske razmere so nas raje trgale narazen, večale in množile razne predsodke in preprečevale med-sebojlno spoznavanje. Priznajmo pa resnici na ljubo tudi to: Slovenci so se za zbližanje zelo mnogo trudili. Enakega zanimanja žal ni bilo povsod drugod v državi. Ni ga skoraj izobraženega Slovenca, ki mu ne bi bil znam lik hrvatske ali srbske kulture s posebnostmi v duševnosti in misellnolsti. Pač pa je slovenska 'kultura, dasi morda znana in priznana koit zelo visoka, v državi, recimo, morda celo najvišje stoječa, v bistvu za marsikaterega nesllovenskega izobraženca terra incognita. Tako je, — odveč je razpravljanje in mediti-ranje ob tem dejstvu. Novi pravec v držaivi pa hoče temiu priti v kraj. Za pravo in uspešno rast ije to namreč predpogoj. Najprej se do dna spoznajmo — potem šele bomo mogli res iskreno spoštovati drug drugega in se ljubiti.
Radio stopa pri tem prizadevanju v ospredje.
Vsak teden posveča tej sveti nalogi en večer. Nadejamo se, da se vsaka postaja zaveda odgovornosti, ki (jo ima ta večer. Ljubljana je pokazala vse doslej — tudi pri svojih prejšnjih četrtkovih prenosih za ves večer — popolno umevanje svoje naloge. Najtežje je pri tem zanjo bilo dvoje vprašanj: kako izhajati s skromnimi sredstvi in kaj nuditi? Prvo je razumljivo. Pri drugem pa ne gre za pomanjkanje snovi, ampak za žalostno1 dejsitvo, da smo hranili svoje veliko bogastvo za samo
1A$A KUKAVICA
Nedelja.
■	Nušič, »Navaden, človek«, veseloigra (Šentjakobski oder) ob 15.30.
■	Pevski kvartet »Premelč« ob 20.00.
■	Prenos z Bleda ob 20.45.
Ponedeljek.
■	Poezija morja (radio orkester) ob 20.30. jTorek.
■	Prenos iz Zagreba ob 20,00.
■	Prenos z Bleda ob 22.15.
Sreda.
■	Prenos iz Prage ob 20.00. Četrtek.
■	Prenos iz Beograda ob 20.00.
■	Prenos z Bleda ob 22.15.
Petek.
■	Pevski večer g. M. Jelačina ob 20.00.
■	Šlagerji, g. M. Premelič ob 21.25.
Sobota.
■	Jugoslovanski večer (Beograd ob 20.15, Zagreb ob 21.05, Ljubljana-Bled ob 21.55).
»domačo uporabo«, a ga nismo še utegnili deti v obliko, pristopno za širšii forum. Naša narodna pesem doživlja i n is t ir u m e n t a: c i j e in priredbe za glas in klavir šeile v zadnjem času. Hudo se nam otepa svojstveni slovenski način gojenja pesmi: petje v zboru, ki ga skoraj izključno srečujemo vse do nedavnega. Imamo zborov (in dobrih zborov) zelo mnogo, a zbori so končno vendarle — drugi . ., Kljub temiu pa moramo naši postaji priznati, da je storila vse, kar se je dalo storiti. Slovenska glasbena kultura je bila torej relativno dobro zastopana, ž njo se je predstavila slovenska kultura v obče našim bratom.
Radio, ki je učinkovitejši kot časopis — da o publikacijah in drugih načinih zbliževanja ne govorimo —, bo izvršil dejansko medsebojno zbližanje in pripomogel k neposrednemu spoznavanju med najširšimi
plastmi, ne le med inteligenco. I in to >je predvsem v a ž n o.
Pri nadaljnjem razvojiu Jugoslavije in bratskem ,soži't|ju njenih treh narodov bo imel radio odlično mesto. Jugoslovanski večeri so tisto, kar bo ustvarilo nevidno duhovno vez med Slovenci, Hrvati in Srbi. N. K.
14 DOMAČEM VALU
Nedelja
Ta nedelja nam nudi po običajni popoldanski reproducirani glasbi ob 15.30 Nušičevo veseloigro »Navaden človek«, Iki jo bodo uprizorili Šent-jak občani. Igri slleidi plesna glasba, ki bo konfčala popoldanski sipored. Zvečer pa bo zapeli »Premelličeiv kvartet« ob 20, ob 20.45 se bo oglasil priljubljeni Hersejev jazz z Bleda, nedeljski večer pa bo zaključil radio orkester.
Nemško predavanje našega učenjaka
Univ. prof. dr. France Vefoer, ki predava <v našem radiu ob splošni pozorno,siti >o sv. Avguštinu, bo preda-val ta ponedeljek v nemščini o s p o -z m a v n i t e o r i j i s v. Avguština.
Koncert ,
Radio orkester je zopet zbral pesmi morja in daljnih voda za koncertni spored v ponedeljek ob 20.30. Na-zval ga je »Poezija morja«.
Prenosi
Ta teden imamo poleg prenosa iz Zagreba v torek in Beograda (ta teden slučajno v četrtek mesto v soboto) prenos iz Prage v sredo zvečer. — Prenos Hersejeva jazza pa so v nedeljo ob 20.45, v torek ob 22.15, četrtek ob 22.15 in v soboto ob 21.55.
Koncert g. M. Jelačina
Operni pevec g. Miflko Jelačim bo priredil ta petek pevski koncert, katerega spored obseiga dva dela: prvi del tvorijo šlagerji, drugi del pa n a r o d n e. Simpatični pevec nam je dobro znan tudi s
Gospod Premelč poje!
Kot je obljubil v zadnji številki, bo peli g. Mirko Premelč ta petek ob 21.25 spet najnovejše šlagerje. Vse, ki jih je naš pevec šlagerjev že kdaj navdušili ali ki jih je morda opozorila nanj zadnja številka našega lista, opozarjamo na ta njegov nastop.
Jugoslovanski večer
Mesto četrtka se vrši jugoslovanski večer ta teden v sobot o. Ljubljana sodeluje is prenosom z Bleda. Sloviti Hersejerv jaizz je postal pri nas že močno popularen, zato ga je naša postaja enkrait uvrstila tudi v tak jugoslovanski večer, ki naij bi sicer repre-zentiral predvsem našo glasbeno prcidulkcijo.
PROSVETII RADIO
»Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas in drugod«, predava g. Jože Krošl v nedeljo oib 10.20.
»Die Erkeinntnistheorie des hI. Au-guisitinus und Thomas von Aquino«, v nemškem jeziku predava g. univ. prof. dr. Fr. Veber v ponedeljek ob 19.30.
Literarna ura v sredo oib 19.30.
Otroška ura v četrtek ob 19.30.
G o is p o d i n j s ik a ura v petek ob 19.30.
,S p o r t in a ura v soboto ob 19.30.
Za vsako porabo pravo elektronko najdete v vrsti TELEFUNKEN-oviI> cevi
Ravnajte se po nasvetu radio-strokovnjaka in izberite Vaše cevi iz tabele Telefunken
LEFUNKEN
NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA
Nedelja.
Dunaj, 18.15, Drobne vesti iz Afrike. — Berlin, 18.50, Lov na leve. — Breslau, 19.15, Byrdova polarna eks-p edicija.
Ponedeljek.
Dunaj, 17.40, Skozi Saharo; 19.30, Življenje arvsfcrJjsikega kaneta v 5 stoletjih. — Berlin, 15.20, Dijak An dijakinja.
Torek.
Dunaj, 18.00, Oko mikroskopa. — Beograd, 19 00, Zgodovinsko predavanje. — Leipzig, 16.00, Vzpon na Pik Teneriffa.
Sreda.
Dunaj, 19.30, Češki gozd. — Berlin 12.20, Danes dekle, ijutri mati. •— Leipzig, 19.00, Gospodarstvo in tehnika.
Četrtek.
Beograd, 19.00, Življenje umetnikov. — Dunaj, 19.15, Indijska umetnost in glasba. — Langenberg, 15.50, Iz Mehike in Čile. — Miinchen, 19.30, Obrt slepce/v.
Petek.
Beograd, 19.00, Morska voda in življenje.
Sobota.
Beograd, 19.00, Zdravstvena ura. — Dunaj, 19.20, 1000 km z losi. — Langenberg, 15.45, Osnovni pojmi radio tehnike; 19.20, Moderna prometna vprašanja.
1AJBOUŠE IZ ETRA
Opere in operete Nedelja.
Rim, 21.02, »La favorita«, opera v 4 dej., kjp- Donizetti. — Milan in Torino, 20.40, »Pniimarosa«, opereta, kp. Gaillino, — Langenberg, 20.00, »Zadnji valček«, opereita, ikp. O. Strauss.
Ponedeljek.
Milan in Torino, 20.40, »La nave rossa«, opera, kp. Seppilli.
Torek.
Budapest, 19.30, »Tosca«, opera v 3 deij., kp. Puocini (iz studia). — Varšava in Katovice, 20.00, »Mamom«, opera, kp, Masseneit. — Dunaj, 20.05, »Stari Dunaj«, opereta v 3 dej., ikp. J. Lanner. — Miinchen, 19.05, »Čarobna ipiščal«, opera v 2 dej., komp. Mozart.
Četrtek.
Rim, 21.02, »Manon Lescaut«, opera v 3 dej., kip. Puccini. — Milan in
Torino, 20.40, »La nave rossa«, opera, kp. Seppilli.
Petek.
Rim, 21.02, »Hčerka regimenta«, opereta v 3 dej., kp. J. Offenbach.
Koncerti in večeri
Nedelja.
Beograd, 21.00, Vokalni koncert. — Dunaj, 20.10, Dunajski ljudski večer.
—	Praga, 21.00, Koncert orkestra na pihala. — Varšava in Katovice, 20.15, Večerni koncert zabavne glabse. — Bucarest, 21.00, Pester koncert. — Miinchen, 20.20, Večerni koncert. — Breslau, 19.40, Citre. — Leipzig, 19.15, Koncert terceta.
Ponedeljek.
Dunaj, 20.35, Simfonični koncert.
—	Budapest, 21.10, Koncert vojaške goidlbe. — Bucarest, 21.00, Koncert operne glasbe. — Varšava in Katovice, 20.15, Večerni koncert .zabavne glasbe. — Rim, 21.02, Večerni koncert zabavne glaisbe. — Berlin, 20.00, Zabavni koncert. — Langenberg, 21.00, Koncert okteta. — Miinchen, 20.00, Veseli trio. — Leipzig, 22.10, Koncert operne glasbe.
Torek.
Zagreb, 20.00, Koncertni večer. — Praga in Bratislava, 21.00, Ljudski koncert. — Rim, 21.02, Pester koncert. — Milan in Torino, 21.10, Pester simfonični koncert. — Berlin, 21.00, Koncert komorne glasbe. — Breslau, 20.35, Ljudsiki koncert. — Leipzig, 21.30, Pevski koncert.
Sreda.
Beograd, 20.30, Klavirski koncert, nato operetni večer. — Zagreb, 20.35, Pevski koncert. — Dunaj, 21.00, Arije, 21.20, Ruska klavirska glasba. — Budapest, 20.00, Večerni koncert operetne glasbe. — Bucarest, 21.45, Pevski koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Koncert solistov. — Rim, 21.02, Veliiki simfonični koncert. — Milan in Torino, 20.40, Pester koncert. — Berlin, 20.00, Operetna glasba. — Langenberg, 20.00, Večerni koncert. — Miinchen, 20.00, Večerni koncert.
Četrtek.
Dunaj, 20.05, Pesmii, 20.25, Ljudski večer. — Budapest, 21.00, Zborni koncert. — Bucarest, 21.00, Simfonični koncert. — Praga, 20.30, Koncert klasične italijanske glasbe. — Praga in Bratislava, 22.15, OrgeMri koncert. — Berlin, 19.00, Zborni koncert, — Miinchen, 20.00, Koncert operne glasbe. — Breslau, 20.30, Večerni koncert. — Leipzig, 20.00, Lisztov večer.
Nadaljevanje na str. 9.
Naši kvartetovci v Berlinu
Da zvemo, 'kako so potovali in kaj so peli, sem se oglasil pri članu kvarteta g. Sekuli. G. Sekula se je mojemu vabilu rade volje odzval.
V torek, dne 24. junija zvečer ob 8. uri šifro odpotovali gg. Slanorvec, Binter, Godec i,n jaz z brzovlakom, čeiz Jesenice v M ona kov o — in potem naprej v Berlin, kjer smo zapeli nekaj pesmi za plošče. Povabljeni smo bili po zastopniku g. Baru od družbe »Limra« in »Plonycord«. Z nami se je 'vozil tudi g. Miriko Pre-mellč, iki ije tudi šel pet šlagerje, Gospod Piremelč in njegov — kakor se je sam izrazil — »aidlatus« g. Čič, sta se sicer vozila v drugem vozu, toda smo se vikljub tenuu našli v Mona-kovsikem »Hofbrau«. Tam smo zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmic, katere so bile od Monalkovčanov navdušeno sprejete. Ravno smo prišli v prijetno štimungo — pa smo morali zopet na vlak. Ko smo ob 11 zvečer prispeli v Berlin, smo se padali v hotel »Hollsitein«, ki je tik kolodvora. Drugi dan ob 1 popoldne smo bili že v študiju. G. Premete je ravnokar nehal s snemanjem —• slišali smo še njegovo ploščo »Soainy boy« — in na vrsti smo bili mi. Peli smo do pol 4 popoldne. Drugi dan pa smo peli od pol 11 dopoldne do 4 popoldne. Potem so bili moji trije prijatelji prosti, jaz pa sem pel še drugi dan nekaj samospevov; n. pr. Mornarja, Potrkan pleis, dve operni ariji in dve narodni iv Pavčičevi priredbi. Kvartet pa je pel v pretežni večini narodne pesmi, katere smo skoraj vse peli talko, kakor jih poje narod — nič harmoni^irane. Peili smo n. pr.; »Ko so fantje proti vasi šli«, »Ko psi za-laijaijo«, Gozdič je že zelen«, »Prišla bo pomlad«, »Pa kalko bom ljubila«, »Kaj ti je, deklica« itd.; od umetnih pa smo ipeli Prelovčevo »Dekle daj mi rož rdečih« in neikaj drugih. Mislim, da ismo peli dobro — in ni treba, da /bi ise kakšen gor. pevec žalo-stil nad tem, Ikalko da je naša pesem zastopana v tujini. Da nismo peli slabo, ije gotovo dokaz tudi to, da smo od firme povabljeni tudi za drugo poit. — Pa še drugič kaj več.
OD 27. JULIJA DO 2. AVGUSTA
RADIO LJUBLJANA
527 kc
rs L V
Rledelja, 27. julija
9.30 Prenos cerkvene glaske 10.00 Versko predavanje, p. dr.
Gvido Rant 10.20 Krošl Jože: Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas in drugod 10.00 Koncert radio orkestra: Oscheit: Picador; Strauss: Rožice z juga; Spohr: Jes-sonda; Verdi: Aida; Le-har: Friderika; Kalman: Vojvodinja iz Čikaga; Borchert: Moja ljuba Lola 12.15 Tedenski pregled 15.00 Plošče
15.30 Nušič: »Navaden človek«,
veseloigra (Št. Jakobski gled. oder) 16.30 Plesna glasba 20.00 Pevski kvartet »Premelč« 20.45 Prenos z Bleda (Erich
Herse Jazz-orkester) 22.00 Časovna napov. in Dor čila 22.15 Koncert radio orkestra: Nyolt: Kapitan Ržimek; Fetras: Ločitev; Ofen-bach: Gospod in gospa Denis; Verdi: Othello; Amadei: Invano; Rathke: Marionete; Padarewski: Nocturno; Armandola: Li-sonja.
23.00 Napoved programa za naslednji dan
Ponedeljek, 28. julija
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, bo:za, plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra:
Herzer: Živijo; Komzak: Novo življenje; Strauss: Noč v Beneetkah; Urbach: Pri Belliniju; Bach Gounod: Ave Maria; Ko-ckert: Poljubček; Huyts: A Good-Bye; Kral: Do bitek
19.30 Dr. Fr. Veber: Die Er-
kenntnistheorie des hI. Augustinus und Thomas von Aquino, predavanje v nemškem jeziku 20.00 Plošče
20.30 Poezija morja, izvaja Radio orkester:
Fučik: Donavske pripovedke; Mihaly: Nevihta na Blatnem jezeru, Hajdrih - Petrič: Jadransko morje, Schiibert: Na morju, Lincke: Sanje na morju, Ketel:bey: Na modrih vodah havajskih, Nevin: Gondoljerjeva pesem, Ertl: Donavske slike.
22.00 pasovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Torek, 29. julija
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, borza, plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Schild: Godba prihaja; Strauiss: Glasovi pomladi; Schubert: Rozamunda; D'Albert: Nižava; Dostal: Tempo-tempo 19.30 Prof. Kolar: Prosveta v
sokolstvu 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila
22.15 Prenos z Bleda (Erich
Herse Jazz-orkester) 23.00 Napoved programa za naslednji dan
SreJa, 50. julija
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, borza, plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra:
Banlkeniburg: Prijateljstvo; Fetras: Obrežna idila; Beethoven: Egmont; Moussorgsky: Boris Go-dunov; Dostal: Pozor-po-zorr!
19.30 Literarna ura 20.00 Prenos iz Prage
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Ce<r<ek. 51. julija
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, borza, plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra:
• Erich: Koračnica; Fetras: Vijolice ob potoku; Verdi: Traviata; Zeller: Ti-čar; P»darewiski: Uspavanka in pesmica o ljubezni; Ketelbey: Modri porcelan; Lincke: Bile so sanje; Petrič: Kuku »Ra-dio-Liuibljana« 19.30 Otroška ura, pisatelj Mil-činski
20.00 Prenos iz Beograda
22.00 Časovna napoved in poročila
22.15 Prenos z Bleda (Erich
Herse Jazz-orkester) 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Pedek, 1. avguifa
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, borza plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov
19.00 Plošče
19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova
20.00 Pevski večer g. Mirka Jelačina, opernega pevca: I. Šlagerji: Poljubljam vam roko, madam; Ramona; Kre-ola; Oj vonj, ki zvesto spremlja lepe žene; Ko odene vigred s cvetjem svet; Poklanjaj rože; Oči najlepše ima gospa. — II. Slovenske narodne: Prišla bo pomlad; Dekle na vrtu zelenem sedi; Oj kod bova vandrala; Moja ljubica je še mlada; Vsi so prihajali; Jaz pa pojdem na Gorenjsko;
Pdbič sem star šele 18 let; Pridi Gorenje;
Po jezeru.
20,45 Ohcetna godba Magistrov
21.25 Šlagerje poje g. Mirko
Premelč.	_
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Soboda, 2. avgusta
12.30 Plošče
13.00 Časovna napoved, borza, plošče
13.30 Iz današnjih dnevnikov
19.00 Plošče
19.30 športna ura, Marjan Do bovšek
20.15 Jugoslovanski večer: Prenos iz Beograda
21.05 Prenos iz Zagreba
21.55 Prenos z Bleda (Erich Herse Jazz-orkester)
23.00 Napoved programa za naslednji dan
I
OSTALE POSTAJE
HeJelja, 27. julija
698 kc
Beograd
9.00 Prenos pravoslavne službe božje iz Sabortne cerkve 10.30 Plošče 12.30 Ciganska glasba 13.30 Dnevne vesti 16.00 Narodne melodije z orkestrom
17.30 Narodne pesmi poje gosp.
Radovič 19.30 »Smejoča žena«. Enodejanka
20.00 Koncert radio orkestra 21.00 Vokalni koncert ge. in g.
Komarsikii 22.00 Dnevne vesti in čas 22.15 Sprehod po evropskih postajah
977 kc Zagreb o ?
11,30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonovi iz stolnice 12.05 Nadaljevanje dopoldanskega koncerta 20.30 Kulturna in društvena
poročila 20.35 Zabavni večer 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00 Lahka glasba radio orkestra
212 5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče 15.50 Plošče 16.50 Plošče
2*5 kW 17.25 Popoldanski koncert or-—kestra 19.25 Plošče
20.15 Ljudski koncert varšavske filharmonije 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kw
10.00 Protestantovslka služba božja
11.00 Nabožna glaslba, nato
opoldanski koncert operetne glasbe 14.00 Plošče 16.00 Pestra radio-ura 17.15 Ogrske narodne pesmi 18.30 Popoldanski koncert orkestra
20.10 »Konec ljubezni«, komedija v 4 dej., nato koncert jaziz-orkestra
563 kc Miinchen *kw
10.45 Zvonenje
12.10 Zabavna glasba (plošče) 13.30 Iz operet (plošče) 16.00 Koncert mandoline in igitare
17.15 Koncert radio tria 19.20 Domača glasba 20.20 Koncert radio orkestra 22.30 Plesna glaslba
581 kc Dunaj 15 kw
4 I
15.30 Popoldanski koncert 18.15 Drobiž iz Afrike. Predavanje 19.00 Plošče
20.10 Dunajslki ljudski večer (Ikoncert)
680 kc Rim 50 kW
10.15 Nabožna glasba
13,30 Opoldanski koncert ra-
dio-kvinteta 17.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 18.15 Plesna glasba 21.02 »La Favorita«, opera v 4 dej., kp. G. Donizetti.
716 kc Berlin 4kw
7.00 Koncert na pihala 8.50 Jutranja slovesnost 11.00 Richard Tauber (plošče) 12.00 Opoldansiki ikoncert 14.00 Mlaidiinsika ura 14.50 Konceirt mandolin 16.00 Vokalni koncert 17.05 Popoldanski koncert 18.00 »L 70, 1918«. Slušna igra
18.50 Lov na leve. Predavanje 19.20 Jazz-orkester 20.30 Križem po Berlinu; nate plesna glasba
734 kc Katovice iokw
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Koncert radio kvarteta
13.30 Dnevne vesti
19.30 Narodne pesmi poje ga.
Bugarinovič 20.00 Koncert radio kvarteta 21.00 Narodna glasba (harmonika in klarinet) 22.15 Lahlka glasba, prenos iz kavarne Moskva
977 kc Zagreb o ? kw
12.30 Plošče
13.30 Dnevne vesti
20.30 Kulturna in društvena
18.50 Veseli terceti 19.15 Byrdova ekspedicija 19.40 Koncert na citre 20.30 Po Berlinu 22.30 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
7.00 Jutranji koncert orkestra 8.30 Orgeljiski koncert 9.00 Nabožna glasba 10.30 Plošče
11.00 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opold. koncert orkestra 16,15 Popold. koncert orkestra 17.00 Zabavni koncert 20.00 Koncert na kitaro 20.25 Zborni koncert 21.00 Plesna glasba 22.18 Plesna glasba
1140 kc M. Ostrava 10 kw
7.00 Jutranji koncert orkestra 8.30 Orgeljsiki koncert 9.00 Nabožna glasba 10.30 Plošče
11.00 Dopold. koncert orkestra 1:2.00 Opold. koncert orkestra 16.15 Popold. koncert orkestra 20.00 Koncert na kitaro 20.25 Zborni koncert 21.00 Koncert orkestra na pihala
22.18 Plesna glasba
1157 kc Leipzig 4 kw
7.00 Koncert vojaške godbe 8.30 Orgeljdki ikoncert 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 14.20 Plošče 15.30 Lahka glasba 16.30 Koncert
18.00 »L 70, 1918«. Slušna igra 18.45 Bandonion koncert 19.50 Koncert terceta 20.30 Po Berlinu in nato plesna glasba
poročila 21.30 Rezervirano za prenos 22.40 Sprehod po tujih postajah
212 5 kc Varšava 12 kw
16.15 Plošče
18.00 Popold. koncert zabavne
glasbe 19.35 Plošče
20.15 Ljudski koncert varšavske filharmonije 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 2«kW
9.15 Dopoldanski koncert orkestra
12.05 Opoldansiki koncert orkestra 17.30 Plošče
19.45 Pevski in klavirski koncert
21.10 Večerni koncert vojaške godbe
563 kc Miinchen 4kw
16.25 Koncertna ura 17.25 Koncert radio tria 19.00 Delavska ura
20.00 Veseli trio
21.00 Sprehod po Salzburgu
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Popoldanski koncert 17.40 Skozi Saharo. Predavanje 19.30 Življenje avstr. kmeta v
5. stol. 20.05 Pevski koncert 20.35 Koncert filharmoničnega orkestra; nato plesna glasba
599 kc Milan 7kw io3i kc Torino kW
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni kcncert 20.40 »La nave rossa«, opera, kp. Seppilli, nato zabavni koncert do 24.00
616 kc praga s kw
17.00 Popold. koncert orkestra
18.20 Poročila v nemščini
19.35 Pevski koncert
20.00 Violinski koncert
20.30 Klavirski koncert
21.00 Kabaretna ura
22.45 Plošče
635 kc Langenberg 13 kw
13.05	Opold. koncert radio orkestra in solistov
16.45	Mladinski radio 17.30 Večerni koncert 20.00 Večerna glasba
21.00	Koncert okteta
22.15	Lahka glasba
680 kc Rim 50 kW
16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 Večerni koncert zabavne glasbe
716 kc Berlin 4kw
14.00 Plošče
15.20 Dijak an dijakinja. Predavanje
15.40 100 letnica V, van Gogha.
Predavanje 16.30 Zabavna glasba 17.40 Mladinska ura 18.30 Arije in pesmi 19.15 Cello-solo 20.00 Koncert orkestra; nato plesna glasba
734 kc Katovice iokw
16.35 Plošče
18.00 Popoldanski koncert orkestra 20.05 Malo glasbe 20.15 Zabavni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
788 kc T0Ul0USe 8 kW
18.00 Plesna glasba 18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.05 Koncert orkestra 21.00 Večerni koncert orkestra
:"Domači pr013vodi!
Akumulatorje za radio, avto, telefon Itd.
proizvaja in"popravlja :
UA1RA-AKUMULAT0R, M. I. & F. DomlCBlj
CENTRALA : MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55. Katalogi na zahtevo

599 kc Milan ? kw io3i kc Torino ? kw
10.45 Nabožna glasba 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasbe 15.50 Malo smeha 16.15 Komedija 16.30 Plošče 19.30 Večerni koncert 20.40 »Psimarosa«, opereta, kp. Gallino, nato zabav, koncert do 24.00
616 kc praga 5kw
7.00 Jutranji koncert orkestra 8.30 Orgeljski koncert 9.00 Nabožna glasba 10.30 Slovaške narodne pesmi 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opold. koncert orkestra 16.15 Popold. koncert orkestra 18.15 Poročila v nemščini, nato ipesmi
20.00 Koncert na citre 20.25 Zborni koncert 21.00 Koncert orkestra na pihala
22.18 Plesna glasba
635 kc Langenberg *3 kw
8.00 Jutranji koncert 9.05 Katoliška jiu.tr. slovesnost 12.05 Koncert mestnega orkestra
13.00 Popoldansik oncert 17.25 Večerni koncert 20.00 »Zadnji valček«, opereta, Ikp. Strauss; nato plesna in lahka glasba
10.15 Služba božja 12.05 Plošče 15.40 Ljudski koncert 17.25 Popoldanski koncert orkestra 19.25 Zabavna ura 20.15 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
788 kc Toulouse 8kW
12.30 Nabožna glasba
18.00 Plesna glasba
18.25 Plesna glasba
19.00 Pesmi
19.40 Koncert solistov
20.15 Simfonični koncert
21.00 Koncert operetne glasbe
871 kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
12.00	Plošče
16.00	Romunska in lahka glasba
18.30	Orkester
19.00	Plošče
20.40	Ljudska univerza
21.00	Pianino-solo
21.45	Pevski ikoncert
22,15	Violinski koncert
23.15	Plesna glasba
923 kc Breslau 4 kW
7,00 Jutranji koncert 9.00 Plošče
11.00 Katoliška jutranja slovesnost
12.00 Opold. koncert (Berlin) 15.25 Mladinska ura 16.20 Zabavna glasba radio tria
Ponedeljek, 28. julija
871 kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
18.00 Lahika glasba
19.45 Poročila
20.00 Plošče
20.40 Ljudska univerza
21.00 Koncert operne glasbe
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Zabavni koncert 19.00 Violina (plošče) 20.00 Koncert 22,10 Poročila, čas, vreme
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Koncert priložnostne glasbe
Torek, 29. julija
19.35 Pevski koncert 20.00 Violinski koncert 20,30 Plošče 21,00 Kabaretna ura
1140kc M.Ostrava 10kw
17,00 Popold. koncert orkestra 19.35 PevSki koncert 20.00 Violinski koncert 20.30 Klavirski koncert 21.00 Kabaretna ura
1157 kc Leipzig 4 kw
16.30 Zabavna glasba 18.30 Književna ura 19.30 Zabavni koncert 20.30 Koncert 22.10 Melodije iz oper
788 kc Toulouse s kw n>76 kc Bratislava 12 kW
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 19.00 Predavanje (zgodovinsko) 19,30 Narodne pesmi v spremstvu gusel 20.00 Vokalni in instrumentalni Ikoncert (prenos iz Zagreba)
20.15 Koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb o? kw
12.00 Koncert radio orlkestra
13.30 Dnevne vesti
19.45 Kulturna in društvena
poročila 20.00 Koncertni večer: Zlata Galovič, operna pevka, Koloman Hadec, vijolina, Nada Konjovič, vijolina in Lyda
Frankovič, klavir 22.00 Plesna glasba (prenos z Bleda)
212 5 kc Varšava 12 kw
16.15 Plošče
18.00 Popold. koncert solistov 19.20 Plošče
20.00 »Manon«, opera, kp. Mas-senet (plošče)
545 kc Budapest 20 kw
9.15 Pevski koncert 11.15 Dopoldanski koncert orkestra
12.05 Nadaljevanje koncert 15.30 Mladi niska ura 17.30 Popoldanski koncert vojaške godbe 19.30 »Tosca«, opera v 3 dej., kp. Puccini (studio), nato koncert ciganskega ork.
563 kc Miinchen *kw
15.10 Gospodinjska ura 16.25 Mladinska ura 17.25 Večernli koncert radio tria 19.05 »Čamobna piščal«, opera v 2 idej., kp. Wagner
581 kc
Dunaj
15.30 Popoldanski koncert 18.00 Oko mikroskopa. Preda-davanje
20.05 »Stari Dunaj«, opereta v 3 dej.
599 kc
Milan
7 kW
680 kc
Rim
16,45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 Pestri koncert in komedija
716 kc Berlin 4 kw
16.30 Koncert orkestra (Leipzig)
18.00 Književna ura
19.00 Zabavna glasba
21.00 Koncert komorne glasbe
734 kc Katovice 10kW
11.00 Dopoldanski koncert 13.00 Plošče
16.20 Plošče 15 kW 18/00 Popoldanski koncert so-.	listov
20,00 »Manon«, opera, komp. Massenet
18,00 Plesna glasba 18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.15 Pesmi
21.00 Večerni koncert orkestra
871 kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. časul
18.00 Koncert romunske glasbe
20.00 Plošče
20.40 Ljudska univerza
21.00 Violoncello-solo
21.45 Pianino-solo
22.15 Straussovi valčki (plošče)
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Zabavni koncert 19.00 Veseli komadi (plošče) 20.35 Ljudski koncert
Sreda, 50- julija
16.30 Zabavna glasba
17.00 Popold. koncert orkestra
18.00 Koncert solistov
19.35 Koncert operetne glasbe
20.30 Klavirski koncert
21.00 Ljudski koncert
22.15 Plesna glasba
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Popold. koncert orkestra 20.00 Violinski koncert 20.30 Recitacije
21.00 Večerni koncert orkestra
1157 kc Leipzig 4kw
16.00 Vzpon na Pic Teneriffa.
Predavanje 16.30 Popoldanski koncert 18.05 Ženska ura 19.40 Vojaška glasba 21,30 Vokalni koncert Wich-
manna 22.10 Plesna glasba
698 kc Beograd 25 kw 58i kc Dunaj 15 kw
io3i kc Torino 7 kw
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert 20.40 Koncert komorne glasbe 21.10 Pester simfonični koncert, nato koncert jazz-orkestra do 24.00
616 kc praga 5kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Slovaške narodne pesmi 20.30 Klavirski koncert 21.00 Ljudski Ikoncert 22.15 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kw
15.00 Mladinska ura
17.30 Vokalni in instrumentalni
koncert 20.10 Večerna glasba 21.00 »Komorni pevec«. Tri scene
50 kW
10.30 Plošiče
12.30 Opoldanski koncert radio
kvarteta 19.00 »Ob sedmih zjutraj«, eno-
dejanlka 19.30 Večerni koncert radio
kvarteta 20.30 Klavirski koncert g. S.
Rajičiča 21.30 Operetni večer 22.30 Poročila in čas 22.45 Narodne melodije (harmonika)
977 kc Zagreb o? kw
12.30 Plošče
13.30 Dnevne vesti
20,30 Kulturna in društvena
poročila 20,30 Vokalni koncert 22,00 Lahika večerna glasba radio orlkestra
212 5 kc Varšava 12 kw
18,00 Popold. koncert orkestra
na mandoline 19.20 Plošče
20.15 Večerni koncert solistov 21.00 Literarna ura 21.15 Nadaljevanje koncerta 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kw
9.15 Dopoldanski koncert vojaške godbe 12.05 Opoldanski koncert ruskih balalajk 17.30 Popoldanski koncert ciganskega orkestra 19,10 Klavirski koncert 20.00 Večerni koncert operetne glasbe, nato plesna glasba
563 kc Miinchen 4kw
16.25 Zabavna glasba komornega kvarteta 20.00 Koncert: Uverture in drugo
21.50 Kitara in pesmi
22.45 Koncert in plesna glasba
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.45 Popoldanski koncert 19.30 Če§ki gozd. Predavanje 21.00 Arije in pesmi 21.20 Ruska klavirska glasba nato plesna glasba
599 kc Milan 7kw i03i kc Torino i kw
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert 20,40 Pester koncert, nato zabavni koncert do 24.00
616 kc
Praga
5 kW
17.00 Popcld, koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Koncert na flavto 20.25 Pevski koncert 21.00 Koncert orkestra 21.40 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kw
13.05 Opoldanski koncert 17,30 Večerni Ikoncert tria 19.15 DelavSka ura 20.00 Koncert radio orkestra 21.50 Koncert lahke glasbe
680 kc Rjm 50 kW
16,45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 Simfbnični koncert
716 kc Berlin 4 kw
14.00 Plošče (zabavne točke) 15.20 Danes dekle, jutri mati.
Predavanje 16.30 Pesmi, nato zabavna
glasba 17.55 Mladinska ura 18.40 Zabavna glasba 20.00 Operetne točke; nato zabavna glasba
734 kc Katovice iokw
16.20 Plošče
18.00 Popoldanski koncert orkestra na mandoline 20.15 Večerni koncert solistov 21.00 Literarna ura 21.15 Nadaljevanje koncerta 23.00 Literarna ura v francoščini
788 kc Toulouse 8kW
18.00 Plesna glasba 18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.15 Operetna glasba 21.00 Večerni koncert orkestra
871 kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
18.00 Koncert lahke glasbe 20.00 Plošče 20.40 Ljudslka univerza 21.45 Pevski koncert 22.15 Plesna glasba
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Ruski koncert (plošče) 19.00 Koncert solistov
(eiriek, 51. julija
698 kc Beograd 2-5 kW
10.30 Dopoldanski koncert 12.45 Plošče
19.00 Iz življenja umetnikov.
Predava dr. V. Vitezica 19.30 Ruske narodne pesmi
poje g. Miroslavski 20.00 Jugoslovanski koncert
Sodelujejo: gdč. M. Boš-njakovlič (sopran), g. Jo-van Molkranjac (cello), g. dr. D. Gerasimenko (klavir), g. V. Ilič (violina). 1. Jovan Moikranjac: Ma-Ikedonka; 2. Tkalčič: Uspavanka (cello-solo); 3. Milojevič: Miniature (klavir); 4. Manojlovič: Ples volov; 5, Slovenski: Jugoslovanske pesmi (violina); 6. Konjovič (cello-solo); 7. Jenko: Uvertura »Djido«; 8. Srbske narodne (orkester); Mokranjac: Fragmenti iz »Soikova slava« (orkester); 10. Pesmi iz Koštane«; 11. Dve srbski melodiji; 12, Biniaki: Iz moje 'domovine (orkester)
21.45 Večerni koncert radio orkestra 22.30 Plošče
977 kc Zagreb o ? kw
12,30 Koncert radio orkestra 13.30 Poročila
19.45 Kulturna in društvena
poročila 20.00 Koncertni večer (prenos
iz Beograda) 21.45 Plesna glasba (prenos z Bleda)
20.30 Operetni večer šleske filharmonije 23.00 Kabaret in nato plesna in zabavna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
16.30 Zabavna glasba
17.00 Popold. koncert orkestra
18.15 Koncert solistov
19.35 Klavirski koncert
20.00 Koncert na flavto
20.30 Zabavni koncert
21.30 Plošče
1140 kc M. Ostrava 10 kw
17.00 Popold. koncert orkestra 19.35 Večerni koncert orkestra 20.25 Klavirski ikoncert 21.00 Komedija 21.50 Zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4 kw
16.30 Koncert simfoničnega orkestra
19.00 Gospodarstvo in tehnika 19.30 Vokalni in instrumentalni koncert
21.30 »Tudi ljubezen se izpre-
minja«. Trogovor 22.25 Zabavna glasba
212 5 kc Varšava 12 kw
599 kc Milan 7tw
716 kc Berlin 4 kw
788 kc Toulouse 8kW
1140 kc M. Ostrava 10 kw
16.15 Plošče
18.00 Popold. ikoncert solistov 19.20 Plošče
20.15 Večerni koncert zabavne glasbe
23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kw
9.15 Dopoldanski koncent vojaške godbe 12.00 Pevski in violinski koncert
16.00 Pestra radio-ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 19.20 Koračnice
21.00 Veliki zborni koncert, — nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Munchen 4 kw
16.25 Mešani koncert slepih
umetnikov 17.25 Večerni koncert radio
orkestra 19.30 Obrti slepcev. Predavanje 20.00 Koncert 21.35 Lahka glasba
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Dopoldanski koncert 13.00 Plošče
15.20 Popoldanski Ikoncert 17.50 TujSko-prometno poročilo 19.15 Indijska umetnost in
glasba 20.05 Pevski koncert 20.25 Dunajski ljudski večer
16.05 Skladbe J. Seb. Bacha
Nato volkalnd koncert 17.30 Mladinska ura 19.00 Zborni koncert 20.00 Zabavna glasba 21.30 Plesna glasba
17.00 Popold, koncert orkestra 19.35 Večerni koncert orkestra 20.00 Plesna glasba 20.30 Klasična italijanska
glasba 22.15 Zabavna glasba
734 kc Katovice 10 kw 1157 kc Leipzig 4 kw
16.35 Plošče
18.00 Popoldanski koncert solistov
20.05 Malo glasbe 20.15 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
Petek, 1- avgusta
698 kc Beograd 2-5 kw 212 5 kc Varšava 12 kw
16.30 Koncert radio orkestra 19.30 Koncert mandolin 20.00 Lisztove skladbe igra T. Zander
22.15 »Če on da prstan...« Slušna igra
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert 19.00 Morska voda in življenje.
Prof. Siniša 19.30 Narodne pesmi poje ga. Karisa
20.00 Koncert radio kvarteta 21.00 Vokalni koncert g. Jan-kovič
22.00 Lahka glasba iz kavarne »Ruski car«
977 kc Zagreb o ? kw
12.30 Plošče
13.30 Časopisne vesti
19.45 Kulturna in društvena
poročila 20.00 Koncertni večer (prenos
iz Ljubljane) 22.00 Vesti in vreme 22.10 Lahka večerna glasba
16.15 Plošče
18.00 Popold. koncert orkestra 19.35 Plošče
20,15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 16.20 Plošče
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Dopoldanski koncert radio kvarteta 12.05 Opoldanski koncert orkestra
17.15 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Pevski koncert 18.50 Koncert ciganskega orkestra
20.00 Slušna igra, nato večerni koncert jazz-orkestra
1031 kc Torino 1 kw
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert 20.40 »La nave rossa«, opera, kp. Seppilli, nato zabavni koncert do 24.00
616 kc Praga s kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 19.35 Koncert eksotične glasbe 20.00 Plesna glasba 20.30 Koncert klasične italijanske glasbe 21.30 Plošče 22.15 Orgeljski koncert
635 kc Langenberg i3kw
13.05 Opoldanski koncert 15.50 »Iz Meksi/ke in Chile«.
Predavanje 17.30 Koncert radio orkestra 20.00' Večerni koncert 22.30 Lahlka glasba
680 kc Rjm 50 kW
16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 »Manon Lescaut«, opera v 3 dej,, kp. Puccini
18.00 Plesna glasba 18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.15 Pesmi
21.00 Večerni koncert orkestra
871 kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
18.00 Romunska in lahka
glasba 20.00 Plošče 20.40 Ljudslka univerza 21.00 Simfonični koncert
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Koncert radio orkestra 19.00 Narodne pesmi iz Alp 19.30 Avstrijske koračnice 20.30 Koncert radio orkestra in
solistov 21.30 Za zabavo 22.35 Za ples
1076 kc Bratislava 12 kw
16.30 Zabavna glasba 17.00 Popold. koncert orkestra 20.00 Plesna glaslba 20.30 Koncert klasične italijanske glasbe 21.30 Plošče 22.15 OrgeljiSki koncert
563 kc Miinchen 4 kw
15.10 Za žene 16.25 Koncert
17.25 Koncert radio tria in so-
listinje 18.45 Predavanje 19.45 Zabavna glasba tria 21.15 Virtuozna dela. Koncert
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski 'koncert 15.30 Plošče
16.30 Pevski in godalni koncert 20.05 Ponarodele pesmi 20.35 »Velika strast«, veseloigra v 3 dej.; nato večerni koncert
599 kc
Milan
7 kW
1031 kc Torino i kw
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert 20.40 Veliki simfonični koncert, nato zabavni koncert do 24.00
616 kc praga s kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Sicilske in rumunske pesmi
20.30 »Praga in Praga«, komedija v 4 dej. 22.15 Plošče
635 kc Langenberg 13 kw
16.45 Mladinska ura 17.30 Večerni koncert 20.00 Koncert radio orkestra 22.00 Jazz-orkester
680 kc
Rim
87i kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
18.00 Romunska glasba 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert radio orkestra 21.45 Pevslki koncert 22.15 Koncert radio orkestra
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Koncert radio orkestra 19.05 Iz Wagnerjevih oper (plošče)
20.30 Schluck in Jan . . . kome-medija v 5 dej.
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Popold. koncert solistov 20.00 Soncert sicilskih in romunskih pesmi
20.30 »Praga in Praga«, komedija v 4 dej.
22.15 Plošče
1140 kc M. Ostrava 10 kw
17.00 Popold. koncert orkestra
19.35 Zabavni ikoncert
20.00 Sicilski in romunske pesmi
20.30 »Praga in Praga«, komedija v 4 dej.
22.15 Plošče
1157 kc Leipzig 4 kw
14.00 Književna ura
16.30 Iz nemških oper (orkester)
19.00 Vprašanje avtorskega prava
19.40 Zabavna glasba
20.30 Schluck in Jan (Breslau)
22.10 Plesna glasba
680 kc
Rim
50 kW
Soboda, 2. avgusta
50 kW
16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 »Hčerka regimenta«, opereta v 3 dej., kp. J. Offen-bach
716 kc Berlin * kw
14.00 Najnovejše plošče 16.30 Koncert orkestra (Breslau)
17.30 Mladinska ura 19.05 Zabavna glasba 20,30 Koncert radio orkestra 22.30 Večerna zabava
734 kc Katovice 10 kw
16.20 Plošče
18.00 Popoldanski koncert orkestra
20.15 Simfonični koncert iz
Varšave 23.00 Literarna ura v francoščini
788 kc Toulouse 8kW
18.00 Plesna glasba
18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra
19.40 Pestra glasba
20.15 Koncert operetne glasbe
21.00 Večerni koncert orkestra
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče 12.45 Narodna glasba 19.00 Zdravstvena ura 19.30 »Čudovito srečanje«. Eno-dejanka
20.15 Skupni program Beograda, Zagreba in Ljubljane 21.05 Zagreb
21.55 Beograd; Pesmi iz »Ko-štane«. Poje ga. Stajič s spremljevanjem orkestra 23.00 Narodna glasiba (plošče)
977 kc Zagreb o ? kw
12.30 Opoldanski koncert radio
orkestra 13.30 Časopisne vesti 19.45 Kulturna in društvena
poročila 20.00 Prenos iz Ljubljane ob
priliki vseslovanskega gasilskega kongresa. Koncert Glasbene Matice in orkestra iz Djakova 22.10 Plesna glasba (prenos z Bleda)
212 5 kc Varšava 12 kw
17.00 Mladinski koncert 18.00 Večernice 19.20 Plošče
20.15 Zabavni koncert orkestra 21.45 Spominska ura za Adamom Asnykom 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kw
9.15 Plošče
12.05 Opoldanski koncert vojaške godbe 17.30 Popoldanski koncert orkestra
19.30 Pevski koncert in cello koncert
21.00 OgrSki večer (ogrski komponisti), nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4kw
14.25 Zabavni koncert 16.00 Koncert radio tria
17.00 Orgel j s,ki koncert 17.55 Mladinska ura 18.45 Koncertna ura 20.00 Koncert vojaške godbe 21.15 »Modcke bei Grafin Ma-
ria«, opereta 22.45 Plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert "13.00 Plošče
15.15 Popoldanski koncert 18.15 VeseJli kvartet 19.20 1000 km z losi. Predavanje
20.30 Slavnostni koncert (iz
Salzburga); nato večerni koncert
599 kc
Milan
7 kW
1031 kc Torino i kw
16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert 20,40 Literarna ura 20.55 Komedija
21.35 Pester koncert, nato zabavni koncert do 24.00
616 kc praga 5kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.15 Narodne pesmi 20.30 Koncert ruskih balalajk 21.00 Koncert orkestra na pihala
22.23 Zabavni koncert 23.20 Zabavna glasba
635 kc Langenberg i3kw
15.45 Osnovni pojmi radio tehnike. Predavanje 17.30 Zabavna glasba 19.20 Moderna prometna vprašanja
20.00 Zabavni večer
22.00 Prenos koncert in kavarne
23.00 Jazz-orikester
16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.30 Popoldanski koncert orkestra
21.02 Veliki pestri koncert, nato koncert jazz-orkestra
716 kc Berlin 4 kw
14.00 Vesela komadi (plošče) 15.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.50 E. Caruso (plošče) 19.30 Zabavna glasba 20.30 Kabaretna ura; nato plesna glasiba
734 kc Katovice iokw
16.25 Literarna ura za mladino 17.00 Mladinska ura 17.30 Mladinski koncert 18.00 Večernice 20.15 Ljudski koncert 21.45 Prenos iz Varšave 23.00 Plesna glasba
788 kc Toulouse 8kW
18.00 Plesna glasba 18.25 Pesmi
19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.15 Violinski koncert 21.00 Večerni koncert orkestra
87i kc Bucarest 12 kw
Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času!
18.00 Koncert radio orkestra 20.00 Plošče 21.00 Kabaretna ura 23.00 Plesna glasba
923 kc Breslau * kw
13.50 Plošče 16.00 Književna ura 16.30 Zabaivna glasba 19.05 Večerni koncert radio orkestra 20.30 Kabaret
22.35 Zabavna in plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
16.30 Operetna glasba 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Marionetno gledišče 20.05 Slovaške narodne pesmi 20.30 Koncert ruskih balalajk 21.00 Koncert orkestra na pihala
22.23 Zabavni koncert 23.20 Zabavna glasba
1140 kc M. Ostrava 10 kw
17.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Narodne pesmi 20.30 Koncert ruskih balalajk 21.00 Koncert orkestra na pihala
22.23 Koncert zabavne glasbe 23.20 Zabavni koncert
1157 kc Leipzig * kw
16.30 Popoldanski koncert 18.45 Zgodovinska ura 19.30 Zabavna glasba 20.30 Kabaret 22.15 Plesna glasba
Nadaljevanje s strani 3. Petek.
Beograd, 21.00, Pevski koncert. — Dunaj, 20.05, Pevski koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Milan in Torino, 20.40, Simfonični koncert. — Berlin, 20.30, Večerni koncert. — Miinchen, 21.15, Virtuoz-na glasbena dela.
Sobota.
Dunaj, 20.00, Slavnostni koncert iz Salzburga. — Budapest, 21.00, Koncert ogrske glasbe. — Varšava in Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Praga irn Bratislava, 20.30, Koncert ruskih balalajk. — Rim, 21.02, Veliki zabavni koncert. •— Milan in Torno 20.40, Pester (koncert. — Miinchen, 20.00, Koncert vojaške godbe.
TEHNIKA
Stenode-Radiostat
Anglež Robinson je izumil aparat, ki presega po selektivnosti najmanj desetkrat dosedanje sprejemne naprave. Če se bo naprasva obnesla, bo naenkrat rešen veliki problem kaosa v etru, ki že mnogokrat onemogoča dober sprejem. Spodaij prinašamo strokovno sodbo o tem izumu, iki bo mogoče popolnoma preobrazil sedanjo radio tehniko.
Popolna sprememba radio tehnike se obeta z Stenode-Radiositatom. 2e par let trpi radio sprejem radi velikega števila radio postaj, ki se, ako so po 'valovnih dolžinah blizu skupaj, občutno motijo. V pasu normalnih radio valov, torej med 200 in 600 m. v katerem leži sedaj približno 100 oddajnih postaj, ibo (imelo po tem izumu proisitor desetkratno, celo stokratno število oddajnih postaj. To naravnost neverjetno čudo se bo dalo doseči z novim sprejemnim aparatom, ki ima dosedaj reis neznatno selektivnost. Seveda bo aparat zato obsegel le ozek pas valovnega območja.
Problem prevelikega števila postaj.
Poglejmo najprej, zakaj se na pasu od 200—600 m že komaj zvrsti 100 oddajnih postaj, od katerih se nekatere med selboj še vedno molijo. Opažu jmo zato postajo, ki oddaja recimo na valu 500 m. Dokler ne vpliva na oddajo milkrofonski tok, so frekvence v resnici ves čais enako močne in se tudi drže točno ivala 500 m. Sprejemni krog, ki bi bil talko selektiven, da bi že izločil diferenco enega metra, bi tega vala ne ujel velč, če bi ga nastanili na val 498 ali pa 502. Ta.ko tolčein val ima n. pr. naša postaja v pavzi vsakokrat, ko od kuka kukavica, torej vedno nekako po dve in dve sekundi. Kakor hitro pa oddaja postaja govor ali glasbo, se spreminja jaikost frekvence v ritmu glasbenih oiziroana govornih nihanj in tedaj se razmere močno spremene. Mesto
vala 500 m, ki se zoive nosilni val, nastopi že valovni pas, čigar širina je odvisna od najvišjega in najnižjega tona, ki ga postaja še prenaša. Vzemimo ton, ki ima 10.000 nihajev na sekundo, kar odgovarja najvišjim mu-zilkalnim sozvolkom, tedaj sega valovni pas približno od 492 do 508 m.
Ta 16 m široki valovni pas mora fprejeimati sprejemna naprava povsod z enako jakostjo, sicer se ziguibe najvišji toni. V ta pas pa seveda ne srne segaiti nobena druga postaja, sicer bi se motili. Daines pa postaje niso oddaljene po 16 m ena od ruge na valovnem pasu, ampak je ta razdalja zmanjšana že na polovico, talko da znaša razlika na valovnem pasu najmanj 8 m. Na ta način so seveda odpadli naijvišlji isozvoki in danes imajo najvišji toni v radiu le dio 5000 nihajev na sekundo. Če bi pa razlika na valovnem pasu med posameznimi postajami še bolj zmanjšali, bi nastal nerazrešljiv kaos.
Sedaj pa je izumil Anglež Robinson sprejemni radio aparat, ki se odlikuje zilaisti po tem, da sprejema le na prav czlkem valovnem pasu, dolčim ves c stali pas popolnoma izloči.
Stenode-Radiostat.
Robinzon je naizval svoj izum Ste-node-Radiostat (igršlko steno« = ozek). Aparat je tako selektiven, da sprejema le na širini okrog enega metra. Človek bi seveda sklepal, da tak aparat ne bo mogel nuditi dovolj jakega sprejema in da bo imel sila majhen glasovni obseg, tako da bi bila vsaka muiziikalna produkcija nemogoča. Poskusi pa so pokazali, da je tudi na talko ozkem valovnem pasu možem dober sprejem. Razlage, kako je to sploh mogoče, pa še nimamo. Na podlagi tega fenomena domnevajo nekateri strokovnjaki, da je vsa teorija o stranskih valovnih pasovih odvisna in le neke vrste matematično igračikanlje brez realnega ozadja. Dejstva pa, da vest o tem aparatu ne bi bila verodostojna, ne moremo osporavati, saj je Robinson že v svetovni Vojni vodil vso brezžično telefonijo in tele-
grafijo angleškega zračnega brodovja in ga torej ne moremo odklanjati kot f a n1 tasta.
Zato moramo poiskati kako možno razlago. Splošno prevladuje mišljenje, da se pri današnjem modulacijskem postopku poleg vplivanja na jakost nihanj, kar imenujemo ampliitudno mo-dulaoiijo, pojavlja še druga, nenamera-vana modulaciija, itako zv. frekvenčna modulacija. To povzroči, da niha tako zvani nosilni val v ritmu reproduci-rane glasbe oziroma govora v svoji velikosti. To nihanje je jako slabotno in ga ne smemo zamenjavati s pojavom razširjenega valovnega pasu, zakaj tam se odmaknefja stranski valovi za mnogo veič od nosilnega vala in nastopajo hkrati z njim.
Zato bi bilo prav možino, da reagrra talk nov izredno selektivni aparat, ki po ampltiudni moidulaciji nastalih stranskih valov ne more sprejemati, na frekvenčna nihanja frekvenčne modulacije. Če pa odgovarja to. resnici, potem pa sprejema ta aparat od vse modulirane oddajne energije le majhen del. Dosedanji poskusi potrjujejo to domnevo.
Zato pa je razumljivo, da je Stenode-Radiostat jako kompliciran, navadno superpozlicijiski aparat, ki ima v delu vmesnih fekvenc kremenjakov kristal, ki tako zvišuje selektivnost aparata. Kljub velikemu številu elektronk je baje sprejem iz večijih d a V a v priecej slaboten. Vrh tega stane naprava precej, ker poleg dragih elektronk je treba za vtsak val še poseben kristal, ki stane nad 1000 Din.
Od uporabnosti S t enod e - R a d;io s t at a pa odvisi rešitev problema, kako odpraviti sedanjo valovno gnečo na valovnem pasu 200—600 m. Če se bo obinesel, potem se bo splačalo opuistiti pri oddajnih postajah amplitudno mo-duilacijo in preiti popolnoma na frekvenčno modullacijo. V tem slučaju se bo valovni oibiseg postaje na pasu lahko poljubno izožil in zopet bo prostora za nove postaje, ne da bi se postaje med seboj kaj motile. Če se bo pa vse to res obneslo, bo pokazala šele bodočnost.
Vsaj sedemkrat vsaj dve uri inserirajte
23
301
a«
zate v našem listu, i« vam je za res uspešno reklamo I
32
'J
i " ? n a
|3l
Hs
i ••10 01 A A SCIO
Fr«t
2 o
»S
03«
<<ft « -
B) -l < KO 3
ar?
HH 9
DROBIŽ
Tudi v naših šolah imamo radio!
Na neko našo notico v eni izmed zadnjih številk, v kateri dostavlja be-ležkar, da misli, da pri nas ni šole, ki bi imela svoj iradio-aparat, nam je nelki g. šolski upravitelj in naročnik našega lista blagovolil sporočiti naslednje veselo sporočilo: »Samo tu v kratki razdalji posedujejo na severni meji tri šole svoj radio-aparat, in to: Sladki vrh, Sv. Jakob v Slov. goricah iin Lokavec. Iz tega je razvidno, da skuša -učiteljstvo tudi na tem polju storiti svojo dolžnost« •
Tega sporočila mora biti vsak kulturni Slovenec vesel. Zanimivo' bi bilo vedeti, ali ima več šoil v Sloveniji svoj radio. Baš naše požrtvovalno učiteljstvo ima tu polje za svojo iniciativnost. Kaj bi pisarili in na konferencah govorili o šolislkem radiu — postavimo merodajne činitelje pred dovršeno dejstvo: vtsaka šola ima svoj radio! Treba je zdaj le organizacije — pa imamo svoj šolski radio, ki bo mogel služiti tudi pri pouku, kot nahajamo to izvedeno že v Nemčiji in deloma v Franciji. Zanašamo se na naše učiteljstvo. Saj je lep del naših — bastlerjev baš med učitelji! Začeti je treba.
550.000 sprejemnih aparatov v Franciji
V Franciji nimajo izvedene točne statistike radio poslušalcev, zato se marajo zadovoljiti s približnimi cenitvami. Po cenitvi, ki jo je sestavil Pavel Berohe, ima Francija 550.000 sprejemnih aparatov. Cenil je po nakladah radio časopisja. Tega izhaja v Franciji olkrog 375.000 izvodov. Tem je prištel 200.000 radio poslušalcev, ki niso naročeni na strokovne radio revije in se zadovoljuje is programi, ki jih prinaša dnevno časopisje. (h)
Cenejši električni tok za sprejemne radio aparate
Do sedaj so morali uporabljati radio naročniki v Italiji za sprejemne aparate dragi električni tok za razsvetljavo. Italijanska radio-družba pa je vprašala generalno direkcijo za davke, zakaj 'teka, ki ga rabijo pri radio aparatih, ne smatrajo za motorni tbk. Direkcija je odgovorila, naj se ta tok smatra kot motorni tok in sedaj bodo radio naročniki plačevali tok talko kot obrtniki. Istočasno so tudi električne družbe dale dovoljenje za tovrstno uporabo.
Radio-gosli
Ruski inženjer Makhonin je pred kratkim predvajal v Franciji novo izumljen instrument, tako zvane radio-gosli. Makhonin je sam izboren goslač in posestnik krasne zbirke gosli. Skušal je doseči akustično pepolen instrument, iki bi dajal čisti ton brneče strune brez vsakih rezonančnih tonov. Dalj časa je poskušal s tako zvano »nemo violino«, ki nima rezo-nanjonega dna in ima zato zelo slaboten, skoro neslišen ton. Take goiSli rabijo mnogi goslači za vaje s prsti. Iz take violine je zgradil Makhonin nov instrument. Mehanično nihanje strun je na enostaven način spremenil v električno; nato je tako nastale električne toke ojačil in reproduciral v zvočniku in s tem dosegel v vsem do sedaj še neznano glasovno jarkost in čistočo, čistost glasu je ohranil na ta način, da je ojačevalcu priključil več zapornih krogov, ki so izključili paraziltne višje tone, ki drugače vedno nastanejo. Učinek tega instrumenta je naravnost čuidovit. Ne samo da z njim lahko spreminjamo intenziteto in vibracijo tona v najširših mejah in najfinejših odtenkih, ampak tudi ton in barva glasu sama na sebi imata do sedaj še neslišano, imate-rijelno lepoto.	(h)
Tudi detektor še poje!
V	Češkoslovaški so pred kratkim vsem radio poslušalcem stavili vprašanje, kakšen sprejemni aparat uporabljajo. Na to vprašanje je o-dgovo-reilo samo 6497 poslušalcev, in vendar je zanimivo, kakšne aparate uporabljajo ti poslušalci in kakšno- je razmerje. 1404 poslušalci -imajo še detektor, 888 dvoelektronski aparat, 1742 trielefotronski, 1616 štirielek-troniski, 22 poslušalcev je javilo se-demelektronski in 19 celo dev-etelek-troniski. Iz tega razmerja je razvidno, da je v funkciji največ srednjemočnih aparatov.
Delavci za lastno oddajno postajo
V	zadnjem času je avstrijska delavska radio-zveza ostro nastopila proti -zvezi avstrijskih odajnih postaj in je (sprožila načrt za zgradbo delavske radio oddajne postaje na Dunaju. Če bo to nasprotstvo ostalo, moramo pričakovati težkih bojev, ker za zgradbo 'take postaje ni treba le dovoljenja od vlade, ampak tudi od radio-diružbe, iki ima v Avstriji monopol za radio oddaje.
Pi va igra v daljozorstvu
14. julija se je vršila prva oddaja slušne igre hkrati za daljozor-stvo. Angleška Bri-tish Biroadcasting Co. je s sodeiovanjeim Baird Co. oddajala i z Bairdove oddajne postaje za daljozor-stvo prvikrat Pirandellovo mo-jsitrsko delo: »Mož s cvetko v ustih«. Je to prva slušna igra, pri kateri je bilo hkrati omogočeno daljozorstvo.
Radi mnogih monologov je ta igra izredno pripravna tako za slušno kakor tudi za daljozorno oddajo. V komadu nastopajo le -tri osebe: mož, obiskovalec -in žeina. Režijo je vodil M-r. Lance Sieveking, dočim je snemanje vodil Si-dney A. Moseley.
Sprememba iscen se je izvršila zelo enostavno. Mesto zastora so postavili pred daljoizo-rni oddajni aparat okroglo zaslonko. Kuliserija je bila tudi izredno majhna. Z blagom obit okvir, ki se da poljubno večati in manjšati, je služil mesto vse kuliserije.
Ta predstava je prvi korak do radijske drame bodočnosti, ki bo združevala v veliki popolnosti akustični in optični prenos.	(h)
Kdo sliši Prato Smeraldo
Italijanska radio-družba »-Eiar, Via Arsenale 21, T-urin« je vprašala poslušalce, ki imajo aparate -na kratke valove, da sporočijo na pisairno radio-dru-žbe, kako -so slišali 1. julija oddajo kratkovalovne postaje »Prato Smeraldo« pri Rimu, ki oddaja- na valu 80 m, da bi družba oddajo spremenila in izpopolnila.
Porast radio naročnikov v Švici
Koncem marca 1930 je bilo v Švici 87.000 radio naročnikov. Koncem junija pa 91.160. Če premislimo, je ta prirastek še precej velik, saj na pomlad zanimanje za radio precej pade.
■■■■■■■■■■(■■■■■■■■H
ifflillllllllllllllMIllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllIlfffi
VAŠE PODJETJE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI.....IIIIHIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIH IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlim
■■ bi lahko dajalo mnogo več. ■■ Dandanes vsakdo	HH
..................................................iiiiiiiii.......imunimi...................
USPEVA
nuni, m ................................................iiiiiiiii...............
HH edinole z moderno in pravilno ■■
■	■ reklamo. Vsak podjetnik hoče ■■ ■■ in mora biti napreden. Bodite ■■
r";1	tudi Vi napredni	■■
iliimiilimiimmmmmtllinmiiimimm.....miilimmi.......iiiiiiiii.....iimmm
.......Z.....REKLAMO.................
■	■ ki nikdar ni dovolj učinkovita. ■■
■	■ Najmodernejši in najuspeš- ■■
■	■ nejši način je reklama	'-!.
...........................mmnmil.........um.......iimmmmimi
V RADIU
.................................................iiiiiiiMiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimi
■	■ Vse informacije v upravi go- ■■
■	■ vorjene reklame, Radio-studio ■■
■	■■■■■■ Ljubljana ■■■■■■■
Radio izbira seme
Iz Pariza poročajo, da se je posre ■ čilo prof. Mauriceu Larvaronu razločiti iS pomočjo radio valov dobra in slaba semena. Po njegovih opazovanjih izžarevajo' žitna semena in krompir gotove radio valove, po katerih je mogoče ločiti dobra semena od iSlafeih. Valovi spravijo zelo občutljivo aparaturo v nihanje. Ta aparatura pa že razloči dobra in slaba semena. Radio »služi menda vsemogočemu.	(h)
V Ameriki si znajo pomagati
Pred kratkim je govoril v radiu ameriški senator James A. Recid in se je v svojem govoru lotil tudi talko zvane,ga »Radio trusta«. Komaj pa je začel s svojo ostro obtožbo, ko je njegov govor prekinilo poročilo: »Prekinite vse preinoise — Radio SOS « Nato je isleidila skoro poli ure dolga paiviza, ma kar je prispelo poročilo: »Prenosi se lahko nadaljujeo, vendar pazite na poročila SOS Radia.«
Ta poročila in pa>vza so seveda neljubo prekinili senator jovo obtožbo proti »(Radio trustu« in zato seveda tudi odgnali marsiikakeiga poslušalca od sprejemne naprave. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je bilo to, da še sedalj ne vedo, odkod je prišel ta SOS klic, 'ki je tako neprijetno prekinil obtožbo proti Radio taistu. Zato
je povabila Natioinal Broadeasting Company, ki je sicer članica napadene Radio Corporation of Amerika, senatorja Reeda, naj ponovi svoj govore pred njenim mikrofonom v New-Yoriku. Hlkrati so napefli vise sile, da bi ugotovili, odkod in od koga je prišel oni slkrivnosltni SO.S klic. Do sedaj sicer še niso mogli doseči zadovoljivega rezultata, vendar so se iz.neisle nekatere s.timnje, iki najbrže drže. Tako je dejal demokratski poslanec, senator Dill: »Na Vsalk način hočejo preprečiti razpustitev Radio trusta, pa če bi bilo treba zato delati naravnost čudeže.« Priključil se je senatorju Reedu in se v bojevitem govoru loltil Radio trusta. Trgovsko ministrstvo pa se je oprostilo pri senatorju Reediu radi motnje med govorom, Iki pa se ni ismela opustiti, ker je treba po določbah vlade prekiniti vse prenose v radiu, če pride SOS klic.
V tem slučaju pa je bil ta klic čisto enostaven manever, ki naj bi zmedel govor senatorja Reeda iin tako oslabil sicer ja'ko težko obtožbo, proti Radio trustu. Kdo pa jo je povzročil, si pa italk misli lahiko vsak sam.	(h)
Radio novice
Na Francoskem so sedaj začeli z izgradnjo 4 novih radio oddajnih postaj, ki bodo imele oddajmo energijo po 7 KW.
Avstralska vlada se je odločila, da bo v teku treh let postavila 12 vmesnih radio oddajnih postaj, ki bodo
lahko zadovoljile 95% prebivalstva.
■
V	Nante.su je začela s poskusnimi oddajami privatna radio oddajna postaja na valu 250 m.
■
V	Bulgariiji so odobrili kredit za gradnjo prve bulgariske radio cddajne postaje v Sofiji. Postaja bo imela oddajne energija 10 KW.
B
Radio oddajna postaja Neapoli v Italiji je vpeljala nov znak za pavzo: 16 tonov, odigranih na stari pastirski piščali.	(h)
Vsak deseti Pražan posluša radio
Po novem štetju pride na vsalkih 10 prebivalcev Prage 1 radio aparat. V pardubiškeim olkraiju poštne direkcije, ki meri okrog 11.000 kvadratnih kilometrov, so inaišteili 18.615 radio naročnikov. Na 1000 prebivalcev pride torej 13 prijavljenih aparatov. (h)
Nova postaja v Brnu
Nova postaja v Brnu, z energijo 34 KW bo (kmalu dograjena. Sedanjo oddajno postajo v Komarovu pa bodo demontirali in preuredili v letalsko oddajno postajo.	(h)
VAL OMEGA
Izviren slovenski radio roman.
Piše * * *.	15
(Dalje.)
okrog k vhodu in že iskal po žepu ključe, ko je zapazil, da so vrata le prislon^ena. Začuden jih odrine in zastrmi v črno luknjo v vratih laboratorija. V par skokih je bil pri vratih in že je rožljal ključ v ključavnici. Električni motor nekje v zidu je začel brneti in odrivati zapahe, ki so še vedno držali vrata zaprta, Nato so se začela počasi odmikati in kakor hitro je bila špranja zadosti velika, ;e smuknil Lesar v laboratorij. Luč je zopet avtomatično zagorela in Lesar je z enim pogledom ošinil laboratorij. Pogled mu je obvisel na mizi, s katere je zginil njegov aparat. Iz prsi mu je bruhnil obupen krik: »Moj aparat! Moj aparat!«
S. o. s.
Ing. Lesar je stal pred ogromnimi jeklenimi vrati tresorja, ikli je bil vzidan v steno njegovega laboratorija. V ključavnico je vtaknil tenalk ključ, nakar je stopil k mali omarici v zidu in jo odprl. V omaricli je bil postavljen mal radio aparat. Lesar je začel tipkati po tipki na aparatu. Komaj je iztiplkal par besed, ko so se začela odpirati vrata tresorja sama od sebe. V njegovi hiši je šlo menda vse
električnim potom. Pustil je aparat v zidu in stopil k -tresorju.
V mnotgih predalih tresorja so stali zloženi najrazličnejši aparati. Ing, Lesar si je izbral enega in ga postavil na mizo sredi laboratorija. Aparat je bil podoben pisalnemu stroju, ki ima zadaj velik radio aparat. Od aparata je visel cel šop spoi,k, ki jih je priključil Lesar vse na stikalno ploščo, ki je bila nameščena na miznici laboratorijske mize.
Vložil je papir v pisalni stroj in začel tipkati. Po vsakem udarcu na tiplko je zazvenela po sobi čudovita mešanica zvokov. Najmodernejši komponisti in glavni zastopniki atonalne glasbe, ki so sami komponirali naravnost neužitne komade, bi si tiščali ušesa nad tako mačjo godbo, ki jo je proizvajal Lesarjev aparat. Lesarju pa ni bilo nič do tega glasbenega kaosa, ki mu ga je produciral njegov aparat.
Slkoro četrt ure je presedel pri stroju, ko je končal in vzel papir iz stroja. Potem je v ozadju aparata odprl majhna tratica in vzel iz njih telegrafski trak, ki je bil veis popisan s črkami. Bral je meier za metrom in okrog usten mu je igral smehljaj: »Za tega pa tičlki, ki so me okradli, niso vedeli; sicer bi si pa tudi polomili svoje zobe na jeklenih ploščah mojega tresorja.«
Pospravil je aparat nazaj v tresor in zapet stopil k aiparatu, ki je bil vzidan v steni.
Začel je zopet tipkati, nakar so se vrata tresorja avtomatično zaprla. Lesar je sedel nazaj za mizo, delal naprej oib aparatu, ki je stal na mizi. Varil je skupaj vezi, meril in računal. Izipod njegovih rok je rastlo novo čudo moderne tehnike.
Ko je bil sredi dela, je zadonel iz zvočnika na steni glas: »Gosipod inžener, kosilo je pripravljeno!«
Le težko se je Lesar odtrgal od aparata in šel iz laboratorija skozi nepoškodovana vrata. Prišel je v okusno in enostavno opremljeno oibednico. Juha se je že kadila iz krožnika..na mizi. Inžener si je umil roke in sedel za mizo, ko &o se odprla vrata in je vstopilo dekle: »Dober tek, gospod inžener. — Kafko ste se zabavali na silvestrovo? Mislila sem, da danes ne boste delali in sem bila prepričana, da Vas sploh ni tukaj. Šla sem pa pogledat, pa Vas dobim doma; številka mi je celo pokazala, da ste v laboratoriju.«
»Anica, kdaj ste bili zadnjič tukaj?«
»Zadnjič sem bila pač včeraj, odnesla sem po kosilu posodo in pospravila vse ostalo. Nato ste pa itak sami odšli.«
»Vem to, ampak zanima me, če ste morda prišli kasneje nazaj". Skozi garažo ste lahko prišli sem.«
»Čemu naj bi pa hodila? Pozabila nisem ničesar, drugega opravka tudi nisem imela, saj je bilo že vse narejeno.«
Zdravje je žarelo z njenih lic in mladostno veselje do življenja iz njenih oči, ko je stregla inženenju pri kosilu.
Bila je že sikoro eno leto njegova po-strežnica. Pospravljala mu je stanovanjske sobe, izvzemšli seveda laboratorij,, čigar notranjosti še ni videla. Skrbela je za njegovo prehrano in nosila vsak dan iz bližnjega sanatorija, kijer je bil njen oče pontir, hrano in druge potrebščine inženerju. Bila je njegov faktotum: vsak obiskovalec je moral najprej posvet, ti njej precej pozornosti in časa, če je hotel priiti do in,g. Lesarja. Bila je hkrati njegova tajnica, ki je marsikaj ulkrenla kar na svojo roko, zlaslti tedaj, če ga pri kakem važnem tehničnem delu ni hotela motiti.
Sedaj je stala molče ob strani pri vratih, Njeni roki sta se igrali s servijeto, oči pa so visele na Lesarju in iskale na njegovem obrazu — bogve kaj? Morda sledove silvestrovanja?
Ko je inženjer končal z obedom, jo je pozdravil in šel nazaj v laboratorij. Oni pa se ije lotila že znanega dela.
Med tem se je veliki hotel »Interna-cional« na Bledu šele prebujal. Večina bogatih in uglednih gostov si je privoščila zajtrk ob sicer nenavadni popol-dansikii uri. Nič zato, saj je novo leto.
V tem hoitelu nekje v lepem kabinetu, čigar okna so bila popolnoma zastrta, to sedeli trije. Vsem se je videlo, da jim je njih opravilo nad vse važno. Zadeva, o kateri so razgovarjali, je morala biti ve-
lika tajnost, zakaj celo med seboj so si škoro šepetali.
Debelušasiti gospod, ki je bil vsekakor gostitelj ostalih dveh, je povzel besedo: »Gospod marlkiz in gospod grof, iskreno hvalležen sem vama, da sta mi tako vztrajno pomagala rešiti našo skupno nalogo. Trdno sem uverjein, da bo to naše skuipno delo rodilo obilo lepih sadov našim državam, ki jih imamo čast zastopati. Ostane nam le še podpis skupne pogodbe. Dovolilta, da začnemo,«
Vzel ije z mize tri svežnje listov in začel lepiti na vsakega pečat svoje države. Prav tako sta ostala diva pripravila svotje pečate in jih za njim nalepila na pogodbo.
Zopet je ipovzel debelušasti: »Podpi-šimo pogodbo za proevit naših očetnjav!« Nemo so si segli v roke, na kar so za-škutala peresa po hrapavem papirju.
Pogodba je bila podpisana.
»Gospoda, težaven del naših obveznosti je končan. Vendar nam pa ostane najtežavnejši, odprema naših listin do varnih tresorijev naših državnih arhivov. Saj vemo mi, da odvisi od objave te pogodbe morda svetovni mir. Talko vama, kakor tudi sebi želim vso srečo na poti in veselo svidenje, če bodo to zahtevali interesi naših držav.« Debelušasiti (e stisnil dbema roko, na kar sta ostala odšla, vsaik s svojo pogodbo, skrito v globokem prsinem žepu. Debelušasti diplomat ju je pospremil iz kabineta in se po par minutah vrnil. Strmel je v vrata, za katerimi sta izginila njegova gosta. Zmagovit smehljaj se mu je zibal krog usten, oči so mu žarele in iz prsi se mu je izvil globok vzdih: »Domovina, ali boš
zadovoljna z menoj? Črno na belem ti prinašam, da ostaneš še naprej vladarica meid sosedi, neupogljiva in inogcčna.«
Sedel je za mizo, na kateri je še ležala pogodba in si prižigal debelo cigaro. Ura na steni je zdrknila in po par trenot-kiih je začela biti. — Pet.
Diplomatova glava je bila zavita v gosto meglo toba/kovega dima. Nekaj časa so m:u oči strmele v praznino, nato pa so obvisele na srednje velikem usmjatem kovčiku. Napet izraz na njegovem obrazu je popustil, ipočasi je vstal ia stopil h kovčku.
Postavil ga je na mizo in odprl. Res lep toaletni kovček je imel ta diplomat. Polagoma je zložil iz njega vse, nato pa je šel z roko na dnu kovčka. S smehom na obrazu je vzel pogodbo z mize in jo vložil v stransko steno kovčka na tisti strani, kjer je bil ključavnica. S smehom na ustnicah je nato polagal lepo počasi kos za kosom v kovček nazaj. Ko je bil poln, ga je zaprl in zaklenil. Ogledoval ga je in tipal s prsti po usmju pod katerim je tičala važna pogodba. Prsti niso čutili nikake vzibokline, varno je tičala pogodba, skrita pred radovednimi očmi.
Nato je vzel diplomat močno novo aktovko, jo odprl in pogledal v n ene predale. Nato je narezal močan papir in ga spel skupaij v močan šop ter ga zavil v pergament. Nato je prižgal svečo in začel pečatiti zavitek. Preveza! ga je z vrvico, iki jo je pripečatil na zavitelk; po-tehital ga je v roki in varno spravil v aktovko, Nato jo je zaprl in dvakrat zaklenil, Položil ijo je poleg kovčka na mizo in poiskal vozni red.
(Dalje.)
UGODNA PRILIKA . . .
se Vam nudi, da zamenjate svoj
■HHH1 stari baterijski aparat za
najnovejši štiri elektronski aparat
Tungsram Standardyne
ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA IZMEN. TOK
ZAMENJAVA TUDI NA OBROKE!
radio ljubljana
MARIBOR, A1EKSANDROVA 44	LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5