Izhaja zvečer vsak drugI In četrti četrtek meseca, Ako Je ta dan praznik, Izide dan poprej. Cena mu je 1 K 44 h na leto. Na NemSko 1 K 70 h, v Ameriko 2 K 20 h.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ,.Bogoljuba" Ljubljana, SemenlSke ulice, St. 2. Naročnina pa: U pravni S t v u ..Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ullee st. 2'.
Cerkveni list
slovensko ljudstvo
Kraljestvo Srca Jezusovega.
- ~ H. ^ -
Glejte, božje kraljestvo je znotraj v vas.
Luka 17, 21.
Pridi k nam tvoje kraljestvo! kličemo vsak dan k Bogu in prosimo, da bi Bog med nami na zemlji kraljeval.
Da, Bog mora na zemlji kraljevati! Saj je on njen in naš kralj in naš gospod, če mi to priznavamo ali ne. — „Gospodova je zemlja in vse, kar jo napolnuje; zemeljski krog in vsi, ki na njem prebivajo". (Ps. 23.) Zato naj ga tudi vsi priznavajo in se mu klanjajo kot kralju in gospodu! Kraljestva in cesarstva, države, dežele in občine, zbornice in šole, postave in šege vse bi se moralo klanjati Bogu, to se pravi: biti uravnano po volji njegovi.
Prav posebno naj bi — po želji Jezusa samega — vladalo in kraljevalo na zemlji presveto Srce Jezusovo! Kakor je nekdaj križ zavladal nad poganstvom, tako Jezusovo Srce sedaj nad človeško mrzloto in brezbrižnostjo. Kakor se blesti in časti sv. križ vsepovsod, koder bivajo kristjani: po hišah, po cerkvah, ob potih, na zvonikih, na prsih in na vladarskih kronah, tako naj bi se blestelo in častilo Srce Jezusovo. Po cerkvah in hišah naj bi se krasile in častile
njegove podobe, njemu v čast se prazniki obhajali, molitve opravljale, sv. obhajila prejemala, njemu se posvečevali posamezniki in cele dežele, kraljestva, ves svet. Tako naj bi se razširilo spoznanje in češčenje pre-svetega Srca vsepovsod, tako naj bi Jezusovo Srce zavladalo po zemlji! Pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo Srca Jezusovega!
Tako bi presv. Srce vladalo v vnanjem svetu. Toda s tem kraljestvom samim se Gospod ne zadovolji. Kraljevati hoče še nekje drugod. Kje, to nam sam pove. „ Vprašan pa — tako piše sv. Luka v svojem 17. poglavju — kdaj pride božje kraljestvo? jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride s svetlobo (z bliščem in sijajem), tudi ne poreko: Glej, tukaj je, ali: glej, tam je! Zakaj glejte, kraljestvo božje je znotraj v vas."
Sedaj vemo, kje hoče Jezus še ustanoviti svoje kraljestvo: znotraj v nas — v srcu našem.
To besedo — da bi Jezus v našem srcu kraljeval — pač pogostokrat slišimo. Ali si pri tem kaj mislimo? Kaj hoče to reči?
Ako hoče Jezus v srcu kraljevati, mora on zapovedovati, mi pa ubogati. Mi moramo to delati, to misliti, to čutiti, to hoteti, kar onhoče. — Kjer hoče on kraljevati, mora biti — kakor smo že zgoraj rekli — vse uravnano po njegovi volji. Torej če hočemo, da v
Štev. 12.	V Ljubljani, dne 25. junija 1903.	Leto L
našem srcu kraljuje, mora biti tudi naše srce uravnano po njegovi volji, ali še bolje: naše srce po njegovem srcu. Zato pa kličemo: Jezus, krotak in iz srca ponižen: upodobi naše srce po svojem srcu!
Srce naše je torej, kar Jezusovo Srce hoče imeti; njega želi, njega hoče v posest vzeti, v njem si prestol postaviti in kraljestvo ustanoviti. Prav in primerno, spodobno in pravično je, da ga častimo z vsemi mogočimi vnanjimi častmi: s cvetjem in zelenjem, s svečavo in kadilom, s petjem in godbo, z banderi in zastavami, z zvonenjem in streljanjem; še bolj prav, da častimo — kakor je sam željo izrekel — njegove podobe in obhajamo njegove praznike. Toda to mu je premalo. Ne toliko naših reči: našega imetja, našega okrasa, naše zlatnine, našega zidovja, lepe naše obleke, ampak nas same hoče imeti. Srce, ki ljubi, hrepeni po srcih, ki bi ga tudi ljubila; sama vnanjost ga ne more zadovoljiti. Srce, ki čuti, hrepeni po srcih, ki bi čutila, kakor samo čuti. Zato govori tako koprneče: Moj sin, daj mi svoje srce!
Srce mu pa damo tedaj, — kakor smo že rekli — če je uravnano, upodobljeno po njegovem srcu. Kaj mara Jezus za naše vnanje slavje, če pa v srcu našem gospodarijo drugi, s katerimi se Jezus ne more sprijazniti, ž njimi ne skupaj prebivati: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, škodoželjnost, sovraštvo, samoljubje, uživanja-željnost in druga taka nesnaga, ki žali božje oko in žali božje Srce.
Če hočemo torej, da pride k nam kraljestvo Srca Jezusovega, treba je, da mu odpremo svoja srca. Prej pa je treba, da po-povežemo in izženemo iz njega vse tiste, s katerimi Jezus ne more skupaj kraljevati. Kadar so se v stari rimski državi vračali vojskovodji-zmagovavci nazaj v Rim, peljali so pred njimi ujete, povezane, premagane sovražnike.
Tako, menimo, moramo tudi mi povezati svoje napake, svoja slaba nagnenja, svoje strasti in jih ujete tirati pred Kristusom zmagovalcem, kateremu naj prostor napravijo.
Seveda, kakor je boj, v katerem si stojita sovražnika z vsem mogočim morivnim orožjem nasproti, težak, tako težak —' če
ne težji — je boj, v katerem treba premagati sovražnike kraljestva Jezusovega v srcu. Če ne težji, pravimo. Da, sam sebe p r e-m a g a t i j e najtežje. Ali iti mora; teh težav se ne smemo strašiti! Jezusovo Srce mora zakraljevati v nas; sovražniki se morajo umakniti! Jezusovo Srce hoče posesti naše srce; sama vnanja pobožnost mu je premalo. Zato, predragi, se pred vsem Jezusovemu Srcu na ljubo premagujmo! Vse vnanje pobožnosti, s katerimi to božje Srce častimo: če njegov praznik kar moč slovesno obhajamo, če prve petke njemu v spravo sv. obhajilo prejemamo, če njemu v čast opravljamo molitve: litanije in dnevnice, če njegove podobe izpostavljamo in krasimo, — vse mora končno meriti na t o, da svojesrcenjemu upokorimo, po njegovem Srcu upodobimo. Naj nudimo Jezusu lepih cvetic, naj dišečega kadila, naj mu stavimo lepe cerkve, naj mu pojemo krasne slavospeve, naj se mu sku-' šamo prikupiti kakorkoli, vedno bomo končno slišali odmev iz tabrnakelja: Moj sin, daj mi svoje srce!
To srce, to prevzetno, to uporno, to sovražno, to dostikrat nemirno, razburjeno, nestalno, svetnega veselja polno, nečimrno in nečisto srce treba ukloniti, upokoriti in upodobiti po Jezusovem čistem, krotkem, ponižnem, milem, ljubečem Srcu. T o j e kraljestvo, kakoršnegasijezus pred vsem želi. Zato, pravimo, s e pred vsem in nad vsejezusovemu Srcu na ljubo premagujmo: žalitve pozabljajmo, žaljivcem odpuščajmo, vse maščevalne želje krepko pohodimo, vsakemu vse dobro privoščimo, nikar se tuje nesreče in škode ne veselimo, bližnjikove časti se brez potrebe z jezikom ne dotaknimo, zavoljo Jezusa se svojim predstojnikom hitro in brez ugovora pokorimo, nikar prvih mest ne iščimo, zavoljo svoje časti nikar ničesar ne storimo, jezo krotimo, nečiste strasti in skušnjave prvi trenutek v kali za-trimo, svetnega veselja — denar, zabave, jed, pijača (!), obleka (!), vse telesne prijetnosti in zložnosti — si kar mogoče odre-cimo itd. itd.
Seveda vse to ne gre tako hitro in lahko, kakor se reče. Vse to gre le s težavo, gre le z vojsko. To je sveta vojska, v kateri se greh pobija, pokončava in umika,
kraljestvo Jezusovo pa se v srce naseljuje in ondi ustanavlja. Vse to ne gre na en mah. Ampak kakor vojaki v vojski morajo deželo korak za korakom z mečem v roki nasprotniku vzeti, tako se mora tudi v našem srcu korak za korakom greh umikati Jezusu in napravljati prostor kraljestvu njegovega Srca. Korak za korakom! Da gre le naprej, če tudi ne gre naenkrat. Ampak iti mora; na enem mestu ne smemo stati!
In kadar pešamo v tem boju, ozrimo se na presv. Srce. Pri njem iščimo pomoči in kličimo iz polnega srca: „Jezus, krotak in iz srca ponižen, upodobi naše srce po svojem Srcu! S temvklicem, v tem znamenju bomo zmagali. Češčenje presvetega Srca nam mora biti pred vsem sredstvo, s katerim sami
sebe očistimo, posvetimo in njemu upodobimo (podobni postanemo). V takem očiščenem, posvečenem njemu podobnem srcu bo Jezusovo Srce zavladalo. Srce božje, čuteče in ljubeče, poudarjamo še enkrat, išče pred vsem drugim src, ki bi ž njim čutila in ljubila. To je kraljestvo, kakoršnega si najbolj želi. Pridi k nam — v naša srca — tvoje kraljestvo, kraljestvo Jezusovega Srca!
Da bi pač vsi Slovenci, vsaj vsi, ki časte Jezusovo Srce, častili ga na ta način, mu srca odpirali, upokorili, upodabljali! Potem bi Srce Jezusovo res zavladalo po naši domovini. Potem bi v resnici bilo J e -z u s o v o Srce, kakor ga kličemo: Kralj in središče vseh src.
Sveti Alojzij v nebeški slavi.
O poglej, Alojzij mili, Iz nebes višav na nas! V hudi stiski smo in sili, Yaruj ti nas slednji čas! Čednost naša omaguje, Tvoja krasno se blišči; Naj tvoj zgled nas osrčuje, Da živimo kakor ti.
Lepa lilija je vrtna, Krasen je njen beli cvet, Lepa je krepost nesmrtna, S ktero ti si zmagal svet. Zdaj si rešen vseh bridkosti, Angel si med angeli; Prave uči nas modrosti, O zavetnik slavljeni!
Gori v rajski očetnjavi Ljubljenec si Jezusov, Z njim kraljuješ v večni slavi, Vzdihe slušaš vernikov: Prosi, o mladenič sveti, Srčno prosi Jezusa, Da nas sprejme k zvesti četi V raj veselja večnega!
P.
Služabnica božja, nadvojvodinja Marija Magdalena avstrijska.
Ker smo v 1. našem listu omenili, da se vrše obravnave, da bi se avstrijska nadvojvodinja Marija Magdalena proglasila za „blaženo", bo marsikoga zanimalo izvedeti kaj o njenem življenju. Zato podajamo tukaj nekaj črtic.
Nadvojvodinja Marija Magdalena je bila hči cesarja Ferdinanda I.; rojena je bila 4. avgusta I. 1532 v Inomostu. Že v prvi mladosti je razodevala mala nadvojvodinja veliko pobožnost, kajti že v zgodnji mladosti je jako rada in mnogo molila. Zgodaj je že kazala tudi svojo milosrčnost do re-vežev, in ohranila je to lepo lastnost do konca svojega življenja. Po zgodnji smrti njene matere jo je vzgojevala z njenimi sestrami vred pobožna grofica Thurn. Ta je čuvala s pravo materinsko skrbjo nad visokimi gojenkami, posebno pa je pazila, s kom so občevale mlade princezinje. Cesarski oče je sam natančno določil, kako treba vzgajati njegove otroke. Ko je 1. 1560 prišel v Inomost blaženi Kanizij, veliki apostol avstrijski in nemški, ki je največ pripomogel,
da se je v nemških deželah ohranila katoliška vera, takoj si ga je izvolila Magdalena skupno s svojima ljubljenima sestrama, Heleno invMargareto, za spovednika in dušnega voditelja. Štiri leta pozneje je storila obljubo vednega devištva. L. 1569 je vstopila s svojo sestro Heleno in s peterimi nekdanjimi dvornimi gospemi v samostan v Hallu (na Tirolskem), katerega je sama ustanovila. Ondi je živela uzorno, v zgled vsem svojim tovarišicam, ki so jo tudi izvolile za predstojnico. Sestavila je tudi knjigo pravil, katere so vse zvesto izpolnovale.
Takrat je bilo pač treba na Tirolskem človeka, ki bi mogel oživiti med ljudstvom versko življenje, katero je že močno zaspalo. In to je storila Magdalena. Da je katoliška vera v deželi tako pojemala, sta bila kriva posebno dva protestantska pastorja Jakob Strauss in Urban Regij, ki sta že več let trosila krivo vero po mestih. Nadvojvodinja Magdalena je pogosto osebno opominjala odpadnike, naj se vrnejo v pravo katoliško cerkev. To se ji je posebno dobro posrečilo s pomočjo jezuitov, ki so jih poklicali po njenem posredovanju v Hali. — Ti so po mnogih misijonih v mestu in po deželi s svojimi izvrstnimi govori mnogo zapeljancev privedli nazaj k resnici in k njeni varhinji, katoliški cerkvi.
Da bi versko življenje popolnoma oživilo in se prenovilo, je skrbela cesarska hči tudi za sijajno
•J>1
.4$
službo božjo v cerkvi, ki jo je sama dala sezidati. In da bi bila prava vera in krščansko življenje popolnoma zagotovljena tudi v bodočnosti, je ustanovila Magdalena tudi latinsko šolo, katero je poverila jezuitom. Na ta način je delovala nadvojvodinja vsestransko v prid katoliški veri v celi deželi. Tedanji papež Gregor III. se je večkrat obračal do nje ter jo prosil, naj v hudih časih, ki so takrat bili za katoliško cerkev, ščiti in varuje sv. vero s svojim velikim vplivom.
Tudi svojega brata Ferdinanda, deželnega kneza Tirolske, je vspodbujala, naj skrbi, da se ohrani katoliška vera v deželi. Tirolska se ima mnogo njej zahvaliti, da je ostala katoliška in sicer tako kre-menito katoliška, kakor še danes slovi.
Magdalena je pa bila tudi pravi angelj usmiljenja za uboge in trpine. Obiskovala je bolnike in jim skušala po svojih najboljših močeh olajšati bolečine.
Veliko je izgubilo mesto Hali, ko je visoka dobrotnica po 21 letnem delovanju 10. septembra 1. 1590. mirno v Gospodu zaspala. Njeni zemeljski ostanki počivajo s sestrama Heleno in Margareto v cerkvi jezuitov v Hallu. Poslopja, ki stoje še danes v princ Evgenovi ulici, še sedaj pričajo o blagem delovanju princezinje. Njen samostan je ostal še do 1. 1783., dokler ga ni cesar Jožef II. razpustil. Samostan je bil studenec blagoslova za celo deželo, posebno pa za mesto Hali in njegovo okolico.
Po njeni smrti so govorili, da je Magdalena svetnica. In res, stare listine pričajo, da je bilo mnogo ljudi uslišanih, ki so se zatekali v molitvi k njej. 117 let po njeni smrti so odprli njeno rakev, in pravijo da je držala križec in rožni venec v popolnoma ohranjenih rokah. L. 1755 so bile razne uslišane prošnje od škofijske komisije potrjene kot čudeži. L. 1849. seje prikazala nekemu pobožnemu hlapcu.
Štiri leta je že vodil sedanji briksenski škof Simon Aichner preiskovanja, da bi se Magdalena za blaženo razglasila. Navada je namreč sedaj v katoliški cerkvi, da predno se kedo za svetnika proglasi, prej se imenuje za »blaženega". Da se to zgodi, treba je trdno in popolnoma za gotovo dognati, da je umrli imel heroične (junaške) čednosti in da sta se na njegovo priprošnjo zgodila najmanj dva popolnoma dokazana čudeža. Da se »blaženi" dalje za svetnika proglasi, treba najmanj dveh novih popolnoma zanesljivih čudežev.
Mnogi avstrijski škofje so že poslali prošnje do sv. očeta, da bi Magdaleno »blaženo" proglasili in kakor smo že poročali, pred nekaj meseci je isto prošnjo ponovil cesar sam z vsemi nadvojvodi in nadvojvodinjami. Toda taka reč gre počasi; cerkev se v tako važni stvari neče in ne sme prenagliti; zato dela in postopa z vso previdnostjo.
Ljudstvo na Tirolskem ima veliko zaupanje do služabnice božje. O tem priča neštevilno zahvalnih podob, obešenih po cerkvi, v kateri je Magdalena pokopana. — Spomina vredno je končno, da je njen smrtni dan isti — 10. septembra — na katerem je pokojna cesarica Elizabeta tako nesrečno preminula.
Naj bi služabnica božja M. Magdalena avstrijska prosila za našo nesrečno Avstrijo, ki pomoči in varstva božjega tak6 živo potrebuje!
V	Oglej in na Sv. goro!
Naša domača, zlasti cerkvena zgodovina je najtesneje spojena z imenom: Oglej-Akvileja. Od tam so prišli blagovestniki vere krščanske v naše kraje, ko tukaj še ni prebival slovenski rod, ter jih podvrgli kraljestvu Kristusovemu. In ko so ob ljudskem preseljevanju sem prišli Slovenci in sprva zbrisali sledove krščanstva, je Oglej drugič poslal svoje poslance, ki so učili naše dede spoznavati in moliti pravega Boga. Dolgo dobo let so potem bili pristojni naši kraji pod cerkveno pokrajino oglejsko in so oglejski patriarhi hodili v naše kraje posvečevat cerkve ter izvrševat druga sv. opravila.
V	Ogleju sta pokopana sv. Mohor in F o r -t u n a t, ki ju časti ljubljanska škofija kot svoja patrona in po katerih je imenovana družba svetega Mohorja. V Ogleju počiva dalje cela vrsta patriarhov — med njimi nekaj svetih in blaženih, — ki so bili nekdaj cerkveni poglavarji naših slovenskih pokrajin.
Ta sam na sebi in za nas katoliške Slovence še posebe znameniti kraj, odkoder je pritekel vir sv. vere med nas, jeodnasskoropopolnoma pozabljen. Primeroma le malokdo izmed nas je bil tam; da bi pa bili kdaj kako skupno pot napravili na grob sv. M o h o r j a in F o r t u n a t a in drugih svetih in blaženih očakov, pa se jim ondi zahvalili za veliki dar sv. vere, ki so jo nam prinesli, to se ni še nikdar zgodilo in tudi nikomur ni še na misel prišlo, dasi potujemo in romamo na vse strani. Grobovi oglejskih apostolov samevajo v on-dotni baziliki in ž njimi sameva prostrana bazilika sama, ker „ni nikogar, ki bi prišel k praznovanju".
Lansko leto 1902. je minulo 1100 let, kar je umrl v Ogleju ondotni patriarh s v. P a v 1 i n, ki ima velike zasluge ravno za pokristjanjenje Slovencev in čegar god obhaja ljubljanska škofija s posebno mašo in brevirjem dne 9. februarja. V proslavo te obletnice bi se bile imele vršiti pre teklo leto ondi posebne slavnosti; toda smrt kardi-nala-nadškofa, y čegar škofiji je Oglej, je bila povod, da so to praznovanje odložili na letos. To leto torej se obhaja v Ogleju slovesna llOOlet-nica smrti sv. Pavlina. Prišli bodo iz raznih furlanskih in italijanskih krajev romarji v skupinah, da počaste grobove sv. Mohora, sv. Fortunata in svetega Pavlina. Porabimo to priliko, pa p o j -dim,o v Oglej letos tudi mi!
Sestavil se je o d b o r, da pripravi romarjem pot. Presvetli gos p. knezoškolje misel z veseljem odobril in obljubil, da se bo udeležil ter imel ondi pontifikalno sv. opravilo. Želeti je, da se udeleži kar mnogo duhovnikov, za katere mora biti Oglej posebno zanimiv, zato se bo napravilo romanje v delavnik. Odišli bi v ponedeljek, 20. julija zvečer, bili bi v torek dopoldne v Ogleju, popoldne pa, ker bomo že blizu, šli na Sveto goro k Materi božji in na kardinalov grob. V sredo bi se vrnili domu. Preskrbljeno bo tudi za lepo petje. Ako se oglasi za pot vsaj 500 ljudi, naročimo si poseben vlak z znižano voznino.
Vprašanje je sedaj samo: kdaj? V Ogleju bodo menda slavnosti meseca julija in sicer v tednu med
12. in 19. julijem. Če bi bilo pričakovati zadostne udeležbe, bi šli mi v pondeljek 20. julija odtod in bili ondi 21., ko nam bodo drugi prostor napravili. — Če bi pa v tem času ne bilo pričakovati zadostnega števila božjepotnikov, bo treba stvar preložiti na pozneje.
Da vemo vse potrebno uravnati, prosimo uljudno, da bi se nam hoteli vsi, ki se žele tega božjega pota udeležiti, čim prej mogoče zglasiti. Prijavite, prosimo, udeležb o v s a j do 2. julija! Prosimo, povejte nam svojo misel tudi glede časa! Oglasila naj se naslavljajo na č. g. kanonika dr. Ferd. Čeka 1 a; denar pa — cena se bo šele pozneje naznanila — * bo vsprejemal čast. g. kanonik F e 11 i c h - F r a n k-h e i m.
KatoliškiSlovenci, na noge v s t a -roslavni Oglej in k Materi božji s v e -tog ors ki!
Op. Oglej (latinsko Akvileja\"nekdaj veliko rimsko mesto, iev goriški nadškoliji blizu morja.
Kar(linalJkLedoehowski.
VJzadnji številki>mo prinesli podobo tega slo-večega moža, ki je umrl lansko leto v Rimu. Danes podamo samo nekaj malo črtic iz njegovega življenja.
Kardinal grof Ledochowski je bil Slovan, Poljak po krvi in mišljenju, rojen 1. 1822 v Gorkem na Rusko - Poljskem. L. 1845 je bil posvečen v mašnika, 1. 1861. v nadškofa poznanjskega. Za časa „kul-turnega boja" na Nemškem, ker se ni hotel ukloniti novim proticerkvenim postavam, je vmoral v ječo Ostro\vo, kjer je bil celi dve leti. Se ko je bil v ječi, ga je imenoval papež Pij IX. za kardinala. Ječe oproščen, se je preselil v Rim, kjer je do zadnjega neumorno delal za blagor cerkve, dokler ga ni lani — 80 let starega — Bog nenadno k sebi poklical. Njegove zadnje besede so bile: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Velik je njegov pomen za misijon e. Bil je namreč prefekt (načelnik) »Propagande", kar je ena najimenitnejših služb, kar jih opravljajo kardinali. »Propaganda je namreč zavod, kjer se vzgajajo in odkoder se pošiljajo misijonarji na vse kraje sveta. Pod njegovo oblastjo so vsi oni kraji, koder še ni vpeljana redna cerkvena hierarhija: kjer še ni pravih škofij in župnij, ampak mesto njih apostolski vikarji, (ki so sicer tudi škofje) in misijonske postaje. Da, cela Amerika spada pod prefekta Propagande dasi je ondi ustanovljenih mnogo pravih škofij, ni pa
župnij v našem pomenu. Ker je oblast Propagandi-nega prefekta tolika, imenujejo ga R;mljani „rdeči papež", (ker kardinali nosijo rdečo obleko).
Kardinal Ledochowski je mnogo storil za razširjenje sv. vere. Ravno za njegovega načelovanja Propagandi seje misijonsko delovanje tako razvilo, razširilo in povzdignilo, kakor nikdar poprej. Najbolj pa — dasi je imel vse dele sveta pred očmi — najbolj se je vendar zavzel in največ storil za Afriko.
Ta slavni kardinal je bil stric predstojnice družbe sv. Petra Klaverja, grofice Marije Terezije Ledochowske. On jo je vspodbujal, ji dajal sveta in poguma, ko se je jela odločevati za to, da bi celo svoje življenje posvetila službi afriških sužnjev, ustanovila družbo, ki bo v pozne pozne čase delala za rešenje in po-kristjanjenje ubogih zamorcev. On ji je stal na strani s svetom in pomočjo do svoje smrti. Zato mu je bila tudi hvaležna. Ob njegovi smrti je napisala njemu v spomin lep spominski list, katerega morda o priliki še objavimo.
Naj veliki kardinal uživa pri Bogu zasluženo plačilo, pa naj bo obenem z nebes doli zavetnik in varuh afriških misijonov, posebno še družbe sv. Petra Klaverja, kakor je bil njih pospeševatelj in podpornik na zemlji!
Bulgarski misijoni v MacedouJji.
Zadnji čas je posebno zanimanje za Macedonijo, kjer so že dalj časa veliki nemiri in upori. Macedo-nija je pod turško oblastjo. Prebivajo pa ondi Turki, Grki, Albanci, Srbi, največ pa je Bulgarov. Bulgari so Slovani, govore našemu soroden jezik, samo pišejo z drugačnimi črkami, s cirilico. Vere so pravoslavne (razkolniki, staroverci); pa so v verskih rečeh zelo zanemarjeni.
Ker se sv. oče veliko prizadevajo, da bi raz-kolnike, kateri se le v malih rečeh ločijo od nas katoličanov, združili zopet z Rimom, s katoliško cerkvijo, nas morajo zanimati verske razmere med vzhodnimi, zvečine razkolnimi Slovani.
Med macedonskimi Bulgari delujejo misijonarji sv. Vincencija Pavlanskega (lazaristi). Ti imajo ondi: 1. Semenišče v Zajtenliku. Semenišče je najpotrebnejše delo v misijonu, da se vzgoje dobri domači duhovniki, ki potem nadaljujejo misijonsko delo med svojimi rojaki. Seveda tam ni mogoče vsprejemati v semenišče izšolanih gimnazijcev, kakor pri nas, marveč morajo jemati otroke pri sedmem, osmem letu, jih od prve črke dalje popolnoma izšolati, predno jih morejo posvetiti. Koliko časa, truda, troškov stane en sam tak dečko, predno ga na noge spravijo! Seveda nobeden nič ne plača, vse mora misijonska družba sama nositi, veseli so, če kdo hoče zastonj v njih šole hoditi. Koliko jih jim v teku šolanja uide, ko so imeli že mnogo troškov in sit nosti ž njimi. Morda izmed desetih, s katerimi so začeli, en sam do cilja pride. Kdor na to pomisli, šele malo ve, kako težavno delo imajo misijonarji. V Zijtenliku so imeli v semenišču 3 bogoslovce, 46 gimnazijcev in 9 učencev raznih rokodelstev.
2. Imajo rezidenco (naselbino) v K u k u š u. Kukuš je središče in najvažnejša točka misijona.
Ondi je kakih 200 katoliških hiš, ter samostan usmiljenih sestra s sirotišnico in šolo, v kateri je 165 otrok. Sola in sploh cela misijonska postaja dobro napredujeta. Ljudstvo je bilo doslej v verskih rečeh silno zanemarjeno, misijonarji oskrbujejo šolo, poučujejo ljudstvo v veronauku, spovedujejo in obiskujejo bolnike.
3. Naselbina v Gevgeli, ustanovljena šele 1. 1900. Gevgeli je precej veliko in važno mesto. Prej je bilo ondi več katoliških družin, ki so v preganjanjih izginile, sedaj jih je še 21, okolu mesta je pa še več katoliških vasi in nekaj drugih vasi, ki niso več katoliške, a se zopet približujejo. V mestu so tudi redovnice Evharistinke (častivke sv. R. Telesa), katerih je 15, in imajo dekliško sirotišnico in šolo. — Misijonarji gredo po vrsti v različne vasi; tam obiskujejo šole, izprašujejo učitelje, razlagajo katekizem, nadzorujejo in vzpodbujajo učitelje. Zvečer zber6 ljudstvo, da je poučujejo in se ž njim razgo-varjajo. Veliko dobrega se je v treh letih zgodilo; ljudstvo je mnogo bolj katoliško. Katoliški misijonar gre lahko po vseh bolgarskih vaseh; ce'o razkolniki jih z zaupanjem in veseljem vsprejemajo.
Pregled celega misijona. V celem mi-sijonu so: 1.) apostolski vikar; 2.) 8 misijonskih duhovnov, 6 bratov, 2 naselbini, eno duhovsko in eno deško semenišče, in ena sirotišnica; 3.) domači vzgojeni duhovniki štirje; 4) 24 duhovnikov, ki so bili prej razkolni, („popi"), sedaj katoliški; 5.) usmiljenih sester 7, ki imajo eno naselbino, eno šolo, eno sirotišnico in eno lekarno; 6) evharistink 15, ki imajo tri naselbine, tri šole, in eno sirotišnico; 7.) katoliških deških šol 10, učiteljev 14; 8.) dekliške šole 3, učiteljice 3; 9.) katoliških bulgarskih družin 1000 do 1500; 10.) izpreobrnjencev iz razkolne cerkve v katoliško 8—10.000. Za kratko dobo, kar časa je mi-sijon ustanovljen, veliko število. Da, malo je misi jonov, ki bi imeli tako velik vspeh.
Med usmiljenimi sestrami, ki doli delujejo, je tudi nekaj Slovenk. Ena izmed njih je pisala nekemu misijonskemu duhovniku v Ljubljani zanimivo pismo, ki nam še bolj natanko opisuje ondotne verske razmere. Zato ga bomo prihodnjič objavili.
Cerkveni razgled po domovini.
Shod štirih Marijinih družb. Na binkoštni torek so imele dekliške Marijine družbe iz i-emšenika, Kolovrata, Št. Lamberta in Zagorja skupen shod v božjepotni cerkvi Marijinega Imena na sv. Planini. Shod je otvoril čemšeniški g. župnik Jožef Zelnik z govorom, v katerem je primerjal Marijo — rdeči vrtnici. Drugi govornik č. g. kapelan Alojzij Wester je slikal Marijo kot našo mater, posebe še kot mater Marijinih hčerd.
Marijine hčere so glasno ponovile posvečenje ter se po nekaterih odpetih Marijinih pesmih vrnile domov, navdušene za Marijo in — svojo dekliško čast.	.	Jos. Plantarič.
Iz Javorja nad Škofjo Loko. Dragi „Bogoljub"! Pozdravim te v imenu Jezusa in Marije, dragi bratec ^Domoljubov"! Z veseljem sem Te prijel prvič v roke in prebiral tvoje prijazne vrstice. Bog daj svoj blagoslov, da bi tudi v naši fari imel mnogo naroč-
nikov, da bi pridno prihajal k nam, kakor starejši bratec „Domoljub". Z veseljem te bomo vsprejemali in prebirali, kajti v naši fari je mnogo poštenih mladeničev in deklet, pa tudi starejših ljudi, ki radi prebirajo bogoljubne spise. Imamo tudi Marijino družbo za mladeniče in dekleta. Vsak mesec imamo molitveno uro: enkrat mladeniči, drugič dekleta, tretjič šolski otroci, tako da skoro vsako nedeljo častimo najsvetejši Zakrament. Dalje imamo tretji red, ki šteje okolu 100 udov, pa še vedno novi pristopajo. Mnogo se je že zboljšalo v naši fari, odkar imamo tako gorečega dušnega pastirja, ki se neumorno trudijo, da bi zboljšali duševno stanje med svojimi tirani in več duš pridobili za Boga. — Srčen pozdrav, dragi ^ogoljubček", tebi in vsem tvojim zvestim naročnikom in bravcem!
S Šentviške gore na Tolminskem. Ljubi »Bogoljub"! Ker tudi k nam prihajaš v več iztisih, blagovoli sprejeti tudi od nas kratek dopis. Preteklo jesen so nas zapustili prejšnji goreči naš dušni pastir, častiti g. Ignacij Valentinčič, ki so v prvem svojem govoru nam klicali „ kvišku srca!" in po tem geslu vedno sami delali. Ni mogoče popisati, koliko so nam lepega in dobrega storili; le nekaj naj naštejem. Najprej so videli velike potrebe pri cerkvi. Predelali so kor, tlak v koru, veliki oltar, obhajilnik, dali napraviti nov tabernakelj, prenarediti stranski oltar Matere božje, napravili novo podobo Kraljice sv. rožnega venca, za majnik pa kip lurške Matere božje; dalje so napravili lep kip Srca Jezusovega, velik misijonski križ, mnogo mašne obleke in drugega lepotičja za cerkev. Popravili so tudi marsikaj zunaj cerkve in še mnogo na svoje stroške. — Se bolj kakor za vnanjo olepšavo so skrbeli za naše du:e. Zato so pred štirimi leti napravili sveti misijon in tri leta potem duhovne vaje. Ustanovili so bratovščino sv. rožnega venca, in uvedli glasno molitev pred Najsvetejšim, katero opravljamo vsako nedeljo in praznik. Bili so v veliko podporo bolnikom v dušnih in telesnih potrebah. Mnogo so morali prestati in mnogo nasprotnikov so imeli pri nas, kakor jih ima povsod pravi služabnik božji, še več pa naklonjenih src. Bili so pravi apostol Gospodov. Ostanejo nam v nepozabnem spominu. Bog jim povrni obilo ves trud in dodeli v novem delokrogu mnogo poslušnih src, ter obilo sadu med njimi. — Kmalu potem pa smo, hvala Bogu, dobili zopet uzor-nega dušnega pastirja, ki so v vsakem oziru vreden naslednik svojega prednika. Bog nam jih ohrani in krepčaj, da bi mogli prenašati težki jarem, katerega mora nositi duhovnik posebno tukaj v naši fari!
Iz Spodnje Idrije. Naša Marijina družba je doživela binkoštni ponedeljek izredno veselje. Blagoslovili smo novo krasno društveno zastavo. Kako željno so pričakovala Marijina dekleta tega dne, kako so prosila za lepo vreme! Res nas je hotel dež malo postrašiti, pa med blagoslovljenjem zastave je bilo čisto vedro in ves čas potem. Ob l/s2. so se začela zbirati Marijina dekleta pred župniščem. Prišla je tudi skoro polnpštevilno Idrijska M. družba z zastavo. Ob določenem času se je začel pomikati dolg sprevod (bilo jih je blizu 200) proti Marofu, kjer je hiralnica sv. Antona, in kjer imajo M hčere svoje shode v kapeli usmiljenih sestra.
Zastavo je blagoslovil g. dekan ob prisotnosti idrijskega g. kapelana in domačih dveh duhovnikov zunaj na obširnem dvorišču pred kapelico lurške Matere božje. Po blagoslovu je spregovoril g. dekan prelepe besede o pomenu nove zastave:
„Po Mariji k Jezusu" je napis nad podobo brezmadežne Device. Marija je bila kraljevega rodu, pa se je imenovala deklo, zato je privabila pod svojo zastavo vse, preproste pa tudi imenitne. Vse so lahko njene varovanke.
Jezus, moja ljubezen!" je napis nad sliko Jezusovega Srca. To srce je dosti prostorno za vse, ki ga hočejo ljubiti.
Nato so odpele idrijske M. hčere in potem smo šli v kapelo, kjer so bile pete litanije in blagoslov.
V sprevodu so zopet zastavo spremile nazaj v župnišče pevajoč sladke Marijine pesmi. Naj Vam ta dan ostane živo v spominu, ko ste gotovo v srcu obljubile še nadalje ostati Mariji zveste, pod katere zastavo ste se zbrale v boju za Kristusa!
Idrijskim sestram pa srčna hvala, ker so s prekrasnim petjem tako povzdignile našo slavnost.
Fr. Sparovec, kapelan.
Od sv. Jurija ob Taboru na Štajarskem. „Srečni in zlati čas svetega misjona, da smo učakali tudi ga mi!" Ta milo glaseča pesem se je glasila letos v naši cerkvi od 3.—10. maja. Vodili so sv. misijon preč. gg. lazaristi od sv. Jožefa pri Mariboru, g. su-perior Franc Kitak, Vinko Krivec in Franc Bilk. Ljud.-tvo je z veseljem zajemalo milosti, tekoče iz prebogatega studenca sv. misijona, te zlate, sreče polne dneve. »Dekliška družba" je imelo skupno sv. obhajilo 7. maja. V govoru so nam preč. gosp. Vinko_Krivec podali štiri duhovne cvetlice, zeleni rožmarin pobožnosti, rdečo vrtnico potrpežljivosti, modro vijolico ponižnosti in belo lilijo sv. čistosti. „Mladeniška družba" je imela sv. obhajilo 8. maja; njim so v govoru preč g. superior poudarjali, kolika čast je biti v Marijini družbi. Preč g. Franc Birk, kteri so prvokrat ogledovali krasoto Savinske doline, so rekli v svojem govoru: „da najlepša krasota Savinske doline niso lepi travniki, rodovitna polja, temuč le pobožna srca vernikov. Čast za krščanskega mladeniča in mladenko ni zali obraz, ne čvrsto telo in lepa obleka, temuč mladeniška in dekliška čast je pobožno, krščansko in nedolžno srce". Preč. g. župniku, da so nam oskrbeli sv. misijon, preč. gg. lazaristom za goreče apostolsko delovanje, preč. patrom iz Nazarja za neutrudljivost v spovednici, preč. g. dekanu Braslovškemu za vo-ditev sklepne procesije in vsem duhovnim pomočnikom povrni presv. Srce Jezusovo in Marijino tisočkrat!	Tajnica Marijine družbe.
Studeno na Nutranjskem. Od 16. do 24. maja smo obhajali tukaj sv. misijon; vodili so ga gg misijonarji iz družbe sv. Vincencija v Ljubljani: g. Urban Nežmah, g. dn Al. Nastran in g. Dobršek. Dasi je bil sv. misjon ravno pred 4 leti, bila je vendar prav obilna udeležba: z malimi izjemami so se ga vsi udeležili. Pokazalo se je, da ima sv. misijon še vedno svojo moč, da naše verno ljudstvo more le sv. vera v resnici osrečiti.
Obhajanih je bilo čez 1000. K sklepu je prihitelo ljudstvo od vseh strani; le škoda, da nam je
deževno vreme preprečilo lepo procesijo. Mnogo mladeničev in deklet je pristopilo na novo v Marijino družbo. Bog povrni obilni trud čč. gg. misijonarjem,; njih lepi nauki naj obrodijo na prošnjo preblažene Device Marije, pomočnice kristjanov, na ktere praznik smo sklenili sv. misijon, prav obilo sadu! Naj po sv. misijonu vscvete prav lepo krščansko življenje, ki naj bi se pokazalo tudi na političnem polju, da izpoznavamo svoje versko prepričanje tudi v tem oziru! — Hvala tudi gg. duhovnikom* sosedom za njih pomoč pri ti priliki!
Dom. Janež, župnik.
& #
Spremembe med duhovščino. Č. g. Ignacij Nad r a h, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, je imenovan za nunskega spirituala (duhovnega voditelja)^ Skofji Loki, na njegovo mesto pride gospod F r. Z v a n, kaplan v Kranju. — Umrla sta gg. župnika Lavrencij Mencinger, bivši župnik na Golem, umrl v Leonišču v Ljubljani star 68 let, in Blaž Petrič, župnik-zlatomašnik v Vele-sovem. Slednji je učakal lepo starost skoro 80 let, bil je blag in pobožen gospod, vnet častivec Marijin, zvest varih sloveče velesovske božje poti. N. v m. p.!
Naznanilo ponočnim častivcem presvetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Ponoči med 2. in 3 julijem bodo moški častili presv. Rešnje Telo v cerkvi sv. Jakoba. Ker je mesec julij posvečen presveti krvi Kristusovi, se bode to noč molilo iz knjižice: Ura molitve v počeščenje svetih ran in predrage krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kdor si želi omenjeno knjižnico kupiti, jo lahko dobi po 20 vinarjev v sv. Florjana ulici št. 7. ali pa pri predsedniku. Čisti dobiček je namenjen za odkup ubogih zamorskih otrok.
Prijazno zopet prosimo, da se možje in mladeniči nočnega češčenja z novo unemo in gorečnostjo udeležujete, kajti zadnji čas se je pokazala mlačnost. Posebno oni, kateri so obljubili, da se bodo redno udeleževali mesečnega nočnega češčenja, so popolnoma opustili. Možje in mladeniči! obljubili ste samemu Jezusu, da ga hočete vsak mesec ponoči častiti in moliti v presv. Zakramentu. Zato izpolnujte svojo obljubo in dohajajte redno k mesečnemu nočnemu češčenju; drugo naj vas ne zadržuje nego bolezen. Izkažimo s tem vsaj nekoliko ljubezni in hvaležnosti njemu, kateri se je za nas vsega dal, da nas je odrešil večne smrti. Dolžnost naša je pa tudi, da še kaj novih udov pridobimo, torej delajmo vsak po po svoji moči, da se število nočnih častivcev pomnoži.
Marijni družbi ss snujeta v Sv. Ivanu in v R o j a n u poleg Trsta. To je posebnega spomina vredna novica. Znamenja so, da se bo vendarle jelo vzbujati okolu Trsta novo življenje. Kakor smo že rekli: Bog pripusti slabo zato, da iz slabega dobro pride. Nesrečna ricmanjska zadeva bo mnogim oči odprla in jih vzdignila h krepkemu odporu. To bo šlo toliko lažje, ker imajo vsi dobro-misleči in vsa dobra podjetja najboljšo zaslombo v novem škofu, ki je — sicer Nemec po rodu — pa Slovencem povsem pravičen in naklonjen ter apostolsko unet za vse dobro. Mi na Kranjskem bomo
z največjim veseljem pozdravljali vse pojave vzbujajočega se verskega življenja v Trstu in okolici.
Z Rima se poroča, da je sv. oče osnoval posebno komisijo kardinalov, ki naj uredi slovesno praznovanje 50 letnice proglašenja dogme o brezmadežnem spočetju Marije D. v I. 1904 po celem svetu. V Rimu samem se bodo priredile sijajne slovesnosti.
Pobožna slovenska gospa umrla. V Ljubljani je v visoki starosti, v 82. letu svojega življenja, umrla tako pobožna 'in domoljubna žena, da je zaslužila, da se je v našem listu spominjamo. Bila je izvrstna gospodinja, najboljša mati svojih otrok in čez vse p obožna in domoljubna. To je bila gospa Antonija Žužek, vdova pekovskega mojstra in hišnega posestnika v Ljubljani v ulici sv. Florijana št. 8, ki je umrla 9. t. m. in imela v nedeljo potem prelep cerkveni pogreb, kakoršnih se vidi le malo. Ranjka, ki je bila velika dobrotnica revežem, vzgojila je osem svojih otrok, od katerih jih sedem še živi (vsi so v dobrih razmerah), v krščanskem in slovenskem duhu. Od tega duha je bila ona prešinjena skozi celo svoje življenje; v njeni hiši se je veliko molilo in veliko za božjo čast storilo. Ravno tako se je visoko spoštoval slovenski jezik. V njeni hiši so se prebirali že prvi slovenski časniki, „Novice" in „Danica". Do svojih zadnjih dni je ranjka rada prebirala dobre slovenske časopise, med katerimi tudi „BogoIjub* ni bil na zadnjem mestu. Naj jej večni Bog vse povrne, kar je nam dobrega storila!
J. L. v K.
Odpustki meseca julija 1903.
2.	Četrtek. Obiskovanje Marije Device. Popoln odpustek: a) udom ro(nivenške bratov, v katerikoli cerkvi; b) udom škapulirske bratovščine karmel. M. b. v bratovski ali farni cerkvi. — Ker je danes I. četrtek v mesecu, udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa popoln odpustek v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
3.	Petek, I. v mesecu. Popoln odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo v namen sv. očeta; udom bratovščine presvetega Srca Je^usoveg-a popoln odpustek, danes ali pa I. nedeljo proti navadnim pogojem; b) udom brat. presv. Rešnjega Telesa, kakor včeraj.
5. Nedelja, I. v mesecu. Sv. Mihael de Sanktis. Udom bratov, belega škapulirja popoln odpustek v bratovski ali v farni cerkvi. Udom bratov, sv ro%. venca trije popolni odpustki: i. če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom
7.	Torek. Sv. Lavrencij Brindiški. Tretjerednikom popoln odpustek v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi.
8.	Sreda. Sveta Elizabeta, kraljica portugalska. Tretjerednikom popoln odpustek, kakor 7. dan t. m.
9- Četrtek. Sv. Veronika de Julianis. Tretjerednikom popoln odpustek, kakor 7. dan t. m.
14. Torek. Sv. Bonaventura. Tretjerednikom popoln odpustek, kakor 7. dan t. m.
16. Četrtek. Marija Devica Karmelska. V karmel. cerkvah dobimo danes popoln odpustek tolikokrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo v namen sv. očeta. Odpustke moremo obrniti tudi vernim dušam v prid. — Kdor hodi k izpovedi vsak teden, mu za ta dan ni treba posebe iti k izpovedi; zadosti je, da prejme sv. obhajilo; drugi morajo iti k izpovedi in sv. obhajilu. Udje škapulir. brat. karmel. M b. dobč en popoln odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmelitske redovne cerkve.
1 g. Nedelja. Sv. Vincencij Pavi. Popoln odpustek: a) udom Vincencijeve dru(be, danes ali v osmini ; bj udom sv. Detinstva.
20. Ponedeljek. Sv. Elija, prerok. Popoln odpustek ; a) udom škapulirske brav. M. b. v bratovski ali farni cerkvi; b) udom brat. presv. Reš. 'Telesa, kakor 2. dan t. m , ker se v Bruslju danes praznuje spomin na čudež sv. R. Telesa.
22. Sreda. Sv. Marija Magdalena. Popoln odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor 3. dan t. m. b) udom brat. prečist. Srca Marijinega.
2G. Nedelja. Sv. Ana. Popoln odpustek udom škapul. brat. karmelske Matere božje v bratovski ali larni cerkvi. Ker je danes \adnja nedelja v mesecu, popoln odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sv. rožni venec; bj onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
2g. Sreda. Sv. Marta. Popoln odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor 2. dan t. m.
3i. Petek. Sv. Ignacij. Popoln odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor 2. dan t m.
V molitev se priporočajo:
Za cel mesec julij namen sv. očeta: Da bi goreče sodelovali pri s o c i j a 1 n i h delih.
Za posamezne dni: 1. Sv. oče, 2. Marijine družbe na Tržaškem in Koroškem, 3. Neki dijak, da srečno izdela šolsko leto, 4. Goriški nadškof, 5. Misijoni med razkolnimi Slovani, 6. Katoliški dijaki, 7. Naši trpeči bratje Hrvatje, 8. Neki slov. bogoslovec v Ameriki, 9. Bolna mati in sestra, 10. Krščanska vzgoja otrok, ii. Neka vdova v štirih važnih zadevah, 12. Letošnji novomašniki, 13. Neka oseba za zdravje telesno in dušno, 14. Ljubljanski knezoškof, 15. Neka prav zapuščena fara, 16. Srečna smrt, 17. Nesrečna Macedonija, 18. Dolgo trpeči bolniki, 19. Domači misijoni, 20. Preganjan duhovnik, 21. Katoliški časniki, 22. Neka na duši bolna oseba, da bi se mogla znebiti zastaranega greha, 23. Neki duhovnik, 24. Razprti bratje, 25. Neka žena za ozdravljenje bolnih oči, 26. Krščanske matere, 27. Neka silno trpeča oseba, 28. Zapeljani Ricmanjci, 29. Društvo sv. Marte za posle, 30. Edinost med katoličani, 31. Vsi našim molitvam priporočeni.
Listnica uredništva.
G. V. v Št P. Vaše ljubeznivo pismo nas je prav zelo razveselilo. Tako dobrega duha bi želeli vsem dijakom. l)a mlad dijak tako goreče dela za razširjanje nabožnega lista, to je posebno veselo. Vse Vaše želje bomo izpolnili Odzdrav-ljamo Vam istotako: Prisrčen krščansko-slovenski pozdrav!