Leto 1899.
1055
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CI. — Izdan in razposlan dne 16. decembra 1899.
Vsebina: Št. 244. Ukaz glrdé ustanovitve sodnega dražbališča (Auctionshalle) v Pragi.
244.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 7. decembra 1899. 1.
gledé ustanovitve sodnega dražbališča (Auctions-halle) v Pragi.
Na podstavi člena XLI uvodnega zakona k eksekutivnemu redu (zakon z dne 27. maja 1890. 1. [drž. zak. št. 78]) se izvršuje §§. 274. odst. 2 in 280, odstavek 3 eksekutivnega reda ukazuje:
Ustanovitev sodnega dražbališča in njega področje.
§• 1.
Da se opravi prodaja sodno zarubljenih premičnih telesnih stvari, ki so v ozemlju kraljevega glavnega mesta Prage, se ustanavlja javni lokal za dražbanje (sodno dražbališče).
Sodno dražbališče jë pod vodstvom in nad’ zorstvom c. kr. okrajne sodnije Staro mesto in Jožefovo v Pragi kakor eksekucijske sodnije.
Služba in poslovodstvo dražbališča se uredila z navodilom, ki ga odobri pravosodno ministrstvo.
§. 2.
Kazen tega se morejo v dražbališču prodajati :
1. v ozemlju Praškem se nahajajoče premične telesne stvari, ki pripadajo h kaki konkurzni masi,
j ako teče konkurzni postopek na kaki tuzemski sodniji, in ako naj se prodaja opravi tako, kakor je predpisano v eksekucijskem postopku (§§. 142, 145 konk. reda);
2. sodno zarubljene premične telesne stvari, ki se pošiljajo prostovoljno eksekucijski sodniji v Pragi, da se dražbajo ali prodajo (§§. 268 in 274 e. r. in §§. 390 in 393 posl. reda).
§. 3.
V sodno dražbališče se ne sprejemajo in tam se ne prodajajo ;
a) zavoljo ognja nevarne ali lahko razpočne stvari ;
h) stvari iz stanovanj, v kateiih so ali so bile na-lezlive bolezni, dokler se niso razkužila, kako jc predpisano ;
c)	onesnažene stvari in take stvari, v katerih je mrčes, predno se ne očistijo;
d)	stvari, za katere ne zadoščajo prostori dražbališča, da bi se ako tudi samo deloma spravile v nje (n. pr. velike zaloge blaga, veči stroji i. e.) ;
e)	stvari, ki lahko naglo poginejo in navadno tudi žive živali.
Prodaja v sodnem dražbališču.
§. 4.
Ali je prodajo opraviti v sodnem dražbališču, odloča eksekucijska sodnija (§§. 272, odst. 1, in
202
(Slovonlseh.)
289 e. r.). Prodaja v dražbališču se lahko odredi uradoma ali na predlog.
Gledé stvari pohištva in drugačnih stvari, kojih vrednost ni v nikakem primernem razmerju k višini stroškov, ki se provzročijo s prevozom teh stvari v dražbališče in s kakim prevozom nazaj, se sme prodaja v dražbališču odrediti samo tedaj, kadar se prevoz in prevoz nazaj lahko opravi o priliki prevoza drugih reči brez stroškov ali z malimi stroški.
§• 5.
Prodaja v dražbališču se vrši z dražbanjem Dražbanje se lahko vrši po eksekucijskih (konkurz-nih) masah ali po skupinah stvari, tako da se enakovrstne stvari iz različnih mas dražbajo hkratu, pa posamezno. V zadnjem primeru je za vsako maso pisati poseben zapisnik.
Za dražbanje določenih skupin enakovrstnih stvari se lahko naprej ustanove posamezni dnevi vsakega tedna ali vsakega meseca.
§- 6.
Za dražbanje se lahko po potrebi namesto določene ure ustanovi rok več ur, na primer: Dražba se vrši v četrtek 21. dne decembra v času med 8. do 12. uro dopoldne.
§- 7.
Stvari, za katere se ob dražbanju v dvorani za dražbanje ne podaja ponudba, dosegajoča izklicno ceno, se smejo v dražbališču prostovoljno prodati, ako bi se ob prostovoljni prodaji mogla doseči kupna cena, presegajoča doseženo ponudbo (§. 280, odst. 2 in 3 e. r.). Pri tem ni razlike, ali je največa za ta predmet ob dražbanju dosežena ponudba dosegla dopustno najmanjšo ponudbo (§ 277 e. r.) ali je zaostala za njo. Ob prostovoljni prodaji se stvar ne sme prodati pod polovico cenilne vrednosti, ako pa je ob dražbanju dosežena največa ponudba presegala polovico cenilne vrednosti, ne pod to ponudbo.
Eksqkueijska sodnija naj ob odredbi prodaje v dvorani za dražbanje na predlog ali uradoma izreče, ali se smejo stvari v zmislu prvega odstavka, ako pride tako, v dražbališču prodati prostovoljno. Na predlog se sme to še dodatno izreči; predlog pa se mora najpozneje dan pred dražbo vpodati na eksekucijski sodniji.
Ako se dovoli prostovoljna prodaja v dražbališču, naj eksekucijska sodnija vselej določi tudi ceno, pod katero se stvari ob dražbanju ne smejo prilrkniti.
§. 8.
Za prodajo reči, ki se v namen prostovoljne prodaje vpošljejo eksekucijski sodniji in se prodajajo v dražbališču (§. 2, št. 2), ostanejo merodajna določila §. 268 e r. Predpis §. 7, odstavka 1 tega ukaza o prodajni ceni ne velja za take prostovoljne prodaje.
§- 9-
Kako dolgo smejo reči, prinesene v dražbališče v namen prostovoljne prodaje, tam ostati, ustanavlja in določa eksekucijska sodnija, oziraje se na opravilno stanje in na prostor, ki je na razpolago, obdobno za določeno dobo naprej. Rok za prostovoljno prodajo naj navadno ne presega štirinajst dni. Eksekucijska sodnija pa lahko v posameznem primeru omeji prostovoljno prodajo na krajši rok, nego na obče veljavni rok za shrambo, ako kakovost predmeta ali drugi stvarni vzroki kažejo, da je to potrebno.
§. 10.
V dražbališču se dražba in prostovoljno prodaja samo ob delavnikih.
§- n.
Za prodajo določene reči je spraviti v dražbališče navadno tretji, najpozneje pa drugi dan pred dnem dražbe. V sodni pisarni ali v depozitnem uradu shranjene dragocenosti in druge dragocene stvari je prinesti v dražbališče redno še-le na dan dražbe same.
Od zunaj poslano stvari, ki naj se prostovoljno prodajo v dražbališču, je brez odloga prenesti v dražbališče.
§. H-
Kak izvršilni organ naj prevzema stvari za prevoz v dražbališče in naj jih oddaja dražbališču.
Prenos v dražbališče v namen prodaje ni uvod kake hranitve (§, 259 e. r.), in zalo tudi predloga za
prodajo v dražbališču ni smatrati za pi'edlog lira nitve, ki je v zvezi s prodajnim predlogom.
§• 13.
Ob odredbi prodaje v dražbališču (§. 4, odst. 1) je izreči, da naj pride izvršilni organ po zarubljene stvari v času, določenem v §. 11, da se opravi prodaja, in da naj jih spravi v dražbaližče.
Poznejšemu predlogu, da bi se opustil prevoz stvari v dražbališče, se sme ugpditi samo, ako se hkratu ustavi ali odloži prodajni ali eksekucijski postopek.
Ogled stvari, postavljenih v dražbališču.
§- 14.
Tistim, ki želijo kaj kupiti, je dovoljen ogled stvari, postavljenih v dražbališču, v razglašenih opravilnih urah.
Stroški prevoza in shranitve. Zavarovanje.
§• 15.
Stroške prevoza plača najprej državna uprava in udeleženci naj jih povrnejo po tarifi, ki jo je odobrilo pravosodno ministrstvo.
V	povračilo drugih stroškov, ki nastanejo državni upravi s hranitvijo ali prodajo stvari v dražbališču, niso dolžne stranke, dokler se drugače ne ukrene.
Nevarnost stvari, ki naj se prodajo v dražbališču, nosi od trenotka, ko so se prevzele v prevoz, državna uprava.
Te stvari je zavarovali zoper nevarnost ognja.
Povračilo stroškov prevoza.
8. 16.
Prevozni stroški (§. 15) so stroški sodnijske prodaje in po §. 286, odstavek 2 e. r. (§. 288 e. r,) jih je plačati iz izkupila prodaje.
Ako se eksekucija ali prodajni postopek ustavi, je te prevozne stroške izterjati od poganjajočega upnika. Več upnikov, poganjajočih prodajo, naj plača stroške po razmerju svojih izvršilnih terjatev.
V	tem preračunu se je na izvršilne terjatve ozirali vendo samo v številki, ki tvori deset kron ali
mnogokratnik drset kron; pri tem naj se okroži na bližnji večji mnogokratnik. Terjatve pod deset krcn se ne jemljejo v poštev. Preračunja se seštevajo glavnico, obresti in stroške.
§. 17.
Prevozne stroške, ki se ne poravnajo z odbitkom od izkupila prodaje, je izterjati po predpisih, obstoječih za izterjevanje sodnih komisijskih stroškov.
Skladariitii za stvari, ki jih ne prevzame zdražitelj.
§- 18-
Zdražitelj ali kupec naj kupljene stvari prevzame takoj ali najpozneje dan po dražbi ali po prodaji. Za stvari, ki se ne prevzamejo pravočasno, naj plačuje zdražitelj od začetka drugega dne po dražbi ali po prodaji skladarino. S tistim časom mine odgovornost državne uprave za prodani predmet (§. 15, odstavek 3). Eksekucijska sodnija ima razen tega pravico, dati stvari na nevarnost in stroške zdražitelja kakemu tretjemu v shrambo.
Višina skladarine se določi s tarifo, ki jo odobri pravosodno ministrstvo.
Prevoz neprodanih stvari nazaj.
§• 19.
Stvari, ki se ob dražbanju ali v dobi, dovoljeni za prostovoljno prodajo, niso prodale, je vrniti zavezancu (shranitelju).
Vračilo se odredi in izvrši uradoma.
Stroške prevoza nazaj mora plačati poganjajoči upnik (§. 16, odstavek 2 in 3).
Ko so se stvari vrnile, mine odgovornost državne uprave (§. 15, odstavek 3).
Hranitev v dražbališču (prostovoljna hranitev).
§. 20.
Kolikor zadostuje prostor, ki je na razpolago, se lahko sodno zarubljene premične telesne stvari oddajo dražbališču, da se uvede hranitev. Za to hranitev veljajo predpisi §. 259 e. r. ; hranitev v dražbališču velja za hranitev v zavodu, ki je pod javnim nadzorom.
V §. 3 oznamenjene stvari se ne vzprejemajo v hranitev dražbališča.
Najdaljšo kdaj dopustno dobo hranitve naj obdobno za določen čas naprej ustanovi in razglasi eksekucijska sodnija, oziraje se na prostor, ki je na razpolago. Izjemoma se more doba hranitve v posameznih primerih iz tehtnih vzrokov na predlog podaljšati.
Gledé stroškov prevoza (prevoza nazaj) teh stvari v dražbališče veljajo zmislu primerno določila §§. 15, odstavka 1, 16, 17 in 19 tega ukaza.
Začetek veljavnosti.
§. 21.
Za take hranitve je plačevati pristojbine. Višina pristojbin se določuje po tarifi, ki jo odobri pravosodno ministrstvo. Gledé pobiranja in prednostne pravice teh pristojbin veljajo določila §§. 16 in 17 tega ukaza.
Pristojbine za hranitev, ki se prekliče pred dražbo, je poterjati od poganjajočega upnika po §. 17 tega ukaza (§. 259 e. r.).
Sodno dražbališče v Pragi se otvori 1. dne januarja 1900. 1. v Pragi v poslopju deželne sodnije (civilno-sodni oddelek).
Določila tega ukaza stopijo v veljavo z dnem, katerega se razglasi.
Kimliuger s. r.
\