LETO XVL, ŠTEV. 89 LJUBLJANA, SOBOTI, 16. IPBILX 1955 Ceno 10 din SLOVENSKI Izdaja Casoplsno-založniSko podj etje Slov. poročevalec — Direktor: Kudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna .Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-S96. za ljubljanske naročnike 20-463, za znnanje 21-832 — Poštni predal 20 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din RAZGOVORI V MOSKVI SO SE KONČALI Z USPEHOM Ugodna rešitev avstrijskega vprašanja prispevek k splošni pomiritvi Državna pogodba naj bi bila sklenjena čimprej, najkasneje pa do konca leta — Avstrija bo vodila neodvisno politiko in se ne bo priključila nobenemu bloku — Gospodarska določila sporazuma — Izpustitev avstrijskih ujetnikov — Slovo v Moskvi in veselje na Dunaju Moskva, 15. aprila (Tanj ug). Na tiskovni konferenci v ministrstvu za' zunanje zađe ve v Moskvi je zastopnik oddelka za tisk seznanil doma če in tuje novinarje z besedilom uradnega sporočila o sovjet sko-avstrijskih razgovorih, ki so bili od 12. do 15. aprila v Moskvi. V sporočilu je rečeno, da so razgovori potekali v prijateljskem razpoloženju. Obe delegaciji ugotavljata, da tako avstrijska kot sovjetska vlada sodita, da bi bila zaželena čimprejšnja sklenitev državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in da bi pogodba koristila avstrijskemu narodu in utrditvi miru v Evropi. Avstrijska delegacija je poudarila, da republika Avstrija v duhu izjav, podanih na berlinski konferenci 1954. leta nima namena, priključiti se kakršnikoli vojaški zvezi in dovoliti ustanovitev vojaških oporišč na svojem ozemlju. Avstrija se bo do vseh držav držala politike neodvisnosti, kar naj zagotovi spoštovanje te deklaracije. Sovjetska zveza je privolia, da zasedbene čete štirih držav zapuste Avstrijo, ko bo začela veljati državna pogodba, in sicer najpozneje do 31. decembra 1955. Upoštevajoč izjavo vlad ZDA, Francije in Velike Britanije, objavljeno 5. aprila, ter njihovo željo po hitri sklenitvi avstrijske državne pogodbe, izražata delgaciji Sovjetske . zveze in Avstrije upanje, da so v sedanjem času dani ugodni pogoji za ureditev avstrijskega vprašanja s sklenitvijo ustreznega sporazuma med štirimi državami in Avstrijo. Sovjetska zveza je dalje v duhu svoje izjave, ki jo je dala na berlinski konferenci leta 1954, pripravljena sprejeti 150 Julius Raab milijonov dolarjev, določenih v 35. členu državne pogodbe v celoti iz dobav avstrijskega blaga. Sovjetska vlada je izrazila pripravljenost, poleg prej določenega nemškega premoženja v sovjetski coni Avstrije, takoj po uveljavljenju državne pogodbe izročiti Avstriji poleg ustrezne kompenzacije tudi premoženje dunajske paroplovne družbe (DDSG), vštevši tudi ladjedel- Sprejem delegacije na Dunaju DUNAJ, 15. aprila. (Tanjug) — Kancler Raab je izjavil po pri-Danes ob 17. uri se je vrnila iz hodu, da se delegacija vrača z Moskve avstrijska vladna dele- dobrimi vestmi in da so bili raz-gacija pod vodstvom kanclerja govori v Moskvi velikega po-Eaaba in podkanclerja Schärfa. mena ne le za Avstrijo in Sov-Na letališču so jo sprejeli vsi jetsko zvezo, pač pa tudi za mir člani viade, zastopniki politic- na svetu. Avstrija bo zastavila nega in kulturnega življenja, visoki komisarji okupacijskih sil, diplomatski zbor in mnogo domačih in tujih novinarjev. Odhod grške vojaške delegacije Beograd, 15. aprila (Tanjug). Davi je odpotovala iz Beograda grška vojaška daiegacilja, ki je sodelovala na konferenci zastoo-nikov generalnih štabov Grčije, Turtijje in Jugosiavuje. Na železniški postaji sta se od nije poslovila generaiimaijorja Žarko Zgo-nranim in Brana Banjaktarevič. vse svoje moči, da bo živela in delala v miru kot svobodna in neodvisna država. Po vsej poti, koder je šla delegacija, so visele državne zastave. Množice so že od zgodnjih popoldanskih ur čakale, da bi lahko pozdravile delegacijo. Obisk belgijskega profesorja v Vinci Beograd, 15. aprila. Profesor bruseljske univerze dr. Henry Chantrenne bo prispel 20. t. m. na obisk v inštitutu za nueklar-Slovesu sta prisostvovala tudi ne znanosti »Boris Kidrič« v turski vojaški ataše podipo1‘kovnik Vinči. Profesor bruseljske uni-Kemal Oguz m pomočnik grške- verze bo delal 15 dni v radio-ga vojaškega atašeja v Beogradu biološkem laboratoriju inštituta, maijjr Sotiricu. nico v Korneilburgu, vse ladje in pristaniške naprave. Pripravljena je odstopiti Avstriji tudi pravice do naftnih vrelcev in tovarn za destilacijo nafte, vštevši tudi delniško družbo za trgovino s proizvodi nafte (OKOP) v zamenjavo za dobavo surove nafte v količini, glede katere se bosta dogovorili vladi. Poleg tega so se sporazumeli, da se bodo v najbližji prihodnosti začela pogajanja za normalizacijo trgovinskih zvez med Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetska delegacija je sporočila avstrijski delegaciji, da je pre-zidij Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze izrazil pripravljenost ugodno rešiti prošnjo avstrijskega zveznega predsednika dr. Körnerja o izpustitvi Avstrijcev, ki po sklepu sovjetskih sodišč prestajajo kazen v Sovjetski zvezi. Po odhodu sovjetskih okupacijskih čet iz Avstrije ne bo ostal na ozemlju Sovjetske zveze niti en ujetnik ali civilna oseba avstrijskega državljanstva. Moskva, 15. aprila (Tanjug). Avstrijski kancler Raab je z delegacijo odpotoval s moskovskega centralnega letališča na Dunaj danes ob 12. uri po tukajšnjem času. Kanclerja Raaba in delegacijo so spremili na letališče Molotov in Mikojan, visoki državni funkcionarji in zastopniki ministrstva za zunanje zadeve in vojske ter diplomatski predstavniki. Pred odhodom je kancler Raab izjavil, da se avstrijski delegati vračajo na Dunaj kot »srečni ljudje«. Dejal je, da so v Moskvi »dobro delali« in da bo to imelo poseben pomen za mir in vse narode' na svetu. Kancler Raab je pripomnil, da odhaja globoko hvaležen in da želi sovjetskim narodom v prihodnosti mnogo sreče. Ko se je pozdravil z ministrom za zunanje zadeve, je vzkliknil »Nasvidenje na Dunaju!« Podkancler Schärf je davi poslal ministru za notranje zadeve Helmerju, ki ga je med njegovim bivanjem v Moskvi nadomeščal, brzojavko, v kateri mu sporoča, da so se moskovski razgovori končali ugodno za Avstrijo. Sedanjemu načrtu državne pogodbe, sporoča Schärf, bodo dodali posebne določbe proti Anschlussu. Zlasti ugoden je sporazum glede gospodarskih vprašanj. Nadrobni razgovori o usodi naftnih polj pri Zisters-dorfu in tako imenovanem nemškem premoženju pod sovjetsko upravo so se končali »z uspehom, ki ga lahko sprejmemo z radostjo«. Glede na uspešen zaključek okrog 16. ure. Izobesijo naj državne zastave in proslave av-strijsko-sovjetske razgovore, ki so ustvarili možnost za skorajšnjo sklenitev državne pogodbe, s tem pa tudi po desetih letih vrnitev svobode in neodvisnosti Avstrije. Dunajski svet za prosveto je sklenil, da morajo v vseh šolah Dunaja zadnjo uro pouka posvetiti proslavi avstrijske neodvisnosti. Danes popoldne bodo vse šole zaprte, da se bo mladina lahko udeležila manifestacij. Dunajska mestna občina je imela dopoldne izredno sejo, na kateri je izrazila hvaležnost avstrijski delegaciji in sovjetski vladi za sklenjeni sporazum, ki, kakor je izjavil župan Jonas, ustvarja pogoje za sklenitev avstrijske državne pogodbe v bližnji prihodnosti. Železniške montažne delavnice v Mariboru Kakor že nekaj let vsako le- železničarji, temveč tudi v žito, tako so jugoslovanski želez- rokih vrstah delavskega življa. ničarji tudi letos 15. april proslavili kot svoj praznik — v spomin na najtežavnejšo preizkušnjo, ki so jo v boju za svoje socialne pravice izvojevali Spomin na ta zgodovinski dan obujajo železničarji po vsej dr- lo prizorišče omenjene železni- Stane Kumar lesnovzgojnem in kulturnem področju. V Ljubljani sami, kjer je bi- žavi na dan 15. aprila ob vztrajnem delu za zboljšanje železniškega transporta, ki ga po- Diplomctska kronika BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz- valcem pred 35 leti. Kakor je še v spominu, je 1. 1920 nastopil takratni reakcionarni režim proti pravičnim zahtevam de-Tito je sprejel danes dopoldne v lovnih ljudi na železnici z žan-Beiem dvorcu novo imenovana darji in puškami. V spopadu izredna poslanika in pooblaščena ministra FLRJ na Švedskem in na Japonskem Maksa Bače in Lazo Latinoviča, ki odhajata na proti kapitalističnim izkorišče- sebno ob nastopu vsake nove novi službeni mesti. RANGUN, 15. aprila (Tanjug). Ob navzočnosti visokih burmanskih funkcionarjev je jugoslovanski veleposlanik v Burmi Krsto Bulajič izročil danes red Jugoslovanske zastave I: stopnje burmanskemu ministru za nacionalizacijo Takin Tinu. ANKARA, 15. aprila (Tanjug). Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Pavičevič odpotoval iz Ankare v Beograd. Včeraj je veleposlanik Pavičevič napravil poslovilni obisk pri predsedniku vlade Menderesu in ministru za zunanje zadeve Köprü-liiju. Sprejel ga je tudi predsednik republike Dželal Bayar. Veleposlanik Pavičevič je bil pred kratkim imenovan za šefa jugoslovanskega predstavništva v Grčiji. BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug). Z ukazom predsednika republike je bil izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Egiptu Marko Nikezič imenovan hkrati tudi za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Libiji. med delavstvom in žandarmerijo so padle na Zaloški cesti prve žrtve, ki so zasejale revolucionarno kal ne samo med turistične sezone čakajo še posebno zahtevne naloge, obenem pa tudi z velikimi kulturnimi in telesnovzgojnimi prireditvami. Tudi letos so povsod po državi železniški kolektivi tekmovali med seboj v olepšanju železniških poslopij, obenem pa so se široki javnosti predstavili v raznih nastopih na te- čarske stavke in kjer so pred leti na kraju te tragedije vzidali spominsko ploščo z imeni vseh žrtev, je bila včeraj spominska proslava. Zastopstvo republiškega sindikata železničarjev je položilo na ploščo lep venec, obenem pa je z njim velika množica železničarjev počastila spomin prvih tovarišev, ki so morali z življenjem plačati svojo pravico do človeka vrednih življenjskih pogojev. Napredek znanosti Jugoslovanske Prof. dr. Belič je izrazil mnenje, da bi se moral znanstveni naraščaj šolati predvsem v inštitutih in oddelkih Srbske akademije znanosti. Po njegovih besedah univerza za sedaj nima pogojev, da bi vzgajala znan- Bcograd, 15. aprila (Tanjug), po drugi svetovni vojni znan- stveni naraščaj, ker je njena Z letne skupščine Srbske akademije znanosti Pod predsedstvom dr. Aleksan- stveno delo organizirano tako, dra Beliča se je danes začela v Beogradu letna skupščina Srbske akademije znanosti. Predsednik prof. dr. Aleksander Belič je ob tej priložnosti poudaril, da je v naši državi prvič Modernizacija mlinske industrije Do I. 1958 bo zgrajenih 29 novih pnevmatskih mlinov in 30 avtomatov za mletje žita Beograd, 15. apr. (Tajug). V biji ter v Bosni in Hercegovini Jugoslaviji bo do L 1958 zgra- zgraditi po 10 avtomatov za jenih 29 novih pnevmatskih mletje s kapaciteto po 1.5 va-mlinov in 30 avtomatov za gona na dan. Že leta 1958 bo-mletje žita. Po programu raz- do rekonstruirali 22 mlinov v voja mlinske industrije, ki sta Hrvatski, 3 mline v Bosni in ne znanstvene probleme. Od L _ _ _ ’ mjr? j. i i cico t n u;in . da služi neposredno potrebam ljudstva. Opozoril je, da je Srbija dala v preteklosti znana imena v znanosti, kakor so Da-ničič, Pančič, Cvijič in Novakovič, vendar pa se tedaj ni moglo govoriti o znanosti, ki bi neposredno služila življenju in koristim ljudstva. Srbska akademija znanosti posveča sedaj glavno pozornost vzgoji znanstvenega naraščaja in ustvarjanju znanstvenih inštitutov. Do leta 1952 je bilo pri akademiji ustanovljenih 25 inštitutov, izmed katerih so mnogi popolnoma samostojne ustanove. Ti inštituti so postali prava šola za vgajanje znanstvenega naraščaja, čeprav so poleg tega obdelovali posamez- Norreška gospodarska delegacija - Beograd, 15. aprila (Tanjug). Podsekretar v ministrstvu za industrijo Norveške g. Gethe je izjavil danes po prihodu v Beograd, da bi bilo mogoče med Jugoslavijo in Norveško v prihodnje širše gospodarsko sodelovanje. Norveška delegacija, ki jo vodi, bo izkoristila bivanje v Jugoslaviji, da bo spoznala jugoslovansko industrijo in elektrogospodarstvo. Člani norveške delegacije bodo obiskali več jugoslovanskih industrijskih naprav in električnih central, imeli pa bodo tudi dve predavanji o gospodarstvu Norveške in njenih elektroenergetskih virih. 26. maja britanske volitve LONDON, 15. aprila. (AFP) — Predsednik britanske viade sir Anthony Eden je sporočil nocoj v govoru, ki ga je imel po londonskem radiu, da bodo parlamentarne volitve v Veliki Britaniji 26. maja letos. VREME Napoved za soboto: Delno sončno vr#ne, čez dan prehodne močnejše . pooblačitve. V severni Sloveniji nagnjenje k manjšim, krajevnim ploham v popoldanskem času. Na Primorskem sončno vreme z manjšo oblačnostjo. Temperatura ponoči med —5 m 0. na Primorskem okoli 3. čez dan med 9 Ln 13, na Primorskem do 15 stopinj C Zjutraj v severni in osrednji Sloveniji slana, v nižinah pa rahla megla. V nedeljo še hladno, deloma ^KitAnn vreme. Nevarnost slan». V Beogradu bo imel prof. dr. Chantrenne razna predavanja v avstrijsko-sovjetskih razgovorov znanstvenih društvih. — Prof. v Moskvi je dunajski radio več-Chantrenne je znan belgijski krat pretrgal redni program in strokovnjak — biokemik, najbližji sodelavec prof. dr. Jeana Bracheta, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji (Jugopres). • pozival prebivalce glavnega mesta, naj gredo na ulice in slovesno pozdravljajo vladno delegacijo, katere prihod pričakujejo ga izdelala zvezni zavod za gospodarsko planiranje in zvezna industrijska zbornica, bodo zgradili v Hrvatski 16 mlinov s kapaciteto 58 vagonov žita na dan, v Srbiji 10 s kapaciteto 83 vagonov žita ter v Bosni in Hercegovini 3 nove pnevmatske mline s kapaciteto 14 vagonov na dan. Hercegovini in skoro vse mline v Srbiji, ki predstavljajo nad 60% celotne jugoslovanske mlinske industrije. Za ta dela, ki bodo veljala, kakor računajo, okoli 12 milijard dinarjev, so že odobreni krediti 7 milijard dinarjev. Domača strojna industrija bo ukrenila vse za izdelavo 1947 do 1. 1952 je bilo v inštitutih in drugih oddelkih akademije znanosti usposobljenih nad 200 mladih znanstvenih delavcev. Skoro polovica izmed njih je prijavila disertacije, a 35 jih je obranilo svoje disertacije. Mladi znanstveniki so objavili doslej okoli 150 znanstvenih študij. pozornost osredotočena na predavateljsko delo zaradi velikega števila študentov. Na kraju je prof. dr. Belič poudaril, da bi morali znanstveni inštituti in druge znanstvene ustanove vzpostaviti še boljše stike z gospodarstvom zaradi reševanja problemov, ki so največjega pomena za nadaljnji razvoj naše države. Iz poročila sekretarja Srbske akademije znanosti akademika dr. Petra Jovanoviča je razvidno, da je imela akademija lani 41 rednih in 61 dopisnih članov. Nekateri inštituti so bili ločeni od akademije in so postali ustanove s samostojnim finansiranjem in upravljanjem. Člani in sodelavci Srbske akademije znanosti so prijavili lani 156 del iz raznih znanstvenih disciplin, izmed katerih jih je bilo 25 sprejetih za tisk. Akademija je lani omogočila 15 znanstvenikom odhod v inozemstvo na mednarodne sestanke znanstvenih delavcev in je podelila 23 štipendij za daljše bivanje znanstvenikov v nekaterih evropskih državah. Poleg tega nameravajo v Sr- opreme, naprav in rezervnih TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Moskovski razgovori so razveseljiv dogodek Beograd, 15. aprila (Od našega beograjskega dopisnika). »Izje ve državnikov na sovjetsko-avstrijski konferenci v Moskvi, posebno pa še izjavo predsednika avstrijske vlade g. Raaba, je po našem mišljenju potrebno tolmačiti v tem smislu, da je bil v Moskvi napravljen pomemben korak naprej k zaklju-čitvi avstrijske državne pogodbe. To mora vsekakor razveseliti vse tiste, ki žele pomirje-nje mednarodnega položaja.« To je bil odgovor predstavnika državnega srekretariata za zunanje zadeve tov. Branka Draško-viča na vprašanje nekega novinarja, kako ocenjuje izjave avstrijskih in sovjetskih državnikov na moskovski konferenci. Na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je tov. Draškovič dalje toplo pozdravil izjavo predsednika francoske vlade Edgarja Faurea, da bo Francija prenehala raziskovanja atomske energije v vojne namene in da bo nadaljevala samo s razisko- vanji atomske energije za miroljubno uporabo. Ta izjava predsednika francoske vlade — je dejal tov. Draškovič, — je vsekakor pozitivna in tako pomembna, da je zdaj ne bi mogel komentirati.« Na vprašanje, če bi lahko kaj podrobnejšega povedal o sporazumu z Italijo in Avstrijo o vračanju beguncev, je tov. Draškovič odgovoril, da takšen sporazum sploh ne obstoja, temveč je dejal, da je do vračanja jugoslovanskih beguncev iz Italije in Avstrije — po pravilu mladih, avantur željnih ljudi — prišlo po spontanih odločbah Italijanske in avstrijske vlade. Dejal je, da je to gotovo rezultat dobrih odnosov, ki jih imamo z Italijo in Avstrijo. delov, da bi izpolnili plan modernizacije mlinske industrije. Tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu in »Pobe-da« v Novem Sadu sta kupili od italijanske tvrdke »Okrim S. P. A.« iz Cremone licenco za izdelavo avtomatov za mletje. Ti dve tovarni bosta loge zahodnonemške vlade gle- razen tega izdelali tudi nekaj de rešitve vprašanja jugoslo- važnih novih predmetov za vanskih terjatev. mlinsko industrijo. Tovarna Tov. Draškovič je nadalje sipo- Letošnji ukrepi za zboljšanje železniškega prometa Beograd, 15. aprila. Neprestano naraščanje industrijske pro- novih vagonov. Tovarna »Djuro Djakovič« bo izdelala 400 tovor- izvodnje postavljata pred želez- nih in 200 potniških ter 20 vago- ročil, da se jugoslovansko-če-škoslovaški razgovori o repatriaciji zaprtih jugoslovanskih in češkoslovaških državljanov bližajo uspešnemu zaključku. Repatriacija teh oseb, je poudaril, bo Izvedena v skladu z nače-'om prostovoljnosti. M. P. Sprejem v Trstu Trst, 15. aprila. Generalni konzul FLRJ v Trstu tov. Mitja Vošnjak je včeraj priredil sprejem, na katerem je številnim tržaškim in tujim novinarjem predstavil vicekonzula Bojana mlinskih naprav -v Stupniku bo izdelala že letos 650 ton opreme za mline. V kolikor ji bodo odobrili kredite za razširjenje kapacitete, bo mogla izdelati 1000 ton strojev, naprav in raznega orodja za mlinsko industrijo. Zagrebška tovarna »Ventilator« bo v kratkem lahko popolnoma oskrbovala mline z ventilatorji, začela pa je že izdelovati pnevmatične naprave za žito. Izdelovanje naprav za mline v domači industriji je bilo predmet več skupnih posveto- niški transport čedalje obsežnejše naloge, tako da železnice ne morejo zadovoljiti potreb. Lani je primanjkovalo približno 6500 tovornih vagonov, kar je bila resna ovira za prevoz industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. Letos pa bo vprašanje transporta še težje, kajti po statističnih podatkih je bil transport v januarju in februarju prav tolik, kakor lani v sezonskih mesecih, v avgustu, septembru in oktobru. Pomanjkanje železniških vagonov bo nekoliko ublaženo s povečanim popravljanjem vagonov. Računajo, da bodo podjetja za popravila vagonov popravila letos 8.000 tovornih in 4.000 potniških vagonov več, kakor je bilo prvotno planirano. Naj- manj zastopnikov strojne in Več popravil bo izvršenih vto-mlinske industrije, ki so bila vami »Stanko Paunovič« v Nišu, Predstavnik državnega sekre- Lubeja, ki bo opravljal tudi sklicana na pobudo Zvezne ki bo popravila 5.000 vagonov tariata za zunanje zadeve je ne- dolžnosti tiskovnega atašeja. V gativno odgovoril na vprašanje, domovino pa se vrača dosedanji če so nastopili kaki novi mo- kulturni ataše tov. Drago Sega menti v zvezi z jugoslovanskimi Poleg drugih se je sprejema terjatvami do Zahodne Nemči- udeležil šef tiskovnega urada je. Dodal je, da Jugoslavija še vladnega generalnega komisa-vedno pričakuje konkretne pred- riata dr. Riđomu. S. L. industrijske zbornice. S povečanjem mlinske proizvodnje bo omogočena modernizacija mletja žita v Jugoslaviji, ne da bi bilo treba uvažati iz inozemstva večjih količin opreme, več, kakor je bilo predvideno. Za njo prideta tovarna »Djuro Dja.kovič« v Slavonskem Brodu z 2.000 vagoni in tovarna v Kraljevu s 1.800 vagoni. Tovorni in potniški promet bo izboljšan tudi s nabavo večjega štavila nov za mednarodni transport. Nameravano je tudi izboljšanje lokalnega prometa z uvedbo železniških avtobusov. 10 garnitur bo nabavljenih v Zahodni Nemčiji, tovarna »Dragoslav Djor-djevič» iz Smederevske Palanke pa bo do konca leta izdelala 20 garnitur. Nekoliko bo ublaženo pomanjkanje vagonov s povečanjem možnosti križanja vlakov. Z investicijami v višini 4 milijarde din bodo izvršene rekonstrukcije in uvedene telekomunikacijske naprave na železniških progah Doboj—Sarajevo, Vareš—Zenica—Bosanski Novi, Knin—Split, Perkovič—Šibenik in Srpske Moravice—Reka. Nameravano )e tudi zboljšanje mednarodnega potniškega prometa z uvedbo treh parov brzih vlakov, kar bo posebno vplivalo na razvoj turizma. Vlaki Jugoslavija-ekspres bodo povezovali našo državo z zahodno Evropo, Balkan-ekspres s Turčijo, Grčijo in državami Bližnjega vzhoda. Adria-eksprsB pa Jadransko morje x držai^hmj j Promet - šibka točka našega gospodarstva V Piranu bo danes EL redni občni zbor prometne zbornice LB Slovenije Vnašanje prometa, predvsem železniškega in cestnega, je še vedno izredno pereče, saj niti pr.i niti drugi ne sledita naglemu razvoju v naši državi. Poročilo za II. redni občni zbor, ki ga je Prometna zbornica že razposlala udeležencem, obš.rno obravnava te probleme. Na prvem mestu obravnava železniški promet, za katerega pravi, da pomeni resen problem tako zaradi svoje tehnične zaostalosti, kakor tudi zaradi ekonomske neuravnovešenosti. Kvalitativni pokazatelji ka žejo, da se je železniški promet lani v primerjavi z letom 1953 poslabšal. Specifična potrošnja premoga na 1000 netto tonskih kilometrov, je bila lani v oktobru za 1.5 odstotka, v novembru za 1.6 odstotka in v decembru za 2.2 odstotki večja, kakor v letu 1953. V isti primerjavi so se zamude vlakov lani povečale za okoli 60 odstotkov. Zmanjšala se je tudi komercialna hitrost, obtok voz se je povečal za 8.5 odstotkov, povprečna obremenitev vlakov pa se je zmanjšala za 5 odstotkov. Vse to je znatno povečalo izdatke. Dejstv je, da je sedanje stanje železniškega prometa Dri nas različno od predvojnega ko ie bila zmogljivost železniškega prometa več kot zadostna za potrebe prevoza kme tijskih pridelkov. Zaradi sezonskega značaja kmetijskega gospodarstva, so bile zmogljivosti železnice izkoriščene le v jesenski sezoni. Odnos med predvojnimi in povojnimi kapacitetami. kakor tudi med predvojno in povojno količino prevoza kaže, da so sedaj vozila mnogo bolje izkoriščena, ker so potrebe po prevozu blaga in potnikov zaradi povečanja proizvodnje močno narasle. __Po vojni ono zgradili vrsto Odlikovanje jugoslovanskih železničarjev Eeegrad, 15. apr. (Tanjug., Predsednik mednarodne organizacije železniških kultumo-unietniških društev g. Marce, Moilion. ki se že nekaj dni mudi v naši državi, je izročil danes kolajne 17 jugoslovanskim železničarjem kot pri znanje za preprečevanje pro metnih nezgod na železnicah in plodno društveno ter kul-turno-urnetniško delavnost G Mol!ion ie izročil kolajne jugoslovanskim železničarjem v imenu Združenja železn ških kultumo-umetniških društev F anctje. Slavnostni izročitvi odlikovanj v Centralnem od boru sindikata železničarjev Jugoslavije so prisostvoval' tudi član predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Vivoda. generalni direktor gene-, ralne direkcije jugoslovanskih že'eznic Blagote Bogavac in veliko število beograjskih železničarjev. modemih industrijskih objektov, katerih proizvodnja v zadnjem času nagšo narašča in vedno bolj pritiska na iztrošen železniški vozni park Pred železnico stoji zato važen problem: rekonstrukcija in modernizacija železniškega prometa, ki je pri vsem dosedanjem razvoju gospodarstva za nekaj korakov zaostal. Ne gre samo za vozila. Pri podrobni analizi stanja osnovnih sredstev ZTP v Ljubljani, ki obsega poleg Slovenije tudi del Istre, omenja poročilo tudi slabo stanje prog. Lani smo imeli že na 78 krajih počasno vožnio v skupni dolžini 75.188 m proge, pri čemer je znašala računska izguba na voznem časti 2521 minut dnevno, kar pomeni 130 000 din dnevno več stroškov samo za porabljeni premog. Nič manjše zahteve nima naše gospodarstvo do cestnega prometa. Lani je bilo prepeljanega 17,877.000 ton blaga, od tega 61.3 odstotka po železnici in 38.7 odstotka z avtomobili. Indeks prepeljanega blaga se je s tem povečal od 100 odstotkov v letu 1948 na 143 odstotkov v letu 1954 Zaradi velike iztrošenosti tovornih vozil so tudi vzdr ževalni stroški nesorazmerno veliki, tako da so podjetja porabila lani pretežni del amortizacije in še del režijskih stroškov za njihovo vzdrževanje. Zaradi visokih nabavnih cen in prej omenjenih pogojev, pa ni mogoče misliti na nakup novih vozil. V razpredelnici, ki kaže storilnost vozil po posameznih panosah, ie zanimvo to, da izkorišča svoja vozila najra-cionalneje javni cestni promet, kljub tehnično najslabšemu voznemu parku. Na približno enaki ravni je pro- met v gospodarstvu, medtem ko se slabše izkoriščanje vozil v zadružništvu, čeprav dobiva največ novih vozil. Občni zbor bo razpravljal tudi o cestah, kjer je problem predvsem v tem, da makadan-ska cestišča ne ustrezajo več za naraščajoči promet, zaradi česar se povečujejo stroški za vzdrževanje teh cestišč in je edina rešitev v pospešitvi modernizacije cestišč. Poleg problemov s področja poštno - telegrafsko - telefonske službe, ki je v zadnjem času naredila izredno lep razvoj, bodo na občnem zboru razpravljali tudi o pomorstvu ob naši obali, ki je postalo pereče s priključitvijo bivše cone B k našemu ozemlju. Pomorstvo je bilo zaradi neposredne bližine Trsta v teh krajih zanemarjeno: obstojale so le postranske dejavnosti in še te v manjšem obsegu brez sodobne opreme in sodobnih plovnih objektov. Velik napredek, vendar še premajhen Z občnega zbore sekcije za kemično industrijo zvezne industrijske zbornice v Ljubljani Daljnovod, ki bo povezal v<** republike Direktor skupnosti elektro-gospodarsklh podjetij Hrvatske Miloš Damjanič, je odgovoril dopisniku »Slovenskega poročevalca« v Zagrebu na vprašanje, kakšna dela so letos v načrtn s področja elektrifikacije na Hrvatskem. Letos bomo lahko uresničili le del načrtov — je dejal direktor Damjanič — da bi lahko zadovoljili potrošnike na tem področju. Tu gre v prvi vrsti za rekonstrukcijo hidrocentrale Manojlovac na Krki, za zgraditev velike transformatorske postaje v Dalmaciji v splitskem bazenu ter za zgraditev daljnovoda Brod—Osijek. Hidrocentrala Manojlovac bo velikega pomena za industrijo v Šibeniku, posebno za novo valjarno aluminija. Prvi agregat s 6,5 MW že obratuje, do konca leta pa bo dograjeno tudi vse ostalo. Toda za Dalmacijo je vse to še vedno premalo. Letos bomo morali dokončati gradbena dela na daljnovodu Mostar — hidroelektrarna »Tito«, tako. da bo možno izkoriščati električno energijo iz Jablanice. — Novi daljnovod, ki bo povezal Osijek z bosanskimi viri električne energije, bo velikega pomena za ves nadaljnji razvoj osiješkega okraja. V letošnjem načrtu je tudi projektiranje daljnovoda Zagreb — Slavonski Brod — Zvomik, ki bo po najkrajši poti povezal sistem hidro in termoelektrarn Srbije z onimi v Hrvatski in Sloveniji. Ko bosta ta dva daljnovoda dograjena, bo stanje v pogledu električne energije veliko ugodnejše, ker jo bo glede na potrebe lažje razporejati. Vinodolski sistem bo letos dograjen Letos bo dograjen jez na jezeru Lokvarki — Mladinskem jezeru — in dogotovljena mala hidroelektrarna pri Fužinah, ki je hkrati črpalna postaja, ki bo. črpala presežek vode iz jezera Bajer v višje ležeče jezero. Na ta način bo HE »Nikola Tesla« pričela že letos proizvajati električno energijo s polno zmogljivostjo. Dela na sistemu Cetine ter Mrežnice in Dobre dobro napredujejo. Ko bo dograjeno aku- mulacijsko jezero na Cetini pri Daljnovod Split—Ogulin J>°,tudi hidroelektrarna r »Tito« lahko proizvajala več Doslej sta samo Slovenija in Hrvatska povezani v en elektroenergetski sistem, je nadaljeval tov. Damjanič. čimpreje pa bo treba povezati dalmatinske centrale z onimi v Hrvatski. Zato so v letošnjem načrtu tudi pripravljalna dela za zgraditev velikega daljnovoda 220 kV od Splita do Ogulina, kjer bo pričela obratovati leta 1957 velika hidrocentrala Gojak. Ta daljnovod bo v prihodnosti povezoval vse hidroelektrarne v Črni gori. Dalmaciji. Bosni in Hercegovini ter Srbij.i s sistemom Hrvatske in Slovenije. proizvajala električne energije; ko pa bo pričela obratovati še hidroelektrarna Gojak. bo to pomenilo novih 250 milijonov kWh za elektroenergetski sistem Hrvatske in Slovenije. Tudi vprašanje HE Riječine bo kmalu rešeno Na vprašanje kdaj bodo pričeli graditi novo hidroelektrarno — pravzaprav dve — na Rečini pri Reki, je direktor Damjanič odgovoril, da bo o tem lahko že v kratkem konkretneje odgovoru. Zgraditev tega sistema je Moriborsh! že ezničorji za svoj praznih Maribor, 15. aprila. Kolektivi mariborskih železničarjev, ki imajo v boju za osnovne pravice delovnega ljudstva že svojo dolgoletno tradicijo, so se z velikim poletom pripravljali za proslavo Dneva železničarjev. Proslave, prireditve in tekmovanja, ki so jih s požrtvovalnim delom dobro organizirali, so razgibal« ves Maribor. Šahisti — železničarji so se v velikem številu pomerili na več turnirjih. Tudi druge fiz-kultume prireditve, ki so bile zelo dobro organizirane, so pritegnile mnogo gledalcev, ki niso nikoli ostali razočarani nad kakovostjo tekmovanj. Tako so se n. pr. mariborski železničarji v prijateljski tekmi z ljubljanskimi pomerili v dviganju uteži in Modernizacija velenjskega rudnika Novi jašek v rudniku lignita v Vedenju je lani omogočil znatno povečanje proizvodnje premoga. Z novo mehanizacijo in gradnjo novih proizvodnih naprav pa bo možno povečata dnevno proizvodnjo od pov- velenjski rudnik, ki je velikega pomena tudi za redno obratovanje tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Poleg tega, da bo tovarna zahtevala velike količine lignita, bo moral velenjski rudnik oskr- ■ o»c... jdoh «.£11 * . njo gradijo sedaj novo separacijo prečno 3300 ton postopoma na 10.000 ton, kar bi, kakor računajo, dosegli v letu 1964. Letošnji proizvodni plan predvideva, da bodo v rudniku lignita v Velenju izkopali čez milijon ton premoga. Vendar za to še niso dani vsi pogoji Le del objektov je namreč dograjen, več pa jih bodo šele med letom dogradili. Znano je, da je letošnji investicijski sklad namenjen predvsem dograditvi nekaterih najnujnejših objektov v državi. Med te je uvrščen tudi bova ti tudi sosednji objekt — termoelektrarno v Šoštanju. Da bi lahko izpolnil vse te ve-. like naloge, je dobil velenjski rudnik več kot milijardo dinarjev investicijskih sredstev, s katerimi bodo dogradili novo separacijo, odprli nova izkop na okna ter jih opremili s potrebno mehanizacijo. Upaio, da jim bodo vsa ta sredstva omogočila izpolniti letošnji plan in da bodo izkopali čez milijon ton lignita za potrebe naše industrije in široke potrošnje. (b) rokoborbi, s tovariši iz Novega Sada pa so se spoprijeli v rokometu. Celoten fizkultumi spored so poživila še razna manjša tekmovanja med posameznimi društvi v nogometu, šahu, kegljanju in streljanju. Tudi na kulturnem področju so se mariborski železničarji v tem tednu zelo aktivno udejstvovali. Mladinske, pevske, tamburaške in harmonikarske sekcije »Svobode« so pripravile pester spored z več kakor 20 točkami, ki so žele obilo priznanja. Sinoči pa je bila v Narodnem gledališču slavnostna akademija, na kateri je predstavnik sindikata železničarjev v svojem govoru orisal borbo železničarjev za njihove pravice od prvih, s krvjo zadušenih stavk pa do danes, ko opravljajo železničarji važno nalogo za razvoj in napredek socializma v naši državi. Danes popoldne so se železničarji oddolžili žrtvam fašizma s slavnostno povorko. Položili so vence ob» spomenik talcev v Sodni ulici, nato pa še na pokopališču, kjer so s komemoracijo počastili spomin žrtev in talcev naše narodnoosvobodilne borbe. Slavnostno okrašene postaje in množica ljudi, ki je spremljala železničarje na vseh prireditvah, dokazujejo, da so delovni ljudje Maribora, predvsem pa železničarji sami pravilno dojeli pomen tega praznika. V. B. V Celju Celje, 15. aprila. V počastitev Dneva železničarjev je kolektiv celjske železniške postaje pripravil več športnih in kulturnih prireditev. Včeraj so odigrali šahovski dvoboj, na katerem so zmagali pripadniki celjske garnizije JLA s 7.5:4.5 točk. Danes so bila na sporedu strelska tekmovanja, popoldne pa v Mestnem gledališču slavnostna predstava Foerster j evega »Sivca«. V naslednjih dneh bo godba na pihala KUD »France Prešeren« priredila še promenadni koncert. M. B. tesno povezana tudi z izvozom električne energije in bodo o tem vprašanju razpravljali te dni v Italiji. Vsekakor je to vprašanje na dobri poti. * Z dograditvijo hidroelektrarn »Nikola Tesla« in »Manojlovac« se bo stanje v pogledu električne energije v Hrvatski že letos nekoliko zboljšalo. Nove količine energije bo dobila Lika tudi po novem daljnovodu iz HE »Slapovi na Uni«. Toda potrebe so še vedno večje in dokler ne bodo pričele obratovati velike elektrarne, ki pa jih že gradijo, in dokler ne bodo dograjeni projektirani daljnovodi in transformatorske postaje, bodo še vedno potrebne vsakoletne omejitve električnega toka. M. B. Kako zelo je porasla in napredovala naša kemična industrija, nam lahko povedo številke. Ce je bil leta 1939 indeks obsega proizvodnje 100, potem je 1946. leta znašal 69 1948. leta 144, 1953. leta 177 in 1954. leta 220. Obseg celotne industrijske proizvodnje se je v primerjavi z 1953! letom povečal lani za 14%, obseg proizvodnje kemične industrije pa se je v istem času. povečal za polnih 24%. Pomemben dogodek v preteklem letu je vsekakor pričetek obratovanja tovarne dušikovih spojin v Goraždu. Nič več ne uvažamo amonijevega nitrata, z domačim bomo krili vse potrebe pri proizvodnji raznih razstreliv, precejšen del pa ga bomo porabili tudi za umetna gnojila. Po zaslugi te tovarne bomo letno prihranili 370 tisoč dolarjev, ki smo jih poprej izdali za nakup dušikove kisline v inozemstvu. Po zaslugi večje proizvodnje ter uvedbe regresov je zdaj potrošnja umetnih gnojil pri nas za 50% večja kakor pred vojno, toda — še vedno smo' daleč pod evropskim povprečjem. PVC prah, ki ga izvažamo, je postal tudi doma tako Iskano blago, da bi ga več kot 3.000 ton, kolikor ga proizvedemo, mogli prodati in predelati doma. Tržišče zahteva še... Po vseh izdelkih naše kemične industrije je veliko povpraševanje. Proizvesti bi morali še mnogo več umetnih gnojil .kot zdaj, vendar ni dovolj surovin. Družbeni plan in proračun za noriški nkrai odobren Letos več sredstev za kulturo, zdravstvo, kmetijstvo in življenjski standard nov, predvsem za državna kmetijska posestva, za prosveto in kulturo 120 milijonov, za 11 milijonov več .kakor lani, predvsem na račun nekaterih novih kulturnih ustanov, kakor državne glasbene šole v Ajdovščini, in povečanja osebnih prejemkov prosvetnih delavcev. Za negospodarske investicije je letos določenih 36 milijonov din, medtem ko je bilo lani v ta namen določenih 116 milijonov. Znatno se povečajo tudi stroški za vzdrževanje cest, in sicer od lanskih 46 letos na 53 milijonov. Za zdravstvo je določenih 95 milijonov, za 1.5 več kakor lani, za socialno skrbstvo 43 milijonov, približno toliko kakor land, za državno upravo pa skupno 168 milijonov din, za 22 milijonov več kakor lani. To gre na račun dopolnilnih plač uslužbencem, ki so na bolj odgovornih mestih. Važna novost je ustanovitev sklada za gradnjo stanovanj, ki bo znašal 59 milijonov din. Število posebnih skladov se je letos povečalo od 2 na 8, dohodki teh skladov pa se bodo povečali od 49 na 242 milijonov. Tako se bo n. pr. povečal sklad za varstvo gozdov za 100% (od 44 na 85 milijonov din). Nova Gorica, 15. apr. Po poročilih na včerajšnjem skupnem zasedanju obeh zborov OLO v Gorici, so ljudski odborniki danes na ločenih sejah razpravljali o družbenem planu in o proračunu za leto 1955 ter o zaključnem računu za L 1953. V razpravi o družbenem planu za tekoče leto, ki so ga soglasno sprejeli z nekaterimi manjšimi popravki na predlog komisije za družbeni plan in proračun, je prišla do izraza vsa skrb ljudskih odbornikov, da bi se razpoložljiva sredstva res pravilno izkoriščala. Tako se je ljudski odbornik iz Ajdovščine živo zanimal, če so bili morda že izdelani programi za pravilno izkoriščanje investicij. Nekateri ljudski odborniki so se zanimali, če bo dovolj surovin za industrijsko proizvodnjo v podjetjih itd. Predsednik gospodarskega sveta Milan Vižintin je pojasnil, da so za vse investicije načrti in elaborati že izdelani, ker letos nanovo ne bodo gradili, temveč bodo nadaljevali lani začeta dela. Tudi glede surovin ni posebnih problemov, ker se bo vrednost proizvodov n. pr. samo v tekstilni tovarni povečala za 50 odstotkov in bodo izdelovali namesto surovih tkanin barvane tkanine, kar jim bo omogd-čila nova barvama. Proizvodnja se bo v glavnem povečala na osnovi lani ustvarjene možnosti, namreč z razširitvijo in modernizacijo nekaterih obratov. Vsekakor bo planirano povečanje industrijske proizvodnje za 18 odstotkov Izvedljivo, kakor kaže gospodarska analiza. Soglasno so sprejeli tudi proračun okrajnega ljudskega odbora za tekoče leto. Po vseh odbitkih bo ostalo okrajnemu odboru na razpolago 477,455.000 din dohodkov. Proračunska sredstva bodo porabili: za dotacije gospodarstvu 18 milijo- Zatem so ljudski odborniki odobrili še odlok o zaključnem računu za leto 1954, odlok o ustanoviti rajon, elektroenergetske inšpekcije, odlok o ukinitvi Zavoda za pospeševanje kmetijstva v Šempetru pri Gordi, čigar delo bo prevzela okrajna zadružna zveza. Nadalje so 59 gospodarskim organizacijam odobrili za 1955. leto od 3 do 5% zvišano raven tarifnih postavk v primerjavi z obračunskimi plačami v letu 1954. Okrajni ljudski odbor je potrdil še prevzem poroštev za posojila nekaterim gospodarskim organi-zarijam. Končno so odobrili še dotacijo gledališču za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru. -Jp Izročitev odlikovanja Milanu Bogdanoviču Beograd, 15 apr. (Tanjug). Podpredsednik izvršnega sveta Srbije Slobodan Penezič je popoldne v poslopju izvršnega sveta Srbije izročil upravniku Narodnega gledališča v Beogradu Milanu Bogdanoviču red Zasluge za narod I. stopnje, s katerim ga je predsednik republike odlikoval za izredne zasluge v jugoslovanskem kulturnem in prosvetnem življenl'i Sestanek zastopnikov Društev prijateljev mladine Kaper, 15. apr. Danes Je. bil v Kopru sestanek zastopnikov društev prijateljev mladine iz koprskega. sežanskega in postojnskega okraja, ki mu je prisostvovala tudi članica republiškega odbora Društva prijateljev mladine Heda Skulieva. Pogovorili so se o dose-danlem delu teh društev ter o n1 ib ovih nplosah v okviru bodoče koprske komunalne skup-nosti Med drugim so sklenili, da bodo Še povečali skrb za otroke padlih talcev in za druge probleme. Izvolili so iniciativni odbor, ki bo do skupščine vseh društev tega področja usmerjal njihovo delo. Uspel nastop celjskega gledališča iz Kranja v Celju Celje, 15. apr. Sinoči je ansam bel Prešernovega gledališča iz Kranja gostoval v Celju s Saro-yanovo In Sartrovo enodejanko »Cujte ljudje« ter »Obzirno vlačugo«, oziroma z delom, ki mu po vsej pravici lahko damo skupni naslov «Glejte, Amerika!«. Za nastop Prešernovega gledališča iz Kranja je bilo v Celju Izredno zanimanje, saj so bile vstopnice prodane že dan pred predstavo Gostle so uspeli v vsakem pogledu. zlasti pa so v glavnih vlogah ugajal! Anka Clgoleva, Jože Kovačič. Jelica Siardova ln France Trefalt Ob koncu oredstave 1e goste na odprtem odru pozdravil upravnik cpllskega Mestnega gledališča Fedor Gradišnik, za njim pa se je ‘za sprejem zahvalil upravnik Prešernovega gledališča Gostiša. M. B. Porabili bi mnogo več žveplene kisline, kot jo proizvedemo doma. Kalcijevega cianamida ter kalcijevega karbida bi lahko še več prodali v inozemstvo, če 6i ne primanjkovalo električne energije in bi ne bilo za to treba zmanjšati obsega proizvodnje. Tudi formaldehida smo lani proizvedli le 500 ton, porabili pa' smo ga 940 ton. Sode je v lanskem letu primanjkovalo. Kljub temu, da dela tovarna v Lukavcu z enako zmogljivostjo kot prejšnja leta, ni bilo mogoče zadostiti velikim povpraševanjem. Ni čudno, saj so se medtem rodili tako veliki potrošniki, kot je tovarna aluminija v Kidričevem in drugi. Naglo se razvijajoča industrija celuloze in viskoze bo kmalu povzročila tudi pomanjkanje klora. Konec leta ga bomo izdelali 8.600 ton, potrošnja pa bo znašala več kot 13.000 ton. Razširiti stare tovarne Kot povsod,' se tudi v kemični industriji pojavljajo težnje, da bi na veliko gradili nove tovarne. Res, da sedanje kapacitete več ne zadostujejo, vendar bo mnogo ekonomične) e povečati stare tovarne in odpraviti razna ozka grla v njihovem proizvodnem procesu, kakor graditi nove. Po mnenju udeležencev današnjega zbora bi morala biti sekcija za kemično industrijo oziroma zvezna Industrijska zbornica tista, ki bi pravilno usmerjala večanje obsega proizvodnih zmogljivosti. Prav tako bi moral nekdo skrbeti za to, katere izdelke kemične industrije oziroma surovine je koristno uvažati in katere ne. So primeri, da hočejo nekateri uvažati razne zobne paste, paste za čevlje, kreme, kupovati licence za proizvodnjo kolonjske vode — skratka, kupovati stvari, M jih doma imamo do-zolj. Največje težave, s katerimi s« mora sekcija za -kemično industrijo pri zvezni industrijski zborniti boriti, so: zastarelost proizvodnih naprav, odvisnost od uvoza spričo pomanjkanja domačih surovin ter pomanjkanje električne energije. frje Konferenca okrožnih javnih tožilcev LBS Ljubljana, 15. aprila. Danes je bila na javnem tožilstvu LRS redna letna konferenca okrožnih javnih tožilcev, katere namen je analiza kriminala na področju Slovenije s posebnim poudarkom kriminala v gospodarstvu. — Konference so se udeležili javni tožilec FLRJ Branko Jevremovič. dr. France Hočevar, Mitja Ribičič, Jernej Stante, Ferdo Košir, dr. Mirko Hočevar in predstavniki republiških inšpekcij. Referat je imel javni tožilec LRS Jože Pavličič, nakar so okrožni javni tožilci poročali o stanju na svojih področjih. Zaradi aktualnosti tega bogatega in zanimivega materiala ter obširne In živahne razprave bomo o tej konferenci obširneje pisali v nedeljski številki. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Ustanovljene je Prometna zbornica Srbije Beograd, 15. apr. V Beogradu so danes ustanovili Prometno zbornico Srbije. Za predsednika je bil izvoljen direktor direkcije jugoslovanskih železnic v Beogradu Marko Ferič, za sekretarja pa direktor republiške uprave cestnega in rečnega prometa Dušan Petrovič. Za člane Prometne zbornice Srbije so se doslej prijavile direkciji jugoslovanskih železnic v Beogradu in Novem Sadu s skupno 39 podjetji. Jugoslovansko rečno brodarstvo. Združenje cestnega prometa Srbije z 68 podjetji, podjetja PTT v Beogradu in Novem Sadu ter Jugoslovanski aerotransport. Delavsko samoupravljanje v podjetju »Slovenski poročevalec« Pil volitvah delavskega sveta Delavci in uslužbenci podjetja »»Slovenski poročevalec« so v sredo, 13. aprila izvolili svoj prvi delavski svet Volitve so potekale, v slovesnem ozračju, kar je še bolj poudarilo veliko pomembnost tega zgodovinskega dne,. ko je delovni kolektiv začel sam upravljati svoje podjetje. Podjetje »Slovenski poročevalec« združuje po odločbi mestnega ljudskega odbora Ljubljane tiskarno z vsemi tehnikami, uredništva in upravo listov »Slovenski poročevalec«, »Tedenska tribuna«, »Tovariš« in ugankarskega li- sta »Kaj veš, kaj znaš«. Do tega dne je bilo namreč delavsko samoupravljanje uveljavljeno le v tiskarni »Slovenskega poročevalca«. Izvoljeni člani delavskega sveta so se včeraj sestali na svoji prvi seji, na kateri so izvolili za predsednika delavskega sveta Dušana Benka in upravni odbor, katerega predsednik je Vili Vlahovič. Prvi seji delavskega sveta podjetja »Slovenski poročevalec« je prisostvoval v imenu predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije France Perovš ek. Gostinska zbornica radovljiškega okraja pred novimi nalogami KRANJSKA GORA, 15. aprila. Včeraj je bil v Gozd-Martnljkt 3. letni občni zbor Gostinske zbornice radovljiškega okraja. Ker je radovljiški okraj v pogledu gostinstva med prvimi v Sloveniji, z ozirom na turizem, je delo te Gostinske zbornice še posebej važno. Občnemu zboru so prisostvovali predsednik republiške gostinske zbornice Stane Renko, zastopniki Putnika, Planinskega društva, Gostinske zbornice iz Tolmina in Kranja, turističnih občin na Gorenjskem in delegati podjetij. Iz poročila prinašamo nekaj zanimivih podatkov o delu zbornice v preteklem letu. V strokovnem pogledu Je zbornica sodelovala pri uveljavljanju nove uredbe o gostinstvu, pri izdaji dopolnilnih predpisov o oddajanju zasebnih sob, prireditvah, obratovalnem času, pri ocenjevanju osnovnih sredstev ter določitvi pavšala za zasebna gostišča. Izdala Je tudi prospekt Gorenjske v nakladi 20.500 izvodov, ki je dosegel lep uspeh Založili so tndi reliefni zemljevid Julijskih Alp. Zbornica je dalje prispevala tndi k zimskemu prospektu, ki pa Je žal izšel prepozno. Iz poročila Je nadalje razvidno, da je lani obiskalo radovljiški okraj skupno 83.906 gostov, od tega 61.78« domačih !n 22.120 tulih, ki so v glavnem obiskali Bled. Med tujci Je bilo največ Nemcev. Angležev in Holandcev V tajskem prometu so gostinska podjetja radovljiškega okraja ustvarila nad 278 milijonov d-viznlh dinarjev, kar Je gotovo lep prispevek. Težko je tudi glede kadrov. Znano je, da manjka strokovnega gostinskega osebja, zanimivejše pa Je Obenem, da ni prevelikega zanimanja za pridobitev kvalifikacije, kar kažeta dva tečaja, ki ju Je organizirala zbornica. Pri pregledu podjetij Je bilo podčrtano, da je večina gostinskih podjetij z uspehom zaključila lansko poslovno leto, kljub temu, da je bil ukinjen regres. Pohvalna Je tudi pobuda zbornice, da bi se čimbolj povezala z zbornico kranjskega okraja, predvsem pa a tolminsko zbornico, saj imajo vse tri približno enake naloge. Poročilo je tudi v celoti pokazalo, da Je zbornica lani uspešno opravljala svoje naloge. V razpravi je predsednik Končič dopolnil poročilo in predvsem govoril o novem plačnem sistemu, ki se pripravlja na gostinstvo. Poleg rednih plač naj bi dobivali gostinski delavci še 10% premije od brntoprodnkta in premije za povečanje deviznega prometa, pri dobička pa so že tako udeleženi. Dalje je pripomnil, da so vidiki za letošnjo sezono v glavnem izredno dobri in da bodo vse kapacitete, ki so sposobne snrejeti tuje turiste, zasedene s tujimi gosti. Zelo pameten je bil tudi predlog, da se mora Gostinska zbornica baviti poleg hotelirstva tndi z gosttlnlčarstvom, da bi se na ta način dvignila raven naših pesfln, ki je v zadnjih letih zelo padla. Zato naj bi obstajali pri zbornici dve sekciji. Mnogo je bilo govora tudi o krošnjarjenjn z viiVm, kar pa bi okraji in občine lahko sami nredilf s posebnimi odloki. Končno so na podlagi razprave sprejeli sklepe, ki bodo predložen: novemu naravnemu odboru, katerega so delegati Izvolili ob koncu občnega zbora. B. B. 'MMiU cAocjo&icov Začetek razpleta Razgovore v Moskvi med delegacijami vlad Sovjetske zveze in Avstrije o sklenitvi avstrijske državne pogodbe, lahko ocenimo kot pozitivne in bodrilne. Sedaj lahko gledamo z večjimi nadami kot do nedavna na možnost, da si sosednja Avstrija pridobi dolgo pričakovano neodvisnost. To bi bilo v sedanjem trenutku dovolj, bo je treba z konkretnimi potezami Vzhoda m Zahoda ustvariti dobre izglede za bodoče stike. Moskovski razgovori so pokazali, da je mogoče rešiti ne samo avstrijsko, temveč tudi nemško in sporna evropska in svetovna vprašanja, v kolikor bi bili zato dani pogoji in kolikor bi obstojala dobra volja in vzajemno razumevanje. Ne da bi zašli v podrobnosti ivstrijsko-sovjetskega sporazuma, s katerim so odstranjene glavne težave, ki so bile doslej napoti sklenitvi avstrijske državne pogodbe, lahko rečemo, da so zreli pogoji, da Avstrija končno dobi suverenost• Po sovjetskem popuščanju ni posebnih problemov, ki bi otežkočala sporazumevanje med okupacijskimi silami. Posamezna ’vprašanja lahko še praktično povzročajo razpravo, da se uskladijo stališča, ne morejo pa'otežkoči-ti sporazumevanja. T o lahko predpostavljamo posebno, ker je bil avstrijski kancler Raab vsekakor, preden je odpotoval v Moško dobro seznanjen s stališči zahodnih sil. Optimistične izjave članov avstrijske delegacije o razgovorih pomenijo torej, da so s sovjetskim popuščanjem v avstrijskem vprašanju zadovoljeni vsi pogoji, ki jih zahtevajo zahodne sile za dosego končnega sporazuma. Brez dvoma so današnji objektivni mednarodni pogoji, k; po-slavij.njo sporazumevanje kot edino alternativo vojni, pozitivno delovali na moskovske razgovore. Toda za njihov začetek in uspešen zaključek je treba, iskati vzroke tudi v Spretni politiki avstrijske vlade in v vztrajnosti avstrijskega ljudstva. Lahko trdimo, da je storila Avstrija, kar je v njeni moči, da s svoje strani ne otežko-č: sporazumevanja med okupacijskimi silami, temveč nasprotno-da jih inspirira in skoraj prisili najti osnovo, na kateri se ne bodo razhajali. Tako zadržanje avstrijske vlade in ljudstva je naletelo na pc-cbno razumevanje v naši državi, katere narodi so.se v borbi za n~ e o svobodo naučili ceniti tudi na e ere drugih na-odov, posebno sosednjega avstrijskega, za dosego n- dvisnosti. IZUSK0-IFRI9U KONFERENCA Sestanek, štirih r Rangunu Na letališču Mingaladon so se razgovor- rokavteo- 150 Band'fg d<*f- fali Nehru, Noser, U «U in Cu En Loj pomenilo napredek v konsolida- Sihanuk bo zahteval neodvisnost Laosa azi-iskega ,in aJriškega mlf-in Kambodžo Bojeviti Fiiipinoc vojnemu hujskanju«. Neuradni ameriški opazovalec proti volji Washington, 15. aprila (AP). State Departmenta NOVICE V SLIKI 1 RANGUN, 15. aprila (AP). Štirje najvplivnejši voditelji Vzhoda — predsedniki vlad Kitajske, Indije, Egipta' in Burme — so se srečali danes na rangunskem letališču Mingaladon, kjer bodo imeli zasebne razgovore. • Predsedniki bodo jutri z letalom odpotovali v Bandung na azij-sko-afriško konferenco. Kakor se ze zvedelo, bo bivši kralj Kambodže Sihanuk predlagal azijsko-afriški konferenci, naj sprejme resolucijo o podelitvi neodvisnosti Laosu in Kambodži. Fihanuk bo vodil delegacijo Kambodže na bandunški konferenci. Pričakujejo, da bo indijski predsednik podprl njegovo zahtevo. Predsednika Nehru in Naser in Afriki. Čeprav bodo morda sta danes prispela iz Delhija, resolucije videti samo kot iz- kitajski predsednik Cu En Laj raz želja, bo skupni glas Azije pa je prispel včeraj. Na rangun- in Afrike moral pritegniti po- sko letališče je prišel z burman- zornost vsega sveta«, skim predsednikom U Nujem. Časopis poudarja zgodovinski Cu En Laj se je v Rangunu pomen konference in pravi: »Za je ».pripravljen spopasti se s sle^ prvič sešel z egiptovskim pred- sedaj zadošča, da so monopolu hernim, ki bi napadel zveze z sednikom Naserjem, s katerim velesil v svetovni politiki vrgli Zahodom«. Domnevajo, da bo Džakarta, 15. aprila (AP). Vodja filipinske delegacije na konferenci v Bandungu Carlos Ro-mulo je danes prispel v Džakarto. Ob prihodu je izjavil, da se je zelo prisrčno pozdravil in ga povabil, naj pride na obisk na Kitajsko. Odhajajoč iz Delhija, je predsednik indijske vlade Nehru izjavil, da odhaja na azijsko-afri- Sktvka v vseh obratih tržaških ladjedelnic filipinski delegat glavni govornik, ki bo zastopal stališče zahodnih sil, če bi prišlo do razprave o paktih z zahodnimi silami. Danes je prispelo v Bandung Perzijska policija je aretirala voditelja perzijske komunistične partije dr. Morteza Yazdija, ki je bi avgusta leta 1357 obsojen na 15 let zapora in je kmalu nato pobegnil iz započa. Na sliki: Dr. Yazdj po aretaciji med močno policijsko stražo. Trst, 15. aprila. Spor, ki je na- ško konferenco poln upanja, stal v združenih jadranskih okrog 2.000 članov in pomožne-»ker bo konferenca odražala no- ladjedelnicah zaradi protidemo- ga osebja delegacij ter kakih vega duha Azije duha časa. kratičnih ukrepov ravnateljstva 400 novinarjev, ki so preplavili Kadar je nekaj povezano s ča- se vedno bolj zaostruje. Ravna- bandunške hotele, som in zgodovinskim razvojem, teljstvo je v nasprotju z delov- nžakarta 15 anrila fAPl Clan mora navzlic težavam prinesti nimi pogodbami kaznovalo tiste 1 ’ ' ap ' ( ’ zmago«, je pripomnil. ameriškega kongresa Adam Na hanken, ki „ iP nrirpd;l df‘aVCe’ ki S° VA proteSt pr°” Clayton Powell je danes prisnel Na banketu, ki ga je priredil ukrepom pred dnevi zapustili na čast egiptovskemu predsed-r delo. Nadalje je sporočilo, da valec I kU Vneorini in nrt^nrotl.ro^niiilrii -- XM -1 n Ja«. INTERVJU Z ZUNANJIM MINISTROM DR. REM0RIN0M: »Argentina goji simpatije do Jugoslovanskih narodov« (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slov. poročevalca«) Buenos Aires, aprila.. Zunanji v Džakarto kot neuradni opazo- -T , . ... , . valec na konferenci azijsko- :u Naserju m podpredsedniku začnejo novi protidemokratični afriških držav Bandungu. Je afganistanske vlade Sardarju ukrepi veljati v ponedeljek. Iz- e . republikanske Naimu pred odhodom v Ban- obešanje rdečih delavskih zastav stranke zunanie ministrstvo 1e °ueuus aires aprua.. z,unanji spodarska rimff ip Nehru rieial ča uoa na «e hn smatralo za nrekršek stranKe- zunanje ministrstvo je minister Argentine dr. Jierom- , dung je Nehru dejai, aa upa, pa se bo smatralo za prekršek bilo proti njegovi navzočnosti na — »Zelja da bo bandunska konferenca ko- ze v nedeljo ob splovitvi cister- konferenci nakar se je odločil, ristila vsemu svetu m prispeva- ne San Nicolo, ki bo ob navzoč- . da fco odšel v Bandung kot za_ la k zmanjšanju mednarodne nosti ministra mornarice Tam- sebnik in se udeležil konference napetosti. Naser pa mu je od- bromja. kot neuradni opazovalec, govoril, da ohranitev miru na- Na pobudo obeh sindikalnih no uvede socialna pravica, da javno mnenje zavrnilo. Izvršena bo spoštovano dostojanstvo in je bila preiskava in ugotovlje- suverenost in da se doseže go-neodvisnost države.« no je bilo, da so pripravljena dejstva točna in zadeva je bila bilo proti njegovi navzočnosti na mo Rernorino je ustregel prošnji posebnega dopisnika »Politike« in odgovorii na nekaj vprašanj o argentinski zunanji politiki. argentinskega naroda postavljena pred cerkvene obtain vlade je« — je nadaljeval ar- sti. Razne verzije v zvezi s tem gentinski minister — »krepiti so stvar tujega tiska, ki je taka oblike medsebojne solidarnosti, vesti razširjal« — je dejal dr. rekuje sodelovanje vseh n&ro- organizacij kovinarjev so skle-dov na svetu. Resnična želja po nili, da je treba takoj začeti z mira mora izvirati ne iz bo- akcijo za obrambo delavskih jazni, pač pa iz zaupanja v ena- pravic, ki so potrjene tudi v ita-kopravnost vseh narodov in v lijanski ustavi. V četrtek so napravico med narodi«. povedali enotno stavko v vseh Vladi naklonjeni »Hindustan obratih ZJL kot prvi odgovor Times« piše v današnjem uvod- delavstva na ofenzivo deloda- V odgovoru na prvo vprašanje je g. Rernorino razložil Amnestija Tunis, 15. aprila. (AFP). Za muslimanski verski praznik ramadan bo francoski generalni rezident v Tunisu genefal Boyer de la Tour pogojno izpustil ____ _____„_ ___________ _______ niku, da ni namen konference jalcev. Stavke, ki je trajala od 77 Tunizijcev, med katerimi je gentina za tem, da se v med- V Bandungu, da bi se države 12.30 do 6. ure danes zjutraj, so tudi 67 političnih obsojencev. narodnem življenju brezpogoj- Afrike in Azije združile proti se 100 */# udeležili delavci v Zahodu, ni naperjena proti Av- ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. straliji in ne namerava razprav- Roka, v Tovarni strojev in dru-ljati o kakem tretjem bloku ali gih obratih. ’izo’acionizmu. in nadaljuje: Danes sta sindikata kovinar- »Ce je na političnem področju jev, Delavska zveza in Delavska namen konference, da se razširi zbornica napovedali skupno no-področje miru, je na gospodar- vo stavko, ki se bo začela ob skem področju njen namen, dvi- 17.30 in bo trajala do ponedeljka gniti življenjsko raven v Aziji do 7. ure. S. L. boriti se za zmago pravice in za utrditev trajnega mira. Argentina je to stališče ob vsaki osnovna načela justicializma — priliki jasno in določeno izra-doktrine generala Perona, po ka- žala. Smatra, da je v medna-teri se ravna argentinska vlada, rodni skupnosti treba eliroinl-Po besedah ministra izenačuje rati kategorije vodilnih in ek-to pojmovanje interese posa- sploatiranih narodov, ker mora ščine velikega pomena v življe-mežnikov z interesi skupnosti biti enakost v pravicah in dolž- nju Združenih narodov, kajti n.: in v njegovem okviru »teži Ar- nostih absolutna.« Rernorino. V odgovoru na vprašanje, kakšno je stališče Argentine do OZN in do predloga za revizijo Ustanovne listine OZN, je dr. Rernorino poudaril, da bo blii-nje zasedanje Generalna skup- Moskovski razgovori in tisto, y JUŽNEM VIETNAMU JE POLOŽAJ kot ugodna posledica lahko v kratkem sledi, namreč skleni:,v avstrijske državne pogodbe itd., — pa imajo tudi dalekosež-ne?se posledice. Sedaj perstaja namreč vse bolj jasno, da mora blokovska politika s svojimi kon-: •penami vsaj v posameznih vprašanih odnehati. Takšen potek ■ stvar:, sedaj še ni popolnoma jasen. pa lahko postane očiten, v kolikor bi bila avstrijska državna pogodba uspešno sklenjena. Rešitev avstrijskega vprašanja bi bila 1 ozirom na to lahko šele začetek razpleta mnogih težkih problemov v Evropi. Moskovski razgovori lahko postanejo preizkusni -amen za stike med velikimi si-lam- ter bodrilo za možnost relieve tudi nemškega vprašanja, škoda je le, da Moskva ni pokazala dobre volje že prej in da na Zahodu niso imeli razumevanja za nekatere nove momente v mednarodnem položaju, kj so omogočil;, da je prtilo do lažje izmenjave mnenj z Vzhodom. Seveda se v zvezi z moskovskimi razgovori pojavljajo tudi Stališča, ki jim potek stvari ne gre v ročim. Poudarjajo namreč, da je Moskva pokazal dobro voljo zaradi svojih posebnih računov in da bi imela lahko eventualna sklenitev avstrijske državne pogodbe celo negativne posledice v Zahodni Nemčiji, kajti tam se lahko znatno okrepi odpor proti oboroževanju m vključevanju v zahodnoevropsko zvezo- To je lahko ločno, ni pa vazno. Bistveno za mednarodne pogoje je, sprejeti vse, kar lahko olajša sporazumevanje v spornih vprašanjih 'm na ta način zmanjševati napetost v svetu. Zaradi tega bi ne smeli gledati kakšno je ozadje politike neke države, temveč samo na to, ali je njena poteza v prid zmanjševanju napetosti in ali utira pot miru. Če političnih potez ne bi tako ocenjevali, bi pri-tridili tistim prizadevanjem na Zahodu in Vzhodu, katerih prva skrb■ je, da gledajo vse problesne v sklopu svoie b'okovske politike in d; delajo njihovo rešitev odvisno od lastnih b'ekavskih interesov. Takih pojmovanj se je treba bati vse dokler ne bo končno sklenjena avstrijska državna pogodba, čeprav so moskovski razgovor; vzbudili upravičen optimizem tako v Avstriji kot v vsej Evropi. V M KUZALEM. 15. aprila (AP). ardazrskih virov se jc zvedelo, 0 izraelske sile včerai streljale ras Arabuna in s ten) pretr- mir. ki ie trajal na jordan-i7raei«.':i m“ji en teden. Ra- 1 je bil en jordanski graničar, adalci pa »o odvedl: 13 krav «vac Jordan se V proti temu rvždl mešani komisiji za pr e- nevarnejši kot kdaj kol; Francozi želijo sodelovanje sekt v vladi bila pripravljena dati deželi »resnično demokratični ustroj«. Hkrati je sporočil predsedniku vlade, da bo odstopil, če ne bo sprejel njegovega predloga. V političnih krogih sodijo, da je pismo napoved kandidature Ngijen Van Toaija za nasledni- Washington, 15. aprila (Reuter). Iz uradnih krogov se *je zvedelo, da se zastopniki ZDA in Francije posvetujejo o čedalje večji nevarnosti za državljansko vojno, ki grozi Južnemu Vietnamu. Pravijo, da se zastopniki obeh držav ne strinjajo glede tega, kako rešiti spor med ka Ngo Din Diema. predsednikom Ngo Din Diemom in vojskami uporniških sekt, ki blokirajo Sajgon. Ti krogi menijo, da je položaj v Južnem Vietnamu nevarnejši kot kdajkoli. Francija je predlagala, da bi verskim ločinam dovolili sodelovanje v vladi. Združene države Amerike pa so mnenja, da je Dijemova vlada ustavna vlada Južnega Vietnama in da so skupine, ki se ji zoperstavljajo s silo — uporniki. Južnovietnamski minister za plan in obnovo Ngijen Van Toai je svetoval predsedniku Din Diemu, naj pred odhodom v Bandung govori z zastopniki vseh političnih skupin in sestavi začasno vlado, ki naj bi pripravila splošne volitve. Le-te naj bi bile po njegovem mnenju v treh mesecih, nakar naj b! se konstituirala »zares reprezentativna« narodna skupščina. V pismu, ki ga je poslal predsedniku Diemu, je Ngijen Van ODNOSI MED DRŽAVAMI LATINSKE AMERIKE »Z ozirom na vlogo in pomen Argentine v Latinski Ameriki oi bilo zanimivo, če bi g. minister povedal nekaj o odnosih njegove države z ostalimi latinskoameriškimi državami in posebej nekaj o gospodarskih zvezah.« Dr. Rernorino je dejai, da si predsednik Peron, ki vodi ar njem se bo odločilo o sklicanju Generalne konfederacije članov zaradi revizije Ustanovne listine. Ta revizija se po mnenju g. Remorina vedno spravlja v zvezo s pravico veta velikih si.. »Mi smo vedno ugovarjali tem., privilegiju, ki pomen- veliko oviro za delovanje učinkovitega mednarodnega pravnega mehanizma. Toda niso nam nepoznane zamotanosti današnjega ,. . . ..... . ,. sveta, niti to, da morajo včasla Se?t.mEk0, ZUna?°. , !e l načela napraviti stvarnosti do- roslovno središče Buenos Airesa sodelovanja med ameriškimi narodi na podlagi širokega medsebojnega razumevanja, ki bi bilo koristno za vse, z istočasno željo, da se koordinira gospodarski razvoj, da se uvajajo skupna tržišča in razvija regionalna trgovina. »Mi se orientiramo« — je dejal dr. Rernorino — »na integracijo po zvezi ameriških narodov in držav pod zastavo suverenosti, socialnih pravic in gospodarske neodvisnosti. Za dosego tega je bil 21. februarja leta 1953 podpisan san-tiaški dokument med Argentino in Cilejem. Nato so bili podpi- ločene žrtve. Zato bi lahko rekli, da bo naše stališče pogojeno s praktičnimi elementi problema revizije Ustanovne listin?, z ozirom na to, kako se bo ta problem v danem trenutku pc-staviL Vendar želimo kot vedno poudariti naše prineipialno »tališče, da se bomo, ko pride prilika za to, borili za spremembe, ki bodo izboljšale delo organizirane skupnosti.« JUGOSLOVANSKO- ARGENTINSKI ODNOSI »Prosim g. ministra, da pove nekaj o odnosih med Argentino Odmev v Nemčiji sani sporazumi in konkretne ju Jugoslavijo in o perspektivah formalne pogodbe z Paragva- razvoja teh odnosov na raznih jem, Bolivijo in Ekvadorjem. Z področjih.« Razgovori v Moskvi dajejo upanje za razgovore o Nemčiji, poudarjajo v nemških političnih krogih (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slov. poročevalca«) Berlin, 15. apr. (Po telefonu). Berlin je bil prepričan, da so bili poleg Avstrijcev najbolj zainteresirani opazovalci sovjet-sko-avstrijskega srečanja v Moskvi Nemci. Za nje je bil Raabov obisk v sovjetski prestolnici generalna vaja za veliko predstavo, ki naj bi še prišla. Neuspeh dunajskega kanclerja v Moskvi bi odložil to predstavo na nedoločen čas. Uspeh te misije pa bi dal novega poleta celo pesimistom, ki Avstriji, dunajski parlament pa o deklaraciji, da ne bo pristopal k vojnim blokom. Celo Bonn, ki je sicer previden in vzdržljiv, je pohitel z objavo svojega uradnega reagiranja, čeprav do tega trenutka še ni dobil integralnega besedila sovjetsko-avstrijskega komunikeja. »Ce so vesti iz Moskve točne,« pravijo v uradnem nemškem sporočilu, »bomo od srca veseli.« In ker želi tukajšnja vlada v vsakem mednarodnem dogodku videti potrdilo pravilnosti svoje politike, je zadovoljstvom opažamo« — je dejal argentinski zunanji minister — »da so prve bitke že plomatske odnose z FLRJ, se svojih obrambnih načrtih. Take dobljene. Samo če bomo zdru- skupni interesi obeh držav raz. okolnosti dovoljujejo, da si ženi, iskreni in solidarni, bomo Avstrija lahko privošči luksuz lahko izvršili tisti zgodovinski vojne nevtralnosti, čeprav na- proces, ki ga želimo uresničiti giba k nevtralizmu. Nasprotno na tem kontinentu v dobrobit službi stvarnih potreb naš a pa Nemčija pretendira na eno ameriške skupnosti, ne da bi pri narodov. vodilnih mest v Evropi. Njena tem pozabili na delež, ki ga bo Trgovinski in finančni spora- industrija je že presegla pred- lahko Amerika nudila svetu za zum jj. jeta 1953 je instrument, »Od leta 1946, ko je vlada generala Perona vzpostavila d - vljajo. K trgovinski izmenjavi se je pristopilo z visoko mislijo, da mora biti gospodarstvo v ki odpira široke možnosti trgovinske izmenjave med obema Toai izrazil prepričanje, da bi so se že davno sprijaznili z mi- kancler Adenauer dodal: »Re- vojno kapaciteto in njen geopo- dosego boljše bodočnosti člo-litični položaj je tak, da bi se veštva.« vsak nevtralizem ali nevtralnost Na vprašanje, kakšne je sta- državama v sfcfadu, z režimom prej ali slej spremenila v od- lišče argentinske vlade do go- striktne reprocitete. Tako d visnost od močnejšega soseda, spodarskih problemov kontinen- jočbe trgovinskega kot finan.:-Zato — zaključujejo Adenauer- ta, je g. Rernorino odgovoril: jevi prijatelji — se Nemčija ne »Argentinska gospodarska pomore razgovarjati z Rusi brez litika je popolnoma določena, popolne vojaške in politične Na bližnjem sestanku interame-pedpore Zahoda. riške konference, ki bo v Bue- nos Airesu, bomo kot doslej IZKORISTIMO DOBRO zastopali jasno stališče, katere-OZRAČJE! ga cljj je gospodarski razvoj nega značaja, kakor tudi tisi?, ki se nanašajo na pomorsiii transport in na zavarovanj;, kažejo, da se naši odnosi lahko razvijajo v polnem obsegu, ki ga zahtevata naši ekonomiki.. Liste jugoslovanskih in argentinskih proizvodov, ki so bile ge morali vsi Vietnamci neogibno združiti okrog vlade, ki bi »Liberalno-demokratska unija« Atene, 15. aprila (Tanjug). K pred kratkim ustanovljeni grški opozicijski liberalno demokratski uniji je doslej pristopilo nad dvajset poslancev. Če se ji bodo pridružili še nekateri poslanci, bo imela v parlamentu od 35 do 40 mest. Tudi več politikov in prejšnjih poslancev je pristopilo k novi uniji, ki jo vodi bivši častni predsednik liberalne stranke Venizelos. Atenski časo- 0, da Nemčija vsaj do Kon- citati moskovskih razgovorov To je mnenje vlade. Social- 20: septembra lan . tlga stoletia ne bo ponovno dokazujejo, da je napravila za- demokratska opozicija zastopa ™rm, napredek investicije ka vsebujejo zanimivo lestvico ar- ž° hodna politika na Ruse določen nasprotno stališče. Ona smatra, pitala itd. Želimo iti preko t tiklov, ki so potrebni eni a. .. da razlilke me,l avstrijskim in stih oblik gospodarskih organi- j-------- ; r,- ~~~ ‘— - nemškim položajem niso tako zacij, ki so prisiljevale nase velike, da bi bilo treba treti- države na golo eksistenco. La- slijo, da Nemčija vsaj do kon ca združena, ‘ Današnje vesti in besedilo komunikeja iz Moskve so odstranili te dvome in dali prav »večnemu optimistu Juliusu Raabu«. Vseeno je, kdo je več popustil, glavno je, da so od- vtis.« NEMŠKI PROBLEM JE TREBA TRETIRATI DRUGAČE Od sinočnjega reagiranja človek ne more pričakovati česa rati nemški problem s povsem tinsko ameriške države si pri- izmenjavo. drugi državi. Po vsem tem s lahko nadejamo ugodne bodočnosti z argentinsko-jugoslovan- Odnose med obema vladan a in narodi obeležuje stalna pr:- stranjene največje ovire in da drugega. Pa vendar ti dve be- seda j Avstrija in z njo vsa Evropa s polnim upanjem pričakujeta trenutka, ko bo postal tudi Dunaj glavno mesto neodvisne in svobodne države. BONN »SE OD SRCA VESELI« Tako mislijo Nemci, ki pričakujejo, da bodo po Avstriji sedi vsebujeta nemško politiko. »Veseliti se od srca,« seveda ni čisto altruistična stvar, temveč v prvi vrsti upanje, da se bodo sedaj dvignile akcije nemške združitve. Omenjanje zahodne politike, naj očividno na^ drugačne perspektive. Ce so Ru- zadevajo napraviti svoja gospo- si_ za ceno nevtralnosti zdru- darstva čim raznovrstnejša, da ____________________________ _ ----- ___ žene Nemčije pripravljeni za- povečajo splošno produktivnost srfnost. Argentina, ki spoštuj pustiti Vzhodno Nemčijo, tedaj za vsestranski gospodarski raz- pravice samoodločbe narodov in nevtralnost ni'ti ni tako slaba V°R stvar. ODNOSI MED DRŽAVO Med tema dvema ekstremni- IN CERKVIJO ma mnenjema je še kopica dru- ,y zadnjem času je svetovni gih, praktičnih in nepraktičnih, tisk pisal o nekaterih probie-stvarnih in iluzornih. Lokalni, mih, ki so tu s katoliškim kle in Zahod razgovarjati z Rusi pis »Elefteria«, ki so ga imeli prišli oni'na vrsto. Izražajo za- na osnovi pariških razgovorov, doslej za neodvisni opozicijski časopis, odkrito podpira Venize-iosa. Pričakujejo, da bodo v kratkem sestanki pristašev liberalno demokratske unije o pripravah za ’ kongres nove stranke. pravi vtis, da želijo Adenauer separatistični, vsenemški, poli- rom. Prosil bi g. ministra, da _ . ... -— Učni p naVi (n rol i fTi Av,r) 1 _ «-rmmKvtrlra Triada dovoljstvo in ne dvomijo, da bodo formalnosti v zvezi s sklenitvijo avstrijske državne pogodbe opravljene do konca le- ne pa na osnovi nevtralizacije Nemčije. Vladni pristaši pravijo, da je med avstrijskim in nemškim tični, gospodarski in religiozni pove stališče argentinske vlade interesi se križajo in vnašajo ne- 0 tem.« mir v že tako neizkristalizirano , »Ne verjamem, da bi lahko sliko nemškega političnega živ- tisto, kar vas zanima, točno deljenja. finiral kot »problem« — je de- se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, je osvobojena vsakršne pristranosti ter -e voljna vzdrževati prijateljske odnose z vsemi državami svet;;. Do narodov, ki tvorijo Jugoslavijo, goji samo simpatije in' občuduje njihovo voljo in trdnost, s katero so obnovili državo, opustošeno v zadnji voini^ kakor tudi trdnost, s katero vzdržujejo svojo politično in srečo, pravijo navadni jal dr. Rernorino. »V nobenem gospodarsko neodvisnost« — je tošnjega leta. Po mnenju tukaj- problemom neka podobnost, to- da tudi bistvene razlike. Avstrija je majhna država, brez velike industrije in brez ambicij, da postane velesila. Njen šnjih merodajnih politikov bodo lahko veleposlaniki štirih ve- __________________________________lesil do začetka junija sestavili SAN SALVADOR. 15. aprila k°^"i načrt pogodbe, ki bo na-(API. Dr. John salk, Iznajditelj to lahko podpisana na svečani strateški položaj je zanimiv, to-cepiva p»-otj otroški paralizi Je konferenci zunanjih ministrov, dobil odlikovanje Salvadorja, v muraio sporazumeti Guatemala. Hondurasa, Kostarika - »Veliki« se marajo sporazumen ln Nikaragua. • foottuUciji fikupmh. jamstev iesile so prevzele odgovornost za naše blagostanje, one so nas ločile, one naj nas tudi združijo. Mi čakamo že deset let. da ni toliko pomemben, da se Kar pa se Avstrije tiče — bla-Zahod ne bi mogel odreči izko- gor Avstrijcem! riičanju avstrijskega ozemlja v T. Davlčo Na Nemci, nismo poklicani odio- primeru ne obstoja kak problem čati o vseh teh problemih. Ve- med argentinsko državo in katoliško cerkvijo. Nekatere sindikalne. profesionalne in študentske organizacije so prijavile vladi nedopustne oblike aktivnosti, ki so jo v teh «rganiza-cijah vršili nekateri duhovniki zaključil argentinsüri zunanji minister. Božidar Dikič TAJPEH, 15. aprila (AP). Ameriški general William Chase, ved-Ja amerišk* posvetovalne skupite na Formozi, je danes sporočil. ;_a se bodo 18. aprila v Tajpehu za.-čeli razgovori o obrambi Form oz e. Sodelovali bodo zastopniki ame* pod vplivom politikov, ki jih je Wki in. CaagkaJHtov vlada. Šolski odbori se uveljavljalo C RCLTGBN1 BAZtlLEÜI D Glavni problem še vedno pretesni šolski prostori — Aktualno vprašanje šolske reforme in še sto vprašanj, mimo katerih ne smejo šolski odbori Nedavno smo dobili zakon o družbenem upravljanju na naših šolah. S tem je bila izpopolnjena prva vrzel v naši zakonodaji na področju prosvete in šolstva. Sedaj že dobra dva ali tri mesece delajo novi šolski odbori. Kdor pazljivo zasleduje njihovo delo, lahko ugotovi, da 6e tudi ti organi družbenega upravljanja vsak dan bolj uveljavljajo. To je potrdilo tudi nedavno posvetovanje predsednikov šolskih odborov iz Ljubljane, ki ga je sklical okrajni odbor SZDL. 2e v začetku pa Plemenito dejcnje pripadnikov JLil 15. aprila. P-rjpad-jniki naše Ljudske armade so ve-'dno pripravljeni pomagana našemu prebivalstvu ne samo v elementarnih nesrečah, temveč tudi ob vsaki drugi priložnosti- Tako na primer traja med pripadniki armade v Sloveniji že dočgo časa akcija za prosrovol'jno dajanje krvi za bolnike in porodnice. Kot zgled lahko služi enota polkovnika Bogdana Trgovčeviča, v kateri prav te -dni strokovno vodi to akcijo zavoid za transfuzijo krvi v Ljubljani. Po izjav} predstavnika JLA v tem zavodu dr. Zlare Visenjaka so vojaki, podoficirji >in oficirji te enote s svojim komandantom polkovnikom Trgovčevščem na čelu dali samo v zadnjih nekaj -dneh nad 170.000 kubikov krvi za potrebe ljubi jamske ginekološke in kirurške klinike, porodnišnice in pediatrije, za zdravilišče na Golniku in bolnišnice v Novem mestu, Šempetru pri Gorici in Valdoltri. Del krvi bodo uporabil] tudi za suho plazme. Po .podatkih, s katerimi razpolaga načelnik sanitete te enote dr. Stanko Deliganis bodo do konca aikajje slovenske bolnišnice dobile samo iz te enote nad 200.000 khbškov krvi. Zares visoka človečanska in socialistična zavest pripadnikov naše armade in svetel zgled oetalliim! B. lahko poudarimo, da so se nekateri šolski odbori ljubljanskih šol res s pravo zagrizenostjo vrgli na svoje odgovorno delo. Večina šolskih odborov pa se je v glavnem ukvarjala z gospodarskimi vprašanji šol. Tako ie n. pr. šolski odbor osnovne šole v Jaršah na dveh sejah razpravljal, kako bi dobili nove šolske prostore, šolsko dvorišče in kuhinjo. Tudi v Šmartnem je šolski odbor razpravljal, kako bi rešil kritično stanje pomanjkanja učilnic, šolske pisarne in kabinetov. Na osnovni šoli na Vrtači, kjer deluje šolski odbor že dva meseca, je tudi v glavnem skrbel za to, da bi rešil kričeče stanje šolskih prostorov. Zato se je tudi gospodarska komisija tega šolskega odbora ukvarjala z lokacijo novega šolskega poslopja, ki ga bodo verjetno zgradili na kraju, kjer je sedaj mestna vrtnarija. Tudi na Zadobrovi, na Ježici, na Viču in še v dTUgih šolah so šolski odbori največ razpravljali o po-mankanou šolskih prostorov, ureditvi sol in podobno. Ta dejstva. da so se nekateri šolski odbori omejili le na ta ozek del svoj delavnosti pri vodenju naših šol, nam je lahko tudi do neke mere razumljivo, saj je stanje prostorov v mnogih šolah že prav kričeče, toda pri tem šolski odbori ne smejo ostati. Na osnovni šoli v Mostah pa je šolski odbor (tu dela ta or- Bizeljsko za 1. maj V zvezi z deseto obletnico osvoboditve pripravlja Socialistična zveza na Bizeljskem proslavo 1. maja. Dne 27. aprila bodo odprli lokalno razstavo, na kateri bodo prikazovali delo in življenje v času okupacije in uspehe, ki so jih dosegli v letih po njej. Z grafikoni in drugim bodo pokazali gospodarski napredek na Bizeljskem v zadnjih desetih letih. Prvi maj bodo proslavili še s primemo pri. reditvijo. Miro gan že pet let) poleg ureditve šole živahno delal tudi na zdravstvenem in vzgojnem področju. Socialno-zdravstvena komisija tega odbora je skrbela za mlečno kuhinjo, da ta danes dobro deluje, najpotrebnejše šolarje so določili za kolonije itd., preskrbeli so, da je dobil ta šolski okoliš otroški vrtec, in se sedaj trudijo, da bi ustanovili še po enega v Vodmatu in na Kodeljevem. Imeli so tudi že več vzgojnih in zdravstvenih predavanj za starše. Da bi v teh svojih prizadevanjih, ki pa so že širša kot na zgoraj omenjenih šolah, čim bolje uspel, je šolski odbor sklenil, da bo odslej tesneje sodeloval z vsemi množičnimi organizacijami na terenu. Pohvale vredna je tudi dejavnost šolskega odbora v Zgornji Šiški, ki se na različne načine trudi, da bi zbudil pri starših čim več zanimanja za probleme šole in jih tudi vzgajal. Zato tudi pridejo na roditeljske sestanke v tej šoli, razen 20, vsi sta.rši učencev. Na osnovni šoli v Šentvidu pa v roditeljske sestanke vključijo strokovna in vzgojna predavanja. Tu so celo povabili starše, da so prisostvovali pouku ter se na lastne oči lahko prepričali, kako se vzgajajo njihovi otroci. Tako so vzbudili tudi več zaupanja do učiteljev in šole. Vse to se odraža tudi pri učnih uspehih. Delo šolskih odborov pa je še vse bolj obširno, kot so ga ti doslej zajeli, če hočemo na naši šoli zasledovati socialistične vzgojne smotre. Šolski odbori bi se ne smeli brigati za otroke le za tiste ure, ki jih ti presedijo v šoli, temveč je njihova naloga, da s pomočjo drugih organizacij in društev poskrbijo za ves razpoložljiv otrokov čas. Skrb šolskega odbora mora tudi biti, da bomo .teh osem let, ko je otrok v šoli, čim bolj izkoristili in mu posredovali znanje z najmodernejšimi učnimi pripomočki in tudi z najmodernejšimi metodami. Sedaj je pred vrati tudi aktualno vprašanje šolske reforme in še sto drugih vprašanj, mimo katerih ne smejo šolski odbori. Za vsa ta vprašanja pa bodo morali ti pridobiti tudi širšo javnost, saj v socialistični družbi ne more biti vzgoja ~*-ok samo stvar družine. B. K. funaka naše mornarice V usodnih aprilskih dneh 1. 19.41, ko sta bili na tehtnici bodočnost in čast jugoslovanskih narodov, njihova neodvisnost in svoboda, so se pomikale po Boki Kotorski kolone ljudi z bolestjo v srcu zaradi sramotne kapitulacije in povelj, naj zapuste svoje bojne postojanke. Bojne ladje, ki so jih zapustile posadke, so bile nem dokaz izdajstva vladajoče klike in takratnih najvišjih državnih voditeljev. Kljub vsemu se je v mnogih porajala odločnost, da ne bodo Savudrija — naše otroško okrevališče Glavni odbor Rdečega križa Slovenije upravlja že več let v Savudriji obmorsko okrevališče za bolne in bolehne otroke v starosti od 4 do 14 let. To je edino specialno okrevališče za otroke Iz vseh krajev Slovenije. Samo lani je biio v petih izmenah po 23 dni na okrevanju nad 840 otrok. Približno taka zmogljivost okrevališča bo tudi letos. Številne izjave staršev dokazujejo hvaležnost za veliko pozornost, ki so je bili deležni njihovi otroci v okrevališču. Mnogim se je zdravstveno stanje močno izboljšalo, drugim so se ublažili težki astmatični napadi, nekateri pa so vsakoletni gosti, ker to zahteva način njihovega zdravljenja. Savudrija je mnogim otrokom kraj lepih spomin GV, ki so jih tam preživeli, da si okrepijo svoje zdravje. Med oskrbovanci so bili otroci s perifernimi mišičnimi ohromenji, bronhitisi, bronhialno astmo, rasnimi kožnimi obolenji, kroničnimi vnetji grla, žrela, sapnika, kroničnimi vnetji mehurja in ledvične čaše s kostno in sklepno tuberkulozo v stanju okrevanja, revmatični, slabotni itd. Da bomo tudi letos omogočili okrevanje najpotrebnejšim otro- kom, Je pri izbiri nujno potrebno sodelovanje šolskih zdravnikov oziroma šolskih poliklinik ter patronažnih sester, ki najbolj poznajo zdravstveno stanje otrok, Pa tudi socialne razmere, v katerih žive otroci. Glede na to, da so potrebe terena mnogo večje, kakor pa je zmogljivost in zato, da bi prišli v okrevališče res najpotrebnejši otroci, je treba takoj pričeti z izbiro, kajti samo mesec dni nas loči od tega, ko bo 18. maja odpotovala v Savudrijo že prva skupina predšolskih otrok. V času šolskih počitnic bodo prišli na vrsto šolski otroci. V interesu zdravja naših otrok je, da se Ijodo letos sredstva, ki so v proračunih ljudskih odborov, društev in družbenih organizacij za prirejanje otroških letovanj, prvenstveno uporabljala za zdravstveno in socialno najšibkejše otroke, ki Jim mora biti posvečena prav posebna skrb naše skupnosti. Vse informacije glede sprejemanja otrok v okrevališče Savudrija dajejo okrajni in mestni odbori Rdečega križa, ki prav tako sprejemajo tudi predloge. Ulavni odbor Rdečega križa Slovenije. kapitulirali in da bodo nadaljevali boj za svobodo. Znak te odločnosti in ne-ustrašenosti je bila oglušujoča detonacija rušilca »Zagreb«, ki je 17. aprila okoli 5. ure popoldne pretresla Tivatski zaliv. Razstrelila sta ga in se potopila z njim dva oficirja, ki sta rajši žrtvovala svoje življenje za čast domovine, kakor pa prepustila okupatorju ladjo, na kateri sta služila. Gosti oblaki dima in plameni nad krajem, kjer je bil zasidran »Zagreb«, so bili pogrebni znak mlademu Sergiju Nova F*TT Zvezni izvršni svet Je izdal odločbo o spremembah in dopolnitvah pošuio-telcgrafsko-telefon-ske tarife, ki velja od 1. aprila 1S55 dalje. Poštnina za poštne pakete je občutno znižana.. Poštna uprava Je opustila epotno paketno poštnino, ki je bila določena izključno le po teži.paketa, ne glede na razdaljo med sprejemno in naslovno pošto. Dosedanja tarifa je Imela 5 odnosno 6 postavk, in to za pakete do 3, 5, 19, 15. 29 in 25 kg fdo 25 kg samo za filme) in Je bilo treba enako poštnino plačati za pakete iste teže na pri- mer iz Ljubljane za Medvode (13 kilometrov) ali za Gevgelijo (1170 kilometrov). Enotna poštnina je bila za velike razdalje glede na tarifo ostalih transportnih podjetij zelo poceni, za bližnje kraje pa tako draga, da je bilo razva-žanje paketov z lastnimi prevoznimi sredstvi odnosno z železnico ih avtobusi cenejše. Zato je prišlo pošiljanje paketov po pošti pravzaprav v poštev največkrat samo za velike razdalje ali če se je moral vršiti prevoz i z vlakom i z avtobusom, ker v naslovni kraj ni mogoče priti samo z železnico ali samo z avtobusom. Težna poštnina za pakete: Teina stopnja I. cona do 50 Km II. cona do ICO km III. tona do 200 km IV. cona do 400 km V. cona nad 400 km din din din din din do 3 kg 70 80 90 100 IV od 3 do 5 kg 80 * 100 120 140 16 od 5 do 10 kg 90 120 150 180 211 od 10 do 15 kg 100 140 180 220 260 od 15 do 20 kg 110 160 210 260 310 od 2C do 25 kg 120 180 240 300 360 Poštnina po teži za pakete založb s knjigami in brošurami lastne izdaje je za 50V* manjša od predpisane poštnine po teži. Težna poštnina za pakete s svežim sadjem: Te&ia stopnja S Si § *** «’S . s s* Ss U tol mi O III. cona nad 400 km din din din do 3 kg 50 50 50 od 3 do 5 kg 50 50 60 od 5 do 10 kg 70 80 90 Od 10 do 15.kg 105 115 125 od 15 do 20 kg 130 140 140 a vsakem paketu se mora ačiti njegova vrednost, ki Jo >či pošiljatelj po svoji volji po lastni oceni. V primeru w-e odgovarja pošta za paket » izplača odškodnino do višine označene vrednosti. Poštnina za vrednost je pravzaprav malenkostna in znaša: 1.000 do 1.000 din 20 din nad 1.000 do 2.000 din 30 din nad 2.000 do 5.000 din 60 din nad 5.000 do 10.000 din 80 din nad 10.000 do 50.000 din 100 din nad 50.000 do 100.000 din 200 din nad 100.000 do 500.000 din 400 din nad 500.000 do 1,000.000 din 600 din Za vsakih nadaljnjih 1,000.000 dinarjev ali del tega zneska še 200 dinarjev. Pošiljatelj paketa lahko zahteva še sledeča posebna poslovanja: ekspresno — poštnina 80 din; s povratnico — poštnina 30 din; odkupno — poštnina 10 din in poštnina za nakaznico ali položnico, s katero se vplača odkupni znesek; izgvojno (ločenka) — poštnina za 50*/» zvišana težna poštnina; poštno ležeče — poštnina 2« din avionsko — poštnina za vsak kg all del te teže na eni zračni progi 30 din, na dveh progah 60 din. Nova, občutno znižana poštna tarifa za pakete bo pri marsikaterem podjetju povzročila opustitev distribucije paketov z lastnimi prevoznimi sredstvi ali spremembo dosedanjega načina distribucije. Marsikateremu podjetju ni znano, da nudi pošta pri večjem paketnem prometu razne ugodnosti. Na primer: pošiljatelj lahko s poštnimi znaki sam opremi svoje pakete (naleplja sprejemno številko, označi težo, priključi spremnico, taksira in vpiše paket v predajno knjigo) in s tem si prihrani toliko zoprno čakanje pri sprejemnem okencu, da plača poštnino mesečno za nazaj — kakor pri telefonskih pristojbinah. Ne bo odveč omeniti, da tudi pošta glede opreme paketov ni več tako prezahtevna, kot Je bila nekdaj. Oprema paketa mora biti taka, da se brez vidne poškodbe ne more do vsebine, da je vsebina popolnoma zavarovana glede na njeno težo in vrednost, zlasti pa glede na oddaljenost naslovnega kraja; poleg tega mora hiti vsebina taka, da ne more poškodovati ali zamazati poštnih uslužbencev oziroma drugih pošiljk. Za zavijanje se lahko uporablja papir, platno ali druga tkanina, škatla iz lepenke ‘ali lesa, lesen zaboj, košara, kletka, sod, pletenka itd. Paket se lahko zapre z dobrim lepilom, lepilnim trakom, zalep-nico, pečatnim voskom ali s pločevinasto plombo, in sicer tam, kjer se konci zavojnine stikajo. Ce se uporablja kot zapora svinčena plomba, mora biti pričvrščena na koncih vrvice in stisnjena s plombnimi kleščami. Vsak paket mora biti tudi navzkriž povezan s primerno močno vrvico. Slično kot pri paketih Je bila poštnina znižana tudi za pisma za težne stopnje nad 500 do 2000 gramov. Nova poštnina znaša: Teža gr Krajevni Notranji promet promet Muzejska vprašanja in šole in Milanu, silna detonacija municijskih skladišč pa zadnji vojaški pozdrav padlima rodoljuboma. Na marmornatem spomeniku v Tivatu sta imeni: Sergij Mašera — Milan Spasič, priznanje domovine za njuno junaško dejanje pa je najbolje izraženo z besedami tovariša Tita, vklesanimi v ploščo na spomeniku: »S spoštovanjem se spominjamo imen poročnikov bojnega broda Jugoslovanske Rušilec »Zagreb« marrfcrica Spasiča in Mašere, ki sta pognala V zrak rušilec »Zagreb«, da ga ne bi dobili v roke fašisti, in se z brodom potopila. — Tito.« Na njun grob na Savini v Boki Kotorski polagajo na Dan mornarice njeni pripadniki v&ako leto venec. Nad grobnico se dviga ponosni Lovčen, kjer počivajo na vrhu posmrtni ostanki velikega'pe-snika Njegoša, čigar stihi veljajo tudi za oba junaka naše mornarice: »Blagor mu, ki večno živi, ker se je imel za kaj roditi!« MO— 750 750—1000 1000—1500 1300—200« 50 din 60 dtn 70 din it din 80 din 100 din 120 din 130 din Ostale novosti: dopisnice v krajevnem prometa 5 din tiskovine v krajevnem prometu: do 50 gr 2 din 50 do 500 gr 5 din 500 do 2000 gr 10 din 2000 do 5000 gr 15 din Z uvedbo tiskovin v krajevnem prometu je ustreženo želji društev in organizacij. Ne bo več treba prositi člane, da bi raznesli vabila za sestanke. To delo bodo odslej lahko opravljali poštono-še za malenkostno poštnino 2 din od kosa. Dalje navajamo nekatere bistvene spremembe in dopolnitve telegrafsko telefonske tarife, ki se nanašajo na posamezne vrste telegrafskih in telefonskih storitev. Telegrafske storitve Mesečna naročnina za pravico uporabe skrajšanega telegrafskega naslova znaša 400 dinarjev. Spričo dejstva, da se telegram, prispel na skrajšan telegrafski naslov, ki ni prijavljen, odjavi kot telegram z nezadostnim naslovom, da pa pri tem pošiljatelju takih telegramov najmanj 3 do 5 besed v naslovu prištedijo na pristojbini, ta naročnina ni pretirana. Da bi pospešili hitrost vročanja oziroma dostave telegramov v novi telegrafski tarifi, ni več predvidena pristojbina za sporočanje telegramov po telefonu oziroma predajo po teleprinterju naslovnikom — telegrafskih in telefonskim naročnikom. Zato se bodo Ie-ti v bodoče na pismeno zahtevo lahko še boli Izdatno posluževali te ugodnosti. Glede naročnin za teleprinterje so izvršene le manjše spremembe. Tako bo v bodoče mesečna naročnina za teleprinter, ki ga je nabavil sam naročnik, vzdržuje pa ga podjetje za ptt promet, znašala 1200 dinarjev. Ce pa n od let j e za ptt promet odstopi teleprinter na uporabo, pa ta ni vključen na telegrafsko centralo za Javni promet, znaša mesečna naročnina 6000 dinarjev. Za krajevno poprečno teleprintersko zvezo (ki ni vključena na centralo za Javni telegrafski promet), po kateri dva ali več koristnikov sprejema paralelno sporočila po medkrajevnem vodu, se zaračunava vsakemu razen prvemu po 20.000 dinarjev. Ce bi vsak od omenjenih koristnikov imel svoj medkrajevni vod, bi bila pristojbina do 7-krat večja. (Se nadaljuje) Odkar je delovni kolektiv ljubljanskega Mestnega muzeja na hvalevreden način s posebno brošuro predložil svoje načrte javnosti v razpravo, se je oglasila v časopisju že vrsta diskutantov, ki so prinesli tehtne nove poglede, pa tudi pomisleke. Vendar se zdi dosedanja diskusija nekoliko enostranska, kajti udeležili so se je skoraj sami strokovnjaki - muzealci, ni se pa še oglasil nihče iz »občinstva«, L j. iz široke kulturne javnosti, na katero se muzeji s svojo prosvetnd dejavnostjo obračajo, pa tudi nihče od prosvetnih delavcev-šolnikov, čeprav si današnja šola prizadeva izrabiti za poživitev pouka v čim večji meri tudi muzejske razstave. Šolska mladina je najpogostejši obiskovalec naših muzejev, tedaj je prav, da muzeji pri razstavljanju in urejanju svojih zbirk to dejstvo upoštevajo in poleg strogo muzealnih vidikov mislijo tudi na psihološke in pedagoške, kar bo koristilo tudi populariziranju muzejskih razstav med širokimi množicami. Dijaki in povprečni obiskovalci si žele čimveč videti, poglavitno zanje so razstavljeni objekti s potrebnimi napisi, ne zanimajo jih pa dolga besedila in citati, statistične tabele, grafikoni itd. V tem pogledu je stališče Mestnega muzeja povsem pravilno, ko ugotavlja, da povprečni gledalec ne hodi na muzejske razstave brat, ampak gledat. S tem pa nikakor ni rečeno, da ne bi rad tudi poslušal, če bi mu kdo na razumljiv in zanimiv način o razstavljenih predmetih povedal kaj več. Tako vodstvo z ustno razlago je pri šolskih obiskih v prvi vrsti naloga strokovnega učitelja. Da bo učitelj tej nalogi kos, mora seveda muzejske zbirke sam dobro poznati; to mu pa najbolje omogočijo tiskani vodniki, ki naj bi jih izdali vsi naši muzeji. Bistveni del muzeja je torej s stališča šole njegovo razstavljeno gradivo; še tako bogate zbirke, ki leže nedostopne v depojih, šoli kot ostali javnosti neposredno ne koristijo. Pomembna je seveda njih znanstvena obdelava v publikacijah, kakršne obljublja tudi Mestni muzej v nameravanem Zborniku' in posebnih monografijah. Prav bi prišle šoli tudi slike posameznih pomembnih muzejskih predmetov, bodisi kot stenske slike ali pa kot di.afi.lmi, kakršne je nedavno izdal Zora-film v Zagrebu; na žalost pa so ravno njegove zgodovinske serije malo posrečene. Depoj-sko gradivo se da pa dobro izrabiti za razne občasne razstave prigodnega značaja ali take, ki obravnavajo poedine predmetne skupine. Te razstave so šolam zelo dobrodošle; uspešno jih prireja zlasti Narodna in univerzitetna knjižnica in je toplo pozdraviti, da jih v svoji knjižici napove-duie tudi Mestni muzej. 2e zaradi prostora in sploh gospodarskih razlogov si morajo naši muzeji smiselno razmejiti svoj delokrog, da se izognejo vsakemu nepotrebnemu dvojništvu. Ravno v tem pogledu je zadel Mestni muzej s svojimi sedaj objavljenimi načrti ob največ pomislekov. Po eni strani mu očitajo preveliko zahtevnost, ki hoče segati čez okvir lokalnega ljubljanskega muzeja, po drugi strani pa preozko omejevanje na samo kulturnozgodovinsko področje.- Muzej sam poudarja v programatski brošuri svojo posebno, in sicer kulturnozgodovinsko usmerjenost, hkrati pa priznava tudi nalogo, da nudi kot lokalni muzej vsestransko muzejsko podobo Ljubljane. Pretežno kulturnozgodovinski značaj Mestnega muzeja, ki je zbujal pomisleke že ob njegovem nastanku L 1937, je pravzaprav tudi posledica prostorne stiske, narn,reč že takrat obstoječe prostorne stiske v Narodnem muzeju, kakor beremo v prvem poglavju knjižice. Če se je pa Mestni muzej uspešno kulturnozgodovinsko usmeril in ima za to tudi stilno primerne in ustrezne prostore, ni razloga, da bi ga pri takem razvoju ovirali. V kolikor bo pri tem zadel ob sorodne načrte Narodnega muzeja, se dajo morebitna sporna vprašanja z dobro voljo brez težav urediti, kot je lepo povedala v svojem članku D. Zelinkova (Ljubljanski dnevnik 8. III.). Dokler ima pa Narodni muzej take stiske z razstavnimi prostori in celo z depoji; kot se bere prav tam, bi se morda dalo še marsikaj razstaviti v Mestnem muzeju, namesto da propada v neprimernih depojih ali pa da se z ljubljanskim gradivom opremlja na Blejskem gradu »reprezentativen« muzej, kjer bi bil na mestu samo dober lokalni muzej. Po drugi strani se pa Mestni muzej preveč otepa splošnih nalog lokalnega muzeja in pri tem izgovarja na centralne muzeje. O favni in flori Ljubljane in okolice morda res ne bi mogel veliko več pokazati, kot je pokazano v. Prirodoslovnem muzeju, toda geolo-ško-morfološke in antropogeografske osnove samega ljubljanskega naselja in njegovo podobo skozi stoletja mora v prvi vrsti predočiti le Mestni muzej, medtem ko predstavlja Zemljepisni muzej Ljubljano le v širšem okviru cele Slovenije. Ravno tako zbirajo in razstavljajo drugi posebni muzeji svoje gradivo v širšem vseslovenskem merilu, čeprav je velik del tega gradiva nastal v Ljubljani zaradi njene vodilne vloge v preteklosti, toda vse specifično ljubljanske posebnosti in podrobnosti, pa nai se tičejo obrti in tehnike, gledališča ali šolstva in posebno tudi NOB, bo vendar vsak interesent upravičeno iskal najprej v ljubljanskem Mestnem muzeju. Zato mislim, da bodo vsi Ljubljančani in posebno še ljubljanski prosvetni delavci želeli svojemu Mestnemu muzeju uspešen razvoj tudi v tej smeri in podprli njegova prizadevanja, da si pridobi v svojem poslopju še ostale potrebne prostore. Silvo Kranjec Koncert mladinskega mešanega zbora I. gimnazije v Celju Ne bi bilo prav, če bi prezrli lepi jubilej tega mladinskega mešanega zbora, ki je te dni s slavnostnim koncertom v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve slavil io-letnico svojega obstoja. Zbor, ki zasluzi vso našo pozornost, je ustanovil ravnatelj celjske glasbene šole prof. Egon Kunej, ki se že dest let trudi, da“bi tudi z mladim zborom dosegel ono umetniško raven, ki je bila doslej dosegljiva samo zborom z odraslimi in pevsko rutiniranimi pevci. Nam je ta zbor dobro znan, saj je že prva leta po vojni dosegel pri raznih tekmovanjih mladinskih zborov vedno prvo mesto. Toda uspehi, ki jih je pokazal na svojem letošnjem jubilejnem koncertu, so nas naravnost preseneti. Zbor, kakor tudi njegov diri gent, sta prepričala nas vse, ki smo prisostvovali tej lepi koncertni prireditvi, da se dajo doseči tudi z mladimi, pevsko še nerazvitimi glasovi uspehi, ki nudijo lahko tudi glasbeno razvajenemu poslušalcu umetniški užitek. Za dosego vsega tega je potrebno v prvi vrsti velika požrtvovalnost in ljubezen do pevske umetnosti tako s strani mladih pevk in pevcev, kakor tudi s strani pevovodje, ki nosi na svojih ramenih dobršen del tega bremena. Potrebna pa sta tudi znanje in umetniški dar, s kakršnim razpolaga dirigent tega mladega zbora prof. Kunej. Na takšnih ustanovah, kot so gaše gimnazije, je še posebej potrebno, da se najde razumevanje za kulturno delo mladine tudi pri direktorju, kakor tudi pri učiteljskem zboru. Mislim, da je tak tovariški odnos, ki vlada med gojenci I. celjske gimnazije, njihovim direktorjem in člani profesorskega zbora, kot smo to lahko opazili po koncertu ob prisrčni zabavi v gimnazijskih prostorih, mnogo pripomogel, da se je na tem zavodu med desetletnim tru-dapolnim delom izoblikoval pevski zbor mladih ljudi, ki bi služil lahko za vzor vsem našim ostalim srednješolskim zavodom. Delo seveda ni bilo lahko. To smo lahko razbrali iz poročila, ki ga je za jubilejni koncert izdalo ravnateljstvo gimnazije in uredil prof. France Sirk. Težave, s katerimi se mora boriti srednješolski profesor, kateremu Je na takšnih zavodih poverjena pevska vzgoja mladine, so nam vsem znane. Tudi če uživa splošno pomoč pri svojem delu s strani direktorja in celokupnega učiteljskega zbora, kot je to na tem zavodu, se najdejo vedno še druge ovire, ka- tere Je treba premagati z dobro voljo in ljubeznijo do lepe pesmi. Estetska vzgoja mladega človeka je terjala in bo vedno terjala velik napor in požrtvovalnost. Na tem koncertu nam je zbor podal vrsto skladb domačih skladateljev R. Simonitija. D. Bučarja, P. Liparja, Sl. Mihelčiča, K. Pahorja, L. Kramolca, B. Krnica, M. Kolariča in Fr. Lhotke. Med teini skladbami so bile tudi takšne, katerim bi bili težko kos celo zbori z odraslimi in rutiniranimi pevci. Naravnost občudovati smo morali glasovno homogenost zbora, ritem, točnost vstopov, brezhibno vokalizacijo, dikcijo in di-*namiko, kakor tudi preprečljivo ^deklaracijo. Zbor in dirigent prof. Kunej sta na tem večeru slavila svoje zmagoslavje, saj je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, izražalo svoje navdušenje ob brezhibni izvedbi sleherne skladbe z burnimi aplavzi in je izsililo ponovitve nekaterih sklad sporeda. Ob koncu izrekamo zboru, prof. Kuneju kakor tudi direktorju in učiteljskemu zboru zavoda ob tem tako uspelem jubilejnem koncertu naše iskrene čestitke. Ostalim našim srednjim šolam pa želimo, da bi jim služil mladinski mešani pevski zbor I. celjske gimnazije za vzgled pri njihovem delu za pevsko vzgojo naše mladine. Karol Pahor. 156 izvirnih knjig v preteklem letu Po podatkih, ki jih Je te dni zbrala Zveza književnikov Jugoslavije, so njeni člani v letu 1954 izdali vsega skupaj 156 knjig, od tega 25 pesniških zbirk, 37 nove-lističnih zbirk. 18 romanov, sedem knjig potopisov in reportaž, 17 knjig esejev, kritik in romansiranih biografij, 26 mladinskih knjig, 19 dram, 3 filmske scenarije in 4 izvirna dela v jezikih narodnostnih manjšin. Istočasno je v Jugoslaviji izhajalo 27 literarnih revij, od tega v Srbiji 10, v Hrvatski 7, v Sloveniji 3, v Makedoniji 4, Bosni In Hercegovini 1 in v Črni g»»»» «••••« ff««»M>O»»0 »»->« „ARAN-7” (Dieslov motor proizvod tovarne motorjev .Torpedo’Reka za POLJEDELSTVO LAHKO INDUSTRIJO GRADBINSTV0 RUDARSTVO IN LADJEDELNIŠTVO IN VSE OSTALE PANOGE TEHNIČNI PODATKI: JAKOST 7—9 KS OBRATOV V MIN. 1050—1200 POTROŠNJA GORIVA ISO g/KS/ur TEŽA NETO 300 kg BOGATO SORTIRANO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV V ZAGREB# IN NA BEKI ZASTOPSTVO IN SAM0PR0DAJA „Polioo^skrbs“ - Zagreb Beogradska 58-M. podjetje za promet in uvoz strojev, rezervnih delov in kemikalij Telefon 37-630 !•«• —#—— Mladina na Kobanske se izobražuje IZ 0BGÄNIZ1CUE ZVEZE BOBCEV V ŠOSTINJSKEM OKRAJU Redlkok-daj sllžimo kaj o življenju ljudi v naših obmejnih hribovskih vaseh na Kobariškem. Toda ne zaradi tega, ker od tam morda ni kaj pisati, temveč zato, ker so tako daleč, da jih le redkokdaj obišče kak novinar. Sami pa so tako skromni, da o sebi ne po&iljaske-va iz dobe NOB počasi natre- ga okraj;a. Zat0 se bosta tudi oba duje. V ta namen je določen večji okra]na odbora ZB združila v znesek, ki naj bi zbiranj pospe- enoten okrajni odbor s sedežem sil, da bodo potem la h so zaceli v Celju- Osnovne organizacije urejati okrajni muzej, ki je sedaj bodo po Združitvi postale krajev-še precej pomanjkljiv. Na tem že n; odbori ZB, medtem ko bodo na dela posebna okrajna komisija, ki bodočih komun delovali je dosegla že lepe uspehe. občinski odbori ZB. Na področju Organizacija šteje v okraju le šoštanjskaga okraja bosta tako 2808 članov, kar je vsekakor pre- jva odbora, v Šoštanju in Mozirju. V okviru teh odborov bodo tudi razne komisije, ki bodo reševale razne zadeve, ki se pojavljajo v organizaciji (h) blizu in daleč Skrb za mater in otroka v ptujskem okraju se je v zadnjem času znatno izboljšala, vendar pa še ni na tisti višini, ki bi si jo želeli. Vzroka sta predvsem v zaostalosti ljudi in velikem pomanjkanju zdravstvenega in vzgojiteljskega kadra. V okraju je samo en dečji dom, v Ptuju. Tudi materinski dom imajo samo v’Ptuju v sklopu splošne bolnišnice. V okraju imajo samo ene otroške jasli in pet otroških vrtcev, kar nikakor ne zadošča vsem potrebam. Vsako leto morajo odkloniti precej prošenj. Ker je v okraju precej nezakonskih otrok, so ustanovili tri rejniške centre, in sicer v Središču, Ormožu in Gorišnici. Lju- borbi proti alkoholizmu je v ptujskem okraju nadvse pomembno. Niso redki primeri, da mati pred porodom pije, enako tudi po porodu, kar škoduje otroku in njej sami. Dogaja se tudi, da prihajajo v Slovenskih goricah in Halozah ne kateri otroci vinjeni v šolo. Zaradi tega je pouk otežkočen, ker je otrok nesposoben za umsko IZ IGR TRSI Te dni so v Iga vasi zaključili kmetijsko gospodarsko šolo, ki je trajala pet mesecev, obiskovali pa so jo kmečki fantje in dekleta. Čeprav je bilo v začetku mladino težko pridobiti za šolo, se z za-kijučitvijo kar ni mogla sprijazniti. Precej zaslug za uspeh šole ima profesor Furlani, ki ji je posvetil precej truda, pa tudi drugi. Sedaj pripravljajo še izlet. Sli bodo v Maribor in si ogledali tam- delo. Ljudje bi namesto za al- kajšnjo srednjo kmetijsko šolo. kohol morali več dati za hrano. -bec Konferenca Socialistične zveze v Idriji Na konferenci so razprav- Maribor Samopomoč mariborskih dijakov. MiaOi-iiiuLa öigaruzacija na I. g.au naziji v Mar.DOiu do ust^iiu-Vkia oaoor. ki do po»nagal socialno šiDt&kn dijakom. Na gimnaziji je precej taikiih, ki jun staiüi ne morejo nuatti dovolj sredstev za študij. Del te mladine dODiva hiano an denarno podporo izmenoma po razinn oigamzacijan in ustanovah, venoar pa to Kvarno vpliva ne samo na njihovo zdravje, ampoo*. tudi na študij. oabor za pomoč iecm.tn dijakom, v Katerem bo zastopnik vsakega razreda, do skužai ustvariti tem dijakom noimalne gmotne pogoje. Dramski krožek na klasičn. gimnaziji. Na klasični gannaziji so letos dijaki ustanovili diamsia krožek. Sedaj pripravljajo pod voostvom upravnica SNG SoiOzt-lejevo »Anugono«. Upajo, da jo boao naštudiran že ta mesec, nakaz' bodo gostovali z njo tudi v okoliških krajih. Dohodek bodo poaanla. osmošolcem za ekskurzijo v Grčijo. Na klasični gimnaziji so marca začeli izdajata prvo povojno glasilo »Mlada pota«. To je nekak obveščevalec o vseh dogodkih, delu in načrtih organizacij na šo!i„ o delu mladinske oiganiza-cije, šolskega odbora itd. Poseben kotiček ima tudi Počitniška zveza, ki zelo dobro deluje. »Mladim potem« je priloženo literarno glasilo. List urejujejo dijaki sami. tudi razstavo del jetičnih bolnikov. Glavno skrb bodo v tem tednu posvetili zaposlitvi jetičnih bolnikov na lažjem delu. Na pljučnem oddelku na Pohorju bodo priredili za bolnike koncerte. V tem tednu naj bi zlasti vsa večja podjetja skrbno proučila vse možnosti zaposlitve jetičnih bolnikov pri lažjem deiu. To je zelo važen in pereč problem, ki naj bi mu tudi sindikalne organizacije posvetile vso pozornost. Spomenik padlim talcem v Rad- V an j ah. V Radvanjah bodo za streliščem odkrili spomenik padlim talcem. Odkritje spomenika, za katerega so že pred leti zbrali potrebna denarna sredstva, bo v okviru proslave 10-letnice osvoboditve. Za preprečevanje gozdnih požarov Uprava za gozdarstvo v mariborskem okraju je dala 250.000 din za nabavo sredstev za omejevanje gozdnih požarov. Gasilske organizacije na Poharju namreč nimajo dovolj teh priprav. Gozdni požari bi lahko povzročili ogromno škodo, preden bi j.ih omejili. Pomanjkanje tega orodja pa bo kljub sedanji nabavi še vedno veliko in bi pri tem morala pomagati predvsem gozdna gospodarstva. P. IZ UTIJE nejša kegljaška sekcija, ki tekmuje v slovenski ligi. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili da bodo zgradili. dvostezno kegljišče, vendar pa za to nimajo dovolj sredstev. Prav bi bilo, da bi jih občani podprli. J. J-k. IZ KRRNJR V sredo zvečer je bil v Prešernovem gledališču v Kranju »Večer umetiške besede«, ki ga je izvajal član Mestnega gledališča iz Celja tov. Marjan Dolinar. Recitiral je dela domače, francoske, ruske in nemške literature. Poslušalcem so posebno ugajali Prešernovi soneti Nesreče, nemške balade, govor zagovornika iz Dostojevskega »Bratov Karam a-zovih«, odlomki iz Cankarjevih »Podob iz sanj« ter Kettejeve in Zupančičeve pesmi. Večer je prav dobro uspel, saj so ljubitelji lepe umetniške besede nagradili tov. Dolinarja s toplim odobravanjem. Za bodočo sezono pripravlja tov. Dolinar popolnoma nov program. V Kranju želimo, da bi nas tudi z njim obiskal. M. S. Kulturno - prosvetno društvo »Dobrava« iz Nakla pri Kranju že nekaj dni gostuje po sosednjih vaseh z dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Po gostovanju v Dupljah so gostovali tudi v Stražišču, kjer so dosegli lep uspeh. Stražiščani si želijo še več takih prireditev. J. J-k dje kažejo do teh otrok vse ra- ljali predvsem o gospodarskih zumevanje, saj vzamejo neka- in kulturnih zadevah bodoče ter e matere v vzgojo tudi po komune. Glede izboljšanja tri in jih vestno vzgajajo. kmetijstva so navzoči predla-Razen dečjih domov, otroških g&li, da bi naj že v osnovni vrtcev in jasli primanjkuje tudi šoli dobili otroci osnovne poj- Lep napredek Fotokluba v Krškem Fotoklub v Krškem obstoja že vzgojiteljskega kadra. Ce bi ho- me o kmetijstvu, živinoreji in od 1948. leta, toda večje uspehe teli za(jostiti vsaj najnujnejšim gozdarstvu. Grajali so tudi ob-Svo^SdSeeiÖ Šje ušme?anperedvsem potrebam, bi morali namestiti našanje mladine v Doleh na-V propagandno fotografijo in najmanj 10 novih vzgojiteljic. P13!11 predavateljem na kme-vzgojo kadrov. Ker pa je moral Trenutno imajo v vsem okraju vse stroške kriti sam, je to pre- . ; ... . : . cej vplivalo na njegov nadaljnji samo eno bolniško sestro, ki razvoj. V zadnjem času so imeli obiskuje matere in otroke na tri A-tečaje. Doslej je 21 tečaj- ^omu. Potrebni bi bili vsaj še rukov že dobilo osnovno znanje ... . . o fotografiji. Klubu gre precej dve, ce bi hoteli, da bi to slušna roko tovarna celuloze in rota- bo redno opravljali. Občine 2e-cijskega papirja. tale, Leskovec, Lešje, Juršinci, Klub bi prav gotovo dosegel še Desternik, Trnovska vas in Makole nimajo niti babic niti posvetovalnic za ma.tere in otroke. V letošnjem letu je bilo v večje uspehe, če bi dobil kakršno koli materialno pomoč. Naj-večje težave mu povzroča pomanjkanje primernega povečevalen in lastnih fotoaparatov, ki jih doslej nima. Zaradi tega si jih morajo tečajniki izposojevati. Kljub vsemu temu pa so se na obenem zboru odločili, da bodo priredili lastno razstavo,- izšolali pa bodo tudi 15 A in 8 tečajnikov B. Se nadalje bodo skrbeli tudi za predavanja o fotografiji. -š. »Slovenskega poročevalca« v vsako hišo! tijskem tečaju. Zastopnik Društva prijateljev mladine je omenil, da bi morala Socialistična zveza in Zveza borcev nuditi društvu več pomoči. Zavzemal se je tudi za zamenjavo otrok, ki želijo v hribe, z onimi, ki bi radi letovali ob morju. Omenil je še, da bo ena glavnih skrbi bodoče komune skrb za mladi- vijo manjše montažne dvorane pri mizarskem podjetju in z izdelovanjem lesne galanterije bi vsaj deloma lahko zaposlili odvišno žensko delovno silo. Navzoči so grajati Ker v Idriji ob nedeljah ne dobijo časopisov, čeprav jih loči od Ljubljane le 60 km. Želijo, da bi cčinprej uredili primerno zvezo med Idrijo in Logatcem. Končno so se na konferenci pomenili tudi o letošnjem proračunu in izvolili nov komunski odbor. F. V. IZ ŠKOFJE LOKE okraju več tečajev Rdečega kri- no. Ker je članstvo »Partiza-ža, ki so jih tečajnice polno- na« v zadnjem času precej na-številno in rade obiskovale. — raslo, bo treba čimprej misliti Svet za ljudsko zdravstvo in na gradnjo nove telovadnice, socialno politiko je poslal lani prj kateri bi tudi mladina po-okrog 400 otrok v počitniške magala s prostovoljnim delom, kolonije, taborili pa so samo v Nadalje bomo morali poskrbe-Ormožu. Lftos nameravajo po- fj za zaposlitev donaščajoče slati otroke že pred počitnicami ženske mladine. Koristno bi na otok Krk. bilo, če bi v Idriji obnovili Poslanstvo Rdečega križa v gospodinjsko šolo. Z dogradit- Kmetijska zadruga v Skofli Doki, ki leto za letom z znatnimi zneski pospešuje živinorejo, bo priredila v ponedeljek živinorejsko razstavo v počastitev desete obletnice osvoboditve. Razstava bo pokazala razvoj in napredek živinoreje v škofjeloški občini. Nekaj najboljše živine bodo nagradili. Te dni so v Škofji Doki v teku občni zbori Socialistične zveze. Na občnih zborih razpravljajo o gospodarskih in političnih zadevah Ln o bodoči komuni. V nove odbore volijo najboljše člane or- ganizacije. D. G. Te dni išče skupina Triglav-filma cn-ed mariborskimi srednješolci igralce za nov slovenski film. Med dijaki je za to veliko zanimanje. Za ožjo izbiro so že izbrali 20 dijakov in dijakinj. Na I. gimnaziji je izvenšolsko delo mladine zelo razgibano. V dramskem, zgodovinskem, prirodoslovnem, literarnem in folklornem krožku je precej mladine. Dramski krožek vodi prof. Ste- 14 milijonov za elektrifikacijo V zadnjih dveh letih je dobilo električno luč precej vasi in zaselkov v idrijski občini. Tako so dokončno elektrificirali vasi Gore, Dole, Zavretec Pevsko društvo »Zvon« \z Scnart-na pri Litiji, ki obstoja že 65 let, je pred kratkim ob obletnici svoje ustanovitve in v počastitev desete obletnice osvoboditve priredilo v zadružnem domu koncert. Na koncertu je sodelovala tudi solistka Grudnova, ki je žela lep uspeh. Pevski zbor je vodil izkušeni pevovodja in skladatelj France Gruden. V kratkem bo priredil svoj prvi koncert tudi in nekaj manjših naselij. Po-pionirski zbor. ^ zabili niso tudi na partizan- manun** R,vi. o«=- v Litiji se število članov Pre- sko vas Vojsko T®0 So V zad- fančeva. Ta pripravlja trenutno šemove družbe vse bolj veča. To njih dveh letih eieKtrillCiraU veseloigro »Matura«. Precej dija- J ° predvsem zasluga agilnih po- poleg Vojskega še naselja Mr- kov obiskuje prirodoslovna pre- verjenikov. Med vsemi je dosegel i mrva Oealce in RvenOvše. davanja, razne poučne filme itd najboljši uspeh tov. Franc Tram- f“„Ta ’„„i—,rili V,H tem -- ---- - - • ■ puž. ki je pridobil kot naročnike Mnogo so opravili pn tena celotni kolektiv Remontnega podjetja, ki šteje 60 članov. Za tem ne zaostajajo tudi druga podjetja in ustanove. V primerjavi z lanskim letom je letos za 130 odstotkov več članov. V folklornem krožku sodelujejo predvsem nižješolci. Z raznimi plesi so že nastopili na nekaterih proslavah. Družina Počitniške zveze je s 320 člani najmočnejša v Sloveniji. Za letos pripravljajo številne načrte. Prof. Gruntar, ki je predsednik mestnega odbora, skrbi za živahnost dela in za propagando, saj je imel že mnogo predavanj o svojih potovanjih po domovini in tujini. Pevski zbor se pripravlja pod vodstvom profesorja Bohinjca za nastop v počastitev desete obletnice osvoboditve. Na gimnaziji deluje tudi mladinska univerza, ki pa je doslej priredila le nekaj predavanj. Potrebna bi bila večja pomoč profesorjev. Da je za ta preda- IZ STBR2IŠČR Zelo delavna sta v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« v Stražišču mošlk: in ženski pevski zbor. Moški zbor, ki ga vodi prof. Edo Ošabnik, je v zadnjem času pokazal zelo lep napredek. Ima okrog 30 mladih pevcev, ki so priredili že več samostojnih koncertov doma in v sosednjih krajih, sodelovali pa so tudi na vseh vaščani sami, ki so prispevali tudi potrebne drogove. Ljudska oblast je dala sredstva za žico, ostali električni material in transformatorje. Za elektrifikacijo omenjenih krajev in za izboljšanje električne napeljave je izdala mestna občina v Idriji v zadnjih dveh letih okrog 14 milijonov dinarjev. Kljub temu pa še niso elektrificirani vsi kraji v občini. Električno luč si želijo zlasti v Čekovniku. Vaščani so pripravljeni prispevati potre- vanja veliko zanimanje, dokazuje pboslavah ln akademijah. Nedavno ben les in izkopati jame za precejšnje število članov marksističnega krožka. Tudi za šport je med mladino veliko zanimanje. Revnim dijakom nudi veliko pomoč podporna knjižnica, ki jo ob pomoči treh sedmošolcev vodi prof. Cesnikova. Za majhno odškodnino dobijo tu dijaki okrog SCO šolskih knjig v enoletno uporabo. Poleg te obstaja tudi leposlovna knjižnica. P. Opozorilo obiskovalcem Narodnega gledališča. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru opozarja vse obiskovalce, da se bodo pričenjale gledališke predstave od 19. aprila dalje ob 20. uri in ne več ob 19.30 uri kot je bilo to v zimski dobi. so priredili v Goričah pri Golniku koncert. Izvajali so program narodnih in umetnih pesmi ter želi veliko priznanje. IZ CERKELJ NR GORENJSKEM Iz Cerkelj na Gorenjskem se le redko kdaj kdo oglasi, čeprav je tu zelo razgibano kulturno, družbeno in športno življenje. V zadnjem času so priredili že dva tečaja protiletalske zaščite. Preda- drogove. F. V. Dajalci krvi v ljubljanskem okoliškem okraju Akcija za prostovoljno dajanje krvi je doslej pokazala v ljubljanskem okraju že lepe uspehe, kar je predvsem zasluga krajevnih organizacij vanja so vaščani pridno ob iško- Rdečega Kriza. Tako se je privali in so vsi uspešno opravili javilo v Medvodah nad 100 izpite. Predavanja so bila dobro dajalcev krvi, enako tudi V izbrana, kar je zasluga požrtvo- Črnučah v Kamniku na kar valnih predavateljev. S tema te- ^ . mfu Pa ^ Teden borbe proti jetiki v Ma- čajema se je število članov PAZ U3d 600- Tu je imela transfu- riboru. Teden borbe proti jetiki povečalo na 200, kar je za tako zijska ekipa ves teden mnogo bo priTedti mariborski Rdeči križ vas res lepo število dela. V Borovnici ie bilo nad v času od 15. do 23. maja. Poleg V kraju imajo Športno društvo „an ^ J 0110 nau poučnih predavanj bodo priredili »Krvavec«, v katerem je naj uspeš- . prijav, ekipo pa so zaposlili dobra dva dneva. Akcija je še vedno v polnem teku. Na Vrhniki je pri-—__________ pravljenih nad 500 dajalcev ljali z društvenim! avtomobili po M Litiji opravlja občin- Ljubljani, kjer so še spoznavali sklv odbor zadnje priprave in prometne znake. Zanimiva so bi- pričakujejo zelo dober uspeh- la vprašanja glede vožnje same. Veliko zanimanje je tudi v prehitevanja, srečavanja itd. Po OoW,,!,,' „„ J T ,T . predelavi splošnih pojmov glede Gabrovki,, na Silvij v Jablanci na hojo po cesti ter po pojasnje- pn Litiji in na Vačah. Položaj vanju, kako se lahko najhitreje je najboljši tam, kjer SO aktiv- pnpeti nesreča, so prešli na pro- ni zdravstveni delavci 7 dn_ učevanje cestno-prometnih pred- “ zdravstveni delavci. Z dopisov in cestnih znakov. Tudi v uro organizacijo m pozrtvo- tem poglavju študija je bilo zani- valnostjo članov Rdečega kri- manie veliko v oočastitev Dne- ža bodo v okraju Ljubljana v LJUBLJANA Tudi pionirji so v avto-moto društvih Avto-moto društvo »Zdravko Vrhunc« v Šiški sd Je že lani zadalo precej nalog, med katerimi tudi vključevanje mladine in pionirjev v vrste aktivnih članov. Da bd uresničili te naloge, so ustanovili komisijo za pionirje in mladino, sestavili program dela. se povezali s starešinskim pionirskim svetom terena in z društvom prijateljev mladine terena Milana Majcna. Tako so prebili led in začeli z delom. Začetek je bil namenjen spoznavanju prometnih sredstev in podobnem. Pioniri so z zanimam em sledili predavanjem in postavljali različna vprašanja. Pionirjem '+) opisaJi delovanje motorja, za razvedrilo pa jih pe- rn an j e veliko. V počastitev Dne va pomladi so imeli prve Izpite iz cestno-prometnih predpisov in cestnih znamenj, pri katerih so se pionirji odlično izkazali. Ob tej priliki so priredili manjše slavje, ki se je končalo s čaj an- - 7 0 _ ko ter razdelitvijo diplom in zalan, urasupljem m Logatcu, praktičnih nagrad. V nadaljnjem saj je dolžnost prav vseh po- tečaju bodo seznanjali pionirje s magati bližnjemu prednostjo vozil in spoznavanjem s J * motorjev, U. D. A- J. kratkem času pridobili nad 2000 prostovoljnih dajalcev krvi. Okrajni odbor RK želi, da bi jim sledili tudi v Dom- Gospodarske organizacije, ustanove in organizac je Zaradi dinamičnosti našega gospodarstva, njegovega naglega dviga in pogojev, v katerih se razvija in živi, je prišlo do mnogih premikov in sprememb v velikem številu gospodarskih enot v poslednjih dveh letih. Zato naš prvi in edini povojni »Privredni adresar FNRJ« iz leta 1953 večinoma ne ustreza. Da bi gospodarskim enotam omogočili popoln pogled v sedanje stanje delavnosti vseh podjetij v državi, smo začeli s pripravo druge, popravljene in dopolnjene izdaje »PRIVREDNOG ADRESARA FNRJ« Kakor prvi iz leta 1953 obsega tudi ta »PRIVREDNI ADRESAR FNRJ«, razen osnovnih elementov vsakega naslova popis proizvodnih (prodajnih) artiklov, odnosno uslug, katere opravljajo posamezna podjetja. Gospodarske enote, katerih delavnost obsega več vej, bodo lahko uvrščene na dveh ali več mestih v adresarju. Ta adresar ima prav tako dva dela: 1. del, ki je pregledno urejen po vrstah dejavnosti in 2. del, ki je urejen po sedežih podjetij. Dve knjigi »PRIVREDNOG ADRESARA FNRJ«, vezani v trdo platno, obsegata skoraj dva tisoč strani velikega formata preko 40.000 naslovov celotne naše industrije in rudarstva, trgovine, obrti, kmetijstva in zadružništva, turizma in gostinstva, gradbene, prometne, založniške, komunalne in vse druge gospodarske dejavnosti, kakor tudi naslove gospodarskih ustanov in organizacij v FLR Jugoslaviji. Gospodarskim enotam v prid je, kakor tudi gospodarstvu v celoti, da nam dostavijo podatke o svoji dejavnosti. Ta »Privredni adresar FNRJ« nima nobene zveze z »Indeksom privrede«, katerega izdaja podjetje »Noiit« iz Beograda. Uvrščanje in objavljanje vseh podatkov v »Privrednom adresara FNRJ« je brezplačno in brez kakršnih koli obvez za neplačilo, kakor je bilo tudi pri prvi izdaji. Predstavniki našega adresarja imajo pooblastila za zbiranje naplačil 4 in oglasov. GOSPODARSKA PODJETJA PRIVREDNI ADRESAR FNRJ je popoln, zanesljiv in pregleden zbornik podatkov o vseh gospodarskih enotah v FLR Jugoslaviji PRIVREDNI ADRESAR FNRJ je neobhodeu priročnik in najboljši sodelavec v vsakodnevnem poslovanju vseh gospodarskih podjetij. Zato ne sme biti nobeno gospodarsko podjetje brez »Privrednog adresara FNRJ« — neobhodnega vira informacij. Naplačilo za kompletni (obe knjigi) »Privredni adresar FNRJ« znaša 5000 din in se vplačuje v celoti v naprej. Po izidu iz tiska bo prodajno cena 6000 din. Naplačila sprejema in daje vsa pojasnila založnik NOVINSKO IZDAVAČKO PREDUZEĆE »PRIVREDNI PREGLED« (prej »Nova trgovina«) Beograd, Kolarčeva 1/III, poštni predal 903, tekoči račun pri NB Beograd 101-T-287. J " UL APRILA taSt Semena moramo člmprej pridelovati doma Selekcijske postaje je treba podpreti in ke ln d™l°- Doslej 50 ta™kaj _ . ' . r ... * 9 r vsa potrebna semena stalno sodobno opremiti Po sklepu Zveze kmetijskih zbornic bomo letos prenehali uvažati semena. Uvažali bomo edino še he-terozno koruzo iz Amerike in sojino seme iz Madžarske. Ostala semena naj bi vsa pridelovali doma. Določene količine uvoza semen bodo dovoljene samo za osveževanje domačih sort in to za selekcijske postaje ter inštitute. Najvažnejši problem pri proizvodnji semen je dejstvo, da naša semenska podjetja in inštituti niso oprem Ijeni s primernimi stroji za čiščenje tujih primesi. To opremo bi bilo vsekakor treba nabaviti Zaradi spremembe, ki je nastopila v usmerjanju našega semenarstva na trdnejše lastne osnove, se je pri nas začela uveljavljati težnja, da moramo vso proizvodnjo semen prilagoditi tako. da bomo v kratkem času lahko zadostili našim domačim potrebam. Po drugi strani pa nam naravne prilike omogočajo, da bodo naša semena lahko tudi izvažali. Kar zadeva krompir, ki je ena naših najvažnejših poljskih rastlin, imamo že slalne pogodbene proizvajalce, ki pod nadzorstvom semenarjev pri okrajnih zadružnih zvezah, pridelujejo dobre semenske vrste. Nasade se- snskega krompirja pregleda in potrjuje republiška komisija za priznavanje semen. Vendar smo s selekcijo in vzdrževanjem krompirjevih sort šele začeli ir bo na tem področju potrebno še precej storiti. Tako bomo morali selekcijske postaje f’nmćno podpreti in primerno opremit' z najnujnejšimi napravami (rastlinjak, kleti, inventar). Začasno bo treba tudi še dovoliti uvoz manjših količin originalnega semena najboljše kakovosti tistih vrsi krompirja, ki so za področje Slovenije že preizkušene. Ker je proizvodnja semenskega krompirja zaradi zgodnjega izkopa gomoljev mnogo dražja. saj zmanjša pridelek celo za polovico normalnega pridelka, nadalje zaradi izločanja bolnih rastlin že med rastjo, zaradi škropljenja, stroge od-bire semenskih gomoljev, vskladiščenja v posebnih kleteh in zabojčkih ter zaradi dragega prevoza in manipulativnih stroškov, bo potrebno enako kakor za semenska žita in koruzo regresirati ceno priznanega semenskega krompirja z najmanj 6 dinarji pri kilogramu. S tem bi omogočili široko porabo semenskega krompirja pridelovalcem krompirja v Sloveniji in vseh ostalih republikah. Prav tako bi na ta način lahko ugodno vplivali ne povečanje proizvodnje krompirja tu’* r južnih republikah, kjer za pridelovanje semenskega krompirja nimajo tako ugodnih pogojev in ga v Sloveniji tudi redno kupujejo. Nadalje bo nujno potrebno z dotacijo omogočiti vzdržen valno selekcijo krompirja. S poldrugim milijonom dinarjev bo mogoče nabaviti najnujnejše vrečke in zaboje za klonski material. Ker se semenska vrednost krompirja v siabib kleteh močno zmanjšuje, bo potrebno zgraditi več modernih kleti in gradnjo podpreti z dotacijo, ker bodo sicer te kleti bremenile prodajno ceno semenskega krompirja s približno 3 dinarji pri kilogramu. Froizvodnjo in promet semenskega krompirja pa bi kazalo podpreti tudi z izdajo zakonitih predpisov o standardih zimskega, jedilnega in industrijskega krompirja. Proizvodnja zelenjavnih semen še ni organizirana. Primanjkuje nam namreč dobrih strokovnjakov - selekcionarjev za ta semena. Ker nimamo dobrega izvornega blaga temveč se v ta namen poslužujemo merkantilnega semena, tudi ne moremo doseči zaželenega uspeha. Zato je nujno začasno še dovoliti uvoz originalnega izvornega semena določenih sort. ki so pri nas že preizkušene. Kraji na Koprskem imajo že uveden izvoz sveže in konzervirane zelenjave določenih sort, ki jih zunanji trg še posebno zahteva, tako zgodnjo zelenjavo, cvetačo, paradižni- uvažali in niso čutili potrebe po lastni proizvodnji semen. Zavod za pospeševanje kmetijstva v Kopru sicer it začenja selekcijo, vendar bodo za določeno dobo še vezani na uvoz vseh potrebnih zelenjavnih semen. Semena krmskih rastlin ~e-lekcionirajo samo na selekcijskem posestvu Črnelo, ki pa ima razmeroma majhne površine in za selekcijsko delo premajhna finančna sredstva. Proizvodnjo pri zasebnih proizvajalcih in na socialističnih obratih pa šele uvajamo in s semenskim blagom, ki ni najboljše kakovosti.. Zato bo potrebno nekatera semena delno in začasno še uvažati, zlasti semena trav, krmske pese in grašice. Za potrebe Slovenije sicer že začenjamo proizvajati semena krmske pese v Vojvodini, vendar bo to seme na razpolago šele leta 1957, ker vzgajamo letos šele semenice. Letna potreba po uvozu tega semena znese 60 ton, v Sloveniji pa za to proizvodnjo nimamo potrebnih pogojev- .Pri nas v Sloveniji je proizvodnja nekaterih zelenjavnih in krmskih semen zaradi klimatskih pogojev zelo tvegana. Doslej tvega največ pridelovalec sam in je prav zato zanimanje za pogodbeno proizvodnjo zelo majhno, največkrat celo odklonilno. Zato bi kazalo ustanoviti sklad za kritje dela proizvodnih stroškov v znesku dveh milijonov dinarjev, če bi na primer brez krivde pridelovalca izpadel pridelek semena. Ta sklad bi lahko ustanovili iz dela dobička pri semenskih podjetjih. Ker bo v Sloveniji letos žetev semena trav že na 80 ’ a površine ■ in je v bodoče pričakovati že znatno povečanje proizvodnje, moramo uvoziti vsaj dva posebna čistilna in sortirna stroja za deteljna in ostala semena ter trifolin stroj, po možnosti brez uvoznega faktorja. Za zatiranje prašne smeti na ječmenu in pšenici _,a je predlagan odkup licence za izdelavo naprave za toplovodno razkuževanje žitnega semena. Po odkupu te licence bi lahko naša industrija ter bolje opremljene mehanične delavnice izdelovale take naprave razen armatur. Za setev silažne koruze bi potrebovali 25 do 30 vagonov semena koruze »zubana«, ki ga letos ni na razpolago v zadostni količini. Ce ne bomo nabavili potrebnih količin te koruze, nastaja nevarnost, da bodo silosi ostali neizkoriščeni. Selekcijo in proizvodnjo semen bi lahko znatno pospešili, če bi v večjem obsegu lahko omogočili agronomom in tehnikom specializacijo v selekciji in proizvodnji semen doma in v tujini. Nalogo organizacije proizvodnje izvornega materiala za vse vrste semen je prevzel Kmetijski inštitut Slovenije. Zaradi tega bo potrebno njegovo delo čim bolj finančno podpreti in sodobno opremiti, prav tako tudi vse postaje in selekcijska posestva. Le tako bodo te ustanove lahko izpolnile svoje odgovorne naloge, ki jih imajo v svojem delovnem programu za napredek semenarstva. Oranje na Tolminskem letošnjo pomlad Iz naših kmetij škili zadrug Frankolovo. Kmetijska zadruga je imela lani čez pol-drug milijon čistega dobička, ki so ga člani namenili v investicijski sklad za pospeševanje kmetijstva, morali bodo namreč uvesti modernejše metode obdelovanja vinogradov. ker imajo povprečno še vedno nizek hektarski donos. Več skrbi pa bodo posvetili tudi sadjarstvu, ki prinaša prebivalstvu največ dohodka. Kostanj. V kostanjskem o-kolišu je že od nekdaj sadjarstvo najbolj donosno, zato se je že lani kmetijska zadru- ga lotila načrtne obnove te panoge. Predvsem so se lotili zatiranja ameriškega kaparja. Do novega škropiva »Rumesan« so imeli sicer precej nezaupanja, ker imajo z nekaterimi škropivi slabe izkušnje, saj so uničila več jablan kaikor kapar. Vendar je iizvedlo škropljenje lani okrog SO*/» zadružnikov. Zato tudi že dolga leta niso pridelali 'afoo 'lepih jabolk kakor lani. Tudi letos so zelo marljivo očistili drevje in izvedli škropljenje. vč- Sk gnojil, kar je prvič y kmetijstvu teh krajev. Zaradi gnojenja pašnikov se je močno povečala mlečnost krav — za približno 20.000 litrov. Prav tako se je povečal pridelek žitaric zaradi gnojenja. Zaradi uporabe dobrega semenskega krompirja so kmetje v teh krajih pridelali tudi še enkrat več krompirja. Vse premalo pa je bilo skrbi za •mlajevanje sadnega drevja. Branik. Na zadnjem obč- Škropili so tudi samo v niži- Živina ormoških živinorejcev med najboljšo v Sloveniji Napredna živinoreja ima na središko-ormoškem področju, posebno v sedanji občini Središče že lepo tradicijo. Po letih obvezne oddaje, ki je precej negativno vplivala na razvoj živinoreje, so v letu 1955 napredni živinorejci ponovno združili svoje napore v okviru ormoške Kmetijske zadruge ter ponovno začeli selekcionirati govejo živino, urejati rodovnike, mlečno kontrolo in drugo. Obiskali smo središke živi- norejce ter si ogledali njihovo živino. Res je to lepa pinegavska živina, pravi rezervoar plemenskih živali. Posebno pozornost p5 vzbujata kravi Rudolfa Kaniča in litrov s povprečno 4 odstotki tolšče ali skupno 152 kg. Živinorejski strokovnjaki Glavne zadružne zveze v Ljubljani so ob svojem nedavnem obisku pri srediških živinorejcih priznali, da je njih živina na prvem mestu v nem zboru so zadružniki sklenili. da si bodo kupili traktor. Zdaj z njim že orjejo za spomladansko setev krompirja, koruze in drugih kultur. — Letos bodo sprejeli v rodovnik tudi prvo plemensko živino. Prve trte cepljenke pa so dobili tudi iz novega trtnega matičnjaka. Tolsti vrh. Lani so zadružniki porabili 50 ton umetnih ni in le 20% sadovnjakov. Zadruga se je bavila tudi s pogozdovanjem in je posadila okrog 40.000 drevesnih sadik. Pogozdila je 3 ha gozdne površine. — Leios nameravajo meliorirati 4 ha travnikov, posvetiti več skrbi kokošjere-ji z nabavo priznanih pasem, elektrificirati še preostale gorske predele, predvsem pa dokončno obnoviti sadovnjake. Komisija za razpis mesta direktorjev pri Okrajnem •judskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. čl. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. L FLRJ št. 51-53) mesto DIREKTORJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ROGAŠKA SLATINA Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: kme-ljski tehnik z najmanj 5-letno prakso, vešč v upravljanju Kmetijskih posestev ter vsestransko politično razgledan. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite Okrajnemu ljudskemu odboru Celje, tajništvo za gospodarstvo — komisija za razpis mesta direktorjev, s kratkim življenjepisom najkasneje do 1. maja 1955. 3069-A 5 F ranča Borka ki sta zaradi Sloveniji in kot_ takšna verjetno tudi v državi in da so se povprečja mlečnosti pri rodovniški živini močno približala povprečju mlečnosti švicarskih ali danskih krav. Središki živinorejci se zavedajo. da je treba živino, pri kateri hočejo doseči povprečno mlečnost vsaj okrog 2500 litrov selekcionirati, zlasti pa jo dobro oskrbovati in ji nuditi zadostno količino osnovnih krmil, sena ali otave. svoje visoke mlečnosti in o-stalih odlik, ki jih imata kot plemenski živali, dosegli že priznanja na okrajni gospodarski razstavi v Ptuju in ob priliki raznih premovanj. Mlekamiški obračunski list za Kaničevo »Rumo« izkazuje na primer za lansko leto oddanih 5459 kilogramov mleka s 5,95 odstotki maščobe, ali celotno 136 kg čiste tolšče. Ta krava sedaj, po sedmih mesecih po teletenju daje še vedno po 20 kg mleka dnevno, nekaj časa po teletenju pa je dajala 23,8 kg dnevno. Druga krava istega kmeta »Breza«, ki je stara že 11 let v količini sicer nekoliko zaostaja, vendar je dala 1934. leta 2455 kg mleka v mlekarno ki je imelo povprečno 4,74 odstotka tolšče. ali skupno 115 kg. Borkova »Berta« pa je da la lani v mlekarno kaT 3872 litra mleka s povprečno 4,29 odstotki tolšče ali skupno 166 kilogramov, »Vira« pa 5500 V Gornji Savinjski dolini je važno tudi poljedelstvo ' r Kaničeva »Ruma« bo dala letos okrog 5.000 litrov mleka V Šmartnem ob Paki se je pred nekaj dnevi sestal plenum poljedelsko semenskega odbora pri OZZ za okraj Šoštanj, na katrem je bilo ugotovljeno, da zanimanje za napredno poljedelstvo, ki v večini kmetijskih zadrug Gornje Savinjske doline zavzema šele tretje mesto (za živinorejo in sadjarstvom), zadovoljivo raste, kar dokazuje, da se naši zadružniki zavedajo težav, v katere je naše kmetijstvo zašlo v povojnem času. — Ugotovitev, da je za uvajanje naprednih agrotehničnih ukrepov prav zadruga splošnega tipa naj' olj primerna gospodarska organizacija za opravljanje odkupnih, prodajnih, pospeševalnih in propagandnih nalog v kmetijstvu, je pokazala na'nujno potrebo, da se občni zbori kmetijskih zadrug v bodoče pravilno lotijo investicijskih skla- dov, ki bodo ustanovljeni pri vseh kmetijskih zadrugah. S tem "bo potrebno zajeziti nezdravo prekupčevanje špekulantov in poskrbeti, da se bo denar stekal v zadružno blagajno in da bo pravilno vrnjen kmečki proizvodnji in njenemu napredku. Plenum je sprejel vrsto koristnih sklepov, med katerimi je nedvomno najvažnejši ta, da bodo upravni odbori kmetijskih zadrug določali način dajanja pomoči svojim članom pri nabavljanju semen in drugih kmetijsko proizvodnih sredstev. — Sklep, da mora imeti vsaka kmetijska zadruga v Gornji Savinjski dolini tudi svojo škropilno skupino, ki bo lahko pravočasno poškropila krompirišča zoper koloradskega hrošča in plesen, so navzoči delegati toplo pozdravili. L. Z. Dobavo umetnih gnofO zavira pomanjkanje vagonov j S tem, da je naš lemet z novim zakonom obdavčeji po katastru, se je njegovo zanimanje za čim večji pridelek močno povečalo. V tem njegovem prizadevanju pa mu je v izdatno podporo regres, ki ga daje ljudska oblapt za nabavo umetnih gnojil. Ta regres je tako visok, da je cena umetnim gnojilom zelo nizka in lahko dostopna vsem nosim kmetom. Tako je danes pri nas najmanj desetkrat večje povpraševanje po umetnih gnojilih, kakor pred nekaj leti, saj naročajo kmetje, ki so še pred nedavnim kupovali po dve do tri vreče gnojil, dann tudi po tisoč in več kilogramov. Še nikoli doslej ni bila pri nat poraba umetnih gnojil tolikšna kakor letos. Medtem, ko je 'povpraševanje po umetnih gnojilih tolikšno, pa naša proizvodnja ne more kriti v’eh potreb. Celjska cinkarna je na primer planirala mnogo večjo proizvodnjo superfosfata, kakor ga bo lahko dobavila vsem naročn..eom. Tako je podjetje /Agrotehnika* naročila 1500 ton tega gnojila, dobilo pa ga je komaj 800 ton, kar je za kritje naročil kmetijskih zadrug mnogo premalo. Poleg tega je superfo-sfat sezonsko blago, ki ga kmetje koristijo spomladi kvečjemu do konca aprila, kasneje že ne več. Zato bi morala tovarna svojo proizvodnjo temu tudi prilagoditi. Veliko Povpraševanje je tudi P® apnenem dušiku, mešanih in drugih gnojilih. Letos smo prvič uvozili večje količine Thomasove žlindre za široke potrebe kmetijstva, veliko' zanimanje pa je tudi za amonsulfat, ki ga proizvaja koksarna »Boris Kidrič« v Lukovcu. To gnojilo smo lani pri nas prvič uporabili in se je izredno dobro obneslo, saj vsebuje do 22 odstotkov čistega dušika. Pri vsem tem velikem povpraševanju naših kmetov po umetnih gnojilih pa. se pojavlja največja težava v pogledu transporta. Kolikor je gnojil na razpolago in je zanje mnogo naročil, pa je po drugi strani vedno težje vprašanje transporta teh gnojil zaradi velikega pomanajkanja vagonov. Tako je v tej splošni gospodarski težavi v veliki meri prizadeto tudi kmetijstvo. Podjetje »Agrotehnika« dobiva vsak dan nešteto sporočil naših tovarn umetnih gnojU, da je na razpolago toliko m toliko gnojil, ki pa jih zaradi pomanjkanja vagonov ne morejo razposlati. Z ozirom na tako težko stanje je nujno potrebno, da naročajo kmetijske zadruge umetna gnojila vsaj tri ali štiri mesece prej, da jim • bo dobavo le-teh »Agrotehnika< lahko pravočasno zagotovila, le zdaj ima namreč prodano veliko količino gnojil za jesensko setev, pa tudi za prihodnjo spomladansko setev je naročena že precejšnja količina m bodo ta naročila tudi predvsem upoštevana. Pri »Agrotehniki* so nam tudi povedali, da bo tovarna »Zorka* lahko dobavila dovolj modre galice in ob pravem času ker se j» stanje v tem pogledu precej zboij-šalo, kakor je še pred nedavnim slabo kazalo. Zato je odvečen strah, da bodo naši vinogradniki ostali letos brez zadostnih količin tega nujnega zaščitnega sredstva pred peronosporo. Gornji grad. Kmetijska zadruga je imela lani 7,414.000 din čistega dobička, ki ga pa letos ne bodo razdelili med člane, temveč bo ostal zadrugi in njenim odsekom. Namenjen je predvsem za elektrifikacijo tistih vasi, ki doslej še niso bile elektrificirane in ureditvi zadružnega doma v Gornjem gradu, ureditvi zdravstvene ambulante, pospeševanju kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva. Mf'fi'ii ~h glavna hrana našega M%.m IM/MI m kmečkega prebivalstva »Ce bt Jugoslovanski kmetje pojedli povprečno na dan samo toliko kruha, kot ga pojedo francoski kmetje, potem bi Jugoslavija namesto uvoznik postala izvoznik pšenice.« Navedno ugotovitev sem prebral pred morda tremi meseci v nekem strokovnem članku, ki je obravnaval vprašanje prehrane kmečkega prebivalstva naše države Spomnil pa sem se na njo te dni, ko sem prelistaval aprilsko številko »Indeksa«, publikacija Zveznega zavoda za statistiko in evidenco, ki med ostalim: podatki o našem gospodarstvu prinaša tudi tabelo o prehran: našega kmečkega prebivalstva v letu 1953-54 Kaj in koliko poje en kmečki prebivalec v letu diri Statističn: podatki (v povprečju za vso Jugoslavijo) povedo, da je en kmečlri prebivalec v letu 1953-54 za svojo prehrano porabi!: 220 3 kg moke (od tega 84.7 kg koruzne). 46 5 k«, krompirja 3.4 ke fižola. 34,5 kg ostale zelenjave. 17.2 kg sadja in grozdja 13.2 kg mesa in rib, 7.4 kg masti. 1,4 I olja, 56,1 1 miofca, t,l kg mtečnih pro- izvodov, približno 40 jajc in 5,3 kg sladkorja. Poleg tega je vsak kmečki prebivalec popil povprečno 11,7 1 vina ln 7,6 1 žganja. V Evropi porabijo na kmetih za prehrano več moke kot pri nas samo v Bolgariji in Romuniji. Grški kmetje porabijo povprečno na leto le 158 kg pšenice, italijanski 154 kg, francoski, 126 kg. belgijski 108 kg, holandski 99 kg itd Povprečna kalorična vrednost vsakodnevne prehrane našega kmečkega prebivalstva ni majhna — saj se z 2849 kalorijami na dan nikakor ne nahajamo med zadnjimi v Evropi, temveč prej nasprotno: hrana grških in italijanskih kmetov ima na primer manjšo kalorično vrednost, kot pa hrana našega kmečkega prebivalstva Vendar pa je njihova hrana mnogo bolj različna ln zaradi tega tudi boljša in bolj 7-'-ava Kolikega pomena je moka v prehrani jugoslovanskega kmečkega prebivalstva, nam bo pač najbolje pokazal statistični podatek. k: pravi, da od dnevnih 28^9 kalsrii izvira od moke 2120 to se pravi več kot dve tretjini. Vsa ostala prehrana — meso, mleko, sadje, zelenjava Itd. — daje torej dnevno samo 729 kalorij. V prehrani ostalega evropskega krneč, prebivalstva moka še zdaleč ne predstavlja tako pomemben kalorični vir kot pri nas. V dnevni kalorični vrednosti prehrane italijanskega, kmečkega prebivalstva sodeluje: moka z 300 kalorijami manj kot pri nas v prehrani španskega kmeta s 500 kalorijami manj, v prehrani Francozov s 700. v prehrani Švicarjev z 900 in v prehrani holandskega kmeta s 1000 ka'~rijami manj, kakor pri nas. Zato pa dajeta z druge strani sadje in zelenjava v prehrani italijanskega in španskega kmeta trikrat več kalorij kot pri nas. meso v prehrani Francozov in Nemcev prav tako trikrat več kalorij, kot pri nas. sladkor pa v prehrani Istih dveh narodov _ oetkrat več kalorij, kot v dnevni prehran.) našega kmečkega prebivalstva Prehrana v naših posameznih republikah Neenako razvojno stopnjo naših ljudskih republik je bilo opaziti tudi v različni prehrani kmečkega prebivalstva — tako po kalorični vrednosti te pre- hrane kakor tudi po njeni sestavi. Slovenija s 3041 kalorijami na dan zavzema prvo mesto v kalorični vrednosti prehrane kmečkega prebivalstva naših ljudskih republik. Sledijo Srbija s 3028, Hrvatska z 2981, Makedonija z 2769, Bosna in Hercegovina z 2765 in Crna gora z 2432 kalorijami. Z izjemo Slovenije daje moka v vseh naših republikah več kot dve tretjini kalorične vrednosti dnevne prehrane: v Srbiji 2420 kalorij (od tega koruzna 991). Makedoniji 2384 (koruzna 537). BiH 2182 (koruzna 1073). Hrvatski 1906 (koruzna 0.561). Crni gori 1827 (koruzna 708) in Sloveniji 1599, od čegar koruzna le 268 kalorijo. Iz navedenih podatkov je razvidno, da Imata slovenski in srbski kmečki prebivalec skoro enako prehrano, če bi le-to cenili samo po dnevni količini kalorij. le sami podatki o različni vlogi moke v njihovi prehrani pa dovolj zgovorno govorijo o prednostih prehrane slovenskega kmečkega prebivalca Le-ta porabi za svojo dnevno prehrano veliko manj moke kakor srbski 'n ’p tuđ; kalorična vrednost njihove prehrane skoro ista, zatn seveda lasno, da :maio v prehrani našega razni drugi prehrambeni proizvod' mnogo več'o vlogo, kot pa v prehrani srbskega kmeta Medtem. ko daie na primer krompir v dnevni prehran’ srbskega kmečkega prebivalca 51 kalorij, ji daje v prehrani slovenskega kmečkega prebivalca 268. Na-dalnje primerjave (Srbija—Slovenija): fižol — 82:167, sadje in grozdje 20:40, meso in ribe 96:152, mast 152:283, olje 20:111, mleko 43:257, jajca 8:15, sladkor 58:107 Itd. Primerjava med prehrano slovenskega kmečkega - prebivalca In prehrano prebivalcev ostalih republik bi pokazala v večini primerov še večje razlike. Izjema je tu prehrana hrvatskega kmečkega prebivalstva, ki je po svoji sestavi nekako v sredini med prehrano slovenskega in srbskega kmečkega prebivalstva, dasi je v nekaterih primerih bližja prehrani našega kmeta. Neenakomernost prehrane kmečkega prebivalstva Navedeni podatki izražajo povprečno prehrano kmečkega prebivalstva v letu 1953-54. Ta prehrana pa nt enakomerna v vsem letu, temveč nasprotno, zelo različna. V mnogih krajih naše države — posebno v južnih — se ostro ločijo obdobja pravih gostij ln obdobja, ki meje domala na lakoto. To je po večini v zvezi z raznimi verskimi prazniki — In posti. Medtem ko se na primer mize srbskih kmetov naravnost šibijo pod težo vsakovrstnih dobrot ob priliki »slave«, svatb, krstov in drugih podobnih dogodkov — živijo srbski kmečki prebivalci v nekaterih krajih v času posta po šest tednov skoro izključno od nezabeljenga fižola, krompirja, zelja. In prav v tem času' opravljajo najtežja dela! Prav zato je na primer na Kosovu in Metohiji tako razširjena pe-lagra - bolezen, do katere prihaja zaradi pretirane koruzne moke, ki predstavlja zaradi posta skoro izključno hrano in to v času pomladanskih poljskih deli Nizko povprečno raven prehrane jugoslovansknga kmečkega prebivalstva kaže tudi dej-stvo.cda se sadje uporablja za prehrano samo v njegovi sezoni — kasneje pa se sploh ne pojavi na mizi. Ko dozorijo na primer jabolka, jih kmetje sicer jedo — to pa je tudi vse: niti jih ne sušijo za kasnejšo prehrano, niti jih ne uporabljajo za marmelado, kompote in podobno. — Ogromne količine vsakovrstnega sadja propadejo brez vsakega haska; podobno velja tudi za razno zelenjavo, katero na splošno prebivalstvo naših južnih krajev nič kaj ne ceni — saj ponekod na primer z grahom krmijo krave. Kje je vzrok enoličnosti prehrane? Glavna hrana jugoslovanskega kmečkega prebivalstva je torej kruh, oziroma moka. Vse ostalo — zelenjava, sadje, meso. mleko in drugo ’.gra v njegovi prehrani manjšo vlogo, kar je v veliko škodo kakovosti prehrane v pogledu zdravja. Glavni vzrok je prav gotovo v tem, da imamo mnogo premalo mesa, mleka itd., in da je meso in mleko zaradi tega tudi drago. Navadna računica pokaže, da je ista količina kalorij moke, oziroma kruha tri do štirikrat cenejša od kalorij, ki jih dobimo od mleka ali mesa.. — Zaključek se nam vsiljuje: kruh bo toliko časa glavna hrana kmečkega prebivalstva (v določeni, čeprav manjši meri velja to tudi za mestno prebivalstvo), dokler bodo razlike med ceno moke in ceno mesa ter mleka tako velike. Izhod iz tega položaja je samo povečanje števila živine, v čemer pa smo na najboljši poti. Rezultati popisa živine (od 15. I. 1955) namreč kažejo, da se je število goveje živine in ovac povečalo v primeri z istim dnem predlanskega leta za 5%, svinj za 4%, perutnine pa za 26%. Drugi zelo važen vzrok pa je kulturna zaostalost našega kmečkega prebivalstva, zaradi katere mnogi prehranbeni proizvodi propadajo, namesto, da bi se Izkoristili za prehrano. — Kolikega pomena za rešitev tega vprašanja so gospodinjske šole ali tečaji, na katerih bi se kmečka dekleta učila kuhati — ne tako. kot kuhajo njihove matere in kot so kuhale njihove babice in prababice, temveč kakor je zdravju koristno in potrebno, o tem ni treba še posebej govoriti. v Milan Pogačnik Indijanske zgodbe F. COOPRA TOilLIS" Riše MIKI MUSTER Kino Union, 16. IV. ob 22. uri PREMIERA % jugoslovansko-norveškega filma KRVfiVfi POT Milan Miloševič, Milivoje Živa-novič, Cia Isene, Tom Telefsen, Adreas Bjarke Distribucija: Vesna film, Ljubljana 40. 1 ah-ta-vah je nato pripovedovala, da pripadajo Indijanci, ki so se utaborili okrog jezera, velikemu plrmenu, ki se je po izbruhu vojne namenilo zapustiti angleško ozemlje, še prej pa bi si radi nabrali čimveč pi.:na. Dekleti sta se potlej odpravili in ko sta prišli do taborišča, je Hetty veselo stekla k očetu. Stari Tom jt bi! kljub svoji zakrknjeni naravi pretresen, ko je \ ‘i, v kakšno nevarnost se je podala zaradi njega. T c!a svojih občutkov ni z ničimer pokazal, kajti sicer bi se v očeh Indijancev osramotil in izgubil na ugledu. 41. Mingi, ki so vedeli za Hettyjino nebogljeno pamet, niso pokazali nobene sovražnosti, pač pa so jo pozvali, naj pove, čemu je prišla. Vah-ta-vah je bila za tolmača. Hetty se je pogumno postavila pred rdeče bojevnike in jim začela po svoji preprosti, toda čisti misli pridigati o ljubezni in dobroti in prijateljstvu med ljudmi. Bila je prepričana, da je njen nauk nezmotljiv in da bodo njene prostodušne besede v trenutku prepričale in ganile trdosrčne divjake. To je bil njen načrt za očetovo rešitev. In Indijanci so jo nekaj časa molče poslušali. 42. Potem pa se je oglasil su.» ^«glavar: »Res, to je lepi nauk belih ljudi. Toda čemu tedaj prihajajo s puškami in jemljejo vse, kar vidijo. Zakaj beli možje drugače delajo, kot govore, zakaj plačujejo denar za skalpe naših žena in otrok ter imenujejo divjake nas, ki jemljemo skalpe samo sovražnikom, ubitim v poštenem boju?« Po teh besedah se je obrnil in za njim so odšli še vsi drugi, razen stražarjev. Hettyjino ubogo glavico so te preproste resnice hudo prizadele in strto je obsedela zraven očeta, kateremu zdaj ni več videla rešitve. Spretna goljufica . :na Kobal je zvedela, da Je tv '-na znanka iz otroških let Mar-£ . - a Kubelika prodala dvosobni snovanje -na Poljanski cesti v din. Zato je začela pri- iJvaiti, da ji bo našla moža, je v svoji trafliki na Gospo-r -Sik; cesti v Ljubljani poveda--. đa se neki moški m:čno za-■r-a za njo. Pripovedovala ji je, . . .e bil ta moški že večkrat v -.. -lian: tn da jo je iskal, ven-: -: pa je ni nikdar našel. Kobala ji je tudi večkrat povedala, 'a je bil pri njej v trafiki, da jo počakal. Kasneje je pripo- — .vala Margareti Kubeljka, da - d-'- ta moški direktor v tovar-•>Ztnaj« v Ljubliani, nato pa ? bil premeščen v Sarajevo, in -a je bil zaradi nekega pretepa aretiran ter pripeljan v zapore v -jubijani, od tod 'pa zopet premeščen nazaj v Sarajevo in obsojen. V zvazi s tem je naigovar-,ala Margareto Kubeljka, naj Ji prinaša denar in* pakete za tega meškega, ker potrebu i e denar za intervencije in kolke za prošnje za pogojen odpust iz zapora. Margareta Kuibeljka Je Pavlini Kobal iaročila v kratkem, času okoli 16.000 din samo za kolke, ki naj bi jih porabila za prošnje. Razen tega ji je prinašala pakete za neznanega moškega, v kateri so bile cigarete, keksi, čok c-Lada in pomaranče. Vrednost teh paketov Je bila okoli 15.000 din. Razen tega denarja in paketov pa je Margareta Kubeljka izročila svoji znanki od avgusta leta 1953 do maja 1954 vsak mesec ali pa tudi večkrat na mesec razne zneske denarja v skupni višini okoli 60.000 din. Ta denar ji je izročala v njeni trafiki brez kašnega potrdila, Kobalova pa ji je zatrjevala, da pošilja denar neznanemu moškemu po kurirju. Na ta -način je Pavlina Kobal izvlekla od Margarete Kubeljka za približno 90.000 din vrednosti. Na glavni razpravi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani 13. aprila je Pavlina Kobal trdovratno zanikala svoje početje In krivdo. Na podlagi neizpodbitnih dokazov pa jo je sodišče spoznalo za krivo in Jo obsodilo na leto dni in 2 meseca zapora. KOLEDAR Sobota, 16. aprila: Božislava * Danes se spominjamo rojstva ; acquesa Anatoia Thiibaulia — Anatola Francca. Rodil se je 16. : .a 1844 v Parizu, postal 1896 --an akademije, prejel 1921 Nobe--r:o nagrado za književnost in uirl v : sem desetem letu staro-Anatole France je po svojih ah, ostrini duha in človeški v a: e den naj presene tlj ive jših novodobnih evropskih pisateljev. ^J-šovo ustvarjanje delimo v dve -oovoji: v prvem se kaže izobra- - nga svetovljana, mojstra bese- in prefinjenega ironika. V 'z '-'-m drug svet pa prištevamo vj^.iejia dela, ciklus štirih ročna-. »Socšobna zgodovina«, novelo - -. i-nquebille« in »Plngvinski .V teh delih nastopa Ana-*-■- France kot oster kritik druž-pristaš zapostavljenih In za-l-J ornik resnice. * Na današnji dan, leta 1848, ao 5-‘ --uski šL.udentje in izobVaženci Grazu ustanovili akademsko društvo »Slovenija«. Glavna točka nj.novega programa je bila z&h-“^va po združeni Sloveniji. * Slavistično društvo priredi v 17. « aprila, unietiiostno-UjjotiOviiisko ekskurzijo po Ljub-— pod strok ovnjoi vodstvom - • . N. bumija. Udeleženci naj se zoerejo ob 9. uri pred Univerzitetno ^cnjižnico. . Absolventke Državne dvorazred-nt; irgovsKe šole v Ljubljani leta A in B naj javijo svoje na-£-ove in predloge za sbstanek na Häkovaky-Koiaian Iva, Ljubljana, Beethovnova 14/IV. Podjetje Elektro Slovenj Gradec obvešča vse odjemalce električne energije iz območij: Podkraj, Št. Andraž, Lokovica, Pesje, Družmia:-3e. Šoštanj in Topolšica, da bo v nedeljo, dne 17. 4. 1955 od 5. do c- ure zjutraj ustavljena dobava električne energije vsem odjemalcem iz teh območij zaradi nujnih popravil na daljnovodu. Vse odjemalce opozairjamo, da se tud/ v času izklopa električne energije smatra, da so vse električne naprave pod napetostjo. Kmetijska zadruga Vel. Lašče obvešča vse zadružne in gospodarske organizacije, da je prešlo zadružno posestvo v likvidacijo in bo javna dražba osnovnih sredstev last posestva, dne 17. IV. 1955 ob 13. uri na posestvu v Velikih Laščah. Prodajäla se bo mlada plemenska rodovniška živina, par konj, razno poljedelsko orodje in stroji. Kupci vljudno vabljeni. Klub damskih rnzerjev Ljub ijana prireja pod pokroviteljstvom kozmetičnega oddelka »Narta* tovarne kemičnih izdelkov »Ilirija* Ljubljana - Vtč ob i0-letnlc-osvoboditve Ljubljane in 20. obletnici obstoja kluba prvenstveno tekmovanje frizerske stroke Slovenije * revijskim friziranjem domačin ln inozemskih gostov Zagreb Beograd, Dunaj, Graz. Celovec Trst, Torino Pariz Prireditev bo 17 aprila v vseh prostorih na Ta boru Nov začetniški plesni tečaj (zadnji v tej sezoni) se prične v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 uri v »Centralni plesni šoli« (poleg Zmajskega mosta). Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Studenti(-ke) znižano učnlno. Poučuje Jenko. Kakör na Golici — zares boš v resnici — kupi kolonsko vodo si GOLICA in videla boš. da Je re- airirsal Ribiči! Ribiško društvo Ljubljana vabi članstvo na skupen ogled društvene ribogojnice v Povodju pri Tacnu, ki bo v nedeljo, 17. aprila dopoldne. Ob 10. uri bo v ribogojnici strokovno predavanje o vzgoji salmonidov, nato pa ogled posameznih ribogojnih objektov. Tekmovalci naj prinesejo s seboj tekmovalni pribor, ker bo po ogledu i>rvi trening za letošnje ribiško športno tekmovanje.. Vabljeni v čim večjem številu! Krema »POUR VOUS« je izredno izdatna! Z malo porabe velik uspeh! V škatlicah iz sodobnega PLASTIKA! Dobite je v drogerijah in parfumerijah! Na noben ples in družabno prireditev ne da bi si ne napravila maske TEINT BELL! Le če boš gotova, da je Tvoje lice v redu, se boš dobro počutila. PUTNIK SLOVENIM PUTNIK v Ljubljani obvešča udeležence izleta v Zagreb, da je odhod motornih vlakov v nedeljo, 1 17. aprila, iz Ljubljane točno ob 7. uri in povratek iz Zagreba — zah. kol., ob 20. uri. Potnike opozarjamo, da zasedejo mesta v vagonih naznačenih na vozni karti. Izlet v Mauthausen. Opozarjamo vse Okrajne zveze borcev, ki so nabirale prijave za Izlet v Mauthausen, da iste oddajo dne 19. aprila s potrebnimi spiski odsekom za potna dovoljenja njihovega okraja. Udeležite se dvodnevnega avtobusnega izleta po Koroški. Cena 4600 din. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA v Sloveniji. PUTNIK v Ljubljani organizira v nedeljo, 17. aprila, izlet v Zagreb na pomladanski velesejem, izlet bo z motornimi vlaki. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Sobota, 16. aprila ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven in za podeželje. (Caletti — Anton Homar). Ob 18 ln 20: Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Idriji Nedelja, 17. aprila ob 14: Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Kobaridu. Ob 20: Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Tolminu. Ponedeljek, 18. aprila zaprto. Torek, 19. aprila zaprto. Sreda. 20. aprila ob 20: Heilman: Dekliška ura. Premiera. Izven. OPERA Sobota, 16. aprila ob 19.30: Strauss: Kavalir z rožo Abonma red E. Nedelja, 17. aprila ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 18. aprila ob 19.30: Mozart: Don Juan Abonma red G. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 16 aprila ob 20: John vau Druten. Grlice glas. Izven Nedelja, 17. aprila ob 20: Mira Mihelič, Zlat/ oktober. Izven. Zadnjič. (Štirideseta predstava). Ponedeljek, 18. aprila ob 20: H. Tiemeyer, Mladost pred sodiščem. Gostovanje »Svobode« Zg. SiSka. Torek 19. aprila ob 16: C. Odets, Srečni fant. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice-so v prodaji. (Loma — Judita Hahnova). Sreda, 20. aprila ob 20: C. Odets, Srečni fant. Abonma red Sreda. Vstopnice ko v prodaju (Loma Slavna Glavmova). Jutri ob 20. uri bo štirideseta in s tem zadnja uprizoritev komedije Zlati oktober. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 16 aprila ob 20: Dobrlča-nrn: »Skupno stanovanje«, komedija izven. Nedelja, 17. aprila ob 16: Budak: »Klobčič« ljudska veseloigra. Ob 20. Dobncanin. »Skupno stanovanje«. komedija, izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje vstopnic tel. št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALlSCfc Komenskega 12 Sobota, 16. aprila ob 20: »Poslednji mož«, veseloigra. Nedelja, 17. aprila ob 16: »Pastir Peter in kralj Briljantin«, bajka v štirih slikah. Prodaja vstopnic v petek od 19. do 20. in dve uri pred pričetkom predstave. DPD SVOBODA, Dolenjska c. Sobota, 16. aprila ob 20: Metka — Danilo Bučar: »Smuk - Smuk«, veseloigra s petjem in godbo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 16. aprila ob 17: Taufer-Novy: »Mojca in živafli«. Nedelja, 17. aprila ob H: Taufer-Novy: »Mojca in živali« Prodaja vstopnic na dan predstave od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi telefonično vsak dan od 8. do 10. ure na št. 32-020 MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 16 aprila ob 19.30: F. H. Herbert: Vsakih sto let. Premiera. Red premierski. Nedelja, L7. aprila ob 19.30: F. H. Herbert: Vsakih sto let. Red I. Režija in scena Bojan Čebulj. Vstopnice za obe predstavi so še na razpolago MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 16. aprila ob 20. Jan de Hartog: Zakonska postelja. Izven abonmaja Nedelja, 17. aprila ob 15. Friedrich Forster: Sivec. Gostovanje v Slovenskih Konjicah RAZPISI za sprejem v Višjo gospodinja., šolo v Grobljah pri Domžalah. Višja gospodinjska šola v Grobljah bo sprejela v šolskem letu 1955'56 30 novih slušateljih. Prednost pri vpisu Imajo učiteljice osnovnih šol z opravljenim učiteljskim strokovnim Izpitom do starosti 30 let. Sola Je internatsko urejena in traja 2 leti — Po opravljenem diplomskem Izpitu Imajo slušate-tjice pravico do naziva predmetna učiteljica — Natančnejša navodila so objavljena v »Objavah* Sveta za prosveto in kulturo LRS štev 2 z dne 20 ITI 1955. ki jih dobite na vsak* 1 2 šoli. - Podjetje »Obrtnik«, Ljubljana, Masarykova 34 prodaja stroje: »Aufdopell maschine« za čevljarsko stroko in »Pe-kirmashine« Lewis USA za krojaško stroko ter druge razne stroje za obrtno dejavnost ter nekatere predmete inventarja. — Ogled in ponudbe sprejemamo do 25. aprila. Trg. podjetje »ZARJA« j Maribor sprejme !i TRGOVSKEGA POMOČ- | NIKA - manufakturista, g takoj ali po dogovoru. — 1 Ponudbe oddajte osebno | ali po pošti v tajništvu 1 podjetja. E inil!n!IIIHIIIIlliUI!l!l!!!l!lllil[llll!Unil!lllli!lint!!!Ulllt!!lll!l!!il!ilUI!lllli!!li!llllin!>liUIIIia TEODOLIT Zeiss TH - IV skoraj nov zamenjamo za dobre nivelske instrumente, uporabne v gradbeništvu. Ponudbe dostavite: SGP »Primorje«, 1 Ajdovščina. USTANOVE, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, HIŠNI SVETI IN POSAMEZNIKI, nabavite si pravočasno nove zastave za svečanosti 27. aprila, 1. maja in za 10. obletnico osvoboditvel VELEBLAGOVNICA Hama LJUBLJANA »Pred pošto« PRODAJA v počastitev 10. obletnice osvoboditve po znižanih cenah slovenske, jugoslovanske in partijske zastave 3 m dolge po 2000 din 5 m dolge po 5000 din Zastave izdelujemo v najkrajšem času tudi po dogovoru. J EADI0 SPORED ZA SOBOTO Poročila ob: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00 do 6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Avsenikov trio; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40 do 8.00 Zabavna glasba, vmes rekla- me; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Pisan drobiž za pionirje; 11.45 Pesmi za naše male — Pojte z nami; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 Skladbe Draga Dorbeka izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. avtorja (Prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Želeli ste — poslušajte!; 13.30 Glasbeni mozaik; 14.30 Iz uradnih listov; 14.40 Nastopajo solisti in ansambli z raznimi instrumenti; 15.15 Skladbe za harfo in violino; 15.30 Tečaj esperantskega Jezika — 27. lekcija: 15.40 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba); 16.00 Utrinki lz literature — Vladimir Bartol: Nesrečni ljubimec; 16.20 Zaigrajmo in zapojmo (zabavna glasba); 17.15 Glasbene uganke: 18.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev): 18.15 Slo- venske narodne in umetne pesmi pole »Zenski vokal, kvartet«; 18.30 Okno v svet — 40 let med afriškimi črnci: 18.40 Igra tamburaški orkester ljubljanskih Svobod p. v. Matka Sijakovlča: 19.00 Ra-dllski dnevnik: 19.30 Zabavna glas- ba. vmes reklame 1n oblave: 20.00 120 pisanih minut; 22.15 do 23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1 m); 23.00 do 24.00 Oddala za tujino — na valu 327.1 m 'Prpno* '7 Zagreba). Po dolgotrajni bolezni, nam je umrl dobri mož, oče, stari oče in stric FRANC GAMERC upokojenec. Pogreb bo v nedeljo, 17. aprila 1955 ob 15. uri iz Andrejeve mrl. vežice na Zalah. Žalujoče družine: G am ere. Sedlar, Jezeršek. Ljubljana, Novi Sad, Zagreb, Sarajevo. Kranj, 15. aprila 1955. MALI OGLASI C UHARICA s kuharsko šolo išče zaposlitev. Ponudbe pod »Nastop takoj« v ogl. odd. 6578-1 DRUŽINSKA ENONADSTROPNA HlSA z vrtom v Zametu ob avtocesti Rijeka—Kntrida in družinska enonadstropnica z vrtom v Novem Vinodolu, prikladna za* počitnice, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 6392-7 LEPO POSESTVO: hiša, hlev. • njive, sadovnjaki, senožeti, gozdovi in pašnik (IS ha) v goriš-kem okraju, poceni prodam. — Naslov v-oglasnem oddelku. 6391-7 V NAJEM vzamem manjše posestvo v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd, 6374-8 SOBO, prazno, s posebnim vhodom, iščem. Sem ves dan odsoten. Ponudbe pod »Bežigrad — kolodvor«. 6463-9 VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE na Viču, nasproti gimnazije, zamenjam za majhno dvosobno. kjerkoli v Ljubljani. Naslov v oigl. odd. 6440-9 4.5-SOBNO komfoartno steno van i e v centru zamenjam za 2.5-sobno. Ponudbe v ogl, odd. pod »Center«. 6624-9 DVOSOBNO STANOVANJE V Beogradu zamenjam 22a enakega v Ljubljani. Naslov v ogl. Odd. 6473-9 DVOSOBNO, poceni, sončno, čedno stanovanje, belo lakirano, parket, brez kopalnice, blizu. Zmajskega mostu, zamenjam za enako blizu bežigrajske šole» -*■ Naslov v oglasnem oddelku. 6441-9 STANOVANJE na Jesenicah v dvostanovanjski vili z lepim vrtom, zamenjam za komfortno v Kranju ali v Ljubljani. Malovrh, Kuriiniška 2. 6560-9 PROSTOR, primeren za delavnico ali skladišče, zamenjam za prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »šiška 1955«. 6523-9 ZA SOBO gospodinjim mali družini ali bolni osebi. Ponudbe v ogl. odd. pod »1. maj«. 6535-9 ZATEKEL se je volčjak. Naslov: Hribarjevo nabr. 3, od 12. do 13. ure. 6533-11 POSTEN NAJDITELJ paketa S Hubertus plaščem in gojaeiji — pozabljenega v dopoldanskem vlaku v Zidanem mostu 12. t. m. prosim, da istega odda v ogl. odd. SP Ljubljana. Plačam stroške, dam nagrado. 6527-11 STAREJŠI UPOKOJENEC dobi na vasi, 20 minut od postaje stanovanje z vso oskrbo za 5000 din. Po možnosti pomoč v gospodarstvu. Pismene ponudbe: Kristina Horvat, Rogaška Slatina. 6555-1i MODNA TKANINA pri parku — _ Nova Gorica, sprejme v službo poslovodjo s predpisano prakso. Plača po tarifnem pravilniku. 6360-1 TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme tri močne in zdrave skladiščne delavce. Naslov v ogl. odd. 6454-1 FINANČNEGA MANIPULANTA za Gozdni obrat Slovenske Konjice in pisarniško m>oč za tehnično računanje in strojepisje za direkcijo v Celju išče gozdno gospodarstvo Celje. Za obrat Slovenske Konjice družinsko stanovanje zagotovljeno. 6449-1 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra ANA VRHOVEC roj. KNEZ Pogreb drage pokojnice bo dne 17. t. m. ob 16. uri izpred poko- pališča^ na JViöu. Do^pogreba^ leži DRŽAVNO PODJETJE v Ljubljani proda drugemu državnemu ili. Gospodarsko razstava »BLED COMMERCE " od 1. V. do 30. IX. 1955 SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO sprejme takoj opekarna Draga, Ig. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 6377-1 3 ELEKTROMOTORJE »Rade Končar« tika A 7 m-4. 380/220 Volt. 20.2 Amp., 50 per. 1430 obr./mim., 10 kw — horizontalen, proda Pivovarna Union, Ljubljana. 6400-4 v Krištofovi mrl. vežici na Zalah. Žalujoči sorodniki. Ljubljana, 15. IV. 1955. Umrl je moj mož, oče, stari oče, tast ANTON MAVER upokojeni vlakovodja. Pogreb dragega pokojnika bo v LESNIKOVE SADIKE, plemenite, nedeljo, dne 17. t. m. iz hiše žalo- in moško obleko, prodam. Na- podijetju avtomobil FIAT-TOPO-LLNO 500. Avtomobil Je v dobrem stanju. Ponudbe stavite pod »750.000« v ogl. odd. 6457-4 OJAČEVALEC »Geloso« 20 W ' poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 6436-4 stl v Kranju, Klanc 118 na mestno pokopališče v Kranju. Žalujoča žena. hčerka ln ostalo sorodstvo. UMRLI Sporočamo žalostno vest. da je tragično preminil pr,j vršeniu vojaške dolžnosti naš dragi sin. brat. nečak, bratranec VIKTOR JEROMEN Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. t m. ob 16 ur! Iz hiše žalosti Mala vas 7. na pokopališče k Sv Juriju v Stožice Žalujoča mati Luc!1a. brat Marko in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 16. TV. 1955. Nenadoma nas je zapustil na* dragi sin. brat. stric ln sv-v TONE MURN logar Našega ljubega sina bomo sp mili na zadnji poti v soboto do poldne .v Podturnu na domače pokopališče. Podturen. 14. aprila 1955 2alujoči: oče, mati, bratje ln sestre ter ostalo sorodstvo. Umrla je naša najmlajša in ljubljena sestra AMALIJA GOLF Pogreb bo v Cerkljah pri Kranju v nedeljo, 17. aprila ob 16. uri. Zalog, 15. aprila 1855. Žalujoči: Marija por. Gregorič; Anton, župnik; Kristina in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Vsem, ki ste spremili mojega moža in našega dragega očeta ALOJZA POGAČARJA na njegovi zadnji poti, naj Iskrenejša zahvala. — Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Ljubljana-Vič za njegovo veličastno spremstvo ln ganljive pošlo-vilne govore, s katerimi so počastili našega dragega pokojnika. Prav tako se zahvaljujemo železničarski godbi, Čebelarskemu društvu, pevskemu zboru Vrhovce ter vsem. ki ste z venci in cvetjem zasuli grob našega dragega. Se prav posebno zahvalo Izrekamo dir. Graparju za skrbno zdravniško nego, ki Jo je izkazoval pokojniku v času njegove bolezni. Žalujoča žena, hčeri in ostalo sorodstvo. slov v ogl. odd. 6394-4 'NOVO KROŽNO ŽAGO, kombiniramo, z vrtalnim strojem, prodam Šali. Cešča vas, Novo mesto. 6359-4 STROJČEK za pobiranje zank, nemški, v brezhibnem stanju, z dvema iglama, prodam. Naslov v ogl. odd. 6388-4 HOTEL ORMOŽ Išče dobro nata-/ karioo, starost do 30 let. Nastop takoj, nuj no. 6569-1 RAZPISUJEMO MESTI ZA: organizacijskega sekretarja s tetoni-ško-ekonomsko izobrazbo ali ustrezno prakso in administrativno moč, po možnosti z znanjem tujih jezikov. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe do 25. aprila na Društvo za varilno tehniko, Ljubljana, Erjavčeva 11. 6573-1 DELAVCE za priučitev razne obrti sprejme »Avtopromet« Ljubljana, Savska cesta. Nastop službe takoj! 6574-1 NOVOUSTANOVLJENO PODJETJE »Mizarstvo Kašelj«, Zg. Kašelj št. 64, p. Polje, Išče samostojnega knjigovodjo (-kinjo) s takojšnjim nastopom službe. — Plača po tarifnem pravilniku. 6534-1 /OZNIKA h konjem sprejmemo takoj v stalno službo. Prevozništvo, Njegoševa 15. 6547-1 »LANINSKO DRUŠTVO Celje išče oskrbn. za Celjsko kočo. — Nastop službe takoj, najkasneje do 1. maja. Planinsko društvo Celje. 6554-1 KUHARICA želi sezonsko zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kuharica«. 6516-1 ZIDARJE in delavce sprejmem/ Bavčar, Lopo dvorska 26, 6500-1 KINO »UNION«; jugosl. film »Koncert«. Tednik: Fihn. nov. št. 15. Preustave ob 16, 18 in 20. V gL vlogi; Nada Škrinjar in Miroslav Petrovič. Ob 22 premiera jug oslov.-norv. filma »Krvava pot*. »KOMUNA*: amer. film »Najboljša leta našegk življenja«. Tednik. Predstave ob 15, 18 in 21. V gl. vlogi: Myma Loy in Frederic March. »SLUGA«; ital. film »Bandit Mu-solino«. Tednik: Film. nov. 15. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V gl. vlogi: Silvana Mangano in Amadeo Nazarl. Ob 10 je matineja istega filma. »SOČA«: amer. barvasti film »V vrtincu«. Brez tednika. Predstavi ob 15 in 19. V gl. vlogi: Vivien Leigh in Clark Gable. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. POZABLJENA aktovka s skripti in knjigo Fina.ično poslovanje ' v kino Komuni se dobi v Upravi. DOM JLA: avstrijski film »Potepuh«. ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. •SISKA«: ameriški film »Žongler«. V gl vlogi: Kirk Eiouglas. — Predstave ob 16, 18 lit 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri pričetek tedna jugoslovanskega filma, na programu Ešalon Dr. M. »TRIGLAV«: angleški barvasti Cim »Melba«. V gl. vlogah: Patrice Munsel in Robert Moriey. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo še danes! »LITOSTROJ«: amer. film »Zmaga nad temo«, ob 18. Ob 20 proslava 10. obletnice osvoboditve. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: avstrijski film »Zapeljive zvezde«, ob 17 in 19. ZADOBROVA: mehiški film .»Vedno tvoja«, ob 20. VEVČE: francosko Italijanska koprodukcija »Ljubimca Iz Toleda«. DOMŽALE: jugoslovansko-nemfikl film »Greh«, ob 18 In 20. KAMNIK: ameriški film »Samo BLED: Indijski film »Dva hektarja zemlje«, ob 20. BREŽICE: francoski barvasti film " »Sužnji mamil« in tednik. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Kapitanov raj«, ob 16, 18 in 20. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Kapitanov raj«, ob 19 in 21. JESENICE »RADIO«: amer. film »Poročen in neporočen«, ob 18 im 20. JESENICE »PLAVŽ«: franc, italijanski film »Ljubimci Iz Toleda«, ob 18 in 20. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED, Kočevje, sprejme takoj 'al ipo dogovoru šefa kuhi- 1 nje, kuharico, 2 natakarja in 2 natakarici. Plača po dogovoru, oz. tarifnem pravilniku. Pismene prošnje vložite v upravo podjetja. 6575-1 TOVARNA BATERIJ »ZMAJ« V Ljubljani, Smartinska c. 28 — sprejme v službo glavnega ‘ skladiščnika. Ponudbe z doka-7Ti\i O dosedanjem službovanju in potrdilom o nekaznovanju, dostavite na gornji naslov. Prejemki so določeni z novim tarifnim pravilnikom! 6576-1 GREM PRAT na dom. Ponudbe v ogl odd. pod »Dobra moč«. 6594-2 UČENKO za brivsk o-f rize rsko obrt sprejmem. Mihelin Ivan, Straža pri Novem mestu. 6563-3 SASUO (okvir) za toverni avto »Ford V8« tipe 1942, v zelo dobrem stanju, prednji most, zavorne bobne za diferencial in motor, vse znamke »Ford V8«, prodam. Naročila pošljite na podružnico SP Maribor pod »FORD«. 6556-4 BARAKO 5 X 4 m prodam. Pugljeva 19. 6548-4 PRODAM skoraj nov čevljarski stroj znamke »Adler« in čevljarsko orodje. Naslov v ogl. odd. . 6541-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. , 6538-4 UGODNO PRODAM staro kredenco, visoko omaro -za obleko in posteljno garnituro. Vika Dra-pek, Mencingarjeva 19, Kolezi-ja 6528-4 PLETILNI STROJ št. 10 (36) prodam. Naslov v ogl. odd. 6512-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, naprodaj. Pavlin, Jeranova 2, Trnovo. 6479-4 ŽELEZNI ŠTEDILNIK, malo rabljen, Ugodno prodam. Gaijevica 41, Ljubljana. 6492-4 TOVORNI AVTO »Chevrolet - Ca-- nada«, 1.5-tonski, potreben manjših popravil na motorju, z dob-, rim rezervnim motorjem, ugodno naprodaj. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na podjetje Elektro Slovenj. Gradec 6572-4 PRODAM: šivalni stroj »Johan Jax«,haimomiko, 4-tonovsko in radio, 3-cevni.. Interesenti, pošljite naslov na Brežan Marija, Radna 11, Boštanj. 6570-4 PRODAM dobro ohranjen klavir, dunajske znamke, za 90.000 din in dobro ohranjen divan za 9000 din. Naslov v ogl. odd. 6502-4 ŠIVALNI STROJ ažur in stroj za izdelavo gumbnic, prodam. Šušteršič, Reka, Istarska 19. 6498-4 2 GUMI 26 X 3.25 ln eno gumo 765 X 105 (Vulstrajfen), prodam. Zaloška c. 159, od 15. ure dalje, 6430-4 KUNCE veliki činčila, prvovrstne, tudi breje samice, prodamo. Campova uL 6-L, Ljubljana — Vič. KUPIM novo ali dobro ■ žensko italijansko kdo. be pod »Novo kolo« v oddelek. ENOSOBNO STANOVANJE pdm. Ponudbe pod »7MHwi * ogl. odd. ENODRUŽINSKO HIŠO ■ i vrtom na Reki «nacije daje št. 8, Beka. ZADNJE VESTI Po vrnitvi avstrijske delegacije Ugodna izjava Eisenhowerjevega sekretarja za tisk DUNAJ, 15. apr. (Tanjug). Takoj po vrnitvi na Dunaj so bili člani avstrijske vladne delegacije, ki so se pogajali v Moskvi, sprejeti pri predsedniku republike Kömerju, kateremu so med 20-minutnim obiskom poročali o rezultatih moskovskih razgovorov, socialistična člana delegacije podkancler dr. Schärf in državni sekretar v zunanjem ministrstvu Kraisky pa sta o tem seznanila tudi predsedstvo svoje stranke na izredni seji. Pred veliko množico meščanov, ki ee Je zbrala pred poslopjem predsedstva vlade, da bi pozdravila prihod delegacije, Je kancler Raab izjavil, da so moskovski razgovori pokazali, da je v mednarodnih odnosih mogoče premagati tudi največja nasprotja, Če se vodijo pogajanja pametno, stvarno in mirno. Poudaril je, da avstrijska delegacija upa, da bodo rezultati razgovorov v Moskvi privedli vse štiri velesile za skupno mizo zaradi končne rešitve avstrijskega vprašanja, kakor tndi »da se ho to zgodilo v kratkem In da bo Avstrija končno dobila svojo svobodo še letos.« V intervjuju, ki ga je dal takoj po prihodu na Dunaj avstrijski časopisni agenciji, je vice-kancler dr. Schärf izjavil, da so moskovski razgovori potekali v prisrčnem ozračju. Glavno pozor- NEKAJ VRSTAH LONDON, 15. apr. (Tanjug). — Sedanji britanski parlament bo razpuščen 6. maja, ko se bo začela volilna kampanja, novi parlament pa se bo sestal 7. junija, ko bodo poslanci prisegli, medtem ko bo uradna otvoritev novega parlamenta 14. junija. BANDUNG, 15. apr. (Reuter). — Takoj po prihodu v Bandung je jordanski zunanji minister Valid Šalah obiskal vodjo iraške delegacije Fadila Džamalija, s katerim je imel neuradni razgovor o tu rško-iraškem obrambnem paktu ter proučil možnosti konference 29 držav, posebno z arabskega stališča. DJAKARTA, 15. apr. Kakor poroča Nova Kitajska, je kitajsko veleposlaništvo v Djakarti zaradi preiskave poslalo svoja uslužbenca na kraj nesreče indijskega potniškega letala, ki je prevažalo kitajske delegate na bandunško konferenco, indonezijske pomorske oblasti pa so objavile, da so našli še 6 trupel, med njimi trupli dveh članov posadke, tako so doslej našli skupno 9 trupel. BERLIN, 15. apr. (AFP). Trije zahodni visoki komisarji so poslali sovjetskemu visokemu komisarju Puškinu novo noto v zvezi z zvišanjem prometnih taks na avtomobilskih cestah sovjetske cone. Na sinočnjem sestanku 'delegacij Zahodne in Vzhodne. Nemčije namreč niso dosegli nobenega uspeha pri reševanju nastalega spora. NEW YORK, 15. apr. (AP). Predsednik komisije OZN za nadzorstvo premirja v Palestini general Bums je v poročilu Varnostnemu svetu, ki ga je podal na njegovo zahtevo, pozval egiptovsko in izraelsko vlado, naj ukažeta kra- jevnim poveljnikom preprečitev incidentov na mejah. Poročilo vsebuje 49 egiptovskih in 35 izraelskih pritožb v zvezi z incidenti, ki so se zgodili po znanem dogodku pri Gazi. BERLIN, 15. aprila (AFP). — Vzhodnonemški ministrski predsednik Grote wohl je imenoval dosedanjega ministra za strojegradnjo Heinricha Rauha za ministra notranje in zunanje trgovine, bivše ministrstvo za strojegradnjo pa je razdeljeno v ministrstvo za izgradnjo težkih strojev, katero Je zaupano dosedanjemu Rauhovemu pomočniku Erichu Appelu, in ministrstvo za splošno gradnjo strojev, katero pa bo vodil dosedanji vršilec dolžnosti državnega sektorja Helmuth Wunderich. OSLO, 15. aprila (AFP). »Mor-genbladet« poroča, da je Sovjetska zveza končala železniško progo Petsamo-Murmansk, ki teče deloma ob norveški meji. Sovjetske oblasti doslej niso poročale o tej železniški progi. WASHINGTON, 15. aprila (AFP). Ameriška uprava za poslovanje s tujino je odobrila Grčiji posojilo 10 milijonov dolarjev. Posojilo je plačljivo v 40 letih. BUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRIJA potrebuje za svoj izvozni oddelek v Ljubljani 1 poslovni prostor v centru mesto. Podjetja in nstanove, ki bi bile pripravljene odstopiti 1 sobo. lahko tndi prehodno, naprošamo, da nam to sporoče na naslov: Rndnik živega srebra, Idrija, izvozni oddelek, Ljubljana, pošt. predal 421, telefon 22-402. , RUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRIJA Izvozni oddelek — Ljubljana. ŽELEZARNA ZENICA ZENICA obvešča svoje potrošnike, đa bo v mesecu maju SKLEPALA POGODBE za svojo proizvodnjo za material veje 114 za II. polletje 1955. — Pozivamo vsa zainteresirana podjetja, da takoj, toda najkasneje do 20. aprila dostavijo železarni svoje potrebe za material veje 114, specificirane po b a 1 a n s n i h skupinah, da bi lakko pravočasno pripravili elaborat za predhodno sklepanje. Za sklepanje za betonsko jeklo dostavite potrdilo investitorja. Zakasnele specifikacije ne bomo mogli obravnavati. iu>st sta obe delegaciji posvetili dnevu podpisa državne pogodbe, gospodarskim pogojem avstrijske neodvisnosti ter vrnitvi avstrijskih vojnih ujetnikov in civilnih internirancev iz' Sovjetske zveze. O vsem tem so dosegli ugodne rezultate in dr. Schärf upa, da podpis državne pogodbe ni več daleč. Nanj je napravila poseben vtis izjava Molotova, da ga veseli ne le dejstvo, da med svojimi gosti lahko pozdravi predstavnike avstrijske vlade, temveč tudi vodje dveh velikih strank, ki predstavljata ogromno večino avstrijskega prebivalstva, kar moskovskim razgovorom daje naj večji pomen. AUGUSTA, 15. apr. (AFP). — Sekretar za tisk predsednika Eisenhower j a James Hughe rty je po pogajanjih med Sovjetsko zveza in Avstrijo izjavil na današnji tiskovni konferenci, da je upanje za skorajšnjo sklenitev državne pogodbe z Avstrijo ob udeležbi ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Zastopniki zvezne zbornice za zunanjo trgovino pri Edvardu Kardelju BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes popoldne sprejel v spremstvu člana zveznega izvršnega sveta Osmana Karahegoviča predstavnike zvezne zunanjetrgovinske zbornice, s katerimi se je dlje časa razgo-varjal o zboljšanju in drugih vprašanjih zunanje trgovine ter o organizaciji in nalogah zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Adnan Menderes prevzel tudi zunanje ministrstvo ANKARA, 15. aprila (AFP). Tur- ški ministrski svet je danes sklenil, naj ministrski predsednik Menderes prevzäme tudi zunanje ministrstvo, dosedanji zunanji minister Köprülü pa je bil imenovan za ministra brez listnice, kar je turška velika narodna skupščina takoj potrdila. ANKARA, 15. aprila (AFP). V poslopju predsedstva turške vlade v Ankari so danes v prisotnosti ministrskega predsednika Men-deresa, iraškega veleposlanika v Turčiji, bivšega turškega zunanjega ministra Köpürlüja in članov iraške parlamentarne delegacije, ki je včeraj prispela v Turčijo, izmenjali ratifikacijske listine turško-iraškega pakta. ZDA ne odnehajo z atomskimi eksplozijami ŠAH Ćirić : Črepinšek 2.5U.5 Banjaluka, 15. aprila. — Četrta partija šahovskega dvoboja za naslov državnega mladinskega prvaka med Čiričem in Crepinškom se je v 17. potezi končala remi, tako da je sedaj stanje 2.5:1.5 za CJ-;ča. Jutri Igrata peto partijo. LAS VEGAS, 15. apr. (AP). V puščavi Yucca v Nevadi so danes s 130 m visokega stolpa sprožili 12. letošnjo eksplozijo atomske bombe, ki je za 25 odstotkov močnejša od eksplozije bomb, ki sta med drugo svetovno vojno uničili japonski mesti Hirošima in Nagasaki, ter ustreza eksploziji 25 tisoč ton trinitrotoluola. Predstavniki ameriške komisije za atomsko energijo, ki so opazovali eksplozijo v oddaljenosti 50 milj, so videli ogromno ognjeno kroglo, katera se je po petih sekundah spremenila v oblak prahu in dima, podobnega gobi. WASHINGTON, 15. apr. (USIS). Predstavnik ameriške komisije za atomsko energijo Strauss je danes sporočil, da bo 32 znanstvenikov iz 21 držav, začenši z 2. majem, tri tedne obiskovalo v inštitutu za nuklearne raziskave v Auck Readgeu posebni tečaj v okviru načrta predsednika Eisenhowerja o uporabi atomske energije v miroljubne namene. AUGUSTA, 15. aprila (AFP). — Kakor se je zvedelo, bo predsednik Eisenhower jutri sprejel po- veljnika ameriškega pacifiškega ladjevja admirala Stumpa, ki je trenutno v Washington!!, ter bo z njim govoril o položaju na For-mozi, o čemer je že poročal obrambnemu in mornariškemu ministrstvu. Mednarodna finančna korporacija Washington, 15. aprila (AFP). Mednarodna banka za obnovo in razvoj je pripravila pravila mednarodne finančne korporacije (IFC), ki naj bi podprla napredek nerazvitih držav. Pravila te mednarodne organizacije so poslali v odobritev vladam 56 držav članic nlednarodne banke za obnovo in razvoj. Pravila določajo, da je naloga mednarodne finančne korporacije rkorV-iir-ti -asetone proizvajalce držav članic. TOVARNA IGEL V KOBARIDU razpisuje mesto RAČUNOVODJE z najmanj 5-letno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nujne ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. 3045-A >•».•.*•« *•«>•«.•« >••«•*>•. «•««•*• TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ, telefon 164— bo prodajala na javni dražbi v tovarniških prostorih: Dne 21. aprila 1955 ob 12. nrl: kamion znamke OM Taurus, nosilnosti 3.5 tone v odličnem stanju. Dne 22. aprila 1955 ob 12. uri: asinhronski elektromotor z drsnim obročem, Siemens & Schuckert, 23.5 KW, 575 o/min, 220/380 V, 52 Amp. — asinhronski elektromotor z drsnim obročem »AEG Union«, 5.25 KW, 925 o/min, 220/380 V, 19.3 Amp. — asinhronski elektromotor z drsnim obročem, Marelli, 47.8 KW, 1460 o/min. — zvezda stikalo z Amper - metrom 100 Amp. — parni kotel, stabilni, cevasti, s posebnim ognjiščem, — 4 m» kuriščne površine in do 4 Atm. za centralno kurjavo, — 3 centrifugalne pumpe po 5.5 col, znamke HILPERT Nürenberg, s sklopko in podstavkom, brez motorja, — čevljarski šivalni stroj BATA za CIK-CAK, z motorjem, — usnjarski stroj za ožemanje kož (Ausrekmašina) — usnjarski stroj Mignon za raztezanje 400 mm, — usnjarski »troj za falcanje 300 mm, — mostovno tehtnico do 1000 kg, nepopolno, — špediterski voz, nov, polokovan, nosilnosti 4000 kg, — špediterski voz, rabljen, — 4 transportne vinske sode, rabljene, skupaj 1176 litrov. Interesenti si lahko ogledajo predmete vsak dan v tovarni. ••••••• ••■•••••■ •••»•»*•• -•••••*•• ••*-••••- -•«•••••• •••**•• Šestindvajset tekem za toCke Jutri so vsi na vrsti ODRED GOSTUJE V MOSTARJU, IZ HRV.-SLOVENSKE LIGE SO VSA SREČANJA »DOMA« Nič manj kakor 28 nogometnih parov se bo jutri zagnalo na nogometne travnike v borbi za točke in nadaljnji vzpon po raznih prvenstvenih lestvicah. Ker je število tako veliko, nam ne preostaja prostora več, kakor da jih samo naštejemo lepo po vrsti, račune in ugibanja pa prepuščamo poznavalcem samim. V I. ZVEZNI LIGI (XVm. kolo): Vardar : BSK, Zagreb : Radnički in Lokomotiva : Proleter, in Crvena zvezda : Spartak, Haj- NOTICA IZ TRIGLAVSKZ STENE ' Vzponi, ki jih opravljajo naši plezalci v letos še zasneženih stenah, so silno otežkočeni zaradi povsem nezanesljivih vremenskih in snežnih razmer. Najboljši dokaz za to je zadnja tura preko severne Triglavske stene v Prusik-Szalayevi smeri, ki sta jo izvedla člana Alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica Tone Jeglič in Milan Pintar. Stena je tu visoka okrog 1250 m in je zato smer med najdaljšimi turami v Alpah sploh. Le izredna fizična in moralna vzdržljivost, previdnost in utrjeno tehnično znanje so rešili plezajočo dvojico katastrofe, ki jima je grozila zaradi nenadnega slabega vremena. Plezalca sta vstopila v steno v zgodnjih jutranjih urah v četrtek, 7. t. m. Vreme je bilo tedaj zelo ugodno, snega mnogo, vendar je bil trd in Je omogočal še precej varno napredovanje. Ze v prvi tretjini stene ju je noč prisilila k bivaku. Ponoči pa so se razmere poslabšale, pričelo je snežiti in preko stene so zagrmeli plazovi. Ves naslednji dan sta Čakala, da hi se izboljšalo, saj bi KOMNA (Snežno ih vremensko poročilo) 15. IV. oh 7. uri: —4.4*C, jasno, pršič, l cm novega snega na 115 centimetrov podlage. bilo napredovanje v takih pogojih prava igra s smrtjo. Šele v soboto sta lahko zopet krenila naprej, V silnem mrazu sta napredovala zelo počasi. Premočena obleka jima je zmrznila in se spremenila v leden oklep, tako da sta jima le dve tanki vreči za bivak reševali življenje. V nedeljo zvečer sta po treh bivakih prišla pod rob stene, kjer ‘.ta kakih sto metrov pod vrhom prebila noč v najtežjih pogojih. Hrane jima je zmanjkalo in edino s sladkorjem sta se še obdržala pri močeh. Povrh tega tudi kuhalnikov nista mogla več uporabljati. V silovitem vetru (na Kredarici so tedaj zabeležili okrog 100 km na uro) sta v ponedeljek zjutraj načela zadnje raztežaje. Na pol zaslepljena od plazov, ki so neprestano padali preko njiju, sta prečila ledeno izstopno polico. Po znani, že poleti izcedno težavni izstopni poči sta priplezala do vrha stene, v kateri sta se borila več kakor sto ur. Preko Za Planje sta nato na južni strani obšla vrh Triglava in okrog 16. ure prispela na Kredarico, kjer ju je sprejel službujoči meteorolog. Ljubljanski Alpinistični odsek se po tej poti zahvaljuje Upravi hidrometeorološke službe LRS za ta gostoljubni sprejem in za razumevanje, s katerim je pomagala reševalni ekipi pri obveščanju. Prav tako se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri reševalni akciji. S to turo evropskega formata so člani Alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica že precej temeljito obdelali zimsko Triglavsko steno, saj so po vojni izvedli v njej kar pet zimskih prvenstvenih smeri. km duk : Vojvodina, Sarajevo : Železničar; II. ZVEZNA LIGA (XI. kolo): Rabotnički : Budućnost, Velež : Odred, Lovčen : Metalac, Mačva s Bokelj, Napredak : Zenica; HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA (XIV. kolo): . Šibenik : Rijeka, Split : Tekstilac, Železničar (M) : Trešnjevka, Kladivar : Branik, Ljubljana : Borovo, Uljanik : Se-gesta; SLOVENSKA LIGA (zahodna skupina — XII. kolo): Grafičar : Triglav, Slovan : Izola, Železničar (G) : Branik, Aurora : Postojna, Piran : Krim; (vzhodna skupina): Sobota : Kovinar (S), I Drava : Aluminij, Kovinar (M) ; Rudar (V), Bratstvo : Nafta, Pro* | letarec : Rudar (T). Na stadionu Odreda bo prvenstvena tekma med moštvom Li- I tije in B moštvom Odreda. Pričetek glavne tekme ob 16. uri, predtekma mladinskih moštev Pa-pimičarja in Odreda je ob 14.30. | Vstopnina 20 din. JUGOSLAVIJA : FINSKA 2:0 Zagreb, 15. apr. V teniškem dvo- I boju s Finsko je jugoslovanska reprezentanca prvi dan zmagala v obeh ringlih in vodi 2:0. Podrobno: Petrovič: Salo 6:3, 6:2, 6:1; Panajatovič: Nyssoemen 6:3, 6:4, 2:6, 9:7. republiška Šahovska polfinalna turnirja Preinialk in Longer v vodstvu Za oba polfinalna šahovska turnirja za prvenstvo Slovenije lahko rečemo tri kola pred zaključkom, da sta si edina sodelujoča mojstra Preinfalk in Longer že zagotovila vstop na V. šampionat LRS, medtem ko ostala mesta — iz vsake skupine še po 3 — še niso oddana. Poglejmo najprej rezultate zadnjih kol v Mariboru: IX. kolo: Mišura : Todorovič 1:0, dr. Smigovec : J. Tomšič in Krulc : Roblek remi, Longer : inž. Cisar in Kukovec : Ketiš 1:0, Kočevar : Mavrič in Draksler : Cuderman remi. X. kolo: Todorovič : Cuderman, -Mavrič : Draksler in Ketiš : Kočevar remi, inž. Cisar : Kukovec in Roblek : Longer 0:1, J. Tomšič : Krulc in Mišura : dr. Smigovec remi. V odloženih in prekinjenih partijah je Longer premagal Todoroviča in Cudermana, dr. Smigovec Ketiša in J. Tomšič Robleka, neodločeno pa so se razšli Kukovec : Cuderman, Mišura : Roblek, Mavrič : Krulc, J. Tomšič : inž. Cisar in Longer : Mavrič. Stanje po 10. kolu: Longer 8, Mišura 7, dr. Smigovec 6.5, (izpolnil pogoj za I. kategorijo), J. Tomšič 6 (1), Krulc 6, Kukovec 5 (1), Roblek in Kočevar po 4.5 točke itd. V Ljubljani je položaj na tabeli zelo nejasen zaradi velikega števila prekinjenih in odloženih partij. * IX. kolo: Ivačič : Sribar ln inž. Levačič : Horvat 1:0, N. Tomšič : Preinfalk remi, Benedičič : F. Brglez 1:0, Lešnik : Sušnik 0:1 (po kontumacu) in M. Gabrovšek : Sitar remi. X. kolo: Preinfalk : Šiška 1:0 in Ivačič : inž. Levačič remi. V nadaljevanju partij iz prejšnjih kol je Sribar premagal Lešnika‘in izgubil s Horvatom, Preinfalk je delil točko s Sitarjem, n. Tomšič pa je premagal Lešnika. Na tabeli vodi mojster Preinfalk s 6 točkami in dvema prekinjenima partijama. Slede: Kržišnik 5.5 (2), Benedičič 5 (3), Sušnik in inž. Levačič 4.5 (2), Horvat 4.5 (1) Itd. DOBER ZAČETEK V ANGLIJI Bognor Reggis, 15. apr. V tem Južnoangleškem kraju se je začel predvčerajšnjim mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje 32 tekmovalcev. Med njimi zastopajo Jugoslavijo Karaklajič, Trampuž in Martinovski. V I. kolu sta zmagala Karaklajič in Trampuž nad dvema angleškima nasprotnikoma, medtem ko je Martinovski s tretjim remiziral. V naslednjem kolu je Karaklajič spravil še eno zmago nad Američanom Spillerjem, Trampuž in Martinovski pa sta remizirala med seboj. Na tabeli so zdaj v vodstvu Karaklajič, Wood, Tartakower in Clarke z dvema točkama. Dokončno je sestavljen seznam | udeležencev mednarodnega šahovskega turnirja v Hamburgu od s. do 26. maja. Sodelovali bodo: Jugoslovana Pirc in Matanovič, dalja Šved Stahlberg, Avstrijec Beni, Italijan Castaldi, Anglež Goloo bek, Holandec Prins ter 9 nemških mojstrov. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Buenos Airesu, *ki se začne prihodnjo nedeljo, bo igralo 8 tujih in 7 domačih šahistov. Med gosti so to pot: Bisguier (ZDA), Iv kov, Gligorič in Trifunovič (Jugoslavija), Pachman (CSR), Szabo (Madžarska), Donner (Holandska) in Toran (Špa-* Na sindikalnem moštvenem prvenstvu novomeškega okraja, d. bo kmalu končano, je med 6 sindikalnimi ekipami v I. skupini v ospredju Prosveta pred Železničarjem in Telekomunikacijam: iz Šentjerneja, v II. skupini pa Sodišče pred Pionirjem in OLO. Dve brzoturnirski zmagi Škerlja. Na nedavnem brzopoteznom prvenstvu novomeškega šahovskega društva in na okrajnem prvenstvu je zmagal Tone Škerlj. * Pogajanja za dvoboj med Fu-dererjem in Reshewskim teče j ugodno, tako da je precej verjetno, da se bosta srečala letos novembra v New Yorku. V načrtu je 12 partij v 18 dneh. MTVKMEM Atletski klub Odred priredi jutri interno tekmovanje, na katerem lahko nastopijo člani kluba in začetniki. Spored tekmovano-moški: 60 m, 300 m, 600 m, 2000 m, višina, daljina, krogla, kopie; ženske: 60 m, 600 m, višina, dal ina, krogla. Tekmovanje bo na stadionu Odreda ob Titovi cesti z začetko:.. ob 10. dcr>oldne. Beograjski Partizan, ki igra v nedeljo mednarodno tekmo Honvedom v Budimpešti, je v četrtek prispel v madžarsko glavr. mesto. Stadion . lahko SDrejr. r okrog 100.000 gledalcev. Sodil b. madžarski sodnik Harangozo. Tekmovanje sindikalnih podružnic v OLO Celje. V počastitev desete obletnice osvoboditve s ?. se člani sindikalnih podruin okrajnega ljudskega odbora v Celju ter Cinkarne pomerili v raznih tekmovanjih. Tako so v namiznem, tenisu zmagali člani OLO s 6:1 v streljanju * zračno puško pa so bili močnejši člani kolektiva Cinkarne. Cinkarna je zmagala tudi v kegljanju. V šahovskem dvoboju na šestih deskah pa je OLO zmagal v petih partijah, eikipa Cinkarne pa je osvojila le eno točko. Člani sindikalne podružnice OLO Celje so sklenili, da bodo še v bodoče dajali pobude za takšna tekmovanja s člani delovnih kolektivov celjskih tovarn. (M. B.) OBJAVA »TRANSTURIST«, Škofja Loka, sporoča, da bo s 16. aprilom 1955 uvedel. DODATNE AVTOBUSNE ZVEZE V SELŠKO IN POLJANSKO DOLINO Sob., ned., prazniki, dnevi pred prazniki Tsak dan Proga Sob., ned., prazniki, dnevi pred prazniki Tsak dan Ob delavnikih 20.10 8.30 T Škofja Loka t 18.50 _ 10.50 21.00 9.20 \ Železniki i 18.00 — 10.00 20.10 _ t Škofja Loka t 18.55 5.40 21.18 — ^ žiri i 17.45 4.30 — 30. aprila, 1. in 2. maja 1955 bodo ojačene vse avtobusne zveze od vlakov v Selško in Poljansko dolino — Opozarjamo, da bomo s 30. aprilom vozili dnevno do Zalega loga v Selški dolini, nekajkrat tedensko pa tudi d o Podporezna (Zgaga). , Kitrov se je divje zasmejal. Z nami peljal? In na koncu morda še prej stopil na ameriško zemljo, kakor on sam? Prežal in se pri poveljniku pritoževal, če bi vojaki mojstra Kitrova nekoliko trdo zagrabili domačine? »Nič ne bo iz tega, Steller. Jaz potrebujem samo može, Vas ne!« Waxell je pristopil, nekam urno, da se je zdelo, kakor da se je že dolgo pripravljal na skok. Kakor neurje nenadoma se je vse izdivjalo, kar se je bilo nakopičilo oficirjem v prsih, na Stellerjevo glavo: sovraštvo, zaničevanje, porog, zasmeh in ponižanje. Tedne in tedne so morali tega človeka gledati v svoji sredi, tega morja neveščega pisarja. Bedak je bil, zli duh »Svetega Petra«. Zelišča je žrl kot Saša. Čokolado je pil, ker se mu je kakor babi gnusil kozarec vodke. Večni svojeglavec in prepirljivec. »Vi tukaj nimate nič javljati, Steller. Takšnih enega, kakršni ste Vi, nam bodo gotovo domačini pobili do smrti.« Steller je poslušal to zasmehljivo govorjenje in svoje lastne odgovore, videl se je ob ograji, slokega in drobnega poleg mišičastih teles teh oficirjev. Vse v vsem, nobene utvare ni bilo več, človek je bil nizkotna in grda žival v čredah, nagoni in slabi nagibi množic so vladali svet in zaduševali vse, kar je bilo velikega in vrednega življenja. Tudi Bering, je veljal za bedaka v očeh oficirjev. Toda še je bil poveljnik in morali so ga poslušati. Steller pa je bil nič, slaba volja in ni bilo prostora zanj v njihovem svetu. Na njem so se lahko izdivjalL In to so storili, prav v tem trenutku, ko so veslači pritegnili jermena, da bi se prepeljali na obrežje nove zemlje. Ta tpenutek ponižanja in zasmeha je Stellerja spremenil v moža. Spočetka so njegove oči še prosile, nato pa so oledenele. Notranje se je izločil iz sestava »Svetega Petra« in se zaprl vase, kakor je to bil drugače že davno storil stari mož v kajuti, ki ga je šei zdaj iskat. Drugačen Steller je stopil zdaj pred Beringa, ne več vnet »ladenič z visoko letečimi načrti, temveč izzivalec, upornik. Neprilike bomo imeli, če mu dovolim, da se pelje, je pomislil Bering. S Kitrovim se bosta sprla. »Moje mnenje je, Steller, da onstran nimate ničesar iskati.« »Kar tam iščem, kapitan .poveljnik, to veste. Jaz imam svoje naloge, kakor imate Vi svoje. Razen tega moram zbirati zdravilne zeli zoper skorbut.« Bering je odkimal. Glasno je tolklo njegovo srce in neredno. Le nobenih novih pripetljajev in zavlačevanj! Kitrov — da, ta se v nekaj urah vrne. Toda Steller? »Če mi ne dovolite, da bi se peljal z ostalimi, kapitan poveljnik, tedaj na kopno odplavam. Nič me ne bo zadržalo — razen tedaj, če me vklenete.« Steller je vztrajal pri svojem, kakor je postajal odločen tudi Bering. »Ne, jaz nisem ponorel, kapitan poveljnik. Prav tako ne, kakor jaz ne morem preprečiti, da bi se Vi ne vrnili domov, ne morete Vi preprečiti, da jaz ne stopim na Ameriko.« . »Toda, jaz Vas dam zapreti — saj ste to vendar sami predlagali.« »To bi po končanem potovanju ne utegnilo imeti dobrih posledic za Vas.« Bering je še bolj zaprl oči. Nato so se mu naglo nalahno namrdnila usta. Steller tega ni opazil. Oplašiti me hoče, je menil starec. Vse strelivo hoče zdaj postreljati. In misli, mene je strah. Tu sem si torej resnično, kakor pravi Bethge. redil gada na prsih. Poprej mi je V’ ljubši. Kaj bo z njim, če ga zadržim s silo? Zagrenjen trmoglavec. In to bi bilo škoda. Naj se torej pelje. Toda majhna lekcija mu ne bo nič škodovala. »Pojdite z menoj, Steller. O zadevi se bomo pomenili z oficirji.« Uplašil se je, tako se je zavrtelo v Stellerjevi glavi. Tega nisem hotel. To naj bi ne bila nobena grožnja, samo... Zravnal se je. Bilo je vseeno. Vse je bilo vseeno, če bi smel stopiti na Ameriko. Oficirji so bili še bolj razdraženi kakor poprej, ker Bering ni dal povelja za odhod, marveč je poskušal prej ugladiti spor s S teller jem. »Divjega moža bi rad igral, kapitan poveljnik!« — »Kaznovati bi ga bilo treba, pobiča!« — »Po grbi pošteno — to ohladi!« Bering jim je velel molčati Medtem ko je z ljubeznivim, skoraj nežnim pogledom opazoval zaliv in zemljo okrog njega, je prijel Stellerjevo roko in mu zašepetal: »S temi ste si vse pokvarili Bodite pametni in ne pokvarite si tega tudi še z menoj.« »Vzlic temu — peljati se moram...« »Vi vzamete ladjico, Steller, in spremljate iskalce vode. Udeležbe pri odpravi Kitrova ne morem dovoliti Bilo bi slabo znamenje, če bi se vidva kot prva Evropejca na novi zemlji stepla.« Kitrov je poslušal z režečimi zobmi. »No, zastran mene,« je godrnjal in pritegnil lestev iz vrvi v dolgi čoln. Stellerjeva zamera je minila v eni sami sekundi Nenaden domislek ga je spreletel. Hotel je oditi na lastno odpravo, na raziskovalni izlet po svojem okusu. Njegov kozaški sluga Lepehin je stal ob krovu. Na Stellerjev migljaj je pograbil puško, sekiro in bodalo. Steller sam je imel za pasom oster jakutski nož, ki ga je menil porabljati za zbiranje rastlin. Tako oborožena sta skočila oba v ladjico. Dolgi čoln je že drsel po zalivu. Z dolgimi vesljaji mu je sledila ladjica. Bering se je smejal in obrnil h krmarju Hesselbergu: »Tekma! Kdo bo prvi dospel v Ameriko? Leibniz ali admiraliteta? Hoj — zdaj so že skupaj.« Zaklical je povelje Kukuškinu. Vojak je skočil v kajuto, se vrnil s trobljo in zatrobental nekajkrat za čolnoma. To je bil Beringov odgovor na upor njegovega pristava. Grohot in tuljenje je odmevalo po krovu. Spor se je bil preobrnil v idilo. Plenišer je zabeležil Beringovo diplomatsko spretnost. Nekaj kakor ganjenost prihaja iz smehljanja bolnega, obupanega moža, tako si je mislil sapa pri sebi, mi vsi smo deležni nekaj odsev». Naša stvar se bo dobro končala.