55. JtcuflKo. Danainja Številka stane Din 1*50. o umnimi, v temen 6. norca iszi. Leto lun. iiha,a rsais <£an popoldae, izrzeaai aećeJje la pramlke. : do 30 petit irtt j 2 O, do 190 vrst a 3 D 50 p, večji Inserafl peti* vrsta 4 D; norice, poslano. Izjave, reklame, prek'tel beseda i IX: Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem giede inseratov na i se rwllo£ ^nsmka za odgovor. Spravaišivo „Slov. aTaroda1 in „ftar&tna Hsbaraa0 Snallave oHioa 41 5, pritiiono. ~ Te aJ^m št. 394. BBl OradttUivo ,Z.*v. Baroda* Knafleva trlioa at S, U nadstro^a Telefon 34. Dopise aprej*Taa la o-odslsaca In t^-^io 'ranjavana. Sbsnagr Rokeslsov a« ti a vraža. v JuejosMviU od -1 —j str. po D. 1-39, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 3 in veš po 3 O. Poštnima plaiana v qo!r>vin)L „Slovenski Narod" velja: T iaoxrin»tT t L'ubrani po p 11 12 mesecev i 1 P?f • • S i • ■ • » Din . 120--60"— . 20- Dux 2-^0*— . 120"— . 60-— , 20-— Din 3oO-— . 180"— . 90--30 - Pri morebfhtam povfSanju se ima daljša naročnina -ooiavrttt. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno aW P° nakantcL Mmo nismen« naročila bre* noslatve denar a se ne moremo >tw? L PIPI in SLS. S kratico FIPT (Partito popolare italiano) nazivajo ▼ Italiji italijansko ljudsko stranko, ki je sestra naše SLS. Po svetovni vojni je PIPI igrala v italie janskem političnem življenju tako od* lično, pozneje pa klaverno vlogo, da se izplača primerjati jo z razvojem naše domače SLS. Saj je naša SLS v marši* čem posnemala PIPI, o Čemur svedoči najboljše komunistično krilo, ki je za* vladalo v SLS in ki je sedaj, po raz? padu PIPI skoro uvelo. Zgodovina PIPI nam daje marsikateri migljaj za bodoči razvoj naših, domačih razmer, za usodo naše SLS. Ttalijcnska stranka je pred vojno povdarjala načela, ki so se krila s teda* njimi SLS. Široke mase katoliških ver* nikov ie organizirala na čisto politični podlatfi ter vanje zanašala verskoboje* vito stališče nanram drugim strankam, potem tudi umirjene gospodarske prav* ce socijalnoga razvoja, kakor zadruž* ni*tvo, kolonsko zaščito ter sindikalno zdrtiževanie proletarijata. Po vojni je postala v Rimu vodilni činitelj vladnega delovanja. Pod vodstvom talentiranega organizatorja Don Srurza je v splošni socijalni zmešnjavi povojnega časa po* grabila ekstremna socijalna gesla ter pobijajoč na eni strani brezverske ; rsvce vseh socijalističnih stru j, z bolj* Revizrnom vred. oznanjala skrajna na* čela ruskega komunizma. V socijalistič* Tvh vrstah so nastale znane razprtije zakidismh spletkarjev moskovske inter* naci'onale. V takšnem splošnem med* ^rbojnem noVoMu socijalističnih vodi* rr^ev je bilo PTPT. odnosno Don Sturzu lahko, da nbaH v kalnem in da vabi v svo!o ka toli »komocija* no stranko čim *r*e krotfa. Uaoehi klerikalne stranke so se pojasnjevali rudi s tem. da so se nravoverne soci jalistične mase naha* jale v liutem dvoboju s fasastovsko reakcijo in da je radi tega PIPI imela nrosto pot tako v narod, kakor v par* bment. Stranka je silno naoredovala. Dobila je premoč v rimskem parla* men tu. Ministrstva so padala na milo rn^n klerikalnih voditeljev. Z zmago fašizma je nastal pre* obrat. Ves svet je pričakoval, da na* stooi PTPI proti fašizmu in da v imenu toli pogretih sociialnih in katoliških idej napade fašistovsko brezverstvo, faši* stovsko diktaturo in oligarhijo, fašia «*ov*ki kanitp.lijem. Na mio; rimske kurije pa je največjo, stranka Italije po? ^ravi'r. bojno kopje brez vsakega boja z nečuveno pasivnostjo prepustila Fašistovski stranki politično areno. Don S urzo se ie umaknil v samostan. Ko je pred prihodom fašizma stala stranka na vrhuncu svoje moči, je prevzela vsa mogoča moderna gesla, od socijalnega ■u n in i iii^r^T1,-« in demokratičnega do upravnega m avtonomističnega. Raznim italijanskim pokrajinam je obečala avtonomijo in je gojila plemenske separatizme. Ko je zavladal fašizem in razglasil program brezpogojnega državnega edinstva, je pa popolnoma utihnila in njen sedanji volilni proglas niti ne omenja katoli* škega komunizma. Danes govori samo o ustanovnosri, o černokratizmu in o socijalni zaščiti. Ostala nekdanja viso* kodoneča socijalna gesla pa je vrg7a v koš. Stranko čaka pri volitvah popol* na kapitulacija. Rekli smo že, da so gotove strani tega pokreta odjeknile tudi v vrstah naše SLS. V soglasju s programom ita* lijanske ljudske stranke so naše k'eri* kalni strankarji razvili avtonomizem in sociialistični prapor. Danes stranka že opušča svojo ekstremno socijalno idejo. Stranka se je v zadnjem čaru poteg* nila nazaj. Edino, ker jo še drži kvišku, je avtonomizem. ki mu je ob volitvah dala slovensko lice, ki fa pa dane? ?e i*movedala kot samo unravno potrebo. PIPI je hotela pritegniti mase v cerkev s socijalno idejo. Našo stranko ra v-a= dajo čisto lokalni interesi nekih ome* jenih cerkvenih veljakov in zato tudi ne vidi državne ideie. mogočne iuao* j sMvenske države. DoVej je stranka obijala v Sloveniji ml*do d r z a vn o živ* j ljenje in zavirala zdrav razvoj ce1e i države. V mase je natrpala gore sovra« i štva do Srbov in »Hrvatarjev«, razme* šarila je njene poštene čute za delovno disciplino, za veliko domovino, za dr* favljanske dolžnosti. V avtonomistični borbi ni ničesar plemenitega, ker se drži čisto predvojnih demagoških me* tod in ne najde umirjene besede ter potrpljenja. Noče korakati s potrebami časa in % nujnim zgodovinskim razvo* jem naših notranjih prilik. Po vsej sili hoče, da zrnata kot manjšinska stranka in da celi državi udari svoj nenaravni avtonomistični pečat, nenaravnni v to* liko, v kolikor naš novi gospodarski, prometni in sp*ošno*ku!tumi razvoj še ni pokazal potrebo po avtonomistični grupaciji. Kakor v vseh mladih državah, pri* de tudi med nami čp.st ko bo treba čuvati državno eclinstvo in politično vero v nr.š skupen dom.. Državotvorni odarci ne izostanejo! In ž njimi tudi terr.cluti obračuni z vsemi strankarji in strankami, ki se nočejo vživeti v novi čas. v nedotakljiva resnice državnega in no^ričner1!? življenja. Kakor fašizem zahteva od PIPI, ca da državi kar je državnega, tako mora rudi SLS uvideti, da je nc prvem mestS države, o<^niišče m ščit naše skupne cvoK-.de pred toli* k«mi zimanjrmi sovražniki, in da se na*o '»r'e Trata ~1 ri X ^ t a W ^ m, ^ , programi lokalnega ni, šolski in tudi upravni. Kuluk v naših krajih in oiasovi o refonra. V zadnjem ča«-u \^sled razirmltv« sernamov o obsejra kuluka nastalo raz-bimjcnje ni povsem utemc!j?no, kajti seznami sami še ne pomcrrjo udejst-vovanfa kuluka. Po Cl. 1 pravilnika se namreč začno roprsvlj««*-? ^"^^-e in okrajne ceste z ljudskim delom šele takrat, kadar to predlaga gradbeno ob-lastvo iz lastne Inicijative aV na zahtevo samoupra\Tiih teles ?n polifičnih ob-lastev in minister za zjrradbe tak predlog* odobri. Državne ceste se r>a popravljajo potom kuluka le, če in kolikor bi se neodložne in nujne poprave na njih ne mop:!e izvršiti dovolj hitro iz proračunskih kreditov. V jriavnem je torej odvisno od na-šTh samoupravnih oblastev, ako in v koliko se bo zakon o kuluku izvajal v Sloverrji na občinskih in okrajnih cč-stah. Gotovo je, da na*;m ob^nam in okrajem ne bo potreba posegati po tem tako drakon:čnem sredstva za ronravo cest. V skrajnem slučaju imajo tako občine kakor okraji pravico, da v primeru posebne porabe ceste po posam-nikih. ki dokazno povzročajo višje stroške za vzdrževanje cest. poberejo izredne prispevke v taki meri, da so ž v takih primerih različno toimačijo ob- m':m? kriti stro^k?, k* nov- zro^f! izredna poraba Obline Imajo vrha trp-*1 *e r^r*n~!rrm veću plavijo, rtfl crne?"* za nbrrn^ke n^trrb'% n^az^t' tbT-o bodisi t delom, bodisi z odkupom v denarju. Kar sa r*re ^r^'vnfh cest tmamo, da bodo poslanci preskrbeli za popravo dovo?j*ie kreoT:^o in da rradbena obla-stva nc bodo "->*":mn~r--n roc?^r~^i po tako neslmpa-:črcm sredstvu, kakor je kuluk pri nas. Fr? f^m rifora v* i>tev?f" ^a p1^-čv'^mo v obfikl 79- drž"vr:eva prebffka k d'r'-Vn'in đnvkoiu nadi rrimeren pri-spov^i-T zz v^dr^ev^n :*3 b*v5Th ^p^^fn'h ces*. k* so se vzdrževale Iz b"v5Th d^-":-Th dntrfad, nerr^to katerla se 70% drž, pr!b:^lc ravno rv^Hra. Vuhf; na ta-i'h cestaii bi znzčll torej dvojno krivico. Za pr;m*r, ^: r* ,f*ofa' kuluk Izvajati ra p~d!*d sed^rjih dr1oč:l, hočemo opozoriti interesente na vprašanje dolžnosti kuluka rn;^ davčnih zavezancev, ki plačujejo davke v različnih občinah in okraji" ali celo pokrajinah. Razna oblastva po naših informacijah seg dolžnosti. Nekatera oMastva so celo napačnega mnenja, da je vsak zavezanec dolžan opravljati kuluk v vsaki občini, v kateri so mu predpisan! davki. To stališče je nevzdržno in gotovo ni v skladu z zakonom, ki kvalificira dajatev za osebno dolžnost, ki se ravna po imovinskem stanju. Imovinsko stanje se pa more pravilno ugotoviti le, ako se se-šteje vse različne davčne predpise dotične osebe, brez ozira na kraj predpisa^ ne pa da se progresija dajatve lomi na škodo zavezancev po kraju davčnega predpisa. Ljubljanski mehčan ima na primer poleg posestva v Ljubljani, vinograd na Dolenjskem in hišo na Gorenjskem. Ali naj dela kuluk na v^ak^m kraju po 14 dni? Se dalekosežnejše posledice Pa se pokažejo pri razkosanih zemli^čih, ki segajo potrato v področje treh a'i štirih političnih ob^m. Dasi razko«=anost zemljišča nikakor ne more b:ti merilo za imovinsko stanje, nsj O kuluku se je že razpravljalo ob najrazličnejših prilikah v narodni skupščini, na zagrebškem kongn su sosp -darskh krogov, na šte\ iinih zKorova-njih in sejah naših gosrodr.r»V:'- knr-poracij, pa tudi na shodih in -bo-ova-njih polirčnih strank. Slovenci odklanjajo kuluk na velikih cestah precej enodušno, v Srbiji pa ga smatrajo za pripravno sredstvo, ča «e i: • Ijšajo javne ceste. Tudi v uradnih krožili ^o, kakor Čujemo, že uvideli, da j razi med posamr;mi o krajinami ?.' Ie pn ! pogojev za izvajanje za: onn n nnorabi ljudskega dela z:\ popravo iavr:h cest vendar t?ko velika, da se mora zaknn prilagoditi kraje\rim pri'i kam potamnili pokrajin. Izde'uje sc baje ceV> že osnutek novega zakona, ki se v dorlcd-nem ča.su ^oro*He na m;"ljenje gradbenim direkcijam v posarmrh pokrajinah. SJcer smo prenrč-im, dn bo jrrad-brna direkcija v Ljubljani v po'ni meri bi po taki raz'agi delal posestnik raz- | upoštevala težnje in želje na§e pokra-klanega zemij"?ča kuhik tMiVokrat po 14 dni, v kolikor no]it; čnih občin sega njegovo posestvo, dejstvo samo, da bi moral posestnik, ki ima raztreseno zemTšče pri enaki v:?;ni davčnega P'-eđ^isa delati več nerro o^sesmik. čigar posestvo je arondirano, govori od-ločno za tvn. da zakonomai??ec ni mo^el in hote* d "'it' dolžnosti doka po posr:Treznih poli''"čnth občinah, amnak da smatra celokupno davčno obrcmen'tev brez razlike na kraj davčnega predoisa za mer''o obsega dajatve To se da skle-patl hudi iz te^a. da izrecno navaja, da ^e sme obča popiva ce^t z ljurl^kim defom vršiti nrjvoč dvakrat na leto in *i rer se lem dni spemladi in sedem dni jesem. Nadalje si nekatera oblastva niso na jasnem, a': so n-.-h^, s+are vnArj let in nad RO Tcf sptoh oproščene kulu- j'"e, vendar bi želeli, da bi o tem važnem predmetu, ki vr povfth- ka al" pa so le Izključene od osebnega | lleni prxamni čloni rndikalne srrnnke. nai dela m v prej ob«ojene, da plačajo 5* 2)oma v borbi z dvema Dala sta si prinesti večerjo In se je iela Mho razsovarjatL Polagoma je prihajalo g^dališko ob-činshT) in je nanolnilo dvorano s truščem in sme- hom da *ta lahko med sabo govorila nemoteno, ne »Liomnevajo 10. iNa da bi jih kdo mogel slišati ob sosednih mizah. Go- ?*Tfff*»;„ Zatrjujejo, daj vozila sta zopet francosko. »Kaj ste izvedeli?« Je vprašal zločinec. »Zelo obžalujem.« je dejal Krag, »da Vam prinašam slabe vesti, zelo slabe vesti.c Kraz je govoril tako resno in potrto, koTkor mu je bilo mogoče, da bi videl, kako bo to učinkoval na Francoza. Ta pa za je ravnodušno pogledal in vprašal: »Kakšne vesti torej?c »Policijski poročnik, ki za !§c*ete. §8 ae aahaja v mestu.« »To je fatalno.c »D«, fatalno, za Vas, manj Satalae aa zanj.. .€ »Kaj ste sicer še izvedeli? Kam je odšei?c »Pred nekaj dnevi je odpotoval v Kopenhagen je spremenilo moje načrta. Moram sedaj skrbeti za »Njegovi tovariši pri policijski oblasti, sem stanovanje v neki penziji .kjer sem ime? srečo, da so me predstavili nekemu nolicijskemu poročniku iz mesta. Pri mali južini sem spretno speljal razgovor na to stvar. In tako sem zvedel vse.« »To je res zelo zanimivo, ali sc kmalu vrne v Kristijanijo?c v »Domnevajo to. Na stvari pa je nekaj faj:n- e zaljubljen v neko damo in pravijo, da je ta dama zapletena v neko tajin-stveno afero in da je zategadelj prosil svojeza prijatelja detektiva, da je potoval i njim. Nekateri celo zatrjujejo, da se je dotična dama na zeo čuden način ponesrečila Vsekakor je docela negotovo, kdaj se vrne. Ali se Vam zdi, da so te vesti fatalne? Žal mi je, da Vam nisem mozel preskrbeti boljš'h.« »Meni s* nikakor na ađljo fatalne,c je odzovo-ri! lopov. »Kaj pravite? Ne razumem Vas. Ali niste prišli semkaj samo in izključno radi teza* da dobite teza policijskega poročnika?« »Tez» mnenja sem bil tudi jaz, ko sem le sedel v vlaku. Kasneje pa se je nekaj pripetilo, kar primemo zameno. V Ljubljani so jih na primer snloh izčrtail iz seznama, kakor da bi bka fizična starost merodaj-na za opros*ifev. Taka razlaza zakona zotovo ni pravilna. Zakon navedene o^ebe le izkbu'k'je od osebnega dela "n jih torej smatra nep v knko drugo stranko. Nr strankinem kongresu jo bil nedavno Izvoljen vrhovni radikalni svet, k* ie na jvofl prvi seji rnrprnv'ja! o neodvisno«*! stranV^ -b evcn-in!rem sodelovanja z dem M I ont ?pree'a 'e bfla deklaracija, ki aahtava b"erp^^ojn<^ e "ilnstvo stranke !n os*r^ ob-soja vse one čiane, ki so se od^erv'i !n prt-dru7:!i dem. b'aku. V kratkem pride na dnevni red tud nače'no vpraiaajf fdedc sodalovan'i racHkaHie stranke pri državni *>os!'h. N' bsldjočereo, da bodi tnraian5a enotne fronte. SocfJa'^H ramcRvajo na^t^pit7 z ret'n*n za us*arov'tev poaebneza bloka, ki naj bi r^družH vse nera-Jov^/'re e!ei-jente. Vzel ? »Čudno se mi to zdi. In zakaj ne, ako smem vprašati?« "Ker je vse. kar ste mi pripovedovali, zlagano,« je izjavil zločinec. V tistem trenotku se je okrenil in pogledal v veliko dvorano, ki je bila prenapolnjena ?ivnbno čebljajočega in slavnostno oblečenega občinstva. Detektiv se je v resnici ustrašit Zlagano? Ali je lopov med tem kaj izvedel? Da bi pridobil na času je igral vlogo nzaJjenca. mi skitpaj z nekim norveškim detektivom in prijateljem Asbjornom Kragom. Kakor sem čul, je v zvezi s tem potovanjem neka dama-« »Res? Kdo to zatrjuje?« druže stvari.« »Moja poročila torej nimajo za Vas nobeneza vjateresa več?« *Pi»y nojbfjoega iniareea reči« »Saj sem vendar samo poročal, kar so dru z; pripovedcvali,« je povdarjaL »Od kod pa naj vi veste, da je stvar zlagana? Saj vendar niste govorili z nikomur s policije. Pred tem se boste pač Čuvali!« Francoz se je xopet okrenl k njemu. Pojavil se je na njegovem obrazu tisti čudni nasmeh, ki fe le preje na Kraga tako neprijetno učinkoval. Ta smeh ;e lahko človek tolmači1 na vse mofne načine. V čudnem blesku oči je tlei ne samo za-smeh, marveč tudi zvijača. »Jaz vem,« je odzovoril, »ker fo vem. Ne ^mete pozabiti, da bivam že ves dan v tem mestu Ali mislite, da *em samo ležal na svoji zofi in pušif cizarete? Trikrat sem sa eprcoblake' ter tako preoblečen šetal po mesta.« »Tu kaj ste razkrili?« Mesto da bi odzovorff. te je Fran C oz s zvo-Jim °£otf «opei zazjedaj X veliko dvorano in \ slavnostno oblečene ljudi. Veselo razoo'o^enje je naraščalo. Človeški glasovi so se mešnl! z r potom vilic, nozlev in posode O.vileda'a, porcelan in Sam-panjski hladilniki so sc lesketali. Francoz je napravil skoraj neopiženo kretnjo z glavo v smeri prati eni izmed n:z. »Ali poznate onega gospoda tamkaj?« *n^ega tam ob mizi z zelenim senčnikom na sveti!Vi?c »Pa, tistega!« »Onega velikega ruhega gospoda z močno Co-ijustjo in temno brado«? je začudeno vprašal Krag. Francoz je prikimal. »Ako bi vi bili Norvežan,« jo dejal Krag. »b: ne bili stavili tega vprašanja, On je eden izmed nalih najbo'j znanih pesnikov. Botolfsen.c »Torej pesnik. To je pa dobro. Ali poznat« damo. s katero on večerja?« »Ne poznam je « »To pa poznam jaz,« je izjavil Francoz * in to je vzrok, zakaj jaz zatrjujem, da so vesti, ki ^ta rnd jih poprej poročali o policijskem porotniku, zlagane.« »Kdo pa jo ta rfama?c je vpra§al Krag. Imel je vnaorej čudno slutnjo, kakSen bo odgovor. »Ona je to,« je odgcvoril Francoz. »S tem nisem postal nič pametnejši« atfk Jj^Sonja,« je dejal ft**«. * »SLOVENSKI NAROD« đne 6 marca 1924 Težkece za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Nezadovoljnost jugoslovenskega kluba radi taktike radićevcev, — Velik pesimizem. — Zadovoljstvo v radikalnih krogih« — Bes-građ. 5. marca. (lav.) Parla- . To neraspoloženje na seji Jugoslo- I venskega kluba se je takoj razširilo po men ter m in politični krogji so včeraj dopoldne z napetostjo pričakovali razve* dorodkov, ki so v tesni zvezi z ueteaovitvijo opozicijonalnega bloka. V Beoarad je prispel dr. Korošec. Prihod radičtvcev je včeraj izostal. Vsi so bili prepričani, da mora nastati v naši no-traaH politiki vaz*en prelom. Dopoldne Je vladala precešnja napetost, popoldne in proti večeru pa je bilo v parlamentu opažati znatno ohlajen ie. Sploš-bo so dopoldne zatr evali. da je opozi-oijonalm blok — gotova stvar. Radikale in člane vlade so pred vnem zanimali sklepi SLS in prihod dr. Korošca. Za včerajšnjo proračunsko razpravo ni nikjer vladalo absolutno zanimanje in je potekla popolnoma monotono. Čeprav le dopoldne v parlamenta vfaelft'o nape+o za^fman^e za dogodke v Zagreb« It v Lfwb?Jan?f Je snočl nastopilo veliko razočaranje «n se |e pojav Ti peslaafzem, da bo tefko ngodno Izvedena nstanovmtv opoz'c'jonalneira bloka, kar Je v rad'Va'nlh kro**h povzročile gotovo radost In zadovoflstvo. Ra-eUVaM so sedaj, kot še nikdar poprei. popolnoma prepričani, da je ustanovitev bloka stvar preteklosti fn da ne prida v dogiednem času do take politične kombinacije. Y parlamenta je vladalo tudi napeto aanimanje za sejo Jugosloven«kega kluba, ki se je snoči od 17. do 19.30 vrine l*i m kateri »e dr. Korošec poročal o !z«du in sklenih seje glavnega odbora SLS v Liubbani. kakor tudi o postopen*« vodstva HJ?SS v Zagrebu. Poročal ;e o razpoloženju v Ljubi:ani in v Mariberu. Dr. Korošec je tudi zelo obširno poročal o postopanot radićevcev tn o razpoloženju v Zagrebu za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Jugoslovani klub le pričakoval, da posTe BR&S ie včeraj poslanska poob'isti'a narediti skupščml. Na seil je dr. Koro. See odkrito kratU dvom v iskrenost raeTceveav, nerva§ak>č obenem, da mu |e tedanje stal^če FTPSS nerazumltvo ta je v marsičem razočaran. Jugoslo-venski klub je zelo nezadovol;en z radićevci in to svoje nezadovol stvo so krogi Jugoj?Iovenskega kluba rudi na sunaj kazali ter ie ugledna oseba vašemu dopisniku Iziavlla, da je na včerajšnji seji kluba vladal ve'lk peshn'zern ravno v zac*ev1 nsranovHve bloka in da vlada v vseh teh krogih splošno preprl-daaie, da Je »opozlcijonalnl blok sedaj v krizi«. parlamentu na veliko veselje radikalnih krogov. Radikale! naglasa jo načelno razliko med vsemi opozicijonalnimi skupinami in da ni mogoče, da bi gotove skupine mogle sodelovati z ljudmi, ki bokotirajo edinstvenost naše države in ki skušajo v svoji protidrfavni tendenci preprečiti notranjo konsolidacijo. — Beograd, 5. marca. (Izv.) Današnja »Pravda« poroča o snočnl seji J ugodio venskega kluba in kratko pristavlja, da je zavladalo v tem klubu pesimistično razpoloženje v zadevi ustanovitve opozicijonalnega bloka. Člani tega kluba dvomijo v prihod radićevcev in obstojaio še velika nesoglasja med SLS in HRSS. Objektivno položaj v skupščini smotreči krogi tudi sami priznavajo, da ne more priti do skupnega sodelovanja med tako ekstremnim! političnimi skupinami in je med njimi solidarna politična akcija izkliučena. DanaŠnii beogradski tisk tudi dvomi v uresničenje ustanovitve opozicijonalnega bloka »Novosti« n. pr. v posebnem članku »Prihod radićevcev« kratko konstatiralo nezmožnost skupne politične akcie in da ni mogoče sodelovanje radićevcev z demokrati v parlamentarni borbi. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava«, ki zadnie dni s posebno pazHvosfo in opreznostjo zasleduje dogodke v Zagrebu in v Ljubi:ani. z velikim veseljem konstatira nemožnost polit;čne kombinacije za ustanovitev bloka in da je vprašanje bloka še vedno odprto oziroma da ostane samo »teoret'čna kombinacija«. Noben trezen politik ne veruje v odkritost Padičeve politike. Rad:ć hoče danes samo volitve, ker ima še v rokah nekaj demagošk'h gesel. List tudi konstatira, da skuša pad?č prodreti v interesne sfere dr. Snaha in dr. Korošca. »Pemokrati'a« na drugi strani veruje, da ie mogoče lo:alno in pošteno sodelovan e vseh oprzicronalmh skupin ter je prepričana, da bo ustanovitev bloka koristna za državo in za narod. ODLOČITEV O *T,OKU PADE DANES. — Beograd, 5. marca. (Tzv.) Danes dopoldne se ima r?z;asn;ti več ali manj zanl-teni pol^žai bl~ka. Danes ob 9. dopoldne ie sklican g'avnl sestanek, ki se ga ude'e** I hiba Dav'dovlć*. dr. Korošec, dr. Spaho In dr ffrasn'ca. Na tem sesfanku se hna definitivno odloč-ti sporazum z Padftevcl za skupno politično akc*Jo. Radićevni pridejo v Beograd. 48 članov hrvatskega zastopstva }e določenih za Beograd. — Zagreb, 5. marca. (Tzv.) Snočl Je e brzovtalcom odpotoval v Beoarad nodpredsednhc UP S S Ivan Preda-vee. S seboj nosi 48 poslanskih pove-rflalc. da JHi Izroči takoj predsedstvu narodne skupsc'ne v svrho verirk^c^c. PoftevedsadnTk Predavec osfane v Peo-gradci vse dotfe'f dokler nI Izvedena verifikacija rn bo med tem časom prisostvoval sejam narodne skupšČ-ne. ftooarša ?mimkw v Sofiji. Mnogoštevilne aretacije Makedoncev. — Beograd, 5. marca. (Tzv.) Bolgarski poslovni odpravnik Vakarev-skl je včeraj donoMne posefl zunanjega ministra dr. N i n č i ć a ter mu v Imenu bolgarske vlade izjavil, da je Bolgarska storila vse potrebne odredbe za ohranitev miru in javne varnosti na meji. ocobito da se onemogočajo vse akcije makedonskih razbojn:škJh tolp na našem ozemlju. V raznih obmejnih mestih in v Sofiji sami je bolgarska vlada zaprla vse one os^be, ki so sumljive in nevarne za vzdrževanja miru. Dosedaj je b*1o aretiranih nad 300 oseb ter se aretacije nadaljujejo. — Beograd, S marca. (Tzv.) Zastopnik* Anriije, T'alije, kra'jevlne S. H. S. ter kraljevine Romunije so včeraj posetih ministrskega predsednika Can-kova ter ga opozorili na vesti o akciji Todora Aleksandrova prot* našim južnim krajem. ZastonniVi so onozorlb" bolgarsko vlado na težkoče In na nedo-gledne posledice, ki bi jih povzročila taka akcija. Zahtevali so, da mora bolgarska vlada pod vsakim nocojem preprečiti napade na naše ozemlje. Ministrski predsednik je odvrni, da Je bolgarska vlada nrlprav'jena z vse_ ml sredstvi preprečiti akcijo makedon-akih odborov in da je že zaprla nad 300 eeeb. Značilno je, da so bili aretiran! vsf čfair* legalne ilmdenske organizac'je, ki skušajo mirnim potom In s kulturno propagando doseči av+onomljo Makedonije in so se nabajall v ostrem nasprotju s organizacijo Todora Aleksa&v Trgovinska pogajanja z Italijo. — Beograd. 5. marca. (izv.) Prometna sekci a komisije za sklenitev trge vinske i». godbe z Italijo ie včeraj nadaljevala razpravo. Porozen k prometnega ministra Avramović je nasveto-v*I da se i'i*a v svrho sestave Jadranskega tarifa popreje vršiti širša konferenca vseh naših pridobitnih gospodarskih iu industrijskih krogov, ki naj bi podali stvarne nasvete o ureditvi jadranskih tarifov. V glavnem se je tudi razpravljalo vprašanje b;vš* Južne železnice v kolikor se nanaša r.a ReKo. Dosežen je sporazum v zadevi reškega voznega parka. O sel jc bil izdan kratek komunike, ki veli, da je bilo na seji urejeno vprašanje železniških načrtov in vprašanje obmejnega orometa TRGOVINSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTPITO. — Onnal, 5. marca (Izv.) V najkraj-Sem Času se Imajo pričeti pogajanja ?a sk!enitev def:nit;vne trgovinske pogodbe. Načelnik rrirovfnske misbe sekcfjskl 1.1 dr. Dvofaček prispe Iz Rima na Dunaj. Trgovinska poeajnnja se imajo na Dunaju čim preje pričeti in pozneje v Pragi za* ključHf. POLOŽAJ NA GFStTFM. — Atene, 5. marca. (Tzv ) 500 oficirjev je podpisalo sromeniro na vlado v kateri zahtevajo, da se ima takoj proglasiti republika. V nasnrotnem slučaju groze oficirji z izstopom fz grške vojske. Konec turškega kalifata. l7(Jon t^rSkega kaf'fa. — Pariz, 5. marca. (Tzv.) »Temps« Javlja Iz Carigrada, da je močno zastražena kalifova palača. Posebne straže nadzirajo vse sobane, da bi iz Turčije Izgnani kaVf ne mogel odnesti kakih dragocenosti. Kalif je odločno protestiral proti govoru Mustafe Kemal paše v anrorski narodni skupščini. Nadzirajo se tudi vsi princi *n princese. Vse prince In pricezinje, 3? prinčev in 33 princes, nam-ravajo izgnati v Egipt. — Carigrad, 4. marca. (rTavas.) Narodna skupščna Je poleg zakona o odstranitvi kalifata sklenila tudi izeron ka'lfa In njegove družine, kakor tudi 1z-ron 67 prinčev In princes. Kakor zatrjujejo, se kalif preseli v Reipt Kalif dobi kot odnravnino 100 000, princi pa 200000 turških funtov. Vse palače, v katerih so stanovali kaVfi in princi, se proglasito za državno imetje. — Carigrad. 4. marca. (Tzv.) KaMf Abdul M^dž'"d je snrejel noroč'lo o njegovem odstavljenju in sklep angorske skupine, da se ima izgnati, z največjo hladnokrvnostjo. Na pritisk nrincev je bil skucan svet romVnskih članov. Kalifova družina je sk1eniTa taW>l zapustiti Carigrad ?n odpotovati v Pelnt. — London. 4. marca. (Tzv.) Reuter javlja iz Angore: VcTika narodna skup-^oina je sklenila odstaviti in ukiniti kalifat. POVEČANJ ANOT,K?KFGA ZRAČNEGA BRODOVJA. — London. 5. marca. (Izv.) V gosposki zbornici se je včeraj razvila živahna debata o ans!cšvem zračnem brodovju. Lord Londondery je nagla-šal, da mora Ang^iia zračno brodovje tako povečati, da bo lahko v vsakem trenutku in v vsakem slučahj sposobna nadkriliti ostale drŽave. Minister za avijatiko general Thomson je izdavil, da ie angleška vlada odločena z vso strogostjo izvršiti načrt za reorgani-zacio zračnega brodovla. Lord Halda-ne je Izdavil v imenu vlade, da je treba načrt o zgradbi zračnega brodovla trezno premisliti in bo treba tudi računati na veliko občutljivost Francije. Lord Curzon se je izdavil proti načrtu. S konservativnimi glasovi je bil na to spreiet načrt vlade za izgraditev zračnega brodovja. drova. Med aretiranimi se nahaja tudi preds. ilindenske organizaeje Zangov. — Beograd, 5. marca. (Tzv.) V beogradskih diplomatičnih krogih je vzbudila posebno pozornost okolnost, da do danes ni bil aretiran niti eden član makedonske organizacije in da so še vedno na svobodi glavni voditc'ji makedonskih razbojniških tolp Aleksandrov, Brlo in drugi — Sofija, 3. marca. (Tzv.) Danes je notran'1 minister Rusov vročil zastopnikom tiska, da ie vlada ukazala aretaciio onih oseb. ki so več ali manj vplivale na makedonsko gibanJe Bolgarska vlada želi š- dalje voditi Iskreno in miro-liubno politiko in ohraniti dobre odno-Šaie s sosednimi državami. Bc^arska vlada je bila nrimorana aretirati v Sofiji in v drug;h kraiih vse one osebe, ki so b;Ie sumljive, da sk''Ša;o pon^lti seda: na Balkanu obstoieči mir. V SofVi je bilo aretiranih 60 oseb, v Dubnicl 12 in Kjustendilu 75. — Sofja, 4. marca. (Tzv.) Nekateri listi javb'ato. da nameravate Jugoslavija in Grška v najkrajšem času zarad' gibanja makedonskih četašev staviti Bof~»rTl nltlmat Snorazep "tate reparacij z Nemčijo. — Beograd. 5. marca. (Tzv.) Naša in nemška delegacija je na včerajšnji od 18. do 20 30 traja oči konferenci nadaljevala razpravo o sporazjmn glede reparacijskih nabav v naravi. Sestavljen je francoski tekst sporazMina. ki je v glavnem Že izdelan in obstoaio še nekatera manj važna sporna vprašanja, k! sc tako uredč, ko dobi dr. Kunze na-daljna navodila iz Berlina. SLABE MADŽARSKE FINANCE. — Bndlaipaita, s. marca (lavi Splošna finančna situacija postaja na Madžarskem alabejfa radi zavlačevanja dovolitve mednarodnega posojila. Prvotno na 180 milijard cenjeni državni deficit Je dosegel ogromno svoto 1.7 bilijona. AMERIŠKA PETROLEJSKA AFERA. — London. 4. marca (Izv.) Po poročnih |g VVashtngtona Je v znani petrolejski !iTtV"v škandal zapieie* celo Prvi državni tajnik đct?a- V /«" slucafn fahko vlada izpolni nuanes, ki te dosegel gotova privilegije a* I cc,°- »»f«nwo predpisano dobo seda-pateoktaki ma* g Moaaaa, j^fli« Narodne tkunjčinc. V slučaju, da se PnRfinne vesti. = Kdo sestavi voHno vlado? To vprašanje stoji •/ ospredju sedan;ega političnega razpravb'ania tako v Beogradu kakor v notranjosti države. Za presojo tega vprašam"a je treba upoštevati splošne smernice parlamentarnega in demokratičnega načela. Pred vsem ima sedanja vlada poslovnik Narodne skupščine v rokah. Poslovnik določa, da se morajo na mestu verificirati nesporni poslaniški mandati. Istočasno pa predpisuje poslovnik, da se za časa proračunske razprave in proračunskega glasovanja ne obravnavajo druga vprašanja (razen Interpelacije). Tu je torej mogoče, da vlada odnosno radikalna stranka na podlagi teh dveh določil ospori mandate Radičeve stranke. Na ta način lahko uredi državni proračun hi nato odgodi Narodno skupščino za nekaj mesecev. Na ta način more razčistiti situacijo in si ev. pridobiti novo koalicijo in s tem nadaljevanje dosedanjega zakonodajnega radikalna vlada oziroma stranka ne posluži te poti. mora demisijonirati. V tem slučaju stopijo v veljavo splošne (seveda samo običajne in nikjer ustavno fiksirane) parlamentarne in demokratične smernice. In sicer smernice, ki predstavljajo francoski sistem in smernice, ki se jih poslužuje angleški državnopravni nauk. Po francoskem sistemu se vrhovni izvršitelj državne oblasti ravna po navodilu predsednika parlamenta in v sluča u demisije vlade posluša njegov nasvet Predsednik Narodne skupščine je Ljuba Jovanović. Po angleškem nauku pa pripada odstopajo-čemu premijeru na volilni mandat in vodstvo volitev v svrho osvojitve narodove večine in osiguranja rednega dela v prihodnji Narodni skupščini. V podrobnostih pa te možnosti niso tako enostavne, ker prej omenjeni členi pravilnika Narodne skupščine niso popolnoma enolični in ker tudi navedene parlamentarne smernice niso nikjer uzakonjene in pomenijo samo doslej vel'aven usus in nirVc^r drTtr:ega = Srbski zeml'^radnlM Tn R-'dlćev-cl. V zadnjem času se širijo vesti o pogajanjih za sporazum med radićevci m srbskimi zemljoradniki. Da te vesti niso popolnoma Izmišljene, dokazuje glasijo srbske zem'joradn:ške stranke »Selo«, ki piše med drugim: »Nobenih tež-koč ni, da storimo s hrvatsko seljačko stranko isto, kar smo nedavno tega j učinili s slovensko kmetijsko stranko. Za to zbiranje smo pripravljeni vlofiti vse poštenje in vso iskrenost pravih Šu-madicev, da sklenemo tak sporazum, ki bo Čvrst kamen za srečno bodočnost tako srbskega, kakor hrvatskega in slovenskega plemena. Slovenski zemljoradniki so uvideli, da nimajo bodočnosti, ako se ne združbo s svojimi srbski-m: brati, kakor smo tudi mi Srbi globoko prepričani, da ni za nas obstanka. ako se ne združimo s hrvatskim delon našega naroda. Tako združeni bi lahko pri bodočih volitvah nastopili pod geslom: ^Zemljoradniki na okup!« in bi n:: ta način preprečli namere kapitalistič nih mestnih strank. Mi smo proti vsak: hegemoniji enega plemena nad drugim. Mi smo za vlado zemljoradnikov iz vse kraljevine.« =r Napredna novotarija iz Albanije. Albanijo smatramo navadne za sila primitivno državo brez resnih politikov in trdnejših podlag. Da je v resnici tam doli drugače, nam svedoči sledeča parlamentarna novotarija, ki so jo uvedi v Albaniji: Poslanci namreč polagajo prisego v roke predsedn:ka parlamenta. Pri nas je to drugače, prisega se pred duhovnikom in tudi na univerzi se polagajo verske prisege! =OrganTzac*ja Frankovcev. V soboto je imel odbor »Hrvatske stranke prava«, ki je znana pod imenom fran-kovske, sejo. na kateri je o strankinem delovaniu poročal strankin glavni tunik Perš;č. O politični situaciji se je razvila daljša debata, v katero sta posegla med drugimi tudi dr. Aleksander Horvat in Dragutin Hrvoj. Na seji so ostro kritizirali Radičevo politiko in Jo prog'asili za pogubno. rTden izmed govornikov je naglašal. da je dobro, ako Radićevci gredo v Beograd, ker bo to upropastilo nihovo stranko. To bo največje koristi za hrvatski narod ker bo njegova usoda zopet prešla v roke izkušenih značajnih In razumnih rodoljubov. Za predsednika frankovske stranke ie bn izvollen dr. Prebeg • == Prihod LudolUja v Be^gr^d. Sef italijanske delegacije senator Luc'olli je včeraj prispel v Beograd. ?. njim je prispel v Beograd tudi predsednik glavne industrijske zveze v Italiji Silvestri Prosveta. REPEPT0 40, n4roovf04 atEDA-LIŠCA v I U1BUANL DRAMA. Začetek ob 20. ori zvečer. Sreda. 5. marcu: Hamlet Red P Četrtek. 6. marca: Ašantka, (premijera) Izven. Petek. 7 marca: Tri maske. Smešne pre-cljnze. Priliudni komisar Red B Sobota. 8 marca: Kamela skozi uho siva nke (premijera) Izven NedeHa. 9 marca: pop. ob 3. LUIom. Hud. predstava Izven Ponedeljek. 10. marca: Zaprta OPERA. Začetek ob 20. zvečer. Sreda. 5. marca: Traviata (gostovrime ?e VVesel-Polla) Red C Četrtek. 6. marca: Sfavčefc Red A Petek, 7. marca: Poljub Red D Sobota, 8. marca: Flesni večer znamenite plesalke »Odvs« Izven Nedelja, 0. ma»-ca: Aida Izveo Ponedeljek. 10. marca: Zaprto. ★ ★ ★ PROSLAVA SMETANOVE 100 LETNICE V PRAGI. V nedeljo dopoldne se je pričela v praškem Narodnem gledališču proslava 100 letnice roistva velikega slovanskega skladatelja Bedficha Smetane. Svečane akademije so se udeležili prezident re* publike Masarvk, vsi ministri na čelu z ministrskim predsednikom, zastopniki političnega in kulturnega sveta, mnogo Smetanovih častilcev in številni zastop» niki ne samo slovanskih, nego rudi vseh drugih kulturnih držav. V ospredju črno pogrnjenega odra je stal pozlačen Smetanov doprsni kip, okrog katerega so se razvrstili člani praškega pevskega društva »Hlahol«, ki ga je ustanovil Smetana sam. Vrsto svečanih nagovo« rov je otvori! predsednik češkoslova* škega parlamenta F. Tomašek, ki je naglašal narodno*nolittčn! in prosvetni pomen Smetane. Prosvetni minister Be» chvng je v temperamentnem govoru omenjal pomen Smetanovih nesmrtnih del ne samo za prošlo in današnjo, nego tudi za vso bodočo slovansko generacijo. O velikem delu in umetnosti Smetane je govoril znani češki sklada« telj J. Forster. G'avno in najbolj karak* teristično umetniško • kritično predava« nje je imel znani Smetanov historijo« graf prof. Zdenek Nejedlv, ki je pred* stavil Smetano s stališča široke svetov« ne in obče človečanske kulture. Nato se je pričel muzikalni del proslave. Prva točka je bila Smetanova svečana ouvertura, ki jo je komponiral mojster ob priliki otvoritve Narodnega g'edali« Iča. Ta del sporeda so zaključke »Češke pesmi«, ki jih je pel »Hlahol« s spremi Jeva njem orkestra Narodnega gledališča. Orkester je vodil 5ef opere Ostrčil. Svečanost tega vzvišenega tre« notka je delovala na prisotne tako. da se mnogi niso motfli ubraniti solz. Sam prezident Masarvk je bil ginjen do solz. — Večerna proslava s vprizoritvijo prve Smetanove opere »Branibofi v CechAch« se je vriila v znamenju veli« kega oduševljenja In zanosa za tega slavnega sina slovanske umetnosti. Sef opere Ostrčil je dovršeno naitudiral opero, slikar prof. Kvsele pa jp je divno insceniraj. Tej predstavi so prisostvo« , vali vsi uradni krogi češkoslovaške iav# nosti in inozemska zastopstva. Med njimi so bili tudi jugoslovenski delec gati, naš praški poslanik LJ. Nešič, »> raznih literarnih revijah. Sedaj je Per-zvnski stalen sotrudnrk dnevnika »Kzeo posaolita«. kjer oglaša vsak dan skice v Od dne do dne«. Perzvnskf je začel svoio literarno kariero kot tankovesten lirik katerega poezije se niso odlikovale samo z dovršeno oć'iko. ampak tudi s popolno odkritosrčnostjo. Ta odkritosrčnost, spojena z bistrim opazovanjem življenja pa je kmalu prebudila še drugo sorodno struno v njegovi notranjost!: smeh in satiro. In ta poteza Je najznsčilneiša za posnetega. Per-zvnskega — pisatelja humoresk In »komedije. Ostro, neusmiljeno opazute življenje hkratu na je umerjen in ve. ka? je StfL »AŠ3n*ka« riše na čudovit način metamorfozo Vsadke :z h?5n?kovetd. Trajne vrednosti pa so njegove slovni-Ške razprave5 tako »O glasovju slovenskega jezika (letno poročilo realke 1861). »Slovenska slovnica v spregledih« (1863). Več let je bil Lesar tudi odbornik In marljivi tajnik Matice Slovenske. O njem samem veljajo besede, ki jih je napisal v po-smrtnici Mat. Debeljak (Letopis M. S. JS71). »Slavne može imenujemo vse, ki svojemu narodu, kakor si že bodi, kažejo in gladio j pot do prave, vzvišene in blagodejne omlkt«. Simon Robič« Dn3 l. svečana ti. ie bila 100 letnica rojstva velikega čudaka-učenjaka Simon Robica (ali Rabiča kakor se je pisal do L 1865). Rojen je bil v Kranjski gori. kjer so Se d anes rodovi Rabičev. V duhovnika posvečen je kaplanova! v raznih krajih, tako v Metliki, Loškem potoku, D.:bu. Preddvoru, Borovnici in Šenčurju. Bil je pač nemiren učenjaški duh. vesel šaljiv, zbadljiv in svobodomiseln, ki se je za vse drugu bolj brigal, Kakor za duhovski poklic, zato ni dobil lastne župnije. Sele 50 let star je postaj duhovni upravnik na visoki Senturški (St. Urh) nad Cerkljami, kjer je ostal do smrti tj. celih 23 let. Tu na visokih planinah se je počutil popolnoma srečnega, ker je bil nenavaden prijatelj prirode. Zanimalo ga je v prirodi vse: živalstvo in rastlinstvo. PreiskaJ je vse votline in skoraj nepristopne gorske jarke stikajoč za polži in žuželkami. Napravil si je velike zbirke hroščev. polžev, rastlin m oka-kamenin. Iztaknil je mnogo hroščev In poi-žev, o katerih učenjaki niti slutili niso, da žive tudi pri nas. Našel pa je tudi neko do takrat popolnoma neznano polževo vrsto, ki je dobila po njem ime. V »Novicah« je priobčil obširen imenik hroš3ev in polžev. Dopisoval ie v razne liste o prirodnih stvareh. V. 1. in 2. letniku »Dom In Sveta« je opisoval strupene rastline. Tz luskin borovih storžev si ie sam prikrojil originalen klobuk, ki ga. le vedno nosit. Glavno svojo zbirko je prodal deželnemu muzeju za 1500 g!d, toda dasi velik revež, je ves izkupiček naklonil za dijaške ustanove. Man.iše sveje zbirke je daroval ravznha šolam in zavodom. Planinski prebivalci meti Kamnikom Ua Kranjem se radi spom:njaji tega zabavnega čudaka, a učen: svet ga ceni kot vztrajnega raziskovalca prirode. Matija Ahace!), Matija Ahacelj (Ahazel) se ie rodf: 24. svečana L 1774. v St. Jakobi v Rofu. Po končanih študijah je bil ce:fh 38 let stalni učiiei) matematike in fizike ni celovškem liceju. Ahacelj se je zeio zanimal za kmetijske stroke ter je bil v tem ozira koroškim kmc:or: isto, kakor kranjskim dr. Bieiučis. Od ieta 1809—1811 ie poslušaj na Dunaiu predavanja slavnega profesoric za kmetijstvo dr. Bnrgerja jL 1821. Jc postal Kancler koroške kmetijske dru/be. v katerem svojstvu je ostal do svoje smrti. Kar tak \t tudi urejeval nemšl:o glasilo te družbe. V slovenskem jeziku jc sam le malo pisal, toda bil je od saČetka Iskren prijatelj in požrtvovalen podpornik: slovenskega narodnega gibanja. Ko je leta 1822. račel A. M. Slmosek poučevati celovške bog'jslovce v slovenščini se ie Ahr.ceTj tc-'Tft tako razveselil, da :c r.akupf! ni svoje stroške vsem Dososlovceiu posebne slovenske knjige. S Sfotnskcm sti osnovala nekako »s'ovstveno slovensko družbo«, ki je Je redno shajala in navduševala v gostoljubni Ahacijevj hiš! i eta 1S38 je Izdii Ahacelj knjigo: »Pesme t>o Koroškem in Štajerskim znane«. Kako dobrodošla ?c bila ta zbirka, dokazuje dejstvo, da se ie še Istega !eta morala prirediti 2. pomnožena izdaja. leta 1S52. pa ;c feSIa 3. pomnožena izdsra (»Koroške ino Štajerske pesme«) V predgovoru pravi Ahacelj: Lepo vas prosim, ljubi bratje In sestre slovenskega rodu. posebno ves m'sdenče in mlodenčice, opustrte ?erde pesmi Nikar gardo, temuč le pošteno petje vam pravo ir.o stanovitno veselje daja. Pojfe ie. pa po;te pošteno in znajte, da se vaših pesm! slavni glas po dolinah razlega, po hribih razodeva In po gorah do n:b3 vzdlguje.« K«kor njesov prijatelj Stanič Je bi! tudi Ahacelj ves vnet za lepo domače petje. Pel Je sam rad In Uril slovenske pesm. med n p rodom. Spoipsnip?. hfvsih južnih zeteziHfeirjCT. Pokrajinski odbor Zveze jugoslov. železničarjev *e vročil železniškemu ministru *o-le spomenico. Po sklepu ministrskega sveta z dne 22. avgusta 1923. so bile proge privatne družbe ju2ne železnice v naši državi prevzete v državno upravo. V smislu 8. točke 4 poglavja omenjenega sklepa ministrskega sveta je takratni minister za promet g, dr. Velizar Janković izdal na osobje južne železnice razglas str. pov. št. 3. z dne 3. avgusta 1923 ki izrecno povdarja: »Osobje bo obdržalo vse pravice In prejemke, katere Je imelo Pod upravo družbe juž. že! ; toda ker od danes postane državno osobje, dobi s tem tudi vse nove pravice m vse nove prejemke fn materijalne koristi, katere nudi novi zakon o državnem prometnem osobju. Novi zakon o državnem prometnem osobju je minulega meseca že prešel sekcijo zakonodajnega odbora in čaka samo na dcfiniiivn! votum v narodni skupščini «po krutkem postopku. Z njim bodo vsi novi povečani prejemki zagarantirani železniškemu osobju že od 1. oktobra ti. kakor vsem drugim državnim uslužbencem.« V nadaTinem se v tem razglasu poudarja pomen prevzema juž. žel. v državno upravo s posebnim afpeTem na Slovence, rekoč, da bodo sedaj v svobodni kraljevin? služili svojemu kratiti in domvin! in ne več tuji »privatni družbi«. Vse osobje bivše južne Železnice Je ta ukrep kraljev? vlade pozdravilo z zadoščenjem in veseljem in s požrtvovalnirr. delom dokazalo, da se v polni meri zaveda dolžnosti napram svoj; domovini. Prepričano p? je tudi bilo, da bo državna uprava skrbe-la za svoje nove uslužbence in za njih gospodarski obstoj. S 1. januarjem 1924 se je ustanovPa direkcija drž. iel. Lji'bljana. Po sklepu ministrskega sveta z dne 22. avgusta 1923 in po čl. 17. odstavka 2 in 5 rimskega akorda bi moralo osebje bivše Južne železnice že s 1. septembrem preiti v Status državnih železničarjev. V čl. 17. odstavek 5, rimskega sporazuma se izrecne glasi, da se osobje južne železnice z dnem prevzema obrata, torej s 1. septembrom 1923, v pogledu plač in napredovanja izenači z osobjem državnih železnic. Tudi je gospod generalni direktor Deroko ob ustanovitvi direkcije drž. žel. v Ljubljani s posebno okrožnico št. l/I 1924, službeni lin št. l/I. 1924 izjavil: »Osobje južne železnice se izenačuje v dolžnostih in pravicah z osobjem državne železnice In veiia za sedaj enako zakon o državnem prometnem osobju.« To Izenačenje se je tudi Izvršilo v vseh vprašanjih, kjer so bivši južni železničarji imel! več pravic kot državni železničarji. Direkcija drž. žel. Ljubljane Je izvajajoč predpise, ki jih je izdalo ministrstvo za prome* za državne železnice, vzelo osobju južne železnice vse prejšnje ugodnosti: ukinila je delavske zaupnike, odpravila ugodnosti vožnje z brzimi vlaki po režijski ceni in proste vozovnice za nakup živil, vzeta je odškodnino za dvojno gospodinjstvo in omejila število prostih kart v smislu novega zakona. Raztegnile so se fz novega zakona na osobje bivše južne železnice le dolžnosti. Niso se pa d«t!l temu osobju iz novega zakona prejemki, kot so jih deležni ostali državni železničarji. V smislu zakona o državnem prometnem osobju in finančnega zakona o dva-najstinah za mesec januar-marc 1924. je vse nastavljeno osobje državnih prometnih ustanov dob^o 2e meseca januarja avans aa nove plače, izvzeto je edino osobj* bivše iužne že eznice. Z odlokom 5?.4566/ 24 z dne 14. iebr. 1924. je generalna direkcija drž. *el. odločiia, da osobi© t'v$a ruž. žel. nima pravice na av^ns, rekoč. Ja ne spada pod novi zakon, Ker ob r« govem Bveljavljenjn še ni bila državno. Vsled tega da je Potrebno, da se r^iskl sporazum najprej uzai.orr< v narodni skup> bčini, s čimer šelj bo ^ana pod'.aga za prevzem oso-hja. Temu nasproti obstoji pa akletp mf-::istrske>ia svetu z dne 22. avgusta 1923. in razglas g. ministra za prc^t»: str. pov. *t 3. i dne 31. avgusta 1923. Za uprav-' an.> pr-jg bivše juž. žel. jc od*.«\\ -ea Kc-r:.*;c; la prevzem >už. že1.. Ako bi torej ne v shkidu s obsioiečimi zakoni slasti z zakonom o glavrt! kontroli in zakonom o državnem računovodstvu, če bi se priznato o?obje bivš: južne železnice *a državno In če bi se mu dali novi pre- cmkf, po*^m mora komitet vrniti svojo dolžno^: kot zastopnik prej§niee;a utrav* nega svefn [\\č. žel. Osobje južne ieleznt- :e c Imelo z.^iraritfrano pravico, da dobi istočasno vse poviike v 'stl izmeri kot Jtk Ja država svojemu ielezniikemn osebja. To je ruja privatna upr»va tudi redno vršila. Sedaj pa. ko je prevzela osobie drsava in mu pticijciuo zagarantirala :c.tn> kov smatra za manj vredno. Gospod minister! ne bomo poTitrnio-povdarja!! v kako težkih gmotnih razmerah "fvl vse osobie. Razložili smo to 2« večkrat. Zato ugotavljamo le tole: Naša država je g'ede prejemke« osob- >a bivše juž. žel. s podpisom ■k t ,;-» .sporazuma prevzela vse dc!2n?stl in obveze. Te obveze Je priznal ministrski svet v svojem sklepu In tudi g. minister za "romet v svojem razglasu. Osobje 'e s sigurnostjo pričakovalo, da bo kraljevska vlada postopala napram nlcmu vsii tako humano in pravično, kot Je prei postopala Privatna družba. Iz vsegi*. novedci?ega pa se jasno razvid', da ic >sob:e sedaj veliko slabše *»;tuirano in da sc mi: jemljejo celo stare pravice. Ce povdanimr* oovrh še dejstvo, da se ono osobje brv*t juž. žel., k? je pripadlo direkciji Znjtreb. fe sedaj brez vsake potrebe premešča fn odpušča, ziastt na progi Barč-Pakrac. potem je pač dokazano, da naša država noče prevzeti vseh onih obveznost n.iprani svojim državljanom I— bivšim uslužbencem juž. žel., na kntere le po čl. 17 rimskega sporazuma pristala in se mednarodno obvezala. Gospod minister! Preko 11.000 naSTh iugosiovensklh državljanov — b!vš h uslužbencev Juž. žel. je vestno vršilo svoje dolžnosti v žciezniški službi v koristv naše domovine. To osobje zasluži, da se dejansko prizna za polnovredne uslužbea-' ce državnih železnic. Zato prosimo: 1. ) Gospod minister blagovoli Izdati ukrep, naj komite takoj Izda nalog direkciji drž. železnic Ljubljana, da naj do 10.* marca izplača vse tri obroke avansa osobju Južne železnic? v Isti višini, kot ca je prejelo ostalo železniško osebje. 2. ) Direkci,! drž. žel. Ljubljana In Zagreb naj sprovedeta uvrstitev vsega delavstva bivše južne Železnice v nove mezde v smislu Izmenjenega čl. 7 začasnega pravilnika, a tako, da noben delavec ne bo dobil manj Prejemkov kot doslej. Uvrstitev nr:j se izvrši z istim dnem. kot se je izvršila pri ostalih direkcijah, to je « I oktobrom 1923. 3. ) V zakonu o ratifikaciji rimskega sporazuma naj se vneseta sledeča člena: a) Vse nastavljeno in nenastavl'cno osobje bivše južne železnice Ima zagarantirana vsa leta za penzijo fn provizijo, kot si jih je pridobilo po obstoječih predpisih za penzijsk! fond bivše družbe Jež žel. b) Celokupno osobje je po čl. 17. odstavek 5, rimskega sporazuma s 1. sept. ^923. postalo de fakto m de iure državno In od tega dne veljaio zanj kakor za ostale državne železn'čarje vss določbe materfjalncsa rn idealnega značaja. UJNŽ je nverjeno, da bo g. minister y polni meri uvazeval te upravičene Pred-*oge. k: ne vsebujeio nič drugega kot enako pravico pred zakonom za vse državljane državne uslužbence. Izrecno pripominjamo, da je gmotno stanje vsega osebja bivše ju;.ne železnice nad vse slabo In da to osobje ni zaslužilo, da vlada tako z njim posujpa, ker so vedno in rov-sod stori M v polni meri svojo dolžnost na pram držav*. Neupoštevanje in ncprlznanje zakonito zajamčeni*: rravic pa bi rodilo poleg gmotne propasti osobia tudi težke neprilike v eksekutivni službi in s tem efektivno škodo državi, na kar Vas gospod minister po. novno opozarjamo s prošn;o, da bi JzvoJHi ukreniti uzakonjenje teh predlogov. Ljubljana, 25. februarja 1924. Pokr. odbor Udruženja Jngosl. narod. žel. KINO IDEAL predvaja v četrtek, dne 6., petek 7., soboto 8. ?n nedeljo 9. t. m. najlepšo tosezijsko dramo Benesito kurtizana Drama v 6. dejanjih, v glavni vlogi splošno znana lepotica Magda Sonja. Krasne toalete in divni naravni posnetki. Dejanje se vrši v Benetkah. Stran 4. >sLovrNSfr? n a i?nn«. a n r t> marca fW4 v JTTJ Dnevne vesti. P LlubcjanU dne 5. marca /924« Megalomani* ■ Slovaki, kot krvno pa tuđi teritorijalno Komunike zadnje seje narodnega ! njim najbližji, se Se posebno veselimo zastopstva HRSS v Zagrebu pravi med drugim, da pristaši Radićcve vrtoglave politike trdno verujejo v to, da bo Društvo narodov kot vrhovni regulator mednarodnih sporov upoštevalo pravo samoodločbe hrvatskega nareda in da te izjave. Kajti skupno s Hrvati smo najbolj občutili skupen madžarski jarem, ki je hotel zatreti naše narodno živkenje. Bili smo bratje v trpljenju, bodimo rudi v svobodi in, kar je glavno, v zaščiti svobode. Kajti zapomnimo si: sovražnik jc samo premagan, ni pa bodo sovjetska Rusija, Velika Britanija B _ ta Amerika odstranile krvavo krivico i Un,čen- Un,Clt' nas sicer ne more ve* nad hrvatskim narodom in nad vso ev- • * pač pa nam lahko škoduje. Zapomnimo , r , . j si Tiszove besede: Morda poginemo ropsko kulturo To je rokavica, ki so jo | (Madžari)# toda če bf poginiHf brencmo vrgu brezvestni demagogi ne samo j tf|d| vas Tq brcQ Jahko dobe saml ta_ Beogradu m sroskernu delu našega na- j ko> da bodo 2a vedno uničenif toda 2a_ praški velesejem že od 16. do 23. t. m.. Ljubljani Za likvidatorja je postavljen dvorni svetnik dr. Milan Škerij. — Kolektivni poset praškega vete-sejma. Češkoslovaško - jugoslovensko narodno - gospodarsko udruženje v Pragi se je obrnilo na Zvezo za tu'skl promet v Sloveniji s prošnjo, da organizira kolektivni poset praškega vele-sejma. Obenem bi se moglo posetiti tudi razne trgovske in industrijske centre češkoslovaške republike. Posetniki velesejma imajo 33odstotnl popust na češkoslovaških železnicah ter jim je upotovanje dovoljeno brez vizuma že sarno na podlagi sejmske legitimacije. Prijave za potovane sprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 8. Ker se vrši roda, ne samo za ujedinjenje preliti krvi in svobodni, edini ter močni Jugoslaviji, temveč tudi zunanjemu svetu, ki je kolikortoliko zainteresiran na tem, kako se bodo razvijale politične razmere pri nas in kakšna usoda čaka Jugoslavijo kot najmočnejšo državo na Balkanu. Hrvatsko narodno zastopstvo jasno pove, da je proti narodnemu in državnemu edinstvu, proti mirnemu so-fiiju Srbov, Hrvatov in Slovencev, da torej negira in odklanja vse to, kar tvori temelj naše državne tvorbe. Apelirati na Društvo narodov, naj upošteva pravo samoodločbe, pomeni zavzeti pozo užaljene, ponižane, zatirane in brezpravne nacijonalne manjšine, ki je zainteresirana na tem, da se odtrga od to stojmo na braniku. Bodimo složni, bratje minulega trpljenja, kajti tisti, ki so skupno trpeli, naj se tudi skupno vesele in skrbe, da se to trpljenje ne vrne več. Če tudi imamo domače politične razprtije (saj se stranke boni med seboj v vsaki državi), toda ne pozabimo, da imamo na višje interese skupne! Ti interesi so interesi našega naroda. Zaščita njegovih interesov, obramba države proti staremu neprijatelju nas mora družiti tudi tedaj, če imamo politično nasprotujoče si težnje in celo če bi si bili v političnih vprašanjih oči vidni nasprotniki. Naše glavno geslo bodi: Kar se doma skuha, naj se doma pojč. Svojih domačih sporov ne iznašajmo v zunanji svet, da bi nam to potem ne tujega državnega organizma in pri- škodilo. Mi imamo domače spore in Ju- dniži drugemu, po krvi, jeziku in zgodovini sorodnemu ali pa da postane samostojna. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, ' tero teh dveh možnost bi izbrali Radićevi Hrvati, če bi Društvo narodov res imelo toliko časa in dobre volje, da bi se ukvarjalo z njihovimi la-roentacijaml. Po zadobljenem pravu samoodločbe bi si morala Hrvatska poiskati zavetišče pri kak! sosedni držav! aH pa ustanoviti svojo mirotvorno neodvisno republiko, ki bi z ene strani pomnožila število takih liliputanskih državic, z druge pa ustvarila na Balkanu teren za medsebojne prepire In skomine poželjivih sosedov. Ne samo, da je vsaka takšna ideja absurdna, naivna in ntopistična in da dokazuje popolno politično nesposobnost ter mednarodno dizorijcnfac i jo, nego je hrvatsko narodno zastopstvo v svojem komunikeju pozabilo in prezrlo Slovence, ki so tudi đd skupne države. Ta bi bila lepa, da [U prezldent Stopica zasedel svoj pre-'«tol In zahteval od dobrega slovcnske-ra ljudstva, naj se mu poklon? fn izroči jiivojo usodo v njegove roke! Morda pa jftoji HRSS tudi v tem slučaju na stali-'Iču, da smo Slovenci samo planinski jHrvatf. Na vsak način bi kazalo ugotoviti, kaj nameravajo storiti Radlćcvcl s ;Slovenci, Ce se jim posreči prepričati Društvo narodov, da so res vsega obžalovanja vredna nacionalna manjšina pod nadvlado tujerodne veČine. HRSS apelira tudi na veestle, naj odstranijo krvavo krivico nad hrvatskim narodom In nad vso evropsko kulturo. Škoda, da je Zagreb tako daleč od Moskve, sicer bi se radlčevci lahko prepričali, kaj misli o njihovi politiki sovjetska Rusija, ki ji niti na misel ne prhaja, da bi se zavzemala za take neumnosti. Tudi Mac-donald in Coolidge sta preveč razumna, da bi se ozirala na apel zagrebških megalomanov. Vse skuoaj bi bilo smešno, če bi ne b;lo obenem dokaz, kako nezreli so rrotovi hrvatski politični kroji in kako malo smis'a imajo za skupno Življenje, brez katerega bi tudi nrh kaj kmalu minilo veselje do fantastičnih načrtov o samoodTočbi In odcerrrvi Hrvatske od Jugoslavije. Treba si le pa zapomniti, da je konec tujega nasHja in uresničenje naših nacionalnih idea'ov krvava krivica nad hrvatskrri narodom hi nad vso evropsko kulturo. To je torej sad, ki so ga rodili potoki prelite krvi, to je cilj vseh nacijonnlnth teženj fn uspeh ogromnega dela, ki so ga Izvršili naši predn:ki In mi sami! Hrvatskemu narodu in evropski kulturi se Srodi torej krvava krivica zato, ker smo se Jugosloveni osvobodi'? In ujedin:li? Tu je konec megalomanije In začetek zlobe, sovraštva in antagonizma, ki razjeda naše mlado državno telo in ki Je največ kriv, da so poTit;čne in gocpo-darske razmere pri nas še vedno skrajno žalostne. Po tej poti ne pridemo daleč, prav gotovo na ne tja, kamor si želimo — do mini In blagostanja doma ter moči in ugleda na zunaj. ★ ★ ★ — »Bratom Jugoslovenom«. Bratislavska »Slovenska Politika« prlobču-je pod tem naslovom Članek, v katerem pravi: Neizmerno sem se veselil in z menoj tudi vsak Slovak in Ceh, ko smo Citali izjavo slovenskega poslanca v parlamentu, da so bili bal Slovenci in Hrvati v najboljših in najintimnejših stikih z nami. Zato da so tudi seda* zvesti in zanesljivi člani tesne In prisrčne zveze s češkoslovaško republiko. Mala antanta in osobito zveza z nami da jim je najboljša garancija, da bodo hodili po poti miru in se ne zapleto v nepremišljeno avanturo* Mi* gosloveni jih imajo. In naj ;ih imajo. V boju se ostri orožje, v ognju kuje železo. Brez takih bojev bi sile naroda oslabele. Samo pozor? V vsem naj bo mera. Tudi v borbi. Pretirana borba ne koristi, nego škoduje, ne krepi, nego slabi. V kolikor je ta borba samo vaja in izmenjava sil. je dobra. Toda če pride v pretep, lahko pride od zadaj sovražnik ter nenadoma pobite oba borca, ki nista opazila, da jima je prišel ljuti sovražnik za hrbet in enega od njih oslabljenega udari po glavi, da bi mu ostal v boju samo eden in še ta izmučen. Mi, sinovi Slavije, Imamo posebno nagnenje za medsebojno borbo. Do-čim znamo prenašati težke udarce pesti po obrazu. Če je to tujčeva pest. je takoj gotovo sovraštvo t;a do smrti, čim naj se blagovolijo interesenti prijaviti takoj. — V res zasluženi pokol je odšel s tekočim mesecem magistratni pisarniški ravnatelj in šef registratore g. Jernej B o 1 t a r. — 2 njim izgubi mestna občina in njen uradniški zbor enega izmed svojih starih stebrov, enega onih neumorno delavnih, tihih uradnikov stare šole, katerim je bilo c-amo-posebi razumi ivo, opravljati leto za letom še tako naporno delo. ne povzročati niti naimanjših neprilik in nikdar jadikovati. Boltar je živel za občino iti mu ic bil ponos na urad osebna zadeva. V mestno službo je vstopil 1. januarja 1SS4, tako da je odslužil 40 let in 2 meseca. Vseh uradniških let sploh pa ima okrog 55. Preje je bil v državni službi v Postojni in tudi tam so odhod tedai *e mladega moža težko občutili ter fea vabili nazaj. Gospod Bolgar je bil leta 1S50 rojen v Radovljici in vrlemu slovenskemu možu, ki ie pri svojih 74 letih š? čil na duhu in telesu, želimo, da bi mogel s svojo enako čilo soprogo še dokaj let v zdravju vživati zadovoljen mir, ki si ga je zaslužil kakor malokdo v dolgem razdobju svojega neumornega dela za mestno občino ljub-liansko. — Avd?Jcnca. Po poročilu iz Beograda je včeraj predsednik invalidskega udruženja Mlafenovvč predložil Nj. Vel. kralju daljšo spomenico invalidov, v kateri so precizirani predlogi, ki se j imao staviti v invalidski zakon. Potopljene vojne tedfe v dalmatinskih vos je zadel s komolcem brat brata pri dah. Med svetovno vojno so bile potopljene ' razne avstrijske in italijanske boine ladje, skupnem delu. In često sp zdi, da je tudi ta pomožna roka, silna kakor klešče, držala našo roko v svoji samo zato tako močno, da bi nas bolelo. O ne, bratjel Strnimo se močno v skupni krog, da ne pride sovražnik med nas. Da nas ne bodo preklinjala pozna po-kolenfa, ker smo Izgubili s krvjo pridobljeno neodvisnost Slovanov.« — Tako pojmuje svobodo in neodvisnost bratski slovenski narod, tako se zavedalo neprestane nevarnosti od zunaj naši neposredni slovanski sosedje in ta- ki lc/.e na dnu moria in čakajo podjetnikov, da jih dvignejo. Od teh potopljenih ladij je največja In najmodernejša križarka »Ga* ribaldi«, ki se nahaja v bližini Dubrovnika. Po pogodbi med Italijo in J«gos!avijo pri* padajo ladje, ki se nahajajo v naših vodah, 1 nam. Sedaj so v Beogradu ustanovili tvrdko ; Pavlovič in Mihajlovič, da dvigne potop* I ljene ladje. Tvrdva Pavlovič in Mihajlovič je že naročila v inozemstvu potrebne ladje in priprave za dviganje. — Držami nra^nlM hočejo vzet? ▼ zakup »Bolje«. Kakor poročajo iz Beograda, pojmovanje in ta ljubezen umolkrlla v vrtincu domačih razprtij in prav je, da nas Slovaki opozarjajo, naj krenemo na drugo pot. Pozdravljamo ta bratski opomin, v katerem vidimo Izraz iskrenega prijateljstva in jamstvo za lepšo skupno bodočnost. — »Društvo slovanske vzajemnosti« se snuje, kakor smo že poročali, v Ljubljani. Ustanovno zborovanje bo v petek. 7. t. m., ob 15. v dvorani na vseučilišču. — V POSNEMANJE SLOVEN* SKIM TRGOVCEM! Tasa N e č o v i Ć, trgovec v Jankovcu v prespanskem okraju v Makedoniji, je poklonil 650 tisoč dinarjev za ustanovitev zaklada, katerega dohodki se bodo vporabljali ?a širjenje prosvete v njegovem okraju. Med srbskim delom našega naroda so trgovci na glasu kot največji dobrotniki svojefla naroda, ki so žrtvovali milijone in milijone v prosvetne namene. Tako je na primer srbski trgovec zgradil s svojimi sredstvi poslopje starega beo* gradskega vseučilišča, trgovci so usta* novili razne fonde, iz katerih se pod* pira jo siromašni dijaki, trgove! so osno« vali bogate zaklade, iz katerih črpa kraljevska akademija znanosti svoja denarna sredstva, a pri nas? Razen trgovca Babica, ki je zapustil svoje imetje »Družbi sv. Cirila in Me*oda«, doslej med pridobitnimi sloji še nismo imeli mož, ki bi jih lahko krstili s čast* nim imenom »narodnih dobrotnikov«. No, Slovenci v preteklosti nismo bili baš sijajno obdarjeni s darovi Pluta in smo se ponajveč vsi skupaj morali težko boriti za svoje golo življenje, zato tud! nismo Imeli med sabo boga« tašev, ki bi lahko snovali ustanove ▼ prosvetne svrhe. Nadejamo se, da se razmere v tem ozlru v svobodni dom o* vini spremene v toliko, da bodo tudi slovenski trgovci lahko z uspehom tek* movali s svojimi srbskimi tovariši kot požrtvovalni posneševatelji naiih pro* svetnih stremljenj. — Likvidacija pravosodne** oddelka v Ljubljani. Po poročilu Iz Beograda je včeraj pravosodni minister dr. Niko Peric podpisal ukaz. s katerim se odreja likvidacija oddelka ga nega posestva znaša 59.000 ha. Na posestvu se nahaja velika sladkorna tovarna, ki prideluje letnih 15.000 vagonov sladkorne pese. Lan! Je izdelala 700 vagonov sladkor- J Ja. Za licitacijo posestva »Bclje« se zanl-majo razne inozemske skupine angleške, ameriške. Italijanske, čehos!ova*ke fn tudi madžarske. Cehoslovaškf kapital b' rad posestvo radi sladkorne tovarne, madžarski pa radi bližine državne meje. Lani je »Be- j !je« dalo 30 milij. dinarjev čistih dohodkov, j Vsled zanimanja tujega kapitala utegne II- ' citacija občutno zvišati zakupno ceno. Kot j najnovejši licltant se sedaj oglaša Savel « nabavljalnlh zadrug, ki bi rad Prevzel po- j sestvo v korist državnega uradništva. Savez ponula zakupno ceno 40 do 50 milij. dinarjev. Ako se misel uresniči, utegne znatno koristiti Jugoslovenskemu državnemu uradništvu, predstavljajoč da se na posestvu uvede racijonalno gospodartvo s priznanimi strokovnjaki. Današnja produkcija surovega masla Je n. pr. toliko, da bi lah'o oddali vsaki uradniški družini letno 3 kg surovega masla. — Posjet Amerikanaca a Jugoslav'H. Posljednjih se godina opazilo, da Je sitno nazadovao promet američkih turista u Evropi. Kad se u mtereslranlm kmgovima počelo potanje Istraživati, koj! Je uzrok toj neobičnoj pojavi, došlo se do toga, da su američki turisti bMI zaplnšeni nepovoljnim Izvještajima o putničkim odnošalima n Evropi, kojih je bila puna američka štam-pa. Ovo su opadanje prekooceanskog turističkog prometa, razumije se prva osjetila velika atlantska parobrodarska društva, čiji su luksuzni putnički brodovi za vrijeme sezone redovito svake godine pre-bacHI veliki broj američkih turista u Evropu I nazad. No ova su društva I prva pomislila na to, kako da se stane na put neopravdanim 1 pretjeranim vijestima a-merlčke štampe o putničkim prilikama a Evropi. Na Atlantskoj konferenciji svija prekooceanskih parobrodarskih društava, održanoj 9. novembra 1923 u Londonu, zaključeno Je, da sve parobrodarska dru- I Stava porade na tome. da se evropski put- ! ničkl odnoSajt u Americi što bolje irpo- ! znaju. U tu svrhu tmadu se pojedina od tih društava u pojedinim zemljama staviti u sporazum sa vladama, ŽeMeznlcama, putničkim uredima, društvima itd., da od svih primaju vijesti o evropskim putničkim prilikama f da Ih medjusobno Izmje-nmJu n koliko hl bile korisne za Intenzivnu propagandu u Americi. Kanadi I drugim zemljama. U JugostnvIJI povjerena Je ta rfn generalni reprezentant gosp. Mirko Šporčić doskora cbratiti na sve intcresi-rene krugove za održanje jedne ankete I zamoliti spomenute institucije u Jugoslaviji, da mu dadu potrebne informacije. Ne treba naročito isticati od kolike važnosti može ia nas postat' doiazak što \et*eg broja američkih turista u Jugoslaviju. To se najbolje vfdi po činjenici, da su upravo turisti sa vel'kim svotama, koje su godimice ustavha;! u Itaiiii, Švicarskoj i francuskoj, stvarali aktivnu trgovačku bilancu ov*h zemalia. karakterističnu ic nadal:e. da se promet strnn.ca u gapttthiml drtavamS nazivlje »industrijom«, jer je on tamo doista veće vre'o, nego i nniveč« lndus:ri.a. Ne smije se smetnut s umft. dn su ti turisti u najviše sluJ^jeva poslovni ljudi, koji i za vrijeme .jdmera na>toje. da steku poslovne veze i da se evemu&lnd im-gažuju sa svoum kapitalom, kod razn'h industrijskih podvzeća i banaka. Želimo II da ti disttnsrvimn" stranci posjećuju u Sto večem broju našu zemlju, namiče nam se dvostruka dužn-st: Da 5 jedne strane pod-upremo ovu propagandu Sto fflčnijlm vijestima o našim prvrednim ljepotama, o udobnostima, koje pmnic; imadu na afiŠfffl želiezni ea ma, o n^Sitn lekovhim kupatilima« o cijennma, koje su ob;ča:ne u nns'm hotelima I ■ opčt* o svim p^drUcima. koil mogu da zainterestiju nmerlčke turiste za našu zem''u No s dnine strane mi treba da uznastojimo, da u on m krajevima, koji dolaze u obzir za posjet arrerič>na. doista vinđauj takove pfft'ke T takav komfor, đa ti kr2;evf budu privlačivf. frcme prirodne ljepote bez komfora ni->u dovoljne. Nadamo se. da će nn$a javnost shvatiti s\u važnost ovoga pitanja za našu privredu l dn će spomenutoj generalnoj rep~ezer>f(t-ciH kod te propa^anđistfćke akcije iči u svemu na ruku. — Smr*na kosa. V Soteski pri Toplicah na Dolensk^m te umri? dne 3. marca g ing. Franu St'gflcu v n.ijne?ne'i: mladosti hćerkn Nevenka. Naše sožailel — Celjske vesti. Mestno gleda II-ŠČe. Opereta »Mamzelle Nltouche«, katera je Pri vser dosednn ;h predstavah dosegla lep uspeh, se vprizori v nede! o popoldne ob 4. u'i za okoliško občinstvo. Občinstvo, katero se pripelje z vlaki, si lahko vstopnice rezervira potom dopisnic pri g. Hubertu tvrdka Ooričir & Leskov-šek ter jih dobi na dan predstave pri bla-gainl. — TombcJa Olepševalnega društva se vrši v nedeljo 9. marca ob 14. uri popoldne na trgu pred Narodnim domom. V slučaju slabega vremena pa se tombola vrši v nedeljo 16. marca. — "O Dalmaciji« predava na Ljudskem vseučilišču danes v četrtek g. vladni svetnik E. Lilek. Predavanje bodo razja-snjevale skloptične s'fke. — MARIBORSKE VESTI. Vdikega lu, pana Se ni. Listi, ki so v ponedeljek vedeli poročati o sprejemu in poklonitvi uradništva iz Pariza se vrnivScmu g velikemu županu dr. Ploju, so doživeli preuranjeno razočara* nje. Gosp vclikcj?a Župana so sicer res pri* čakovali v ponedeljek, toda šele popoldne, pa gosp. Velikega župana ni bilo. Danes, v to* rek, v Mariboru niti najbližji krogi ne vedo, kaj je vzrok zakasnitve njegovepa /e dol"# eenega povratka — Žepne tatvine. Po dalji* šem odmoru se je v soboto na živilskem trgu zopet pojavilo osem ugotovljenih slu« Čajev drzne žepne tatvine. Kakor iz pgotov* Ijcnih slučaiev razvidno, gre tu zopet za večjo tatinsko rlr"/bo pod vodstvom že znanega Jaka iz Čakovca. Ko je JaVa svojo srečo poskusil pri neki proda talki, ki rja js pa pravočasno zasa*;!a. je neka artfgi Mlati stoječa ženska zabela vpiti: »Jafefl br?«*! — Jaka je sicer res bežal, toda pribcžal je v roke pravice. Pri njem niso na^li posebne gotovine, iz česar ravno sledi, da ie moral imeti druge sokrivce. Pač pa so dobPf pri njem veliko d?narno Ustnico, za katero g. Jaka očividno ni rojen. Nadalje tudi srebrno uro z okraskom umrlega cesarja Karla. Na tej url so urc-ane črke, ki ti:di ne govorilo za Jako — T.dra*>Ttvcno f t trn Je se jc v z a d« njem času, vsa i kar se tiče nalezljivih bo« j lcznl zelo izboljšalo. Imamo samo Še pet i slučajev škrlattnke. — Glas Iz občinstva. Fšejo nam: Oo- i s/Poda župana prosimo prebivalci Strc'Iške ulice in n:ene neposredne okolice, da nam pove. kodi naj hodimo v mesto. Ta ulica je sedaj ena sama ozka struga blata In vode, da ti bili potrebni čolni, ako se Jo hoče prebrestf. Regulacija In kanalizacija j te ulice je neobhodno potrebnn In je skraj- \ n? čas, da se takoj izvede. Nerazum!jrvo nafti je zakaj se s tako važno zadevo od- j laša. V sednmem stanju ulica nikakor ne ; odgovarja velikemu prometu, kateremu služi dan za dnem. Ulica je po večin* brez obstranskih hodnikov In na nekaterih kra- j jih tako ozka, da se komaj ogneš navad- j nemu vozičku, zlasti ob Ljudskem domu j je Pasaža skoraj nemogoča. Tu dobiš sko- j raj sleherni dan kak prevrnjen voz v glo- se Je pretekli teden ustrelil trgovski potnik Josip B-bak fz Dcbesaca. Samomor Je Izvršil radj ttcttgOdii h drufmskiM rnzm - v kater.h Je živci. — Stafkinja Stojanka St J-čin<;\ ;ć h Beograd i *e je skušala zastrupiti. Popila ie fcnlKmo raztopljene sode, vendar je upanje. d.< o'trcva. — Pred novcv sadskim okrožnim tod išče m Je bil obsojen blagajnik Stevan Kuzman na šest let Ječe. ker Je ponever;! 25.000 dinarlev. — Borba s kačakf. Pred dnevi Je pa-trrlja orožnikov v Bjelici, okraj drenova-čki, naletela na tolpo kačakov, ki s> pleniH po selu Df r'c~. " T.: s: zabarikadirali v neko Irulo :n se trdovratne braftlll Ko orožniki roparjem r^so moRlf n?:? r b m-ormi fn ptošlraaM dri Kivega* s^ zahteval!, da se J.m r>o>!ic na prirrč v\la$kt top. Ka-Eafd se tudi sedaj niso vdali, nakar so orožniki inst^li'? n ka] crrana- n; kulo, ki se le zrušila StIHe kn^.iki c0 n^Mi smrt pod rti« Sevmatai dva pa sta bila ustreljena na begu. — Ponarejevalci nngl"?k?h novčante t Trsftr. V l>sfti so odkrili dfufhO pornreje-valcev angleških n včanlc. Ponafejevalel so Izdelovali kose r'1 -v^'m. Na ttaaaai vanju ponarejevalcev sa n^*» zaloga ra 25/)On l"r. V.-^;- (Jr'-'b: so bili brerposeT-u' MiricutJč iz Dalmacije :~. pradalk Tom-m.a^av '?. Trsta, IVmnrejevatcetn so prišli na sted v Javni h*?*, kjer so se zabavaJl i angleškimi ? t e r'' n a m i. ponnic-iJ1)« r-n^.ih Izdelkov zato f*noT^r}r>mo cen«, ^osporilr»le, tla pri «'»'•!?-»•- rr»h*pvfi»o Izrecno .,AORIAu vanilin-s!.»dkor in necivril praček. — Najcenejše In najnovejše obleke «t dobijo s n m o v ^clenburgovi ulica št 3 pri Gnčar S- Mriač — Kar V| potrcbrlete, ki |e rUzalfaM To oravo domače sredstvo kM'-ro prezent Va*c bolečine! Polzkusna pn<;'ika D ?7 — l ekarnar Puz. v. relief, ?tubica Donja, tD-zatrg št. 238t Hrvatska-. propairandist'Čka zadaća »VVhite Star ta i Ll- V*™*"** grt g0^giJg§M *Pr*n * ms Zaartb. Tfjj; L, br. 15, «to«a će se nj*- bokem obcestnem jarku. !n vendar je tu promet narvečji ker le v poslopm ljudska i kuhinja, katero obiskuje na stotine ljudi. I Kjer so obcestni hodniki, leze vs! nižje od ' ceste In ker nf v redu kanal'zacija, se steka vsa voda na hladnike, dn so za pn-saZo povsem nevporabll:\I. Ob zadnjem [ koncu ces*e stoji še nekaj kostantev. kater? Istotako ovirajo promet, škodujejo ce- j stl In lih ie tr-:ba odstraniti. Prosimo, naj se | vse te nedostatke ugotovi na licu mesta In \ naj se člmpreje Izvede prepotrebna regulacija v sp'oš'io korist In varnost. Kredit v ta namen je bil bnje že odobren, potreben svet ra Že odkirp!:en In odstopljen, ako pa re, naj se ta Vrafkomfllo prldcbl Uotom razvlnstltve nikakor ne gre, da bi celokupnost trpela vsled udobnosti posnm-nlkov. — Kandidat smrti. Pred dnevi smo poročali, da s: je pečar J. F. pri tvrdkl Kal-nms & Ogorelec v samomorilnem namenu prereza! žile na roki. Na izključimo vsako zamenjavo, ugotavljamo, da si Je Žile na desni roki prerezal pečar Fran Jamnlk. Kakor čujemo, je mož že Izven vsake nevarnosti. — Iz raznih kralev države. V Sarajevu li umrl ruski general de Bakar. V Parče v u flpfr^ftfprip VPSff. — Za »Slanlkovo pofedfno«, ki jo danes v sredo zvečer priredita v veMVl dvorani Kazine »Klub Primork« in restavra-ter KraDcš, vlada Povsod veliko zanimanje, zato se priuflf nje ob'en posel. Ms rnzpo'acn b^o morski rnkl, hranilni, ke-člre, j"sAere. torine. jegulje, slanfkl. »srdele. Iravfar, rnzna druga mrz'a iedf,a la rmifine;še torte posebne vrs*e. Vse te dobrote bodo v posebni prl*07eo'f razstavljene n« oc?ed v dvorani od Kia. do 19. — Za zabavni večer v »Kazini« dne 8 trn. le zavladalo vseobče zan'-man.e. Ker nam prihaja v«?nk dan več vprišanj, sporočamo svoiim somlšljen^oni tem potom, da se po končanem zabavnem delu ne bode mnosro plesalo po taktiih riz-liJnfh »šimljev. stepov, trotov, tflncov, plusov In minusov« — kje nnl je vzel javni nameščenec denar za p'esno šolo?« — po-č pa bo Imel vsakdo plesaželjnHi prelepo priliko, da pokaže svojo solidno znanje v valčkih, polkah etc. kot spomin na nekdanji dobre "•••J se . . . Pač pa se bode plesal ju-goslovenski »Kolo*. Posebna vnbMa se ne bodo razpošiljala. Začetek ob 20. Prprav-Ijaini rKJ^or. — Scnfjakobsko-trnovska mofHa po-rtnfžnlcn družbe sv. C?r!fa In Metodn v LuMJanl ima 6 tm. zvečer ob H 20. občni zbor v gostilni ori Lozarju, Ro*nn ulica. — Mesarska zadrttga je priredila suoči v veliki dvoran! Kazine svojo običajno predpns'no zabavo. Poset je brl prav obilen In zabava nadvse živahna pred vs*rr\ ker le restavrater g. Krapež preskrbel rhu Hco okusnih prigrizkov m Izbirno kapljico. V lepo dekoriran? t?vornnl je p'es trajni do mnega jutra. Vs| posetniki so bili t prfredf'v'io nadvse zadovoljni, predvsem pa so zadovoT;nj pr?red;*eljl. ker je letos-n;a zabava mnogo 1ep?e uspela, kakor prejšnje v »Mesenem domu«. — Naznanilo. »Podružnica đrtfš'v* Snča<» v Novem mest?! nnzn°n:a, dn se vrši rbrnl zb^" dne 0 rra-~a 10?1 oh 16. url popoldne v prostorrh noa*omeške gimnazij*. Mndr.l'c prfred7 p^dnt^n'ra ls*e^ra dne ob 10. zvečer v r^sfrP'r°"i:sVem k>Vf'a g. KoŠaka zabavni večer s predavnn'em In p'tlem s sode'ovan'eni ^evs^ega ^b^ra jugoslovenskfh že^zn^Čarjev. K občnemu zboru In r.abavaacmu večeru vlludno vrbi podru^n'^"* vs-? Članti fn r»"':afe,;e drttšfvi. — »Splošno žonslro društvo« s? le stavilo na letošn^ program dela tudi nalogo, da znene veliko akcijo v kor'<;T Jb:b1'"Tt-ske ?en. bolnice. ?nj ija se zatekalo v ni|-hir'ši sili zene vseli slojev m a-seh polltJČ-nih prepričani, v prc*e?nl večmt pa delavke fn služkinje ^en. boln'ca se le lan? pre-selila v lepe prostore, toda manfka H občutno vsesa drucesn. Pr-".ava ne pr'speva niti dovolj za tekoče trojke, a odkod vzet! denar za vse kar se jc tekom časa obrabilo, potrgalo In pobilo. Skoraj po vseh drŽavah so zlaati žen. bolnišnice nnvezane tudi na zasebno romoč. predvsem na pomoč ženstva. Sestra za ?cs*ro! Pad tem geslom se združimo vse ž?nske organlza-cie, pa rud' vse neorganizirane žrne ter pomagaimo sebi! Vabimo naHiIjudneje zastopnice vseh ženskih društev, pa tud: vse posameznice, ki se zanimajo zn stvar, na prvi skttonl posvetovalni sestanek, ki se vrSI v soboto, 8. marca ob 5. pop. v damski sobi kavarne Fmona. BlagovoMte raz-mTšV!atf. kaka velikopotezna akcla brez veffVh re^Msk'h troškov naj bt se priredila v prid Hud. žen. bolnišnice In porod'šntce. Trdno srn-* uverfenf. da ne odrečete pomoči svojim btKrtJfiti, svojim sestram !er boste vse slovenske žene rade sodelovale Pri dobrodelnih prireditvah za našo pre-votrebno žensko boIn"šnIco. V Ljubljani, dne 4. marca 1924. »Splošno žensko društvo.« — Plesni krožek Tabor v 1 iMbljanf Ima svoj zaključni venček v soboto S. marca ti. ob 8. url zvečer v Areni Narodnega doma. Sodclu'e orkester Sokola L Zdravo! 5tev 95. ^zmvnmiti fv^rTOtr- tine r> mara cm. Or. i ran SpiRer-Mtrvs: ŠE ENKRAT: AGRARNA OPERACIJA IN AGRARNA REFORMA. II. Qovor6 naj raje sledeče številke: Skupno število do konca leta 1923 provedenih agrarnih operacij (razdelb in uredb skupnih zemljišč, zložb, novih uredb servitutnih pravic) znaša 878 s 51.036 ha in s 7215 udeleženci. Čaka na rešitev pa danes še 711 slučajev s 83 tisoč 405 ba in 1.163 udeleženci, nevštev-Ši številne prekmurske slučaje. Dnevno prihajajo pa še nove provolacije in prošnje. Agrarne operacije so izvršile nadalje sledeče melioracije: Izboljšale so ?6 planin oziroma pašnikov s skupno površino 8554.19 ha. Potov in cest so zgradile v dolžini 73.69 km. postavile 22 plemenskih hlevov in 23 planinskih koč ter plotov v dolžini 28.770 m. Vodovodov so nape-1 ale 24 z dolžino 4563 m, napravile 31 nabiralnikov vode z vsebino 878 m* ter 66 napajališč. Gorenje številke je mogoče pravilno presoditi le. če se upošteva, da tvori vsak posamezni agrarnopravni slučaj pravzaprav dolgotrajno in često komplicirano agrarno pravdo, poleg katere ie treba izvršiti tudi obsežno zemljemersko in kulturno tehnično delo. Toda da se povrnem k razpravi, ki mi je dala povod za te vrstice! Pod poglavjem »Bistvo agrarnih operacij in agrarne reforme« skuša g. pisec dokazati iz bistva obeh vprašani, da je združitev teh poslov nemogoča. Njegova izvajanja me. kakor rečeno, niso prepričala. Predaleč bi me zavedlo podrobno razpravi ari o bistvu agrarnih operacij. Zato opozarjam na svojo ravnokar izišlo brošuro »Agrarna vprašanja v Slovenije, kjer sem obširno in podrobno obdelal tudi to snov. Priznati moram sU cer. da kaže agrarna reforma pretežno socijalnopoiitične težnje ali ima vsaj v njih svoj izvor. Docela pogrešeno pa je, ako trdi g. pisec, da imata obe agramopravni panogi skupno Ie tehnični del opravil in pa — po nerodnosti — besedo »agrarnac. Poleg drugih važnih problemov {upostavitev in ohranitev srednjih kmetij, uzakonjenje posebnega kmetijsko - dednega prava, zakonite omejitve prometa z zemljišči, zaščita minimalne kmetske posesti itd.) se mora pečati moderna agrarna politika predvsem z vprašanjem primerne porazdelitve zemlje kot kmetijskega obratnega kapitala. Rakrana našega kmetijstva je skrajna razkosanost zemljišč. Kvarne posledice te razkosanosti za kmetijsko gospodarstvo so obče znane in moderna agrarna politika stremi za tem, da jih potom zložb (komaracij) odstrani. To je najtežje agrarno delo v očigled znani konservativnosti kmetskega ljudstva. Agrarna reforma, ki dodeljuje veleposestniško zemljo agrarnim interesentom, sedaj le še povečava to rakrano, ker se izvaja brez veze z ostalimi agrarnimi vprašanji. Zato je upravičena zahteva, da se agrarna reforma ne neguje samo kot »otrok političnega razvoja, državnega, socijalnega, kulturnega in gospodarskega, marveč pred vsem kot »agrarna reforma«. Zemlja bf se smela agramoreformnlm potom dodePevatl Ie pod pogojem, da se posestniki dotične obč'ne podvržejo zložb! svojih zemljišč. Pa Še nekaj. Na podlagi znanega cesarskega patenta Iz 1. 1853. so se odkupila zemHška bremena (servituti) na graščinskem svetu z odstopom nekaj sveta bivšim podložnikom - kmetom. Pri tem so večinoma kmetje utrpeli precejšnjo škodo, ker se njihove servitutne pravice niso cenile z ono viednostjo, ki so jo imele v resnici za kmečko gospodarstvo. Agrarna reforma bi morala, če hoče biti res to, kar se imenuje, določiti tudi zakonito možnost, da se vsaj na hujše take krivice popravijo. Še danes pa bremenijo na nekaterih velepo-sestvih servituti, ki jih je treba odkupiti. Tako zložbe kakor nove uredbe in odkupi servitutnih pravic pa spadajo t delokrog »agrarnih operacij«. V interesu enotnosti reševanja vseh teh agrarnih vrvašani bi bilo, da se isto vrši po enotr* oblastvih. To potrebo priznava tudi vsa moderna agrarno - pravna literatura (prim. Mosdorfer, Bauern-stand u. Staat in dr.) in je v avstrijski republiki n. pr. tudi poverjeno izvrševan e takozvanega »VViederbesiede-lungsgesetza« v resnici oblastem za agrarne operacije. Tudi g. šumski svetnik prihaja končno do istega zaključka, ko pravi, da je za strokovno- in pravno-tehnično izvršitev ali bol;e ureditev razmerja agrarno reformnih interesentov ustroj in delokrog »agrarsklh operacij« kot nalašč ustvarjen in se jim morejo ti posli brez pomislekov poveriti, čim bo enkrat načelno izpeljana prva in glavna etapa agrarne reforme: razlastitev tistega, kar presega t. z. maksimum. Če pa želi g. pisec nadaljne debate, ga vabim v strokovno časopisje, da ne bova preveč dolgočasila bralcev in bravcev »Slov. Naroda«. Gospodarstvo« — Ozlfltffta L 1923. V proSTI leseni je bi! o posejane ca v naši državi več žita nego leta 1922. in sicer v Srbiji in Crni gori 19.45% več, v Hrvatski in Slavoniji 12.5%, v Vojvodini 12%, v Medji-murju 12%, v Bosni in Hercegovini 24.5% več. Le v Sloveniji In Dalmaciji se je posejala zopet ista množina kakor leta 1922. Imamo tedaj pravico upati na bogato žetev, ker sta zima in mraz že presta na brez večjih katastrof na naših žitnih poljih. Ce nam usoda prizanese tudi v naprej, so žkne avspierje in žetven! izgledi prav dobri ali vsaj tako dobri, da se nihče več ne , , , more nanie Izgovarjati pri antisocijalnem ' ^^13^13.90, F- z 3 2, i. i ,c in tudi neekonomskem in samo še smeš- Borzna poročila. Efekti: 7% fnvest posoj. 1921 38— 61, 2H% drž. renta za ratnu štetu 180— 190. Ljubljanska kredftna 232—237. Centralna banka 71—73. rtrv. eskomptna baa-ka 167—168, Kreditna banka, Zzb. 145— 147, Hipotekama banka 87—89, Jugoban-ka 137—138, PraJtediona 1040—1050, Slavenska banka 106, Eksploatacija 120—127 Drava d. d.t Osiek 425—450, šećerana, Osijek 1430—1460, Isis d. d. 58, Nihag 125 —130. Gurman 1560—1600, Slaveks 780— 825, Slavonija 157—161, Strojne tov. 150, Trboveljska 732.5—740, Vevče 178—182.3. — Zagreb. 5. marca. Sprejeto ob 13. Cu- nem napenjanju žitnih cen. Treba bo pač s časoma tudi za Žito, žitarje in žitnice vpeljati gospodarsko policijo. SIcer te lepe žetve zopet izginejo v znana skrivališča namesto da bi prihajala normalno In redno na naša tržišča. —g Novosadska blagovna borza, 4. marca. Na produkta! borzi notiralo: Ječmen ba*ki. dupl. kasa 1 vag. 325, baškj 1 vag. 247.50: koruza baška, dupl. kasa 33 vag. 240—270. za marc 5 vag. 250, za maj-j unij 10 vag. 260, sremska. dim!, kasa 2 vag. 255, moka teza »0« 1 vag. 525, štev. *6s 2 vag. 312—330. Tendenca mirna. —g Mednarodni sejem v Valenciji. V Valenciji se vrš? mednarodni vzorčni sejem od 10. do 25. maja. —g Vinski vzorčni s^iem se vrli v Četrtek dne 13. marca v Semiču na Dolenjskem, Otvoritev ob 12. opoldne po prihodu vlaka tz Ljubbane. GostPnfČarji ne zamudite ugodne priICke za nakup dobrega »Dolenjca«. —g Vrtnarsko predavanje. V petek, dne 7. marca ob 20. zvečer predava na nčMŠČu v Ljubljani g. kmetijski svetnik V. Rohrman o oporah; nmetnlh gnojil na ▼rta. Ob menu prizadeti Polžu težVo ooš^eodbo m tretje glede prekoračenja stlobrsna. Razprava ae nadaljuje. MARIBORSKA POROTA. — Morilec svoje žene. V torek je pred poroto sedel Lovrenc Drevenlek. posestnik v Stanoršinju. okraj Ptuj. — Obtožba ga dolži, da jc dne 7. novembra m I. v Ptuju • 16 hodi ia ji z nožem proti svoji ženi tako ravnal, da je reva na težkih ranah kmalu umrla. Zopet tragika zakonskega življenja. Večen prepir In pretep v hiši. je pokojno ženo pripravil do ločitve zakona Cenrav je žena med vojno sama gospodarila, in sicer tako dobro, da je posestvo razbremenila vseh do'gov, je, v letu 1917. od vojakov ae vmivSi mof. zopet začel svoje turovo ob* nasanie proti njej. Končalo ae je razmerje t tragiko v Ptniu. Porotniki ao imeli odio« čiti vprašan ie, tli ie imel Drevensek ntmen ženo spraviti t sveta. To vpraSanje so c devetimi glasovi zanikali, a potrdili z istimi glasovi vprašanje deianja na uboi. vsled če* aar »e porotni sodni dvor obsodil DrcvenSka na deset let težke ječe. Poizvedbe. — Zlat uhan se ie izgubil včeraj na sokolski mafckerad; v Narodnem domu. PoSten naiditeli naj ga odda proti nagradi v upravni? t ve — Grafolog*čne ocene značaja velike se vrši 22. marca ofertalna li- ' ▼a'nosti za vsakega, izdeluje na strogo citacija glede dobave specialnega hrastovega stavbnega lesa. — Dobava Martinovega Jekla. Pri ravnateljstvu dri. železnic v Zagrebu se vrši 21. marca ofertalna licitacija glede dobave Martinovega jekla raznih dimenzij. — Dobava belega parafina. Dkekclia drž. železnic v Ljubljani razp-suie ponovno ofertalno licitacijo na j dan 15. marca 1924 za dobavo 20.000 kg I 50/52% belega parafina. Pogoji so pri ekonomskem odHenju Direkcije državnih železnic v LJubljani, Gosposvetska, ce*»* , na vpogled* . ——" znanstveni podlagi Fran Vorslč. Maribor, Slomškov trg 16. Vpošlje se: neprisiljeno lastnoročno podpisano pismo (na ima n j 20 vtsHc) in Din 26. ozlr. 51, al! Dfn 101 ev. znamke Pojasnila daje tudi trafika Sever v Ljublianf. Selenburgova ulica. Prostovoljna farna dražba slamnikov, klobukov in modnega blaga — se vrši od 3. marca 9. ure dopoldne dalje ori — tv~*ki Ivani Stockl, Kongresni trg 2. -^r~~ _ _ - ■> 1650 Najnovejša poročila. Pesimistični glasovi o opozicijonalnem bloku. Stiki med dr. Korošcem in radikali. — Dr. Korošec fatbij« opozicijonalni blok, ako mu radikali dado — avtonomijo? sednlk Predavec in katerega DTlho^fc pričakujejo danes dopoldne. ^ Beograd, 3. marca. (Izv.) Današnji dopoldanski Usti zelo pesimistično presojajo akcijo za ustanovitev opozici-jonalnega bloka, tako »Politika* kakor tudi radikalno »Vreme-. Poslednji list omenja, da jc bilo opažati v demokratskih vrstah velik pesimizem, ko so zaznali za pravo vsebino resolucij, sprejetih v Zagrebu na sestanku hrvatskega narodnega zastopstva in na glavnem sestanku SLS v Ljublani, in to ba5 glede glavnih programnih :očk. Po zatrdilu »Vremena« ne kažejo v klerikalnih krogih niti malo volje za skupno sodelovanje z demokrati, ker se boje, da bi se s sporazumom z demokrati o!a£a! položaj demokratov v Sloveniji, s katerimi vodi SLS najljutejšo borbo. V klerikalnih krogih so snoči tudi izjavljali, da ni upati na prihod radićevcev v Beograd (vsaj v takem številu ne. da bi bila omogočena akcija za padec Pašićeve vlade. Beograd, 5. marca, (fzv.) Po snočni seji so bili člani Jugoslovenske-ga kluba zelo rezervirani. Po zatrdilu nekaterih klerikalnih poslancev je smatrati »sedanjo situacijo za zelo kritično«. Radičevci do danes dopoldne Še niso prfSli v Beograd. Tu je samo razširjena govorica, da ie odpotoval a poslanskimi pooblastili v Beograd podpred- Kakor javlja »Politika«, Izjavljajo) klerikalci, da se nahaja »opozIcJJonalnf blok v mali krizi«. Pnhod dr. Korošca iz Ljubljane je zanesel v kroga Jugo,-slovcnskcga kluba pesimizem. »Politika« prlra?a tudi danes ae*-zacljnral^o informacijo svojega zagreb«? sTcegs oplsnlka. Dopisnik, veli med drugim: Tu se ]e rarffrfla nocoj ve**, di fme! dr. Korofccc tajen sestanek s predsednikom narodne skuoSČIne Ljubo Jov vanovlCem. ki je trajal od 19. do 20. Dr Korošec je obljubil JovanovVSu, da razbije opoz'cljonalni blok. ako radikal? privolijo kot kompenzacijo za to v avtonomijo Slovenije. S pomočjo hrvatska ljudske stranke bi oslabil dr. Korofec tudi položaj Stjepana Radića med hrvatskim kmečkim prebivalstvom. Zagrebški dopisnik »Polltikec pristavlja k tej vesti, da je vprašal podpredsednika HRSS dr. Mačka o resničnosti te vesti Ta mu je kratko i/avil. da Ja HKSS znano, da so se vrSni m«a ra>titk»M aa SLS politični rargovorl. SLS pa jt baja* predloge radikalov odklonrla. Po mnenju dr. Mačka Je treba to veat aAiraiatJl z veliko rezervo in skepsa. NARODNA SKUPŠČINA, Odločna izjava zunanjega mini* stra proti komunikeju HRSS. Beograd, 5. marca. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji je zunanji minister dr. N i n č i ć odgovarjal na interpelacijo posl. Stepanovića glede onih odstavkov komunikeja HRSS, ki je bil sprejet na nedeljskem zborovanju v Zagrebu in ki govori o neki tajni pogodbi, sklenjeni med Italijo in na$o kraljevino. Zunanji minister je med đmglrn i vso odločnostjo izjavil, da pomenja ta odstavek infanrjo, ki izhaja iz one sredine proti naši državi. Ta odstavek J© čisto navadna laž in kleveta. Vse je neresnica, kar ti krogi trdijo o naSi državi in o tajni pogodbi. Zunanji minister je dalje konstatiral. da radtćevci še vedno vodijo in nadaljujejo borbo proti naši državi. Zelo dobro je znano, kako ne- umorno Rad!«* vodi hoj prori MlfjCiioaB države. Radič hoče v svetu predstaviti našo drža\o kot imperljal'St:čno In mili* caristično drŽavo, ki edina rnoti mir nji Balkanu, v Evropi in v vsem tvetu. Odločno zavrača cunanjl minister rudi drugo točko komunikeja, ki govori, o zasdeb! Soluna po naSi vojski. Nameni te točke je prodoren. S tem nočejo našo državo očrniti pri prijateljski In zavezniški Grški. Kratko je tudi zavrnil trditev komunikeja o narodni mnnJSIm! v Makedoniji. Med viharnim odobravanjem je končno zunanji minister izjavil, da ho vedno in vsak trenotek znali vlada varovati interese hrvatskega, slovenskega in srbskega naroda. Ved^ no bo znala tudi v bodočnosti vršiti tvoje dolžnosti. Oovor zunanjega ministra je zb"or* niča sprejela na znanje In so v parlamentu posebno komentirali ministrove* izjavo o Radiču. Nadaljuje se druga* podrobna razprava o proračunu , To in on PROSILEC PRI PETRU VELIKEM. K carin Petru VeUkemu jt stopil zaslužen častnik s prošnjo, da ca milostno reši hz neke zadrege. Car je bil slabe volje, pa je prošnjo zavrnil. Častnik nonovi Prošnjo, car mu pa obrne hrbet m hočs oditL »Sedaj sem pa srečen.« pravi čaatnlk. »9edaj vem, da me car ceni«. Car ea presenečeno pogleda: »tz Česa morete sklepati?« **Ker ste mi obrnili hrbet«, mu odgovori, »svofra sovražnikom Se nikdar niste obrnil! hrbta.« Car'ti j« odgovor uz&ja! la usihal >c časinikovo prošnjo. AFORIZMI. Kdor st ne obvlada, bo ob vlad .s n. ★ Med ljudmi najdemo vča*fb :odi iio-veka. ★ Življenje nam cdpira oči Sa sanira srce. ★ Ženska na Bnbija odgovornosti. ★ Zunaj gospod, doma »luga — tak motki ugaja ženskam. ženske rade opozaOiftćP na vrlina drSf*1 gib mož; možem te kaj ta Veja ne spodobi it Domači mh domaČi mtd.. kako aoys gosto nista pristna. ★ Ekstremi w privlačuielc 4* aaj traplL ^ * * ★ — Usoden spanec ralij'tnstega trtorca. Dne 2. t, m. se j« vračal \z Indije v Zagreb Italijanski trgovec Satamon Tolenttn^. OSt-vfdno utrujen od potovanja Je v napolnjenem vagonu tretjega razreda zaspal. To rvojo neot)rezn< %x je drazo plačal Ko se ja pred Siskom prebudil, ie Opasti, da mu Je neki drzen žepar izmakni iz notranjera žepa suknje l!stn?co, v kateri se je nahajalo 4T.000 d'narjev gotovine, 3400 rtaliJansViK lir. en ček na Jugoslovensko banko v Za-rrebu. rlasfč se na 100.000 Din druri Cele na banko »America« v Trstu, glaseč se na 10.000 Ur In osebna lerif'maclja. V niši valuti *na*?Jo ti zneski preko 200 000 dinarjev. Železniški komisar?]at in kriminalni od* sek redarstva s'a izvrgla vsestranska poi*-vcJbe, da Izsledita zločinca. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK. Odf.ovnrnt urednik: VALENTIN KOPITAR. brem glicerinom iti medeni aoh Čudovit*!?** u*in*n proti f>nrde*+fl9 ferhfti in ra«4 ftofenni koŠt9 «v~ Itino pur/umirano* ^e* Milo Malattlne. J JPuder Mcrtattlno. I>ohitH% mm pofmod. Sltrvftti nleejti mm proprodajaloc 1819 D. D., oddelek Juri Dr »lO, Z»9r#b, PalmotlOf v* toro j Me ►5LOVPN5KI HAPOD. d sj a S anarca NM Mm \iW\fm in iiliiilnp? na bol išla tovare« B3sendorfe?. CzapVa, Ehrbar, Kdlal 8o*w«lghaf©r. Original Stlngl Itd. 7«dl na obrtrke. Tvd! na obroke Jerks iifct rej. Gata. LJsiliaa, Hilsvrjeva uifea ftcvilka za J_gs»sla_I!_. Ta najbolj informiran tu najbolj razsire* dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tnjini stane za kraljevino SHS (radi zniianja poštnega tarifa; samo Din 40' — mesečno. Najboljše ti^ovske in obrtniške informacij« i. t. d. držav Melf Antante. Za skorajšnji vstop iščemo prvovrstnega Trboveljski premog fn drva dobavlja U Družba LJubljana, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na ofcreae. Toiefon 820 272 (nr?ća*ee) ki zna perfektno stenografi riti in pisati na stroj. Pismene ponudbe z vsemi po-'rebnimi podatki naj se naslove na : %dtiUm »av!r-stee VsToev pošta Dev Mar. v Polju. [Dr. SRESKVAR ordinira od 10. dopoldne do 3. popoldne Hilšerjeva nI. 7 (Gradišče) „Coler", aajlmtisa. n«»>*««ix>>8>»»»tO»>»»»»»»» _______ Ranretai, Mestna pristava potrebuj za obratovanje dveh mestnih avtomobilov na nogort % oz-Item dva dobra in zanesljiva šoferja. Tozadevne prošnie, koje morajo biti opremljene z vsem potrebnimi spričeval;, je nasloviti na mestni stavbni urad do 12. marca 19^4. Meata: aaagU_jnt Itvalfriskl. Mae i. r-iar.a 19i4. Žmnot asnacvtafk: dr. Za»r?«lk !. r. i cc§sc " &rm »prava na| s« jarltaafi dtmr. Pt**of« sa -avivoTOjJ. _ ia 'ena tnalih oglasov vrv« k a bci a 50 pa?a — Majr*anje p| S'ienot\ka\ rvanjem fcrsna d'Ia: prav»!a _bi I srbo-hrvataksaja. »rnaikrv lariko rud« shižbo. — 1641« ri opravo »'lov. } ka, NTafoda*. Po* j aa ter itaHimnskega jeri« C. I Va. pT*^rstna atrojepis«- 16>l v aa* is pruih angleških tovarn od Oin 350 do Din 800. Sisvna zaloga: DStTIGO SCKVfAB, Ljuhija__, _n ne^s*emočifivost JamS^ ! ■ VtSPIT.fl trg a*, a. Deklice, 17 let stara, poiteaHi J*tar5rv. -n^reim* ▼~«suo si rfbo. — Pr»T»..dve n*>d »Mt»»P ali deiria io.v^« pa upravo »51 Naroda«. •Ve fo^Hi^nt. — vr**a sdovv_Veff« :n nerr *rr-«a CtY3 arvi .xas ^'*e«^1«x-v.^. — Poamdba poe1 »Zsmea* li!vt'1^7* na upravo; ►^°v N«rv>da*. s triletno pra V*o — z od 1S. do 23. rst eroe 1^24. Ilajarjodnejaa pt-flfka va nakup vsakovrstnaea biejfa. ki i« rarstavljrno v 17 skapfnsh. — Nad 3000 r*rsravl<"a> aaaaasas_|i istega, PofasnlBa In Segltlmaeiia ds!ei Calaoatlovaak! konaiulat Alorna Caanpany d. _ o. s. Ljubljana« Breg 8. Ljubljana, Kongratni tr* K v modno trgovino, Mastni trg 19 A. lir kovic nas! K. So$s kjer sa v r s I do k o n o a toga meseca enturna prodaje. Paaabno ogodno nakaiplto t etuhov^no, porilo za dama, gesaeda, deco — Platone jopico, trikotažo. Predpasnike, nogavice, rokavica Svilo vseh vrst. kravate, naramnice 1. t. d. Zunanja naročila poštno obpaitno. SLAVENSKA BANKA D. D. ZAOREB — podružnica: LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rez. preko Din 12,500.000*— PODRUŽNICE: Beograd Bjelovar Brod a. S Celje EKSPOZITURE AGENCIJI: AF1LIJAC1JI: Dubrovnik Gornja Radgona Kranj Mariaor Murska Sabata Novi Saa* 03ijak Sarajavv Som bor Sušak Šibenik Vršac VVIan RogaSka Slatina (sezonska), $kof a Loka, Jesenice. Buenoc Aires, Rosario de Santa Pe. Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Sk'fbo msforfa I5e> aaVrr«*4sM var hr** otrf>^*, star 27 »cr, vr«č ^^'^»"s^ees dela; go* ffovori .»-'overmkr ?n nem« žico Nastortti aVIi s 1. aprilom. — Ponudbe pod »Vestenfffl©*« na upravo »^!ov. Neroda« Ir!*crJeT-lire*rfk- diplomiran. r do^roletno or«ks© ▼ tu* |b interne stva, a prvovr.atrlTni priporoči1 \ — iJfre m tata v tsoe mesta ra ta'-roj. — Ponudbe pod »Mar-jiv 1633« r.a up-avo »Sioven-»lrr-fa MftTodac. I i e e rr» o !7^-r>itno kva'i* r»cirar.rga m f^aretei-**: ia ?a "e1-; tre m a*-H i«! in 'notorje. — »Flin«. aVius« ha ra c!cV*H>n inclnstri. i o a o. a.. Ljubliana. H na|?Va ees4a 1 TV. 149" Hsnnk SLeada, Ljublia« na 1383 i___ _ J POZOR* POZOR! C**«nk? za reH'o •o naprodaj po polovični ali a»lo niaki rrni. — Ne sanr*Hfrte vf^dne prfHIcs, — R?*slicva ceata st 30, I. naclatr, dean-> Kapim lako] #n vngon smrekovih, er jelovih štang Biti mora« io si:he in olupi jene, o«T>odj — in --t« rprm j «r>stanovalca t »oSo. — Navio* pove uprava >r' Naroda«. TimpistoTski sir 1% v breakonkurenčni kvali* rt ti nudi ▼ vsak i kol po Din 31.^0 za kilogram — Trg-rsk^ r- dietje Mah^- ;?. T.s^-eb, rc*"--ra ulica M »53 Trani5iov5'z! sir po a-reakankurenčnih cenah — ai ^: Anton Van bic, Ljubljaaa — Za-» s.<"*tvo ra K * a r*. M ' ! ir,d strijs si-a »5fr*:**»- I Vinkovci 141*« cre di-j. kavo a. nar sr-d-njftriVih kn»J in rar.no con'ako ▼nrcfn p^o^a po narodni eenl rvfTfa B r* nik eV FHta^b. tr?ov:pt r irl-rnino. T-jt^I»1 iana. — !»fn*a»n se V"p< po n«}> v'$'ih finevnib t^rak afa. ro nrdenino, baker, c;nV *n finig* knvins. 1301 Bakr^!*? hi •n Odr»^_a sobo a poaK*bn: vhodom dve , ma goapodotna — Va.'»rrno'.i ulica 3 slov rov© uprara I — - Naroda«. 1634 j r-'-rrO f1TCT»*5 od dvakolea ia jrr^"-^ bilo v pravaam e % ^ ' ' i*:vTs^*-/t — C B*aednt dr-c. T hibttane, P»- • 1527 i—. i Tr, a eno I Kc. maline, ribe a, koam . sobo in ki-hinio — ae r«- ' - af '- Ecraane — 1 ■ ▼ - - < v-"-' -"n ▼ • - * • ^ vitra e*c. — f^ddafs Mil i T' dl i j' r, dri**"- * • • vrtna". O^S-n« ari C-1 ^na»rt«. — Ob**«* Hti sr- 3 B.. *usa_, pol*, oret 154. 1637 iim. Naalov rv-ve iip^a« va »5"ov Naroda«. 164^ Oddana TfjTfki me^«čm sobi v sredini m-nemablo« vant parketirani. a «lek» trične rar^t^t1 iavo. — Ponudbe nr^l »lOOOfloOl« na upravo » ai Na rod: i IV Za delavnico Učena prostor mrsi ftudl n« dva rilcu ^ eve *^~*^-a^)Ia rr*"rrarr--n rt lastne atroike tudi lahko rs »»"1 T" a naorri — O'ni povd iror>'« ni«*^*-"^ na n m aStov. Nar.a pod »,; 1613«. Ki I PSanino- malo rabljen, kvrrm ta« Vo j — Ponvcfbe nod ^Oohro obranien 1412« na upravo »*T!ov. Nar.a. Ribe •*!av«tie*j in »m:di^ tevt« puie ter plača po paivivi eeni — _ Vsida. Čako* vve Tale fon 59 ia 3. 4. 1520 saaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaa SDTejmcio se «Tamnfki v modrrno pre* ^b'fko^anjr. bc-t'-nj« ?n barvani-. Pon^ovila ^vi« lenih klobukov «e btdelu« ioio točno, Hcn« ter po nirki ceni. — J ?tcmb*-r-jjer, r>mai-va cesta 0 1562 Vrtnice* make, triVrno replimVe 40 naiV-nfih vrat, 12 do 14 Din komad, — nudi si občinstvu v me^tii fn na debeli — Anton Fe* r a n t. rrjjovaVt vrtna-. Ljubljana, Ambrožev t^i* *t. X 1605 nrfr^oroxa Jo »t,">,- ervuia1 : nra3<»k; ra ^*'«u-\" :e ffsmn • B a ra«**m H 1 o r'*Mejja *»"a a f;v'f nf »•* faH — Par'*? strosto w^ v«T*tvr«***' fi'vVp »1<"*»*, nol« in »Para« t" pd1 ' w r^te od^^čno vas ruia ra. domeatlln. — 0'«vt->o r«>« •^ab-'««-. d d. L;'iM*-- 1272 imajo meoprtreČnn velik r/anen v +5tov .Varno*'« a Zapustila le nam ter odb? ela rrarl ne i belke krilatce najina nepo??bna ljubljenka r^j *r aT' *^>,'". a—-_-_«..„. _1 S?hfev»Ste edino 1« Ciril in e vžigalica Ifodjo as* rak lasna! adrfalak pad ngainlml pogoji iača industrlfako podjetja. Obširne ponudbe pod olffro „Vodja reklama'1 sta HarstaK. Ha- Hbor. «3R «^«E_so_^_t_«^Tir_Tr__5_ PefeSinc LiubSIai^Ss Sv. Petr^ r»ss*i> 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, trumbe, čipke, veienino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Na| #IS|a cetia- Pottraf _»a točna e l i n «6 dobijo se povsod« Slffvn! Kaloirtik tvrdka Trgovin?« » *e?ezniTio & ill, liiiP A Zfl ELOITR. l_UMl_rniUO D. Z O. E. aVatV flfcfctrKM t^afravi Ia aaaraai. Ve ■fka zalaga aaftiarjae Ia tldkiTlCttanp->a_1ialav Cmc !£rata_ia Bizkc Pafmeili_ 9__s_l Aa 2a_jo pasci s«£a_iar}fi a^aizpt*__ar_. LJUBUMS. Danafska ctsfa L ^ MU. mwU«ve«C WfitTiK?«ka »i. It- — TtL prlpor»olSa firj konV'.*« r^nčnlh cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, po«r>odin'ske in gospodarske potreK^:;ne, orodje, okove ra pohištvo in stavbe ter rarlično drugo železninsko blajro. Zaloga Ia dalmatinskega portland cementa in karbida. = Ibrdsorv DNEVNA PRODU!CCiJA 10.000 vozov. KIODEL 1924 «o6ji hladl6, alak^ri&no avatlo, aamopogon in trobile. — Raaatavna tn nx iome»In_ platišča z anlssi raaervniaa platSieam — Nova straha braa opora, ssaanjoni vstrobraa. Kosstpt. «rig. oradja. Toia lo 750 ksj — Csaa oa. Din 52.000'— postavaš Ljabljaaa aa paalaai aaaaiajlk aaraav Ia tarif. AMERICAN MOTORS. LTO. (K» 6AMERNCK 4% StO. - B&REŠIĆ 4% 8ASEC) Dunajska e. 12. LJUBLJANA ToUfan *t 77. __a_jvj Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne««