Hpedbkne tu abbonamento postale — Leto XXIII., št. I44 IJpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 3-1-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO \ Ar\ \ 0 tE ti eJ i- v Ljubljana, četrtek L julija 1943-XXI Cena cent. 89 Izhaja v * a k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskini Jo-trom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica fe. 5. — Telefon Jtev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo._ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pnb- bliciti di orovenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. II porto di Bona eSficacemente bombardato 10 apparecchi abbattuti in combattimeitto o ad opera delle batterie della dlSesa n Quartier Generale delte Farze Arrna-te comunica in (lata di 30 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No. 1131: II porto di Bona e sta t o efficacemente bombardato da formazioni aeree tedcsche. Messina e dintorni e la costa calabra dello stretto, hanno subito una nuova in-cursione. Alcune bombe sono state sgan-ciate anche su Porto Empedocle. II ne-miioo ha perduto 10 apparecchi: 5 in eom-battimento con la caccia delTAsse nel cie-lo di Comiso e 5 ad opera delPartiglieria contraerea precipitati rispetticamente nei pressi di Lica ta. Pozzalo, Tremestieri, Comiso e Castel Vetrano. NelTazione su Livorno, citate nel bollettino di ieri, altri due quadrimotori nemici colpiti dal tiro delle batterie della difesa, sono cadnti in mare. presso 1'isola di Gor-gona. * Nota : Nelle incursioni citate dal Bollettino cdierno, sono stati finora accertati 2 morti e 10 feriti a Porto Empedocle. II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 29 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1130: * Velivoli germanici da combattimento hanno agito con favorevoli risultati sugli impianti del porto di Pantelleria. Livorno, Iteggio Calabria, Messina ed altre localita della Sicilia e della Sardegna sono state bombardate daJTaviazione nemi-ca: ingenti danni subiti dalla citta di Livorno, in corso di precisazione le perdite delle popolazione. Nove velivoli venivano abbattuti dalla caccia nazionale; sei in Sardegna e tre a Livorno; nove distrutti dalle artiglierie contraeree: uno in Sardegna, quattro in Sicilia e quattro a Livorno, dei quali due caduti in mare al largo dell'Ardenza, uno nei pressi di Tombolo e uno nei bosehi di Salviano. Un altro aereo avversario, colpito dalle batterie della difesa delle isole lonie, pre-clpitava in mare. * Nota: Nelle incursioni citate dal bollettino odierno sono stati fin ora accertati 175 morti e 300 feriti a Livorno; 14 morti e 52 feriti a Reggio Calabria, 4 feriti a Messina. ■P- - — - "----- -----------A 10 letal sestreljenih v bojih ali po zaslugi okambajli baterij Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. junija naseinje 1131. vojno poročilo: Nemške letalske skupine so učinkovito bombardirale pristanišče Bono. Messina in okolica ter Kalabrijska obala ožine so utrpele nov letalski napad. Nekaj bomb je bilo odvrženih tudi na Porto Empedocle. Sovražnik je izgubil 10 letal, 5 v bojih z osnimi lovci v zraku nad Comisom in 5 po zaslugi protiletalskega topništva; ta letala so strmoglavila v bližini Licate, pozzalla, lTemerstrlerija, oomisa in Ca-stela Vetrano. Pri napadu na Livorno, ki je bil omenjen v včerajšnjem poročilu, sta padli v morje v bližini otoka Gorgcne še dve nadaljnji sovražni trimotorni letali, ki so ju zadele obrambne baterije. Pri letalskih napad h. omenjenih v današnjem poročilu, je bilo doslej ugotovljenih 10 ranjenih in 2 mrtva v Porto Empedocle. Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 29. junija naslednje vojno poročilo št. 1.130: Nemška bojna letala so z uspehom nastopila proti pristaniškim napravam na Pantelleriji. Sovražna letalstvo je bombardiralo Livorno, Reggio Calabrijo, Messino in druge kraje na Siciliji in Sardiniji: škoda v Livornu je zelo velika, dočim se število žrtev med prebivalstvom še ugotavlja. Naši lovci so sestrelili 9 sovražnih letal: 6 nad Sardinijo in 3 nad Livornom: proti-leta'sko topnštvo pa je uničilo 9 letal; eno nad Sardinijo, 4 nad Sicilijo in 4 nad Livornom. cd katerih sta dve padli v morje pri Ardenzi, eno v bližini Tombola in eno v gozdu Salviano. Neko nadaljnje sovražno letalo, ki so ga zade't obrambne baterije na Jonskem otočju, je treščilo v morje. * Pripomba: Zaradi letalskih napadov, imenovanih v današnjem uradnem poročilu, je bilo doslej ugotovljenih 175 mrtvih in 300 ranjenih v Livornu, 14 mrtvih in 52 ranjenih v Reggiu Calabriji in 4 mrtvi v Messini. Novi uspehi nemških podmornic Dve sovjetski ladji in ena togmičarka potopljene na čfžieni morju — Na Atlantiku? m v Sredozemlju! putopljealh ctssm ladij s 49«ooo tebami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti ni bilo nobenega pomembnega bojnega delovanja. Na Črnem morju so potopile nemške podmornice dve ladji s skupno 2.000 br. reg. tonami, lahke pomorske oborožene sile pa med kratko nočno borbo eno sovjetsko tep-ničarko. Letalstvo je uničilo 7. bombami na morju pri Novorosijsku sovražno stražno ladjo. Močan ooaeieK nem&Kin zezmh bojnih letal je bombardiral preteklo noč z dobrim uspehom ladijske cilje in pristaniške naprave na področju pri Boni. Na. Sredozemskem morju je bilo včeraj sestreljenih 12 sovražnih letal. Dve lastni lovski letali se nista vrnili. Nemške podmornice so potopne na Atlantiku in Sredozemskem morju po hudih borbah proti konvojem in posameznim enotam 8 ladij s skupno 49.000 br. reg. tonami ter še en rušilec in tri prevozne jadrnice. En nadaljnji parnik je bil torpedi ran. Med temi boji so naši čolni sestrelili tudi 5 sovražnih bombnikov. * Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. jun. Vrho-vno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Velikih Lukah južno Stare Ruse je bilo odbitih več sovražnih napadov. Nemški lovci so v zalivu Kole z orožjem na krovu uničili sovražno torpedovko. V vodah zapadnega Sredozemlja je neka nemška podmornica potopila križarko razreda »Froviker«, ki je bila v sestavu skupine sovražnih vojnih ladij v močnem spremstvu; ista nemška podmornica je torpedirala še neko drugo sovražno edi-nico. Skupina brzih nemških bojnih letal je včeraj bombardirala letališča na otoku Pantelleriji, v pristanišču zasidrane ladje in pristaniške naprave. Sovražnik je včeraj izgubil na sredozemskem operacijskem področju 18 letaL Britansko letalstvo je preteklo noč izvršilo nov silovit teroristični napad na stanovanjske dele mesta Koln. Zaradi velikega števila zažigalnih in rušilnih bomb, ki so bile odvržene na močno pozidane dele mesta, so nastal; veliki požari. Stolnica v Kolnu je utrpela hudo škodo, ker so jo zadele zažigalne in rušilne bombe. Prebivalstvo mesta je utrpelo izgube. Napadi poedinih sovražnih letal so bili usmerjeni na nekatere kraje zapadne in severotsapadne Nemčije. Doslej so ugotovili uničenje 26 sovražnih bombnikov; 11 nadaljnjih štirimotor-nih sovražnih letal je bilo strmoglavljenih na tla v letalskih dvobojih s skupino se-vernonemških bombnikov, ki je skušala napasti neko oporišče ob atlantski obali. Eno nemško lovsko letalo je bilo izgubljeno. S finskega bsjišsa Helsinki, 30. junija, s. Uradno poročilo finskega glavnega stana pravi: V zadnjih dveh dneh je bilo živahno bojno delovanje v nekaterih odsekih bojišča Partizanski elementi, ki so v odseku vzhodne Karelije vdrli v hrbet finskih bojnih črt in pobili neoboroženo civilno prebivalstvo v teh krajih, so bili zasledovani in skoro popolnoma uničeni. V srednjem odseku bojišča v vzhodni Kareliji in na področju Rukajervija so sovjetske čete izvršile več ponovnih silovitih napadov, da bi zopet zavzele predvčerajšnjim izgubljeno postojanko, vendar pa so bile oovsod odbite in so utrpele zelo hude izgube. Delovanje izvidnic se na obeh straneh nadaljuje v znatnem obsegu. Hude sovjetske letalske izgube Berlin, 29. jun. s. Nemški lovci na vzhodnem bojišču so v tednu cd 20. do 26 t. m. sestrelili 172 sovražnih letal, medtem ko je. bilo samo 11 nemških letal izgubljenih V tem razdobju je bilo delovanje sovražnega letalstva skoraj popolnoma pnralizirano po nemških dnevnih in nočnih lovcih in po zaslugi protiletalskega topništva. Niti v enem primeru se sovražniku ni posrečilo izvršiti njegovih ofenzivnih načrtov, ker je povsod naletel na nemško protiletalsko obrambo m je bil vselej prisiljen zne* biti se svojega tovora bomb v vsej naglic' in se nato z velikimi izgubami vrniti. Turški tisk o vojnem položaju Ankara, 29. jun. s. L-st »Tašviri Efkar« piše, da Nemčija s tem, da ne napada na vzhodnem bojišču, postavlja na glavo vse anglosaške načrte. Nekaj povsem drugega je napasti Nemčijo za hrbtom Jf^or pa stopiti pred njo z izkrcanjem na »-.ropski celini. Na drugi strani bodo Anglosasi prisiljeni poizkusiti izkrcanje, kalti z letalskim bombardiranjem ne bodo 'nogli izvo-jevati nobene odločitve. Nadir Nadi pa v listu »Džumhuriet« osporava došdevno nepremagljivost Anglije in trdi, da; ni še odstranjena nevarnost njenega poraza, kakor se je pojavila ob začetku vojoe. Dokumenti: RAF nad Francozi Pred nekaj meseci je angleški radio izjavil: »Zavezniki razsipajo s svojo krvjo in so skopi s francosko krvjo.* Poglejmo! Ako upoštevamo samo napade, ki so jih zabeležila nemška in francoska uradna poročila, lahko ugotovimo, da je bilo do 1 danes 21 velikih francoskih mest sistematsko • bombardiranih in uničenih: Pariz in pariška pokrajina, Le Havre (200 bombardiranj), Dun-kerque (100 bombardiranj). Rouen. Lorient (popolnoma uničen). Saint Nazaire (skoraj popolnoma opustošenj, Boulogne-sunMer, Diep-pe, Brest, Rennes, Lile, Cherbourg. Callais, Bor-deaux, Tours, Morlaix, Saint Brieux, Le Creu-sot, Nantes, Amiens, Abbeville. Caen. Nadaljnjih 20 francoskih mest je bilo podvrženih bombardiranju. Po mnenju g. Doblerja, direktorja pomoči ponesrečencem in evakuiran= cem, je bilo skupno 7000 mrtvih, 14.COO ranjenih in na stotisoče ponesrečenih in evakuiranih. Predsednik Roosevelt je dne 1. septembra 1939 v nekem svojem pozivu vojujočim se strankam formalno obsodil bombardiranje mest in neoboroženega prebivalstva: »Naslavljam nujen poziv,« tako je dejal, »vladam, ki bi mogle biti zapletene v sedanje sovražnosti, da bi vsaka izmed njih javno potrdila svoj sklep, da ne bo v nobenem primeru in nobeni okoliščini izvršila letalskega bombardiranja na civilno prebivalstvo in mesta, ki niso utrjena.« Angleške grožnje ve&nes&a Rimu Rim, 30. junija, s. »News Chroniche« se vrača na vprašanje bombardiranja Rima in piše. da je v Ang.iji zelo razširjeno mnenje, da Rim zato ni bil bombardiran, ker Velika Britanija noče prizadeti udarca občutljivosti katoličanov sploh, zlasti pa noče vznevoljiti velike skupine katoliških vc,-lilcev v Zedinjenih državah. Staro britansko izročilo je, nadaljuje list, da razlogi te vrste ne smejo nikoli kršiti potreb vojaškega značaja. List nadaljuje, da v sedanjem trenutku spiičo vojnih potreb ni treba izgubljati časa za ugotovitev, ali je italijanska vlada pripravljena, da premesti vse vojaške objekte iz mesta in njegove okolice, ali ne. List zaključuje: To bi zahtevalo oreveč časa, mi pa si ne moremo dovoliti, da ga zapravljamo, preden začnemo vdor na evropsko celino, ki je v načrtu. Ako je Rim tik pred tem. da bo bcm-dardiran iz zraka, kakor se lahko zaključi iz nedavnih izjav glasnika angleškega letalstva. bi bilo dobro, la se operacija izvrši takoj in brezobzirno. Učinek na moralo Italijanov bo ogromen. -Eismauiskl gf.es o unlševanju kulturaIh spcimeisikav Bukarešta, 29. jun. s. Tednik »Dumini-ca« objavlja dolg članek kiparja Hana o barbarskem anglosaškem bombardiranju italijanskih cerkva in spomenikov. Pisec opozarja na ogronmo umetniško vrednest teh del in ironično opozarja na pomanjkanje slehernega umetniškega čustvovanja Britancev in Američanov, ki obežujejo zlato in standardizirano proizvodnjo, za katerih zmago v vsem svetu se bori. čianek se zaključuje s pripombo, da bi moralo uničevanje teh slavnih del preteklosti zbuditi proteste tudi nevejujoč h se narodov, saj predstavljajo ta slavna dela skupno premoženje vsega civiliziranega sveta. Počastitev spomina maršala Itala Balba Pietetne svečanosti v Rimu in Ferrari na čast velikemu narodnemu junaku Rim, 28. jun s. Ob priliki tretje obletnice smrti slavnega kvadrumvira maršala Italije Itala Balba, ki je padel pri Tobru-ku. se je davi pri spominski plošč padlih v prostorih letalskega ministrstva vršila resna vojaška slovesnost v spomin na velikega letalca in njegove letalske tovariše. Slovesnosti so se udeležila zastopstva družin padlih, prekooceanskih letalcev ter vojaško in civilno osobje ministrstva. Častno stražo je imel oddelek letalcev. Na ukaz poveljnika letalske eskadre Tode-schinija Lallija ie bil odrejen enominutni molk. nakar je bil položen lovorjev venec pred spominsko ploščo, na kateri so imena padlih letalcev. Svečanosti v Ferrari Ferrara, 28. jun. s. Ob tretji obletnici smrti kvadrumvira Itala Balba so se vršile resne slovesnosti tudi v Ferrari, kjer je bil slavni pokojnik rojen. Mesto je bilo v zastavah na pol droga, dočim je prebivalstvo čutilo bol ob prezgodnji smrti junaškega letalskega maršala. Dopoldne so bile z vsemi vojaškimi častmi in ob častnem spremstvu sprejeta znamenja Stranke, ki jih je prebivalstvo udano počastilo. V fašističnem domu. kjer ima svoje prostore zveza borbenih fašijev. ki se imenuje po Italu Balbu, so se zbrale vse visoke hijerarhije, ki so za to priliko prispele v Ferraro. Dopoldne so bili položeni lovorjevi venci v svetišču padlih fašistov, pred katerim so se zbrali in razvrstili oboroženi oddelki vojske, letalstva. Milice in GILa z znamenji in prapori vseh krajevnih organizacij in združenj. Znamenja Stranke so vsi navzoči spoštljivo pozdravili. Po enominutni zbranosti pred spominsko ploščo v spomin na vse mučenike slavnega ferrarskega fašizma so se oblasti in hijerarhije podale v resno krilo fašističnega doma, ki je pred kratkim postalo sedež najmodernejše in značilne fašistične stvaritve: diagnostičnega središča Italo Balbo, pripadajočega zavodu za fašistično medsebojno pgmoč. V prostornih dvoranah, ki so opremljene po najmodernejših tera-pevskih sistemih in z najmodernejšimi zdravstvenimi aparati, začenja svoje življenje ustanova, namenjena narodu, kjer bedo delavci vseh kategorij brezplačno deležni popolne in skrbne zdravniške pomoči. Visoke hijerarhije so se dolgo zadržale pri ogledovanju tega zavoda. Kasneje so na vseučilišču v slovesni obliki izročili nagrade, ki jih je določil med-univerzitetni zavod za statistiko na pobudo revije »Statistika«. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je odfedil podtajnik narodne fašistične Stranke Della Valle, Je spregovoril Kraljevi komisar vseučilišče »Italo Balbo« prof. Calzolari. Razen ministrov in visokih državnih funkcionarjev, funkcionarjev Stranke in zastopnikov oboroženih sil, zastopnikov zbornice fašijev in korporacij ter senata, zastopnikov vlade, se je zbralo tudi veliko število drugih osebnosti, senatorjev, nacionalnih svetnikov in vseh krajevnih oblasti na čelu s prefektom Dolfinom, zveznim tajnikom in inšpektorjem narodne fašistične Stranke Caggioll-jem. in naposled ves vseučiliški senat in akademski zbor. Rose o indijski osvobodilni vojski Psziv vsem Indijcem izven domovine Tokio, 28. junija, s. Govoreč po radiu svojim rojakom v vsej vzhodni Aziji je indijski voditelj čandra Bose izjavil med dru-gim: Vsi telesno sposobni Indijci, ki bivajo v vzhodni Aziji, se morajo prostovoljno boriti za neodvisnost Indije, kajti osvoboditev Indije je odvisna predvsem cd tistih, ki žive v inozemstvu. To je naša najvišja naloga in naša najvišja dolžnost, spričo katere je vse drugo podrejenega pomena Trdno upam. da bom s pomočjo svojih rojakov v vzhodni Az!ji lahko organiziral tako močno silo, da bemo odstranili britansko oblast v Indiji v sodelovanju z onimi, ki se že bore na znotraj. Napoč la je ura in vsi indijski rodoljubi morajo na boj šča. Ko bo začela teči kri Indijcev, ki ljubijo svobodo, bo Indija dosegla svojo neodvisnost. Japcnska vlada in japonski narod sta pripravljena dati nam vso pomoč, da dosežemo svoj vel;ki cilj. Zato ni nobenega opravičila, da nc bi tudi Indijci v vzhodni Aziji dalj vseh svojih razpoložljivih s\ na razpolago za sedanjo borbo. Čeprav so sile Osi, zlasti pa Japonska, pripravljene. da nam vsak h:.p pomagajo, kar v ostalem že delajo, je vendarle naloga za osvoboditev Indije predvsem naša in samo naša. Te odgovornosti ne moremo zvaliti na ramena n kogar, ker bi bilo to v nasprotju z našo narodno častjo. čandra Bese je nato poudaril, da sabotaže, civilna neposlušnost in revolucijcnar-itf terorizem ne vodijo n'kamor, kajti Britanci so popolnr.ma oboroženi in brezobzirni. Angleže moramo pregnati z istim orožjem, ker pa je to nemogoče v Indiji, kjer Indijci niso organizirani za oboroženo re-voluc;jo, morajo Indijci v inozemstvu in zlasti v vzhodni Aziji izvršiti svojo dolžnost in pregnati Angleže iz Indije. Manila, 29. jun. s. Predsednik iniijske lige na Filipinih, švani, je v nekem razgovoru izjavil: Napočila je ura akcije in Indijci so povsod trdno odločeni, da sodelujejo *z Japonsko, da bi enkrat za vselej po-rr^ili Angleže in Američane. Prihod Candre Boseja v vzhodno Azijo je dal znak Indijcem, ki žive v Indiji in v inozemstvu, da se z orožjem upro britanskim zatirallcem in njihovim tovarišem iz ameriške hiše. Indija ni imela doslej vojaškega voditelja. Ta vodja bo Bose, ki je pravi fiovek, na katerega so Indijci čakali. Vsi Indijci na področju vzhodne Azije se bodo ziružili v skupnem naporu ze. osvoboditev svoje domovine. Prepričan sem, da bo v Indiji izbruhnila revolucija ki se bo zaključila z našo popolno zmago. Prvo prihodnje bojišče bo na mdijsko-birmanski meji, kjer bodo britanske sile utrpele hude izgube. Tako se bo začelo gibanje, ki bo Angleže in Američane popolnoma pregnalo iz Indije. Dolga leta potrpežljivega trpljenja Gandhija, da pripravi Indijce za neodvisnost, dajejo sedaj svoje sadove. Naposled nam je dana možnost, da dosežemo svojo neodvisnost s pomočjo mogočnega japonskega orelja v Kostanjevici, ki šteje 57 udeležencev s 77 deleži. Štirinajst udeležencev biva »tej laven Kostanjevice. Načelnik je g. Ltecvoafcar Bučar. V minulem poslovnem teta se Jfe naCeJ-stvo največ bavilo s sejmiščem pri cerkvi Matere Božje na Slinovcah, kjer sta bila že dva prav dobro obiskana sejma in do koder sta domala že popravljena pešpot in kolovozna pot. To sta glavni zvezi do sejmišča in cerkve, ki je k popravi teh poti tudi znatno prispevala. Za regulacijo teh pot} je pa prispeval tudi tukajšnji rojak, šef tehničnega oddelka pri Visokem komi-sarijatu, ki je petem, ko si je stanje sam ogledal, napravil načrte in bil načelstvu z nasveti na razpolago. Delo se bo nadaljevalo takoj, ko se bodo za to prilike nudile. Ko bo to delo končano, bo dobila cerkev, ki je potrebna popolne notranje prenove, s sejmiščem vred zelo privlačno lice, zlasti, ko bodo tudi hiše okoli cerkve obnovljene. Za tekoče leto nima načelstvo stvarniih predlogov glede delovnega načrta in se bo, dokler traja vojna, omejilo na najnujnejša popravila pri mestnih napravah. Nastopile so nekatere spremembe posestnega stanja zaradi izselitve nekaterih članov v Nemčijo, štiri deleže bivšega trgovca Gatscha je prevzela »Emona«. Seje so bile v preteklem letu tri, korespondenca je bila skrčena, blagajniški promet pa je izkazal dohodkov 15.989 lir, izdatkov pa 12.530 lir. Proračun je bil prekoračen za 4058 lir in to zaradi večjih nepredvidenih investicij pri sejmišču, ki so znašale 3215 lir, popravilo mestne tehtnice pa 1536 lir. Korporacija je imela največ izdatkov pri izpopolnjevanju sejmišča in dohodkov k njemu, ki znašajo 9674 lir. Veliko denarja je stala tudi sejmska hišica, ki pa jo bo po vojni z znatnim delom škarpe ob sejmišču treba obnoviti. Proračun za tekoče leto navaja dohodkov 21.206 lir v čemer je tudi saldo prejšnjega leta 3359 lir. izdatki pa 16.648 lir. Priprave za n<>v stratosferni polet. Iz Buenos Airesa poročajo, da pripravljata znana letalca major Oliver in prof. Uig nov polet v stratosfero. Dosedanji poizkusni balončki, ki sta jih imenovana raziskovalca s posebnimi merilnimi napravami spustila v zrak, so dosegli 40.000 metrov višine. V Ameriki sledijo tem poizkusom z veliko pozornostjo. Dekle iz Amerike (Lovski spomini) Šest se nas je peljalo v dveh avtomobilih v neko kočevsko vas na lov. Viktor in jaz sva bila starejša letnika, ostali štirje pa fantje in pol; čedni, polni življenja in prešerni ko mladi hudirji. Majhna, a čista vaška gostilna nas je sprejela v zavetje; skoraj je zabučalo po nji kakor roj starih čmrljev. Kar precej je imel Jože orglice v ustih, prijel staro krčmarico in se zavrtel z njo po raskavem podu. Marko je na= vil star nadušljiv gramofon in po mirni vasici je zadenelo veselje in živahnost iz krčme, da so ljudje prihajali iz hiš gledat, kakšna ohcet je na delovni dan v tej od Boga pozabljeni vasici, ki nima, ne cerkve ne kapelice. Sicer je bila večina vaščanov zunaj na travnikih, kjer so spravljali seno, in poljih, zato je bilo pa več otrok in starcev, ki so odprtih ust od daleč gledali norčave škrice, a blizu se niso upali. Pograbili smo večjo mizo in stole ter zanesli v senco pred hišo. od koder smo imeli razgled po' vsej vasi. Vsak je prinesel obilo dobrot s seboj, krčmar je dal dobro vino in ni čudo, da smo se po daljši vožnji po prašnih cestah dodobra krepčali in krepili, pridno zalivali in slednjič razigrano zapeli, najprej našo lovsko: »Na noge tovarši, na lov, na lov, že lajajo psički hov. hov! Razlega naš lovski se rog po hr bih. dolinah okrog« ... In zemlja kočevska se ni podrla, ko je prvič v tej vas:ci zadonela naša pesem v tem kraju. Naš ožji rojak v vasi je b'l krčmar. k; se je tam nekje od Banjalnke priženil na to domačijo. žena pa ni znala slovensko. In ko smo se mi zabavali in piepe\\-.li, je krčmarica no vrtu Invila piščance, da nnm jih priprnvi 7a večerjo. Vtem je rri?e! f vrktj čuvaj n napravil- smo mu rir^tor pri nvzi ds se dogovorimo z njim za jutrišnji iov. ; Tovariša Jožeta ni bilo pri mizi. Ozrl sem se po vasi in ga videl sedeti pri mladi, meščansko oblečeni deklici na klopi pred snažno pobeljeno hišico. To so opazili tudi drugi in skoraj jo je ubral za njim tudi Mike. Ko je še vstal Marko, da napravi isto pet, se oglasi Viktor: »Permejš. pripeljite jo sem. da bomo tudi mi deležni njene družbe.« In res sta jo Jože in Marko pod pazduho pripeljala k mizi ter jo predstavila kot deklico iz Amerike. Čedna, bujno razvita. 16 do 17 let stara devojka Hilda nam jc bila prav všeč. Oblečena je bila v mestno obleko in se je prav lepo in omikano vedla, da smo takoj vedeli, da je videla kje drugod boljše čase. V okorni nemščini nam je pripovedovala svojo zgodbo. Roditelja sta se bila pred dvajsetimi leti izselila v Amerika, kjer se je tudi Hilda rodila in živela. Oče je imel trgovinico in si je prihranil nekaj denarja. Starih se je lotilo domo-tožje in ker se je v rojstni vasi slučajno nudil nakup manjšega posestva, sta kupila in ae pred pol leta vrnila iz Amerike. Hilda pa je tukaj vsa nesrečna. Morala bi trdo delati na polju, pa ni tega vajena in tudi noče. Zato se vedno prepira s starši, ki sta zelo stroga z njo in je nikamor ne pustita. Njo veseli le mesto in bi vse storila, da pride v kako mesto. »Permejš,« se oglasi Viktor, »temu se da pomagati, v Ljubljano pridite. Vam bomo že preskrbeli kako službo ali kaj takega. Za tako fest punco se bo še lahko dobil mož. kaj, fantje?« »Da. da. da!« so vsi vzhičeni pritrjevali naši miadiči. »Kar v Ljubljeno pridite ali se pa kar z nami v avtomobilu odpeljite prostor imamo!« Deklici so kar žarela lica, ko je to poslušala. »Ni izključeno, da se bom tako ravnala« je veselo odgovorila »sa.i tukaj mi ni obstati, še komarji me bedo požrli.« Pokazala ram je svoji goli nožici, k' sta bili polni gnojnih mozoljev od komarjevih pikov. »Ti božiča, ti revica!« jo je miloval Viktor in jo božal po polnih rdečih licih, medtem ko jo je na drugi strani Jože okrog pasu objemal. Deklica, ki je ves čas. odkar je bila pri mizi, oprezovala po vasi, se je naenkrat otresla cbeh soaedov in že izginila za hišo. Videli smo jo še. kako je za drugimi hišami hitela do svojega doma. »Stara dva prihajata s polja,« je pripomnil krčmar. ki je stal pri naši mizi, »če b; jo tukaj videla, bi jo Hilda izkupila!« Krčmarica nas je nato poklicala k večerji v gostilniški sobi. Pri jedi in po jedi. ki ie delala vso čast naši krčmarici. smo se največ pogovarjali polega lova o dogodku z Američanko, kakor smo jo imenovali. »Boste videli,« se je oglasil naš iovski vodja modri Janez, »da pojde Američanka res v Ljubljano, potem boste imeli pa vraga. Jaz si umijem roke!« »Le umij si jih, Janez, saj so dovolj umazane« pravi Jože, »zate sploh ni Američanka, pa še kaka druga deklica ne! Lahko bi bil še tepen doma, ko si tako majhen, cia te še 'z praproti ni videti, ko nam priganjaš zajce.« Smejali smo se temu kakor mnogim drugim dovtipom in zbadanjem, nič manj pili in peli in veselica se je zavlekla pozno v noč. »Fantje,« pravi naposled Janez »zadnji čas je, da gremo spat za dve uri. Lovec nas bo še pred dnem poklical. Kdor gre z menoj, bo še spal na postelji, ostali pa na senu ...« »Mi pa ne gremo dam', da se bo delal dan--—« so zapeli naši mladiči in samo iaz sem se odzval Janezevemu vabilu. Bila je še tema. ko nas je lovski čuvaj zbrai pred hišo. Vragi niso šli nič spat in so krmež-ijavih oči stopali za lovcem Sveži zrak nas jc pa vse oživil in nas navdal z upanjem, da se bo par srnjakov gotovo peljalo z rami prof Ljubljani. Mislili smo torej samo na lov. Šli smo precej daleč, preden se je lovec ustavil pred drevesom, na katerem je bila med močnimi vejami zgrajena prižnica odnDsno visoka preža. Nanjo je najprej splezal Viktor. Nato smo šli naprej in vsskemu je lovec do= delil visoko prežo. Bil sem predzadnji in že se je močno svitalo. ko sem po lestvi splezal na prežo. Bil sem z njo zadovoljen, ker sem prav udobno 6ede! in ime) lep razgled na tri strani: na dve poseki in na gmajno Jutrnja pesem gozdnih ptičev se je ljubko razlegala po gozdu in prijetno donela na moja ušesa. Oči sem pa tem pazljiveje obračal okrog in pričakoval, kje se bo pokazala kaka rdeča lisa zaželeni srnjak. Vtem sem opazil na drevesu svojega soseda na levi. Z daljnogledom sem prav dobro razločil podjetnega Jožeta, ki je negbno sedel v ozki prižn ei. Puško je imel obešeno na žeblju poleg sebe. Razen tičjega petja ni ničesar motilo gozdne tišine. Opreza! sem na vse strani po divjačini, a razen zajčka, ki se je s paše na njivah vračal v gozd. ni bilo n česar videti. Pač! Ko se po daljšem času spet obrne moj pogled k so sedu, opazim onstran njegov* preže divjad — z daljnogledom ugotovim 'epega srnjaka z vis sokim rogovjem. Srnjak se je počasi pomikal proti Jožetovi preži m med potom obiral zelišča Po moji sodb' je bil kakih trideset korakov oddaljen od preže Vsak trenutek — oprezaječ srnjaka — sem pričakoval da bo počilo z drevesa, pa nič. Dvignem d?.ljno'jled na prežo: Jože sedi ne^ gibno z aluvc na prs h. še puške ni snel z žeblja. Gotovo ga ne \ idi ali pa morda 6pi. si mislim. Srnjak se je že kak h deset korakov prirasel do preže ko vendai vidim, da se Jože giblje Pogledam natančneje: niegov gornji trup niha naprej in nazaj, vleče ga pa č'm» dalje naprej ;n naenkrat se zvali k odprtini kjer :e b'la nr='onjena lestva. Jože že drči po lestvi in štrbunkue na tla. Srnjak bliskovito ika CENJENE NAROČNIKE OPOZARJAMO na položnice, ki smo jih prilcžili vsem naročnikom, ki prejemajo list pa pošti. Prosimo jih, da nam nakažejo naročnino za julij po možnosti takoj prve dni v mesecu. Oni naročniki, ki so z naročnino na zaostanku, naj poravnajo istočasno tudi ves zaostanek, sicer bomo primorani, čeprav neradi, pošiljanje lista ustaviti. UPRAVA »JUTRA« * Nov poveljnik fašijev v Trlestu. Dosedanji Zvezni tajnik fašistične stranke v Triestu Spangaro je izročil svoje službene posle novemu Zveznemu tajniku Mariu Mzsoli v navzočnosti prefekta Tambuiinija. * Prefekt Bellini v Idrii. Novi prefekt Gorizijske pokra jine Eksc. Bellini je te dni obiskal razne kraje svojega področja, med drugim tudi Idrio. Obiskal je mestno hišo, kjer se mu je predstavil župan s svojimi sodelavci, Z magistrata je odšel v bolnišnico, kjer si je ogledal razne naprave. * Smrt novinarja na balkanskem bojišču. Na balkanskem bojišču je padel italijanski novinar Manlio Greco, glavni urednik dnevnika »La Scure« iz Piacenze. Kot le-gianar se je udeležil španske državljanske vojne ter je bil v bitki pri Guada'ajaru ranjen. Greco zapušča vdovo in dva otroka. * Smrt milanskega predata, v Milanu je umrl v 53. letu starosti prelat mons. Pietro Dell>Aqua. Bil je nekaj časa rektor vatikanskega kolegija, član latinske akademije v Parizu, vitez it al i j ar ske krone itd. Svetovne vojne se je udeležil kot vojaškj kaplan. B I je tudi član fašistične stranke. * Umrl je Enzo Fusc«. Na polikliniki v Rimu je sklenil svoje življenje znani operni pevec Enzo Fusco, znan po svojih velikih odrskih uspehih v Italiji in izven njenih meja. V zadnjih letih je pokojnik posebno mnogo nastopal v italijanskih radijskih oddajah. * Natečaj za sanitetne oficirje. Vojni minister v Rimu je izdal razpis za izpopolnitev 367 i-iGSt sanitetnih častnikov v italijanski vojski. Sprejetih bo 305 zdravnikov, 30 lekarnaarjev in 32 živinozdravnikov. Sprejeti zdravniki bodo dobili čin poročnika. * 5 milij°n<>v kmetijskih poljedelcev. V Rimu se je sestal izvršilni odbor konfederacije agrarnih delavcev, ki je obravnaval strokovne zadeve. PreJsednik ustanove n:.r. sv. Bignardi je ob tej priliki sporočil, da zniaša število članstva, ki je vpisano v federaciji kmetijskih delavcev, 5 milijonov. * Smrt Nobelovega nagrajenca. Preko Lizbone prihaja iz Washingtona vest, da je umrl v starosti 75 let dr. Karel Landstei-ner. znani patolog, ki je bil leta 1930. po-čafičen z Nobelovo nagrado. Prof. Land-steiner velja za cdkritelja skupin človeške krvi. * Dodatne živilske nakaznice za dijake, ki pomagajo pri poljskih delih. Iz Rima poročaijo, da so pristojne oblasti odredile posebne dodatke živil za vseučiliščnike, ki pomagajo pri poljskih in industrijskih delih. Dijaki prejmejo dnevno 100 gramov kruha več poleg večje količino, riža in maščob. * Nov list v Rimu. V Rimu je izšla te dni prva številka lista »Italia« pod glavnim uredništvom Giorgia Cabele. Italijanski listi, ki beležijo to vest, pripominjajo, da prav za prav ni mogoče govoriti o novem dnevniku, marveč o izpopolnitvi lista,, ki izhaja že 84. leto ter je v resnici nadaljevanje »Italie«, ki jo je leta 1859. osnoval grof Cavour. * Smrt stoletnika. V okolici Forlija je je umrl kmetovalec Luigi Giottoli, ki se je rodil 8. aprila 1842. Vse življenje je prebil na domači grudi in je delal do pred nekaj l^i, ko so ga začele obhajati starostne tegobe ter mu je opešal vid in tudi sluh. * Stoletnik iz Padove. Prefekt in zvezni tajnik pa lovske pokrajine sta te dni v Cit-tadeli obiska ila lOOletnika. Longina Ca-chera, po poklicu mizarja, ki se je narodil 31. decembra 1842. Mož je navzlic svojim 100. letom pri dobrem zdravju ter ima sedem živiih sinov in 71 vnukov in pravnukov. Ko je lani decembra Cachero obhajal 100-letnico rojstva, mu je celo okrožje priredilo domače slavje. * K°za povzročila smrtno nesrečo, v Montenovu pri Forliju je neka koza poirla 51etno Giovanno Gasperini s takšno silo, da je otrok zaradi dobljenih poškodb obležal mrtev na tleh. * Kosilni stroj ji je odrezal n»ge. V San Pietru pri Bologni se je primerila na njivi posestnika Mezzettija huda nesreča. V žitu se je igrala Mezzettijeva hčerkica Romana, stara tri leta. Kosilni stroj jo je zajel ter ji odrezeil obe nogi. Dekletce £o p. t p al. a i v bolnišnico, kjer se nahaja v obupnem stanju. * Smrt zaradi pasjega ugriza, V Foggiji je 601etno starko Rossario Imbruno pred dobrim mesecem dni ugriznil pes. V začetku rana ni kazala, da bi bila nevarna, pozneje pa se je stanje poslabšalo ter so morali Imbrunovo odpeljati v bolnišnico, kjer je umrla v strašnih bolečinah. * Strela je ubila pet krav. V Bielli je razsajala te dni huda nevihta. Naključje je hotelo, da je med nevihto strela udarila v hlev kmeta Clerica ter mu ubila pet krav. že lani je imenovani posestnik na podoben način izgubil dvoje goved, ko je treščilo v njegovo stajo. * Tatvina dragocenega prstana. Lastnik neke zlatarske delavnice v Milanu je imel v popravilu dragocen prstan v platini z briljantom, vreden 400.000 lir. Za kraitek čas se je odstranil iz svoje delavnice in prstan pustil na mizi. Ko se je vrnil na deio, prstana ni bilo več na mestu. Lastnik draguljarne je prijavil tatvino policiji, ki išče tatu. * 180 kg težak jastog. V Sargatonici di Bodeno pri Ferrari je ribič Giovanni Cas-sini ujel nenavadno velikega jastoga, ki je tehtaj 180 kg. * Goldonijeva proslava v Rumun"ji. V navzočnosti predstavnikov italijanskih in rumunskih oblasti so imeli te dni v Crajovi Goldonijevo proslavo. Na sporedu je bila komedija »Pri lepi krčmarici«, pred gledališko predstavo pa je bilo prelavanje o Goldonijevi dramatski umetnosti. Uspeh komedije je bil zelo velik. IL u— Nova grobova, V Zgornji šiški je preminila ga. Marija Gostin carjeva, zsaipušia sina Franceta. Pokojna leži na mrtvaškem odru na svojem domu na Petrčevi poti 12, pogreb pa bo v četrtek iz kapelice sv. Marije na žailah na pokopališče k Sv. Križu. — V Orehovici je po kratki bolezni v starosti 77 let umrl trgovec in gostilničar g. Jože Novak. Zapušča ženo in otroke. K večnemu počitku so rajnkega spremili na praznik iz doma žalosti na pokopališče v Orehovici. — Pokojnima naj bo ohr njen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Dipl°ma. Na filozofski fakulteti je bila diplcmirana gdč. Vida Zupani-č e v a. — čestitamo! u— Diplomirani so bili na juridični fakulteti gdč. Lavrič Marija in gg. Lavren-čič Drago, Lenščak Branko in itupel Slavko. u— Poroka. Na praznik v. Petra in Pavla sta se poiočila v Zagrebu g. dr med. Vladimir Duvančič in zaščitna sestra gdč. Rada Kochova. — Bilo srečno! u—- Po sončnem prazniku zopet deževje. Komaj smo se oddahnili po sobotnem neurju, po katerem smo imeli dva lepa praznika. Zlasti na god sv. Petra in Pavla smo lahko bili z vremenom na moč zadovoljni. Po krasnem jutru, v katerem smo zabeležili 10.6« C, je nastop i zelo vroč dan. Posebno popoldne je bila pripeka, ki je pc. gnala živo srebro do 24.6» C. Marsikcd so ljudje izkoristili praznik za spravilo sena in za druga nujna dela. Kjer pa imajo sv. Petra in Pavla v oltarju, so kajpada pc-praznovali. Tako so tudi pripadniki največje ljubljanske župnije po stari navadi, seveda pa v skromnejšem obsegu kakor druga leta, vrgli v lonce in ponve nekaj priboljškov, saj sc zlasti popoldne imeli precej obiskov, že popoldne pa so se spet zbirali oblaki in čez noč smo spet dobili dež. Včerajšnja jutranja temperatuia je bila 12.1 o C, barometer pa se drži na 765. u— šestdesetletnica cerkve Srca Jezusovega. Danes mine 60 let, ko je bil? posvečena cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani. Načrt za cerkev je napravil arhitekt Adolf Wagner, ki ga je škof dr. Pogačar takoj odobril, mestni magistrat pa je dal stavbno dovoljenje. Po novem letu 1S81 je prišlo do sklepa, da se sezida Ljubljani cerkev za misijomrie sv. Vincencija Pave -skega, ki so prišli v Ljub-jano 1 septembra 1879. Dne 14. maja ;e škof dr. Pogačar blagoslovil temeljni kamen in že naslednje leto je bila stavba dograjena do pri*etka Nakazovanje usnja v julija Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani bo nakazoval usnje čevljarjem na deželi od 15.«julija dalje do konca meseca, čevljarjem v Ljubljani pa od 10. do vštevši 20. julija t. L Izven stavljenih terminov morejo dobiti usnje oni čevljarji, ki zaposlujejo preko 3 pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj: a) Izkaz o porabljenem usnju. Na izkazu mora čevljar potrditi, da je porabil vse nakazano usnje. Izkazi morajo biti točno izpolnjeni. Onim, ki bi predložili pomanjkljive ali netočne izkaze se usnje ne bo nakazalo. b) Zadnji plačilni nalog zavoda za socialno zavarovanje. Tega dokazila kakšna druga potrdila ne morejo nadomestiti. c) Čevljarji izven Ljubljane morajo predložiti potrdilo pristojne karabinjerske postaje, da je kraj njihovega obratovali-šča pod stalno kontrolo italijanske vojske. To potrdilo ne sme biti starejše nego 14 dni. Nakazano usnje se mora porabiti v prvi vrsti za popravila. Čevljarjem, ki bi popravila zavračali, bi Pokrajinski svet začasno ali trajno ustavil nakazovanje usnja. obokov. Spomladi 1. j.183. so cerkev oboka.i, dogotovili pročelje Li pc stavili tudi stolpič vrh njega. Zadnjega junija sc prenesli iz deželne bolnišnice na tedanji Dunajski cesti v novo svetišče kip Srca Jezuso *eja. Naslednji dan pa je dr. Po-jičar cerkev slovesno posvetil. u— Osebne izkaznice za osebe, ki v mestni občini ljubljanski stalno stanujejo onkraj blokovne črte ter ne mcrejo vlcžiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice neposredno na določenih posloramican, bodo proti koncu julija sprejemalo prošnje posebne poslovalnice onkraj blokovne črte. Kraj in čas bo objavljen o pravem času. u— Tečaj glasbene zgodovine. O počitnicah v juliju in avgustu se bo vršil v Glasbeni Matici v Vegovi ulici koreoecito-rij: Pregled glasbene zgodovine, pod vodstvom dr. R. Hrovatina. K udeležbi vabljeni vsi sloji. Dogovor glede urnika in ostalega bo v nedeljo, dne 4. julija, v sobi št. 16, ob 10. dopoldan. Prijave spre. jema p sarna Glasbene Matice. u— Pouk modernih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Inslrukcje. ItalijaidSči-ne, nemščine itd. se lahko hitro in praktično naučite v naših 3mesečnih počitniških tečajih. Združen petik s>ovn"ce in konver-zacije. Primerno za dijake in ostale, .ti hočejo pametno izkoristiti čas počitnic. Do. poldanske. popoldanske in večerne ure po izbiri. Začetek 7. julija. Honorar nizek. Prijave dnevno cd 8. do 12. in od 14 do 16. ure. Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. u— Dijaki-nj.i sr.*Hr>jih, strokovnih m meSčanskih šol imajo ugodno priliko, da se med počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša p. ak-tična predmeta, vsakomur koristna. Novi tečaji prično v ponedeljek dne 5. julija — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko isčilišče »Chri6t°fov učni zavod:«, Domobranska 15. u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo knjigovodstvo. Knj:ga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni pakJic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje stenografie in strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek dne 5. julija. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obisk:valcev. — Zahtevajte prospekt. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christo-fov urni zavod«, Domobranska 15. u— Step-ples znat je žel.a marsikoga. Ako se ga želite naučiti, se prijavite k pouku. Poučuje gd. Drago P.gačar, sol st opernega baleta. Prijave: Mestni trg 13 u— P3čitn;ški tečaji za tuje jezike v sre-d šču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija Cas pouka po želji v začet-ih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva 5n stenografije za začetnike in sposobnejše Informacije in vpisovanj:! dnevno do 19 ure. u— Sprejemni izpit za Prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnaz je za one, ki bodo izpit polagali jesen*. Temeljita raz- skoči in izgine v gošči, od koder se čuje njegov jezni bav, bav, bav, bav! Komaj sem zadržal krik v strahu, da se Jožetu ni kaj hudega prigodilo Pa ga že vidim, kako se zažne' gibati, nato sede in si z rokami mane oči. Vstane in se ozre na drevo. Trenutek premišljuje, nato zamahne z roko in se lepo zlekne v travo pod prežo in — ne rečem preveč — gotovo je pri priči spet zaspal. Zaman je bilo še nadalje ždeti na preži, ko je prepodeni in oplašeni srnjak vso žlahto opo» zcril, naj se varuje. Zato sem pospravil svoje reči in zlezel doli. Prijatelj Jože se ni zbudil, ko sem ga. pri-šedši do njega, poklical. Smrčal je ko pama žaga, znak. da se ni prav nič potolkel, ko je padel nad 5 m globoko. Splezal sem po njegovo puško in petem sedel poleg zaspanca. Kmalu se je prizibai na kratkih nogah prijatelj Janez, ki sem mu povedal vso zgodbo. »Srnjaka je škoda, ko ga je mrha tako grdo zapacal, Jožeta pa bi prav nič ne bilo. O ljubi Bog, saj pravim, otroci in pijanci imajo vedno svojega angela variha.« Nato je s plosko roko prav močno udaril Jožeta po najbolj mesna« tem delu telesa, da je ta kar odskočil s tal. »O, saj sem vedel: debelušček jt tu! Veš, Janez, če bi ti padel s te prižnice. bi se ti tudi nič ne zgodilo, kakor žoga bi odskočil nazaj na drevo.« »Srnjaka bi imeli, šoba strupena.« je zakričal Janez, »to bi bil edini plen, ker se ni niti en strel slišal in so najbrž tudi ostali tvoii bratci spali.« Res je bilo tako. Počakali smo št Miketa, ki je bil zadnji, in potem pobirali ostale. Ko smo prišli do prvega, je Viktor silno čemerno sedel na drevesnem panju »No, Viktor.« ga je nagovoril Janez,« menda si z Jožctom lahko roke podaš ta. Kaj ti pa manjka?« »Nogo sem si zvil, se mi zdi,« žalostno odgovori Viktor. »Ali si z drevesa padel kakor jaz?« ga vpraša Jože. »Tebi je to že podobno,« razdraženo odgovori Viktor, »jaz sem si pa na tleh pohabil nego.« »Vprašanje je nerešeno, pr.če m nobene-« se modro oglasi Janez. »Zdaj pa pojdimo!« Odšli smo proti vasi. Viktor je trpel silne bolečine, to smo videli, vendar je junaško ko* rakal z nami; toda čedalje bolj je zaostajal. Skočil sem s poti :n ureza! v grmu krepko palico, da se je nanjo opiral Vzel sem mu tudi puško, da ga olajšam; vseeno je pešal in bi se ustavil, da mu nisem ponudil rame. nakar se je na eni strani opira1 nanjo, na drugi pa na palico. Tako sva se vseeno prav počasi privlekla do gostilne. Tovariši so že pozajtrkovali in bili pripravljeni za odhod. Popila sva kavo in potem je Viktor odkrevsal k svojemu avtomobilu in sedel za krmilo. »Pusti mene, da šofiram, saj ne moreš s pohabljeno nogo,« je vpil Jože. »Per mejš. da bom, če me še tako boli noga « je odgovoril Vktcr in dal avtomob il.' »paro« Pred odhodom smo od krčmarja zvedeli, da je ponoči izginila zdoma deklica iz Amerike. Pobrala je nekaj obleke in denarja ter že mo= rala pozno zvečeT oditi, ker njena postelja niti poležana ni bila. Oče jo je povsod iskal in klel tudi našo družbo, ker so mu povedali, da je bila snoči med nami. »Zdaj pa imate hudiča,« je robantil Janez-»med potom vas bo kje ustavila « Odbrzeli smo v vse drugačnem razpoloženju, kakor smo bili prišli. Zaspani obrazi, en pohabljenec, brez lovskega plena, poleg tega pa še zavest da smo mi krivi, da je mladoletna deklica skrivaj ponoči zapustila starše in dom — vse to je najslabše vplivalo na nas. Hitro smo predrčali 20 km do Kočevja in se ustavili v hotelu pri Gusteljnu. Deklice iz Amerike med potom nismo videli. Pač pa je hotelir Gustelj takoj pričel o nji govoriti. »Hilda vam vstni po meni zreča pozdrave Prišla je že zgoda' peš po bližnjici čez Stojno in se odpe!ia!a z iutmjim vlakom v Ljubljano Rekla m je. da ji boste v Ljubljani preskrbeli dobro službo Poiščite jo v hotelu kamor Ko-čevarji zahajajo.« In Gusteli je hudobno pomežikn 1 s pored* nimi očmi kakoT je le on zna!. Tisti, ki so deklici najbolj pr'govariali ;n silili v njo. sc bili zdaj kar brez besed Se golaž jim n; teknil Samo Janez je brunda! v okrogli dve bradi: »Prav prav. kdo bo pa to juho izpi"« V Ljubljano smo dospeli ekro« poldneva. Kakšne bolečine je prijatelj Viktor mora! pre= trpeti med vožnjo ko je ves .'a® sam šnfiral vem le jaz ker sc ga gledal sedeč poleg njega. Res se je junaško drža! Doma je šel takoj v posteljo in se štirnijst dn; n gani! iz nje. Deklice iz Amer ke pa nisem več videl. O nadaljn ji njen: us >di mi je pozneje pravil moj žlahtn k hotelir, kamor se ie v Ljubljani zatekla Ta je — sam lovec — vede! za naš lovski pohod in ko mu je dek'ica povedala srečanje z nami. ie takoj te!efcnično poklica! mlajše udeležirke naj pridejo v hote!, kjer jih nekaj čaka. Nit ni povedal, kdo«a vendar se je vsak izgovoril, da ne utegne da ima opra« vila in tako. Drugo jutro je poklical še Taneza in ta mu je reke! naj deklico pošlje k Viktorju ker bo ta gotovo doma; povedal mu je tudi naslov njegovega stanovanja Deklica je res šla k Viktorju Kaj sta se zgovorila z ubožcem. ki je stokal v postelji od bolečin, ne vem. Vrnila se je pa v hote! vsa obupana in tožila hotelirju, da ljubljanski gospodje ne drže besede, ko so vendar bili doma z njo tako pri» jazni in — sladki. K sreči je prišel popoldne njen oče ki jo je najprej pošteno birmal. čim jo je zagledal, in jo potem odpeljal nazai na Kočevsko Gotovo je bil ta doživljaj za deklico iz Amerike izdaten opomin, naj ne veruje slepo ljubljanskim gadom, ki so vseh muh polni Dr. R. M. laga učne tvarjne po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in »trego nadzorstvo. Poučujejo le profesorj-i-strokovnjaki. Pouk bo trajal do prlčetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dcpoldre od 9—12 popoldne cd 4—6. Specialne strokovne 'n-strukcije za gimnazije in meščanske &°le, Kongresni trg 2. u— Nesreča. S češnje je padla in si zlomila levico 561etna posestnica Terezija Papeževa iz Zagradca. 51etni sin uradnika Marjan Zorman iz Ljubljane je pri igri padel in sa zlomil levo nogo. Z isto poškodbo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 51etno hčerko posestnika Cveto šemetovo iz žalne. 491etnemu delavcu Petru Volkinu iz Ljubljane je padel tram na levo nogo in mu jo zlomil. Z voza je padel in si zlomil desno nogo 52-letni zasebnik Andrej Novak iz Ljubljane. 20-letni sin posestnika Jože Glo-bokar iz Zagrrdca je pri obiranju češenj padel z drevesa in se p< »tolkel po glavi. S stola je palel in si zlomil levo nogo 651etni upokojeni železničar Franc Mavec iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubi j' nske splošne bolnišnice. Z Gorenjskega Poročnik Primožič je prišel na Gorenjsko. Pretekli petek popoldne se je z berlinskim brzovlakom pripeljal v Celovec poročnik Hugo Primožič, ki je odlikovan s hrastovim I stem k viteškemu križcu reda železnega križa. Prispel je s svojo soprogo. V palači državnega namestništva v Celovcu ga je slovesno sprejel nadomestni pokrajinski vodja Thimel. V nedeljo je odlik:vanca vodil po Gorenjskem radovljiški vodja dr. Hcchstciner. V Tržiču, od koder izvira Primožičeva rodovina, je bil posebno slovesen sprejem. Zdaj potuje Primožič po vseh treh gorenjskih okrajih, kjer pripoveduje o svojih doživlja.ih na fronti. Visoko odlikovanje hrastovega lista je poročnik Primožič prejel prvi izmed navadnega moštva, ko je sestrelil šestdeseti oklopn:k. Nato je bil tudi povišan v častnika. Spsilssje štajersko Revija štajerskih narodnih noš je bila prirejena v Celju v okvjru poletnh mladinskih tekem. Razstava je bla v Nemškem domu in je bil njen namen, da odstrani ne-okusnosti ki jih je po prvi svetovni vojni uvedlo židovska moda. Vsem, ki so si ogledali razstavo, so b'l; tudi dani krojni vzorci, da bi se na Spodnjem štajerskem čim bolj razširila preprosta in snažna ljudska nošn;'a. Na Sladki gorj je bil uveden novi krajevni skupinski vodja Jožef Kroll, ker se je dosedanj vodja Mayerhcfer moral posloviti. K zborovanju je pršel okrožni vodja Nemetz iz Ljutomera.. V Gornji Radgoni je bil 25. t. m. sklican velik zbor, na katerem je okrožni vodja Nemetz govcril o zgodovinskem razvoju na Spodnjem štajerskem in je dai nova navodila za polit čno dele. N°vi grobovi, v Marboru so umrli Tl-letni slaš5ičar Hans Pel kan, čigar truplo so prepeljali k upepelitvi v Gradec, dalje 83 letna Ivana Gol.a iz Selnce ob Dravi. 70 letna poscstnlca Koza Rebernakova s Pragerskega in delavčeva hčerk ca Marija Rajhcva iz Sv. Marjete cb Pesnici. V Celju je umrla ga Dora Kun3tekova-Trste-njakova v 67.1etu, v Šmarju pri Jelšah pa G9 letna upekojenka ga. Marija Enzi, rojena Aškerčeva. Iz življenja. Z'ato poroko sta v soboto praznovala v št. Lenartu pri Brežicah upokojeni nadučitelj Jožef in Marija Perz. — 701etnico je praznovala v nedeljo v Mariboru ga. Marija Strajnškova, vdova finančnega uradnika. — V Mariboru je umrla 841etna zasebnica Otilija Strajnerjeva, roiena Grelčeva. — Na Teharju sta se poročila Franc Podvornik in Terezija Puk-majstrova. V Središču so 'melj 16. t. m. v okviru Heimatbunc-a pester večer, pri katerem je Igral mešani domači orkester, nastopil pa je tudi poseben kvartet. Dalje so igrali nekateri harmonikarji in prirejene so b(le razne varietejske tečke. Domače pevsko društvo je prepevalr> štajerske pesmi. Simfonlčri koncerti v Ptuju. Danes priredi prosvetni urad v Ptuju v arkadni dvoran' okrožnega načelstva dva koncerta, prj kater.h nastopi 80 glasbenikov, članov mar berskega gledališkega orkestra ter kulturnega oikestra. Prvi koncert bo popoldne za šole, drugi pa zvečer za mežča-ne. Na sporedu so Mc-z? rt, Weber, Brandt-Buys in Liszt. Dirigirala bosta operni ka-pelnik Rihard Die'i in glasbeni ravnatelj Hermann Friscta U Mar-bora. Pred deželnim sodiščem v Gradcu se je moral zagovarjati dninar Jurij Veberšek, doma iz Liboj pri Celju, ki se je neko nedeljo v februarju letos preveč napil sadjevca in se sporekel s še bolj nasekanim Francem Zvvickertom. V spopadu je Veberšek udaril Zvvickerta s mučko po glavi in mu prebil lobanjo. Vnela se je še možganska mrena in Zvvickert je umrl. Veberšek je bil zdai cb upoštevanju izrednih olajševalnih ckolščin obsojen na dve leti ječe. Smrtne žrtve nesreč. V delavnici državne zeleznice v Mai't'.ru je po nesrečnem naključju umrl p'esfcar Valentin šterban. Bil ie iz Nove vasi pri Mariboru. V Zagorju ob Savi je zahtevaia nesreča tri smrtne žrtve in sicer so se ponesrečili delavci Srečko Vczelj. J "že Oražem 'n Ivan Kunst, ki so bih uslužbeni pri gradbeni tvrdki Fro-liel' & Kliipfel. Nesreče. 5 letni Franc Korošec iz Celja je obležal ped tcverniavtom s hudimi poškodbami na glr.vi in nogah. V škof ji va.si se je pri padcu polom;la 64 letna Antonija Juršetova, 26 letn-1 Stanko Kašuba iz Luč se je prj n spravljanju drv vsekal v levo nogo. Voznik Franc Dežman je pri vožnji pohištva iz Luč na Ljubno padel z voza in obležal z zlomljeno nogo. S kolesom so se ponesrečili lšletna Marija Zeb-čeva !z Studencev, 8 letna trgovčeva hčerka Silva Pczdičkova m 42 letni Anton šprajc jz Studencev je padel ob nasipu k"-se zlasti hudo poškodoval na desni nogi. Nogo si je zlomil 5 letni Marjan Dolinšelc iz mar borske okolice. Iz Hrvatske Nov hrvatski poslanik v Budimpešti. Novo Imenovani hrvatski poslanik pri madžarski vladi, bivši minister dr. Košak, je priapei v Budimpešto, da pripravi vse potrebno za svojo službo Prisega novih orožnikov. Pretekli teden je bita v okolici Zagreba svečana prisega orožniških pripravnikov, ki so zdaj na vojaški izobrazbi. Slovesnosti so prisostvovali številni odličniki. Zvečer je nove orož-niške pripravnike obiskal tudi Poglavnik. Hrvatska na mednarodnem radijskem kengresu. Na zasedanje mednarodne zveze radijske službe, ki je trajalo od 21. do 28. t .m. v Lausanneu v Švici, je odpotoval tudi ravnatelj hrvatske radijske službe Radovan Latkovič. Hrvatska je bila lani sprejeta za člana te zveze in je ravnatelj Latkovič član posvetovalnega odbora Predavanje o Giottu v Zagrebu. V prostorih zagrebškega kinematografa »Evrope« je priredil Zavod za italijansko kulturo predavanje o Giottu. Govoril je profesor Luigi Scarpa o Giottovih freskah v Assis-siju. Tiso aa razstavi hrvatske umetnosti. Slovaški državna predsednik dr. Tiso je v spremstvu poslanika Lorkoviča obiskal razstavo hrvatske umetnosti v Bratislavi. Nagrajeni železničarji. Opol.r.omočeni nemški general na Hrvatskem Gla;se ven Horstenau je spet izročil trem hrvatskim železničarjem nagrade po 6000 kun, ker so odstranUi mine na železniškem tiru. V Zagrebu je bilo letos birmanih 4887 otrok. Iz hrvatskih listov povzemamo, da ;e bilo na binkoštno nedeljo letos birmanih 2S36 otrok, po večini iz mesta, v ponedeljek pa 2051 podeželskih otrok. Birmali so nadškof dr. Stepinac, škofa dr. Salis-Sew's m dr. Josip Lach in papežev legat Giuseppe Marcone. Rentniki socialnega, zavarovanja. Po poročilu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je uživalo rento za onemoglost, starost in smrt leta 1941. 15SS zavarovancev, naslednje leto pa že 2231 zavarovancev. Iz Srbije Izmenjava mladih kmetio. V sporazumu med vodstvom Hitlerjeve mladine v rajhu in skupino nemških kmetov v Ba-natu je bilo sklenjeno, da si bosta obe skupini letos prvič izmenjali večje število kmetskih mladenk. Vojni davek v Srbiji. Srbski ministrski predsednik je uvedel vojno doklado na zemljarino. Za osnovo bo služil čisti kata-stralni donos. Posebr.a vojna doklada bo v banatskih okrežjih znašala 40 odstotkov, v drugih okrožjih Srbije pa 120 odstotkov. Rudolf Miitz umrl. V Sirdiji pri Oseči-ni v srezu podgorskem (Kamenica) je umrl 17. maja in bil tam tudi pekepau g. Rudolf Miitz, bivši ravnatelj Sirčeve tekstilne tovarne v Kranju. Boloval ni dolgo, vendar je podlegel bolezni, ki mu je že daljšo dobo razjedala zdravje. Doživel je lepo starost 64 let. Vsi. ki so ga p:znali, ga bodo ohranili v lepem spominu. Zapustil je sina v Zagrebu in svojce na Dunaju. Mašniški jubilej valjevskega župnika. Valjevski župnik g. Valentin Bertoncelj je praznoval 3. junija 251etnico svoje prve maše. Valjevski Slovenci so mu cb tej priliki darovali v spomin dve lepi umetniško izdelani plaketi, ki sta ju izdelala tov. Jakob Gospodarič, ravnatelj mešanske šole v pokoju in blagajnik slovenske kolonije, in Boris Kos iz Maribora. Posebna deputa-cija slovenske kolonije in mladine mu je izročila plaketi. Slavnostni gover je imel pisatelj in kaplan iz Beograda gasp. Ježa Vovk. Valjevski zelenjadni in sadni trg. Valjevski zelenjadni in sadni trg je že daljšo dobo dosti založen. Začelo se je z zelenim lukcem, potem s špinačo, glavnato solato, češnjami, na vrsto prihaja že grah, paprika, kumarice in podobno. Samo cene so visoke. Zato je oblast izdala nared-bo, da je do preklica trg svoboden in ne bodo razpisane nikake najvišje cene. ker je pričakovati, da bo svobodna konkurenca sama pritisnila cene navzdol. Lani je biLo nasprotno: predpisane najvišje cene so zavirale dovoz na trg in pomanjkanje blaga je istočasno avtomatično zviševalo cene blagu, ki si ga ob nedestatku drugega blaga pač moral tudi za te cene kupovati. Dasi je zdaj že skoraj 14 dni dež in si vsi — prav tako kakor smo si pred 14 dnevi želeli dežja — želimo, da bi dež vendar že prenehal, se pričakuje zelo dobra letina. Veliko je v valjevski okolici že tudi jagod, ki jih gojijo umetno, kakor tudi malin. So izredno lepe in jih kupujejo izvozniki kar na vagone. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18.30; Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30:. Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. Ponedeljek, 5. julija: zaprto. C. G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih, ki ima za snov zakonski trikotnik in v njem nastajajoče konflikte med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massarj — J. Ko-vič, Magda, njegova žena — Šaričeva. Gu-ido Fiore — Nakrst, gospa Ferrante, Mag-dina mati — Nablocka Putjatova, Antonio. sluga — Kosič. Režiser: prof. O. Sest. Drama pripravlja kot zadnjo premiero pred sklepom letošnje sezone A. Strind-berga »Nevesto s krono«. Delo je simbolen prikaz življenja in se poslužuje pravljičnih prvin s katerimi podpira dejanje, v katerem se borita v življenju dobro in zlo. V glavnih vlogah: Šaričeva, Danilova, Jan. Ra-karjeva, Debevec, nadalje Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar. Režija bo Debevčeva. OPERA Četrtek, 1. julija, ob 18: T'ha voda. Opereta. Red Četrtek. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18: Predana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * G. Pietri: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Uliks. kočijaž — Zupan, Roza. njegova žena — Poličeva. Anita, njuna hči — Mlejnikova. Ida, njuna hči — N. Stritarjeva. Cecchino, mizar — Kristančič, Stim-hi, konjski hlapec — M. Sancin. Alfred, eleganten mladenič — B. Sancin, Has-drubai, odvetnik — Anžlovar, Brigatti, re-porte- — Rus. ženin — Pianecki. nevesta — Koširjeva, tast — Simončič. dekle — Jeronova, sosedi — Škrjančeva in Mauser-jeva. dirigent: R. Simoniti. režiser in ko-?: ing. P. Golov in. Nadprodukcija visokošolcev v Italiji Univerze niso samo merila za duhovni razvoj dcbe, v njih se zrcali tudi sDc'alna p: oblematika sodcbnega časa. štev lke, ki navajajo, kcliko slušateljev ima ta ali cuii zavod, ta ali ona fakulteta, niso brez sociološke podlage. Predvsem pa je treba pri takšnih pojavh paziti, če se omejujejo na posamezne univerze ali če imajo splošen pcmen. Ce gre za posamezne visoke šole, na katerih na primer predavajo znameniti raziskovalci, si stvar pojasnimo lahko z »notranjo privlačnostjo«, ki ;ma bolj časovno scdcben kakcr sociološki pomen Toda povečanje števila univerzitetnih slušateljev se ne omejuje na posamezne univerze in na posamične države, v zadnjih desetletjih je postal to v Evropi splošen pojav. Kaj ]e vzrok, da imajo evropske un;verze večji dotok dijaštva kakor prejšnje čase? Ni dvema, da gre zasluga za ta pojav tudi kompliciranim poklicnim tipom v industriji. trgovini in državni upravi. Prav to je menda tud; vzrok, da se je povečalo število visokošolcev na italijanskih univerzah v naravnost ogromnem številu. Po svetovni vojni ss imeli v Italiji najprej 50 C00 dijakov na visokih šolah. V štučfjskem letu 1941-42 je to število naraslo že na 150 000. V primeri z razmerami pred 20 leti se je torej število visokošolcev v Italiji petrojilo. Vzemimo sedaj za primerjavo ?tevilo prebivalstva. Na vsakih 300 do 350 prebivalcev v Italiji pride en visokošclec. V Nemčiji, ki se ji ne more očitati, da zaostaja v splošni izobrazbi, je še i'. 1938 prišel en visokcšolec na 1000 prebivalcev. In v šclskem letu 1942-43 kaže tendenca v visokošolski statistiki zopet korak navzgor. Zaradi tega je popolnoma naravno, d?, je postala reforma visokih šol nujnejša kakor kjerkoli prej, ker je navzlic petrebi po akademsko izobraženih strokovnjakih nastala takšna nadprodukcija, kakršno so zabeležili v Nemčiji približno pred 15 leti. Da bi ta nenaravni razvoj učinkovito zavrli so italijanski pristojni krogi jedvzeli ukrepe, kakršni so znani ža iz orakss v Nc-mč ji, pa tudi na Francoskem. Nedavno sta' ital^anski senat ter zbornica •ipre^ela osnutek žakena. ki predvideva, da *e za ves čas, dokler traja sedanja vojna, er še za eno leto po končani vojni ima-rikulacije na italijanskih visokih šolah časovno omeje, ker podoba ne kaže, da bi nogli vsi novi akademiki potem, ko zapu--te univerzo, dobiti namestitev. Ta cmejjtev seveda nima absolutnega pomena. Nanaša -e najbrže na posamične panoge, v prvi vrsti na absolvente jurid;čnih fakultet ter trgovskih visekih šol, ki imata v Italiji največ slušateljev. Druge panoge, n. pr. agrarni študij, kemija in rudarstvo, so stroke, ki še vedno lahko sprejmejo nove interesente. V Ital*ji torej ne gre za to. da se potisne navzdol raven izobrazbe, temveč da se izobrazba omeji, oziromj preusmeri. Da se ta preokret nanaša predvsem na kmetijsko področje, je za vsakogar, ki pozna Italijo, samo ob sebi razumljivo. Dejstvo, da priporočajo studijske panoge, ki so v zvez5 z naravoslovjem in tehniko, kaže nadalje, da se struktura znanja obrača k drugim panogam kakor k industriji. Tudi ta postopek je v Nemčl-'i znan že izza 1. 1933. V Italiji pa je nastopil zaradi tega hitreje kakor v Nemčij', ker ni bil ne psihološko ne pr&ktično pripravljen v enaki meri. Human;stična osnova izobrazbe je ostala v primeri s prirodoslovno - tehnično smerjo skoro nespremenjena. Zaradi tega nastaja v Italiji vprašanje, kakšna naj bo reforma vseučilišč, ki mora prej ali slej postati potrebna. Strokovnjaki trenutno izdelujejo svojt predloge. Zaenkrat se reče lahko samo to, da se kaže potreba spremembe študija starega tipa klasi&no-huma-nistične univerze 19. stoletja. Tehnični razvoj in pogojna racional"'zacija izobrazbe pronicata tudi v klas'cni deželi humanizma bolj in bolj ter sta stopila tako rekoč že pred vrata starih fakultet. ran Grof Anton Knvphausen poroča iz Pariza: Pred malo ccrkv icc na montparnaškem bulj-vaiu se je v opoldanskih urah zbrala velika množča ljudi. Po široki cesti, na kateri se 'e redko pojavljajo avtomobili s svojimi svarilnimi znaki, se razlega žvižganje in stokanje dude. Plesalci imajo na glavah nekakšne stožce iz belih čipk. ki se premikajo kakor majajoči se stolpiči. Pariški Bretonci imajo praznik in predvajajo svoje prastare plese. Večinoma so med njimi ženske, pa tudi moški v starih nošah, toda ljudje jih ne puste samih. Od časa do časa plane mednje človek iz občinstva ter se jim pridruži v plesu. Pred restavracijami :n kavarnami so klop; in mize zasedene do zadnjega prostorčka. Med številnimi gosti je tudi neksj slikarjev, ki izpričujejo svoj poklic že na zunaj v obleki. Saj je Montparnasse že od starih časov pari.-ko središče slikarskega ceha. Na buljvaru Raspa 1 vidiš z vseh strani visoke ateljeje. Menda ni b'lo na vsem svetu toliko slikarjev kakor v Parizu, kjer so se stekali tovrstni umetn:ki iz vseh delov sveta. Pariški Pamas-e je bil nekakšna visoka šola bohemov Seveda so sedanje razmere tudi med umetnik napravile občutne vrzeli, vendar jih je še ne ntparnassu kaj ostalo, ki še vedno obiskujejo znano kavarno Cafe Dome, Na Montparnassu se je v sedanjih časih mars:kaj spremenilo. Mnogih starih bohemov ni več. Le tu in tam se še ob nedeljah primeri, da v spoštljivi razdalji od bretonskih plesalcev razstavi nekaj umetnikov svoja dela na prostem. Takšna razstava priča, da so hudi časi pritisnili tudi umetništvo. Slikarji prodajajo svoje izdelke razmeroma poceni. Slikarski izdelek si lahko nabaviš že za 250 frankov. Vse, kar vidi obiskovalec na Montparnassu in buljvaru Raspail v današnjih dneh, je pač posiljena umetnost. To ni več niti umetnostna obrt. Nemški vojaki se ob nedeljah radi sprehajajo pO' teh križiščih nekdanjega pariškega mravljišča. Zvedavo ogledujejo bretonske plese in se tu pa tam ustavijo tudi pred razsta-vico slik z motivi, ki so jim večkrat znani. Tako je Montparnasse v tej vojni izgubil velik del svoje privlačnosti. Bretonci skušajo to puščobo nekoliko poživiti, vendar ji ne morejo dati tiste sočnosti, ki je bila tako značilna za Pariz pred sedanjo vojno. žene V nedeljo 20. junija so imel^i v milans .i cerkvi Cs-rmine nenavaden krst. H kr? -nemu kamnu je pristopila 381etna Ferdinanda Ronchi, ki se je vrnila pred mesece vn dni iz Rusije v Italijo. Roncliijeva se je rodila leta 1905. v Vilnu, kjer je bil njen oče koncertni pnrrst, njena mati Elizab ta Teribiii pa sopranistka. Ronchijeva je študirala ples. Leta 1917. je vojna zate :la njena ro lite? j a v Odesi, odkoder sta se vrnila v Italijo, Ferdinanda pa je ostal; v bolnišnici, ker je imela tifus. Starša sta se naselila v Milanu ter sta čez nekaj čisa umrla v domu za onemogle glasben ke. Ferdinan 'a je ostala sama na tujem s\etu ter je doživljala razne neprijetnosti. Nekaj časa se je preživljala v Odesi kot plesa ka, slednjič sc ji je posrečilo dobiti zveze z italijanskim konzulom v Moskvi in z njegovim posredovanjem je dobila dovoljenje za ovto:itev plesne šole v Kijevu in Riik >vu. Leta 1928. se je omožila s kapelnikom Aleksandrom Boravienom, ki pa je bil pred tremi leti mobiliziran in ni daj posihmal nobene vesti od sebe. Ko so vkorakali oer-saljeri v RUkovo, je Ronchijeva s posredovanjem vojaških oblasti dobila dovoljenje za potovanje v Milan, kjer se je sesta a s svojo sestro Lavro. Ferdinanda je bila ;idaj krščena, v kratkem pa bo še birmina. Službuje v neki poslovalnici Dcpolavora, kjer streže gostom. Bolgarija pospešnfs kmetijstvo Za naseljence v Egejski pokrajini je do-\Tolil ministrski svet novo naknadno ooso-jilo v znesku 40.000 levov za vsako kmetijo pod pogojem, da se uporabi 60% tega denarja za nakup inventarja in v gospodarske svrhe. Pogoj je tudi, da so se že do-tični naseljenci izkazali kot dobri kmetovalci. Kredit bo izplačala Agrarna in Zadružna banka. S tem ukrepom je storila bolg?trska vlada nov korak h kolonizaciji priključenih pokrajin. Smotrena politika bolgarskega kmetijskega ministrstva je dosegla že več lepih uspehov. Ministrstvo skrbi zlasti za strokovno izobrazbo kmečke mladine, in za tehniz-cijo kmetijstva. Bolgarski narod je kmečki, saj živi nad 80% prebivalstva od kmetijstva, ali je kakorkoli zaposleno v njem. že iz tega je rsV mestu«. 10898-4 Prodam polt pripraven za trgovino. Naslov v vseh posl. Jutra. 10911-6 Otroške sandalce bele, št. 26, prodam. Nas!ov v vseh po?!. Jutra. 10:50-6 Pege in lišaj Vam zanesljivo odr-trani Alba krema. Drogerij* KANC, Židovska ulica 1 10547-6 Mrčes (uši. stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite c Tnxin praškom. Drogerija KANC. Zidov, ska ulica 1. 10546-6 Ščurke, podgane in miši gotovo pokonča strup, ki ga dobite v drogerij-' Kane. Židovska ulica 1. 10545-6 Gramof. plošče dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo plošč na ogl. odd. Jutra pol »Gramofonske piošče«. 10893-7 Otroško posteljo belo, dobro ohranjeno z žim-nico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista«. 10905-7 Odpadke krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova ulica 8. 10096-7 Pletena zibelka (peiik slama; in športni voziček, obeje v najboljšem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10917-6 Prodam posteljo in otomano, v=e čisto, po nizki ceni. Sv. Petra 43 — vrata 4. 10902-6 Porcelan garnitura krasna, nova, jedilna, kavna, moka. ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10901-6 Brezove metle, senene grablje in vile, grab-Ije držaje za lopate, itd. do-b te pri Gospodarski zvezi — Bleiweisova 29 in Maistrova 10.« 10SS1-6 Elektr. hladilnik kupim ali izposodim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Privatno«. 10680-7 SUHE gobe po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp. 289-7 Šperano spalnico lepo, svetlo, prodam. Ogled od 16. do 18., četrtek in petek. Naslov v vseh posl. Jutra. 10918-12 Les Bazpis prodaje jelovih hlodov Goziinu upravi, iazia.-ieni). gozdov Kočevje v Ljubljani, via Vitrorio Emanuela 111., št. 1, pritličje, desno, bo prodala potom subm sije 136.62 m3 je-iovih hlodov, iežečih na skladišču v Kočevju. Ponudbe je poslati na gornjo upravo v Ljubljani do torka dne 6. juiija t. 1. do 10. ure dop. — Vsa pojasnila daje gornja uprava. 10914-15 Hišni lastnik išče pošteno tree. v s nr^sti 25 let za žen:ii-v. Ponudbe po možnosti z sl'ko na ogl. odd. Jutra pod »Novo sreča«. 1C9 50-25 f^J^hurus Klav. harmoniko 80 basov, 1 register »Meinel Herold«, v brezhibnem stanju pro'am za 2500 lir. Nas'ov v vseh posl. Jutra. 109!4-t6 Neopremljeno sobo lepo, sočno, veliko, vhod iz stopnic, souporaba kopalnice, o Mam. Naslov v vseh poji. Jutra. Ogled od 12- do 6. ure. 10907-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Idriiska 17. 10006-23 Opremljeno sobo s pwebuim vhodom in souporabo kopalnice, takoj od. dam. Naslov v vseh posl. J^tra. 10913-23 Izgubljeno Velik črn pes ki sliši na ime »Negro« se je izgubil. Odda naj se proti nagradi Loretto, \Volfova ul. 4." 10900-28 Osebna legitimacija tia ime Josip Blagovič se je izgubila. Najditelja prosim, da naj isto odda proti nagradi v upravi Jutra 10916-2S Živali Kanarčki harcerji IpKmj.: mladiči zaradi stli.»e poceni naprodaj. Reži, 6e-ienburgrjva 4, dvorišče. 10903-27 Suho sadje prciaja Gospodirska zveza — Bleiweisova 29. 10882-33 SUHE GOBE cupujem po najvišjih dnevnih cenah ~ Nekega dne je kraljevič zalotil Anico, ko je z obrazom v dlaneh tiho jokala. »Kaj ti je, ženica moja?« jo je vprašal ves prestrašen in zaskrbljen. »Ali ti ni dobro pri meni?« Anica pa je dvignila objokano lice in mu povedala, kaj jo tako strašno muči: da jo je tistega dne, ko je bila izbrana za njegovo nevesto, v gozdu srečal tujec in ji napovedal poroko s kraljevičem. Toda, ko bo preteklo leto dni, se bo oni vrnil in do tedaj mora zvedeti za njegovo ime, sicer jo bo odpeljal, da bo njegova in ne več kraljevičeva. M. Geršak, LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4 Naročite se na »Dobro knpgo«! t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod TBGOVEC IN GOSTILNIČAR dne 27. junija 1943 po krajši bolezni v starosti 77 let nenadoma preminul. Nepozabnega pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Orehovici v torek, dne 29. junija t. 1. ob 11. uri iz doma žalosti.- Orehovica, št. Jernej, dne 28. junija 1943. ŽENA in OTBOCI Abonente na dobro domačo hrano — spiejuitm v centru mesta. — Naslov v vseh pr*I. Jutra. 10924-24 Etotrpela je dne 29. junija 1943 po težki in mučni bolezni v 6S. letu starosti naša dobra mati, stara mati, gospa FRANČIŠKA TREVEN POSESTNICA IN TRGOVKA Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 2. julija 1943, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. junija 1943. RAFAEL, sin; MARIJA poroč. RUPNIK, hčerka; MJNKA, vnukinja — in sorodstvo. Skladišče, večje, suho, v sredini mesta, vzame'm v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10S87-17 Pisarno opremljeno, s pros;:m vhodom v centru, iščem. Ponul-be na ogl oiF. Jutra pod »Svetla«. 109:9-19 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo nepozabno ženo in mamico, gospo Umrl nam je dragi cče, soprog, brat, tast. stari oče in stric, gospod ZUPANČIČ IVAN ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 2. julija ob 15. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v ponedeljek 5. julija ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, Motnik, Castelfraneo, 1. julija 1943. VIDA, NATAŠA in UROŠ, otroci; PAVLI, soproga ter ostalo sorodstvo r j, f na njeni poslednji poti in jo obdali s cvetjem, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo gg. civilnim in vojaškim zdravnikom iz Ribnice ter prečastiti duhovščini. Ribnica, dne 2S. junija 1943. Žalujuči ostali Sporočamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrl v Zagrebu gospod MARCEL BELE TAJNIK FRANCOSKEGA KONZULATA Ljubljana, Zagreb, dne 28. junija 1943. JULIETTE, mati — MARA, žena RENfiE, JANEZ, DENISE, MARION, sestre in brat * ' . . .•■i-.-■:•:-■>- EMILIO SALGARI KRALJ m KARiBOV PUSTOLOVSKI ROMAN »Moko, pazi na stopnicah m položi še eno bombo! Vidva pa ostani t a tu poleg na hodniku!* Nato jo starcu, ki so mu bile ustnice pobledole, čvrsto pogledal v oči. vTnk,\ gospod Pablo de Ribeira! Vi ate torej oskrbnik posestev vojvode Van Goulda?« Vrel jo stol. sedel k miri in »i položil goli meč iVs kolena. Oni jO rit al pokonci in ve» prestrašen upiral oči V £Uaa( j« ♦ Ali vtsaife, kdo je vprašal ta. ♦ OsM jd ataree odgovoril. >Vitez Erzitio Verumilj-»M, gospod V al pen t sk i in Rcccsbrsisii !< »Veseli me. da rr:e ta ko i: z?: rcrrate! So vau» kaj rvit. rčvk.-5.; ser: prišel" < >Xe! S.!utin pa. is vss privedlo nekaj i^čMmega! Drugače ae bi zLL esko -eprevidni in ne bi a eno sarao Lsdjo pristasli ob tej "obali. Vedite, vicea. da krJ;*jr. tod Teraertšio brv>dovJe!* »Vem < »In dasi tukajšnja posadka ni velika, utegne biti vendar močnejša od vašega moštva!« »Tudi to sem vedel!« »In vendar ste tvegali to nevarno pot?« »Strahu ne poznam!« je ponosno rekel kapitan. »Gotovo da. nihče ne dvomi o hrabrosti Črnega gusarja!... Povejte, kaj hočete od mene ? Poslušam vas!« Flibustir jc nekaj trenutkov molčal. Nato je z izpremenjenim glasom začel: »Slišal sem. da veste, kje se mudi — Honorata, Van Gouldova hči!- Glas mu je čudno zvenel, kakor bi ga dušilo notranjo Hitenje. Starec ga je nekaj časa molče m mrko gledal. Takisto je bilo, kakor da noče nobeden izmed njiju pretrgati tesnobnega molka. »Govorite že!« ga je zdaj gusar opomnil. ?Ali vam je res neki ribič pravil, da je na Karibskem morju videl čoln brez krmila, v katerem je bila mlada ženska?« »Da!« »Kje je bilo to?« v Daleč od venezuelske obale.« »A kje?« * J u&no od Kube. 50—60 metrov od rta Ssn An-tonio, v Vucatanskem prelivu !< Ventteniljski je poskoeiL >Tako daleč? Kdaj so srečali tisti čoln?« »I>va dni po tem. ko so flibustir ji odrinili od maraesibske obale !< »AH je ženska v čolnu še živela?« vitez!« »In tisti ribič je ni takoj sprejel v svoj čoln?« »Vihar mu ni dal! Njegova lupina ni mogla več kljubovati valovom!« Pridušen vzkrik se je iztrgal gusarjevim prsim. Zgrabil se je za oči. Ribeira ga je nepremično gledal, čez nekaj časa je s poudarkom dejal: »Vi... vi ste jo umorili! Sami ste krivi! Kako strašno ste se maščevali! A božji kazni za to ne uidete!« Kapitan je mahoma vzdignil glavo. Prejšnji bolestni izraz je bil izginil. Kri mu je planila v obraz. Oči so se mu zabliskale. »Jaz — kazni?« je za vpil. »Jaz da sem umoril ženo. ki sem jo tolikanj ljubil? Kdo je kriv? Vi pač ne poznate nizkot in strahot, ki mi jih je storil vojvoda, vaš gospodar! Tri brate mi je umoril v cvetju njegovih let! Eden spi na bregovih Escauta, dva pa počivata v globočinah Karibskega morja. Svojo dušo je prodal za zlato, omadeževal je svoj grb. Tisto noč, ko sem odrezal z vešal truplo Rdečega gusarja, svojega brata, in ga predal valovom, sem se zaklel, da iztrebim vso vojvodovo rodbino, kakor je on ugonobil mojo!« »In zato sto pognali njegovo hčer s svoje ladje ter jo izročili viharnemu morju? 2ensko ste obsodili na smrt. ki vam ni bila nikoli storila nič zalega?« je očitajoče rekel starec. »Ko hi tega ne bil storil, bi se bil izneveril prisegi! Moja brata bi bila vstala z dna morja in bi me bila preklela. Maščevanje terjata od mene. In maščevana bosta!« »Mrtvi ne morejo terjati ničesar več!« 1 »Motite se! Kadar se morje svetlika, prihajata iz globočin... Kadar žvižga veter skozi konopje : moje ladje, slišim njuno ugaslo besedo!« ; »Domišljate si, da jo slišite!« »Ne! Tudi moji ljudje so že večkrat videli okostnjaka mojih bratov, kako se pojavljata na valovih, šele kadar bo njiju morilec kaznovan, bosta mirna l ... A zdaj mi povejte, don Ribeira, kje je Van Gould? V Maracaibu in v Gibraltarju mi je ušel!« : Torej ga mislite še naprej zasledovati?« je vprašal om. »Ali vam ne zadostuje smrt njegove hčere?« »Ne!« »Nu, vedite, da je vojvoda daleč od tod!« s Pa da je v peklu, Črni gusar ga bo izsledil!« -■Kje je ta mah, sicer ne vem. Pravijo, da je v Mehiki!« »Pravijo ...! Vi, oskrbnik njegovih posestev, da ne bi vedeli? Za nič vam ne verjamem! Jaz___« Flibustir je mahoma obmolknil in stopil k oknu. »Kaj je?« je don Pablo začudeno vprašal. Ventimiljski ni odgovoril. Pazljivo je vlekel na uho. Zunaj je divjalo neurje. Grom je jezno bobnel pod nebesnim obokom in vihar je tulil po ulicah, da so opeke treskoma padale s streh. Dež je lil kakor v potokih. Prasketal je ob stene hiše in ob dvoriščni tlak ter nalik hudourniku drl čez cesto. »Ste slišali?« je razburjeno vprašal gusar. Beseda se mu je hripavo trgala iz grla. »Nič nisem slišal'« je mirno odvrnil starec. EterraiD Rarijea — Istiaja sa Ko.nzo.raj »Jutra <: Stanko Vtrant — Za Narodno tiskamo «1 d. kot tiskarn arja: Pran Jeran — Za inseratni del je jovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani