Iskra
Glasilo delavcev sozd iskra

V ■
Za večjo uveljavitev v svetu
Visoko zunanje-trgovinsko nalogo smo si letos začrtali delavci v naši sestavljeni organizaciji. 120 milijonov dolarjev izvoza in 95 milijonov dolarjev Uvoza repromateriala količinsko še kako spreminjajo našo prisotnost v mednarodni trgovini, kakovostno pa vplivajo tudi na naš proces raziskovalno-raz-vojne dejavnosti, proizvodnje in konec koncev trženja.
Pred nekaj leti, ko so bile te številke drugačnega velikostnega razreda, ko smo govorili le o izvozu nekaj deset milijonov dolarjev, verjetno za našo svetovno konkurenco še nismo bili tako upoštevanja vreden faktor kot zdaj; ta konkurenca nas je sprejemala drugače, zdaj pa je začela spreminjati tudi odnos do nas. In na ta, drugačen, bolj upoštevanja vreden odnos se moramo pripraviti tudi mi, sprejeti in spremeniti ustrezne metode trženja.
Resda so bili pred leti te metode in prijemi drugačni, drugačna (nižja) pa je bila tudi Iskrina tehnološka in tržna . potenca. Vse to pa dokazuje, da 5 je bila usmeritev prejšnjih zunanjetrgovinskih konferenc pravilna in da je treba s temi tradicionalnimi delovnimi dogovori nadaljevati. O teh uspehih in prijemih za delo v prihodnje bo razpravljala bližnja konferenca na Bledu.
Številka 7 - Leto XVIII - 10. februar 1979
Na nedavnem sestankuje koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra na predlog svojih občasnih komisij sprejel predlog svoje aktivnosti v letošnjem letu.
S področja samoupravljanja in družbeno ekonomskih odnosov, na katerem je delovanje sindikata zelo pomembno ter je tudi njegova trajna naloga, bodo februarja pripravili analizo delovanja disciplinskih komisij in organizacijo posvetovanja, dalje bodo pripravili analize delovanja delegatskega sistema v SOZD Iskra in organizirali posvetovanje in končno bodo v februarju organizirali obravnavo zaključnih računov in gospodarjenja v SOZD Iskra, zlasti pa obravnavo ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, investicijskih vlaganj, inovacijsko raziskovalne dejavnosti in izvoza.
Do aprila se bo sindikat angažiral pri ustanavljanju DO posebnega pomena Iskra Inženiring za organizacijo in informatiko, istočasno pa bo tudi storil vse za ustanovitev DO namenske proizvodnje. Za isti mesec, to je april, je tudi načrtovana priprava analize o sprejetih samoupravnih splošnih aktih v SOZD Iskra, DO in TOZD ter pri-
prava mrežnega plana sprejemanja ostalih samoupravnih aktov. Do septembra pa bodo na tem področju pripravili analize delovanja samoupravnega delavskega nadzora ter organiziral' posvetovanje na ravni SOZD, prah tako pa bodo do septembra priprcviia analizo o delitvi dohodka, č;s’ega dohodka in osebnih dohodkof" ter predlog ukrepov v SOZD Iskra.
Seveda pa ostalih nalog s tega področja ni mogoče natančno časovno opredeliti, zato naj komisija spremlja vsa dogajanja na tem področju ter sproti predlaga vključevanje v razreševanje problematike, kjer bo le-ta nastajala.
Tudi s področja družbenega standarda in izobraževanja čakajo v letošnjem letu sindikat prav tako številne pomembne naloge in obveznosti. Tako bodo organizirali problemsko konferenco o družbenem standardu, na kateri bodo 18. februarja obravnavali organizacijo letovanja in rekreacijo delavcev. V istem mesecu bodo organizirali okroglo mizo, na kateri naj bi obravnavali izpolnjevanje skle-
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Rdeči prapor« 15.in 16. februarja
Naloga, ki je pred njimi, ni lahka. Zavedati se moramo, da prihaja Iskra v popolnoma novo obdobje, ko se je odločila, da se bo na tržišču uveljavila kot proizvajalec sistemov, ne pa kot doslej, ko smo v veliki večini prodajali le elemente in polizdelke, ko se je odločila za nova proizvodna področja, kajti računalništvo in mikroelektronika v nobenem primeru ne bi smela zaobiti naših proizvodnih dvoran.
Pri 22 milijardah novih dinarjev celotnega prihodka se mora Iskra drugače postaviti pred tržiščem — z novo strukturo, novo miselnostjo in novimi prijemi. Vse te spremembe pa se dogajajo v okolju in času, ki Iskri — po sedanjih merilih — nista naklonjena. Samo primer: z zahodnoevropskimi državami imamo več kot polovico izvoz-no-uvoznih poslov in prav te dežele so se začele zapirati v okviru evropske gospodarske skupnosti. Temu pomembnemu faktorju bo morala Iskra vsekakor ustrezno prilagoditi tudi metode trženja, ob upoštevanju, da sta prisotna določen odpor na zahodu in po drugi strani zanimanje za jugoslovansko gospodarstvo med neuvrščenimi državami.
Zunanje-trgovinska konferenca na Bledu bo gotovo z vso resnostjo opozorila na tesno povezanost med izvozom in uvozom, na to, da so delovne organizacije tiste, ki odločajo o svojem uvozu, saj je ta odvisen zgolj od njihovih izvoznih uspehov. Tudi uvajanje novih programov, pa inovacijska dejavnost in investicije, pa kadrovska vprašanja, ter ne nazadnje kakovost naših izdelkov in zastopništvo so področja, ki bodo ^ igrala vidno vlogo na konferenci.
Lado Drobež
V Kragujevcu se bo 15. in 16. februarja srečalo 1200 delegatov in gostov iz vse države na tradicionalnem - XI. srečanju samoupravljalcev „Rdeči prapor". Odbor XI. srečanja samoupravljalcev bo vodil član predsedstva SFRJ in ZKJ Petar Stambolič, za osrednjo temo pa je izbral razpravo o svobodni menjavi dela in samoupravnem interesnem organiziranju. Glavni referat na srečanju bo imel predsednik skupščine SR Srbije Dušan Čkrebič.
Za XI. srečanje samoupravljalcev v Kragujevcu vlada po vsej državi veliko zanimanje, ki ga odraža tudi 157 spo-
-C-
V Tuniziji delajo števce
Proizvodnja števcev v tovarni SIAME je uspešno stekla — Strokovnjaki Iskre Elektromehanike so uspešno pripravili prenos tehnologije in uvedli delavce —
Doslej so izdelali že 15.000 števcev
Čeprav še ni bilo uradne otvoritve tovarne števcev SIAME v Tuniziji, želimo obvestiti člane kolektiva, da je prva faza proizvodnje števcev stekla v začetku novembra lani. Naše tehniško osebje je v mesecu in pol instaliralo vse potrebne instalacije in montiralo in preizkusilo opremo za prvo fazo proizvodnje, to je sestavnih delov iz Iskrine Tovarne števcev v Kranju. Kljub bojazni, da se bodo delavci brez kakršnihkoli praktičnih izkušenj na področju elektromehanike le počasi privajali na delo, je praksa pokazala, da so bile težave drugje, pri prevzemanju materiala, organizaciji poslovanja, nabavi materiala za instalacije idr.
Doseženi so dobri proizvodni rezultati, saj so predvideno dnevno količino enofaznih števcev E-76 dosegli že
po treh mesecih. K tako hitremu uvajanju delavcev je mnogo pripomogla že prej izdelana tehnološka dokumentacija za vsa delovna mesta in kontrolo. Doslej je bilo v tej tovarni po naši licenci izdelanih preko 15.000 štev-
cev.
Poslali smo že vso tehnološko in tehnično dokumentacijo za drugo in tretjo fazo, za katero je Iskra poslala v Tunizijo tudi večino potrebnega orodja in druge opreme. Izbrana in naročena je skoraj vsa strojna oprema za izdelavo sestavnih delov za števce. Zaradi težav in zamude pri dokončni izgradnji objekta, bodo drugo in tretjo fazo uvajali istočasno. Glede na potek dosedanjih priprav naj bi tovarna1 samostojno izdelovala vse potrebne dele za števce, ki so predvideni v projektu, že ob koncu letošnjega leta.
Alojz Boc
S:
A,ywyNAZw'yvwNAZsZ'/vsv,syvhyNZv\zv^v
Med pogovori predsednika CK ZKS Franceta Popita na MS za Gorenjsko.
Pobuda za akcijsko povezovanje komunistov
Na razširjeni seji komiteja OK ZKS Kranj so v četrtek, 1. februarja med obiskom predsednika CK ZKS Franceta Popita, člana predsedstva Lojzeta Briškega in predsednika medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravka Krvine člani delovne skupine CK poročali o ugotovitvah o delu članstva ZK v kranjski občini.
Vprašanja: delovanje delegatskega sistema, uresničevanje ZZD, vprašanje zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja in tudi preusmerjanje določenih gospodarskih panog pa so bile osnovne teme tega pogovora. Na vseh treh področjih je bila ZK največkrat prisotna s svojimi člani, vendar ne v tolikšni meri kot bi to lahko pričakovali. Na pogovorih, je poudaril France Popit, največkrat ocenjujemo stanje in točno ugotovimo pomanjkljivosti, kot tudi poznamo končne cilje, vendar pa se vse akcije ob tem tudi končajo. Premalo je konkretnih vključevanj komunistov v okvim sindikata ali ZK na posamezna področja, ki delovne ljudi najbolj pestijo.
Delovni obisk je namreč pokazal tudi na nekatera odprta vprašanja, kot
je sprejemanje nekaterih pomembnih odločitev v tozdin, ki je še vedno preveč formalno. Kot vzroki za takšno stanje pa so navedeni tudi nerazumevajoči odnosi poslovodnih struktur do uveljavljanja delegatskega sistema z vidika vpliva delavcev.
Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom tudi v tej gorenjski občini še ni prineslo velikih uspehov, saj so le ti usklajeni le formalno in ne zagotavljajo resnično že-Ijenih uspehov na področju dohodkovne povezanosti, planiranja kot tudi nagrajevanja po delu. V kranjski občini so uspeli z nagrajevanjem pri delu pri najenostavnejših delih in opravilih, medtem ko se je, tako kot povsod, zataknilo pri nagrajevanju najodgovornejših delavcev z visokošolsko izobrazbo in delavcev skupnih služb.
Komunisti bodo morali sami s konkretnimi akcijam: vplivati na razvoj začrtanih družbenoekonomskih odnosov. Posebno pozornost bodo morali nameniti obravnavanju zaključnih računov v tozdih in DO združenega dela. Po razpravah o zaključnih računih in sprejetih sklepih, bo treba v prihodnje tudi spremljati njihovo uresničevanje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ročil in razprav, kolikor so jih do roka poslali iz samoupravnih organizacij in skupnosti. Množina sporočil je vse-, kakor največja doslej, v njih pa se zrcalijo prve praktične izkušnje, ki smo si jih nabrali pri uresničevanju samoupravnega koncepta samoupravnih interesnih skupnosti.
Delegati srečanja bodo na koncu sprejeli sklepno listino v obliki povzetka, iz katerega bodo razvidne temeljne smernice in neposredne naloge pri uresničevanju načel svobodne menjave dela in samoupravnega interesnega organiziranja v prihodnjem obdobju.
Letošnje Prešernove nagrade
Tudi letos so 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, podelili tradicionalne Prešernove nagrade.
Letošnje Prešernove nagrade so prejeli:
Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi, sopranistka Vanda Gerlovič, pesnik Janez Menart, akademski slikar Vladimir Makuc za grafični opis, gledališki igralec Rado Nakrst za življenjsko^delo v gledališču, akademski slikar Ive Šubic za likovne stvaritve in Fran Žižek za uspele režije na slovenski televiziji.
Nagrade Prešernovega sklada pa je prejelo sedemnajst ustvarjalcev, in sicer: Anton Nanut, Ervin Fritz, Aleš Jan, Pavel Mihelčič, Saša Vuga, Drago Jančar, Pavla Brunčkova, Ana Pusar-Jerič, Anica Kumrova, Boris Juh, Stojan Kerbler, Meta Vrhunc, Evgen Sajovic, Milan Rijavec, Zdenka Golob, Dušan Jovanovič in Studio 7 v Biroju 71 Domžale.	D. Ž )
PRED ZUNANJE-TRGOVINSKO KONFERENCO
IM0V ODNOS 00 TRŽENJA
V hotelu Golf na Bledu bo 15. in 16. februarja tradicionalna Iskrina zunanje-trgovinska konferenca. Organizatoiji konference — delavci temeljne organizacije Marketing v Iskri Commerce so se sprva odločili za portoroški hotel Metropol, ki je že lani gostil udeležence tega srečanja in jim omogočil izredne pogoje za delo. Ker hotel Metropol takšnih pogojev letos ni mogel zagotoviti, so se v Marketingu odločili za blejski hotel Golf.
Konferenca bo podrobno preučila lanskoletne rezultate v Iskrinem poslovanju s tujino — njene uspehe in teh ni malo pa tudi probleme ter seveda sprejela načrt akcij za uresničitev letošnjih visokih zunanjetrgovinskih nalog.
Kot je znano, smo si na področju izvoza zastavili 120 milijonov dolarjev, na področju uvoza 95 milijonov dolarjev uvoza repromateriala, svojo poslovno nalogo povečuje tudi zastopniška dejavnost, pomembne spremembe pa načrtujemo tudi pri usposabljanju naše mreže v tujini.
Po lanskoletnem izredno uspešnem poslovnem letu, ko je Iskrinim delovnim organizacijam uspelo preseči „magično“ mejo 100 milijonov dolarjev izvoza smo si v letošnjem načrtu zastavili še za petino obsežnejšo nalogo.
In prav uresničitvi te izvozne zadolžitve, temu kako bomo lahko izvozili za 120 milijonov dolarjev izdelkov, bo v veliki meri posvečena bližnja blejska konferenca.
Pri tem pa ne gre samo za količinsko nalogo v izvozu pač pa tudi za kakovostni premik, ko povečujemo prodajo naprav z višjo stopnjo obdelave, ko se preusmerjamo od proizvajal-
ca elementov in podsestavov v prodajalca sistemov. Ta preusmeritev pa ne terja samo' velikih sprememb v razvojnem in proizvodnem postopku pač pa tudi v samem trženju. V okviru izredno bogatega dnevnega reda bodo zato udeleženci konference namenili veliko pozornosti prav kadrovskim spremembam v tistih Iskrinih službah, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, pa šolanju kadrov, inovacijskim posegom in v zvezi z njimi investicijam, skratka prilagajanju našega trženja novemu stanju.
Kot je znano, smo že na lanski ZT , — konferenci ugotovili, da imamo ob načrtovanih investicijskih vlaganjih vse možnosti, da izvozimo od 1975 do 1983 za miljardo dolarjev izdelkov. Takšna izvozna usmeritev pa bo v veliki meri olajšala tudi delo Iskrinim uvoznikom, saj je povezanost med tema dvema segmentoma naše dejavnosti kar se da najtesnejša; delovne organizacije si z izvozom same omogočajo pridobitev deviznih pravic za uvoz repromateriala.
Kot že rečeno, bo konferenca veliko pozornosti namenila tudi uvozni problematiki. Le-ta je v Iskri, lahko bi
NALOGE IN PROGRAM DELA NAŠEGA SINDIKATA
(Nadaljevanje s 1. strani)
pov, ki so bili sprejeti na srečanjih žena leta 1977 in 1978. Do aprila naj bi s strokovnimi službami pripravili analizo investicijskih načrtov, v kateri bi posebno analizirali vlaganja v družbeni standard in kadrovske dele investicijskih elaboratov. Do septembra naj bi pripravili analize s področja delitve osebnih dohodkov na področju, ki zadeva socialni položaj delavca, posebno minimalni OD, nadomestila, regrese in podobno in končno naj bi po sprejemu zakona pripravili analize vključevanja SOZD Iskra v sistem usmerjenega izobraževanja ter predlagali akcijo sindikata pri sprejemanju zakona o usmerjenem izobraževanju. Seveda pa naj ustrezna komisija še naprej spremlja ostala področja družbenega standarda in izobraževanja in sproti predlaga ustrezne ukrepe.
S področja kulturne dejavnosti naj bi sindikat februarja pripravil analizo kulturne ustvarjalnosti v SOZD Iskra na podlagi ustrezne ankete. Do aprila naj bi pripravili program akcij za poživitev kulturne animacije, v SOZD Iskra, medtem ko naj bi bil ločen od praznovanja dneva Iskre 4. julija. Do
(Nadaljevanje s 1. strani) rekli še toliko bolj akutna, saj je nekako polovica repromaterialov, ki jih kupujemo v tujini na tako imenovanih restriktivnih uvoznih režimih. V sedanjem inventivno izredno bogatem obdobju, ko ustvarjamo nova proizvodna področja od računalništva, mikroelektronike pa tja do optoelek-tronike, smo v teh samih začetkih še vedno prisiljeni uvoziti velik del repromaterialov, kajti jugoslovansko gospodarstvo za proizvodnjo teh izdelkov še ni usposobljeno. Seveda pa bo konferenca opozorila tudi na problem vse prevelike usmerjenosti na uvoz repromaterialov pa tudi na uvozna področja. Samo podatek: iz Zvezne republike Nemčije uvozimo za skoraj polovico od celotne vsote, ki jo porabimo za nakup repromaterialov v tujini.
Znan je tudi že dnevni red konference. Kot že rečeno, se bo začela v četrtek 15. februarja. Odprl jo bo član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipanič. Med drugim bo orisal Iskrine perspektive na zunanjem tržišču do leta 1985. Za njim bo spregovoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO Iskra Commerce Ilija Medič. Podal bo analitični pregled uresničevanja sklepov prejšnjih zunanje-trgovinskih konferenc ter obrazložil ukrepe, ki si jih je Iskra Commerce začrtala, da bi lahko v prihodnjem obdobju uspešneje uresničevala program trženja, ki so ji ga zaupale proizvodne delovne organizacije.
Zatem bo na dnevnem redu poročilo o dosedanjem izvozu in prihodnjih izvoznih nalogah s poudarkom na analitike ukrepov za povečanje izvoza in njegovo strukturo. Sledil bo referat, ki ga je pripravil član poslovodnega kolegijskega organa SOZD Iskra Miloš Kobe, nanašal pa se bo na vpliv inova-
Tega ne u.jajo od nas zgolj Zakon o združenem delu in sistem samoupravljanja v naši delovni organizaciji tudi sama naloga, da nujno utrdimo naše gospodarstvo, nas navaja v prizadevanje za okrepitev vloge in odločanja delavcev. Po zelo odločnih in jasnih opozorilih, ki nam jih je že decembra dalo zasedanje predsed-sedstva CK ZKS, zdaj znova vse kasneje slišimo to misel in prav bi bilo, če bi to postalo vodilo tudi v SOZD Iskra, tako v celoti, kot v vseh sestavnih enotah. Kdaj? Vselej, a še posebej zdaj, takoj v začetku leta.
V gospodarski politiki smo se letos opredelili za stabilizacijo, za utrjevanje gospodarstva. To je pomenilo tudi zmanjševanje vseh vrst porabe, začenši od pretiranih investicij, preko prebogate delitve dohodka in prenizke produktivnosti, do najemanja novih kreditov v tujini. Sklepi so bili sicer lepi, a že kmalu se je pokazalo, da bodo hitro spet zdrknili z začrtane poti.
septembra naj bi pripravili tudi zbornik kulturnih ustvarjalcev v SOZD Iskra, r istem času naj bi tudi pripravili posvetovanje kulturnih animatorjev v SOZD Iskra in seveda s tem v zvezi poživili akcijo za imenovanje kulturnih animatorjev pri sindikatu v vseh TOZD. Seveda pa bi na podlagi ankete, ki jo pripravljajo za ta mesec, morebitno tudi dopolnili program s področja kulturne dejavnosti.
In končno je tu še področje športa in rekreacije, kjer so najprej sklenili, da je v letošnjem letu treba nujno izvesti vse tradicionalne športno aktivne akcije, sprejete v programskih smernicah.
Do marca pa je potrebno sprejeti sporazum o opravljanju organizacijskih del pri tradicionalnih športno rekreativnih prireditvah v SOZD Iskra kot izvajalcem in TOZD, združeni v DO SOZD Iskra. Prav tako je treba pripraviti predlog za ureditev statusa organizatorjev rekreacije v vseh DO ter nadaljevati s seminarji za organizatorje rekreacije v TOZD. In končno je treba do marca analizirati možnost vključevanja KK Iskra-Olimpija v pospeševanje športno rekreativne aktivnosti v SOZD Iskra.	D. Ž.
cij na sklop trženja ter njuno povezanost in soodvisnost.
O uvozni problematiki bosta na konferenci spregovorila Drago Pavšer in Milan Loparnik. O vplivu trženja, njegovih metodah in nalogah bo govoril Ivo Banič, Mitja Tavčar pa o novi vlogi Temeljne organizacije Zastopstva v Iskri Commerce ter o tesni povezanosti te dejavnosti z izvozom.
V popoldanskem delu konference bo najpreje govoril Lotar Kozina o vprašanju kakovosti, zatem pa bo poltretja ura namenjena poročilom in razpravi glavnih ali komercialnih direktorjev Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij.
Drugi dan konference bo Anton Stipanič najpreje podal povzetek prvega dne konference ter predhodnega internega sestanka, ki ga bodo imeli predstavniki Iskrine zunanjetrgovinske mreže že 14. februarja prav tako na Bledu. Čas od 9.30 do 10.30 je nato rezerviran za govor zveznega sekretarja za zunanjo trgovino in člana Zveznega izvršnega sveta Metoda Rotarja. Po njegovem nastopu in pozdravnih govorih številnih uglednih gostov slovenskega gospodarskega in družbeno političnega življenja — članov slovenskega Izvršnega sveta, slovenske Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in slovenske Gospodarske zbornice bo imel sklepno besedo predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Jože Hujs, ki bo hkrati podal tudi predloge sklepov konference.
Z nastopom Jožeta Hujsa se bo konferenca končala, udeleženci pa bodo proti večeru odpotovah v Poreč, kjer se bodo udeležili delovnega posvetovanja predstavnikov Družbe-no-političnih organizacij, Samoupravnih organov in Poslovodnih organov v naši sestavljeni organizaciji.
Čeprav smo se po eni strani uradno v državnem merilu odločili, da se celo močni rasti odpovedujemo, ker bi to terjalo večje naložbe, smo po drugi strani z zveznim proračunom, ki je napovedal približno 21 % večjo porabo kot doslej, začeli sami žagati vejo pod seboj z veliko motorizirano žago. Izgovorov je bilo pri tem več; med drugim so se izgovarjali na neenakomerno razvitost dežele, predvsem pa nikogar ni bilo, ki bi načel vprašanje spremembe zakonskih predpisov samih, ki v tej smeri niso ustrezni, vsaj če jemljemo nalogo stabilizacije resno.
Tako se ob koncu spet nujno znajdemo na začetku — to je na konkretnem terenu, v združenem delu, potemtakem tudi v naši delovni organizaciji. Zato moramo stvari sami vzeti v roke. Tu, v naši Iskri, moramo rešiti vsaj sorazmeren del vsejugoslovanske odgovornosti za stabilizacijo gospodarstva v letošnjem letu.
Sestanek predsedstva KS ZSMSOZDIskra
Predsedstvo KS ZSMS SOZD Iskra je obravnavalo nekaj zelo pomembnih tem, saj smo mladi v SOZD Iskra tik pred svojo letno volivno programsko konferenco. Na sestanku smo se dogovorili o več pomembnih nalogah, ki nas čakajo v naslednjem obdobju in pregledali naše delo in izvršene naloge v preteklem letu.
Svoj letni načrt dela, katerega smo sprejeli lani, smo mladi skoraj v celoti izpolnili, vendar pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni, saj so se hibe pri našem delu pokazale prav tam, kjer smo to ugotavljali že lani. Zastavljenih ciljev nismo v celoti dosegli v dveh zelo pomembnih smereh mladinskega delovanja in to pri družbenopolitičnem izobraževanju in izpopolnjevanju kadrovskih evidenc ter pri transformaciji organiziranja štipendistov z ravni SOZD v DO in TOZD.
Zadovoljni pa smo lahko z uspehi j."-' obujanju in ohranjanju tradicij FOV, usposabljanju mladih za naloge splo Tnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pri sodelovanju s Koroškimi Slovenci, s kulturnimi in športnimi aktivnostmi ter delu, kot tudi pri aktivnostih mladih pri spreminjanju družbeno-ekonomskih odnosov v TOZD in DO. Opazni so tudi premiki pri uveljavljanju mladih v inovacijskih dejavnostih, aktivnem delovanju v procesu spreminjanja izobraževanja, oživljanju in ustanavljanju novih 00 ter v mnogih drugih dejavnostih, pomembnih za mladega človeka.
Eden izmed pomembnih dogovorov s tega sestanka je vsekakor predlog za podeljevanje mladinskih priznanj. Za pripravo predloga in pravilnika o podeljevanju teh priznanj je predsedstvo imenovalo posebno komisijo v sestavi: Angelca Ivančič, Tomaž Kalan in Tone Štibler, ki bo podala predlog na letni konferenci.
Imenovana je bila tudi komisija za vsklajevanje pripomb k poslovniku o delu KS ZSMS SOZD Iskra.
Predsedstvo je pregledalo tudi predloge za sekretariat KS ZSMS SOZD Iskra in za kandidata predlaga Leona Kralja iz Elektromehanike, dosedanjega predsednika 00 ZSMS v TOZD Vzdrževanje.
Nadalje smo se pogovarjali o mnogih pomembnih dogajanjih in preobrazbah v SOZD. Največ časa smo se zadržali pri sodelovanju s košarkarskim klubom Iskra : Olimpija. Menimo, da sodelovanje ni takšno, kot smo si ga mladi v Iskri želeli, ne zaradi slabe uvrstitve košarkarjev, temveč v pomanjkanju informacij o načrtih in delu kluba ter o notranjih razmerah.
Zato smo se mladi dogovorili, daje potrebno informacije o načrtih in perspektivah kluba čimprej dobiti in jih posredovati vsem delavcem Iskre.
Na koncu smo se dogovorili, da mora biti iz vsake 00 ZSMS SOZD Iskra na letni konferenci 18.2. 1979 v Poreču prisoten vsaj po en delegat.
A. C.
gospodarjenja lahko povečamo na-več načinov. To lahko dosežemo z boljšo organizacijo dela, z večjim znanjem in naprednimi tehnološkimi inovacijami, z marljivostjo in z zmanjšanjem bolniških in drugih izostankov z dela, s podjetnejšimi oblikami prodaje, z večjim izvozom in boljšo kvaliteto izdelkov. Samo dobri izdelki so vredni višje cene. Samo stvarne, premišljene naložbe pa so jamstvo za povečanje proizvodnje.
Najbrž ni nič novega v teh postavkah. Ce vsega tega še vedno ne izvajamo, bodo pa seveda razlogi globlji. Ne samo posledica gospodarskih zakonov in tržnega varovanja, ne samo dediščina naše zaostalosti in hkrati prevelikih zalogajev v novih, neproduktivnih naložbah. Razlogi marsikdaj tičijo tudi v odločanju samem, v načinu, kako pristojni dejavniki v delovnih organizacijah odločajo.
In tu se znova vračamo k še vedno ne dovolj izpeljanemu delavskemu samoupravljanju. V skladu s pobudami predsednika Tita na političnem in družbeno-ekonomskem področju vse bolj stopa v ospredje zahteva po kolektivnem vodenju in kolektivni odgovornosti. Seveda pa ne smemo pozabiti pri tem bistvene resnice, namreč te, da je osnova vsake kolektivne odgovornosti v dosledno zahtevani osebni odgovornosti vsakogar.
NOV ODNOS 00 TRŽENJA
Lado Drobež
Odločanje delavcev in krepitev gospodarstva
Pobuda za akcijsko povezovanje B komunistov
Vi
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZVEZA KOMUNISTOV MORA POKAZATI IZHOD IZ NAVIDEZNO ZAPRTIH KROGOV
K ^arn rar »dde
lin
Delovna skupina predstavnikov CK ZKS in medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je obiskala tudi Iskrino temeljno organizacijo Tovarno računalnikov na Laborah v Kranju. Njene ugotovitve v zvezi z razvojem računalništva v Iskri kot v slovenskem in jugoslovanskem prostoru objavljamo v celoti.
Osvajanje proizvodnje računalništva je v Sloveniji in Jugoslaviji odprlo nekatere probleme pri povezovanju dela in sredstev, predvsem pa obstoječih strokovnih potencialov.
Uvajanje računalništva v Iskri je rezultat prizadevanj in naporov ter združevanja dela in sredstev v okviru kolektiva na osnovi družbeno dogovorjenih obveznosti iz srednjeročnega programa razvoja SRS.
Usmeritev je v osamosvojitvi, neodvisnosti od tujega znanja in tehnologije, v uvajanju tehnično zahtevnejše proizvodnje na osnovi potreb slovenskega in jugoslovanskega tržišča ter v obvladovanju potreb v družbi po celovitem informacijskem sistemu kot osnovi za samoupravno in poslovno odločanje.
Podpisani samoupravni sporazum o tehničnem sodelovanju ter dohodkovnem povezovanju naj bi prispeval k združevanju obstoječega znanja in kadrov (institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani in Mariboru, Orga-nomatik Beograd, Zavod za produktivnost Zagreb, Elektronska industrija Niš, Rudi Čajevec), kjer je prišlo do velike razdrobljenosti ter k delitvi dela in specializaciji v proizvodnji računalnikov.
Razvoj je usmerjen v obvladovanje proizvodnje v celoti. Dosedanja licenčna povezanost s tujim partnerjem je postavljena kot osnova za samostojen
. PC in d
vai hi pr topi k
nadaljnji razvoj, ki terja združevanj6 obstoječih kadrov ter povezovanje na gsnovi dogovora v širšem družbenem prostoru.
Dograjevanju notranje dohodkovne £ povezave med TOZD, ki sodelujejo pri proizvodnji delov za končni proizvod, mora nujno slediti sporazumevanje in dohodkovno povezovanje navzven) potreben je realen dogovor o skupnih ^ prizadevanjih za pokrivanje družbenih potreb.
Dosedanji napori za povezovanje in delitev dela, ki jih je pretežno usmen jala poslovodna struktura, so ustvarili vrsto konfliktov in nerazumevanj. Nujna je večja iniciativnost osnovne organizacije ZK za povezovanje in dogovarjanje komunistov v organizacijah združenega dela, zainteresiranih J za proizvodnjo računalnikov. Poenotenje in akcijska usmeritev komU; nistov v teh okoljih morata prevladati nad ozkimi pogledi in interesi tet omogočiti ustvarjalen pristop na osnovi samoupravnega sporazumevanja.
Dana je pobuda za akcijsko povezovanje komunistov Iskre in Gorenjci ob sodelovanju zainteresiranih OK ZKS in medobčinskih svetov ZKS. V okvim te pobude bodo delavci v Iskri v kratkem ponudili pripravljeni samoupravni sporazum za proizvodnjo računalnikov v okvim SRS možnim podpisnikom kot osnovo za dogovor o skupni usmeritvi. Takšnemu dogovarjanju delavcev n6 smejo jemati poguma nekateri dose; danji neuspehi in konflikti, poiskat) morajo osnovo za dogovor o delitvi dela v slovenskem prostoru. Zveza komunistov mora najti in pokazati izhod iz navidez zaprtih krogov. V tem smislu je potrebna usmeritev ko;
munistov za iskanje skupnih poti
znotraj delegatskega sistema v okvim občine in širše ter za dogovarjanje okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Skratka, potrebno je poiskati ifl izkoristiti vse možne poti, za katere smo se v družbi dogovorili.
Alojz Boč
".....Nin...........in..llllllllllllllllll..
Predlog programa dela KS ZSMS SOZD Iskra
Hill

»ti
hijn«
Neli
»m. ič|Pc
7.
1.	Enotnost akcije vseh družbeno-političnih organizacij pri spreminjanj11 L' i družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov, si bomo zagotavljali pred-
I vsem tako, da si kot idejno in delovno osnovo delovanja vzamemo doku-1 lei j me n te kongresa ZSM, ZSS in ZKS. Z ostalimi družbeno-političnimi organi’ i zacijami si bomo v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja..
! prizadevali predvsem za:	“
| — dosledno uveljavljanje Zakona o združenem delu, tako v dohodkovn odnosih, kot pri samoupravnem organiziranju in uresničevanju samoupravljanja,
—	pospeševanje razvojno-inovacijske dejavnosti in razvoj prioritetnih in pef L
spektivnih proizvodnih programov,	-
—	enakopravno uveljavljanje mladega delavca, ali štipendista na vseh podro' jih njegovega delovanja,
—	aktivno vključevanje v vse družbeno-politične organizacije in samouprav- i
ne organe.	jN'
2.	Izobraževanje. Poleg splošnega družbeno-političnega izobraževanja, k) )reč
ga organizirajo 00 ZSMS samostojno, ali prek OK ZSMS, bomo organizirali dva seminarja, namenjena razvoju in reševanju problematike v SOZD Iskra ™ Teme bo predsedstvo KS ZSMS v SOZD določilo naknadno, glede na samo- l n upravno in družbeno-ekonomsko problematiko v sestavljeni organizacij1' i,re Veliko večjo pozornost in mnogo več angažiranosti bomo morali v letu 1979 ” posvetiti izobraževanju prek	marksističnega krožka. Na izkušnjah dela 8:
krožka v preteklih letih ga bo potrebno kadrovsko in vsebinsko okrepiti h15$t c, mu povrniti vlogo, katero je imel pri političnem izobraževanju mladih v Ž SOZD. Poskušali bomo organizirati tudi podobne krožke po delovnih orga- l 5)< nizacijah. Pri organiziranju krožkov pričakujemo tudi vsestransko podpor6 ,,0s 00 ZK v TOZD.	“el
Znova bi morali obnoviti akcijo ,,Vsi mladi osnovno šolo“ ter si priS1*9; devati, da v samoupravne splošne akte vgradimo ugodnosti za študij ob del6, ?. * in za delo.	F*
Obravnava zakona o usmeijenem izobraževanju - skupaj s KOS.
3.	Kadrovska politika. Mladi se zavedamo, daje kadrovska politika en| LSV|
Ne/,
lllll
>r.
?S
N j a Nadi
S. Ndi l»t h Kadi
r -------- --------—	—— ■ — — —»* ~	j v/ ixl*v**. vy v dix« u# vri vinu	i
izmed osnov, ki zagotavlja uspešno delovanje 00 ZSM, kakor tudi uspešn6 v uveljavljanje stališč mladih na vseh ravneh in sredinah samoupravnega odlO" eJ^
^	j	j j	----------- -------- ......	Ufuai i v 1*£/1 u v 11V Ktl V v*«-
. Čanja. Z našo kadrovsko politiko se bomo zavzemali za to, da bo čutiti naše >
| prisotnost v samoupravnih organih in političnih organizacijah, predvsemv ,‘u 1 i vsebinskem delu teh organizacij in ne samo, da bomo izpopolnili številne ‘nJu ; vrzeli.	M8°’
; Posebno pozornost bomo tudi v tem obdobju posvetili sprejemanjuI1 ; mladih v ZK tako, da bomo spremljali delovanje članov ZSM in tiste, ki so s« ^ I potrdili v dosedanji aktivnosti, predlagali za sprejem. Seveda pa moram6 ?,rel ; zahtevati, da se mladi komunisti aktivno vključijo v delo ZSM.	Jaos
;	4. Informiranje. Dobro informiranje je osnova za uspešno delovanje de-fe;<
; legatskega sistema, torej tudi za uspešno delovanje ZSM na vseh ravneh. Zat6^ j si bomo mladi prizadevali okrepiti informiranost članov ZSM in ostalih za- ler ‘ i poslenih v SOZD Iskra o svojem delu, načrtih, stališčih, itd.	tiynj (
; Glavno akcijo za izboljšanje informiranja bomo usmerili na informiranj11 Nik I prek glasila ,,Iskra , kjer bomo z aktivnim sodelovanjem v časopisnih s6" ijnjn j-svetili po delovnih organizacijah usmeijali vsebinsko zasnovo glasila. Polež ieVan \ *e8a bomo prek mladih, ki so zadolženi za informiranje v 00 ZSM poste- -ij j dovali čim več informacij za objavo.	:Jtj n
j Ena izmed pomembnih akcij v letu 1979 v 00 ZSM mora biti tudi sno- Mru“ . vanje m izdajanje informativnih listov v 00, ali v določenih krogih dela ič I us] I življenja mladih. Naloga listov mora biti predvsem v objektivnem infornihtobli : ranju mladih in ostalih delavcev o delu, nalogah in načrtih ter izobraževanju. 13 \ razvoju in izoblikovanju mladih informatorjev v TOZD	talj s
= Mladi si bomo prizadevali tudi za razvijanje metod dela, kjer bomo zag6’ tiisk
!fC in
•Ndustrija za telekomunikacije
t
Vse več tiskanih vezij
161,1 Va vsaj rna^0 Pozna Iskrino to-vne ji1^0 Telekomunikacij na Laborah
pti	ne more neopazno mimo
:oi< U °e k3 za proizvodnjo tiskanih vezij, s ifl 5 P°raba tiskanih vezij stalno narašča. /efl; in I^knsn0 proizvodnjo enostranskih .njli tri avostranskili tiskanih vezij so v !rllii nrVaini ATC začeli leta 1973. Številne roprave, določitev tehnoloških po-,* * * * v 'n nabavo opreme so opravili
eif že
net 7n?rej- Opremo so uvozili največ iz arili on ^ se Je prdično razlikovala od anj raP1,6”16 v belgijski firmi BTM. Zaradi ivfii nev V ®Premi 50 morali v Iskri uvesti ju v katere tehnološke spremembe. Ob iiz3' tr k1 tem je bH0 treba zagotoviti pomil1 kv in° količino tiskanih vezij ustrezne -nO’ ii,v ltete> ki jo v svetu zahtevajo za fflU' s a?a vezia za profesionalne naprave jati njPg ročja elektronike in elektroteh-tei e'
Kljub tem specifičnim spremembam ob uvajanju tehnologije in proizvodnje so v dokaj kratkem času (4 do 6 mesecev) dosegli cilj in prešli na serijsko proizvodnjo. Po ocenah je bilo to obdobje skoraj za polovico krajše, kot je časovni normativ za uvedbo proizvodnje s tega področja. To je bil za Iskro lep uspeh. Tu moramo omeniti tudi prizadevanja za prehod in uporabo domačega repromateriala in potrošniškega materiala na področju proizvodnje tiskanih vezij. V zadnjem obdobju uspešno sodelujejo s KTP Podnart in Donitom iz Medvod. Prek 80 % potrebnih kemikalij in repromateriala kupujejo doma, v prihodnje bodo skušali znižati še preostali del uvoza.
Teoretične zmogljivosti galvanike za dvostranske plošče so že presežene
2to klišejnih risb v različnih povečavah.
Bo1
Medlog programa dela KS ŽSMS SOZD Iskra
iiil=
IIIIIM	(Nadaljevanje z 2. strani)
Ovijali čim več neposrednega osebnega informiranja, ki se je v preteklosti pri ladinskem delovanju izkazala, kot najbolj učinkovita, j 5- Mladinske delovne akcije. Mladinske delovne akcije si v aktivnosti ijmadih pridobivajo poseben pomen, ker imajo tako družbeno-ekonomski, izobraževalni pomen. Tudi v letu 1979 nameravamo organizirati Iskrino 'anj1 c!la^lnsk° brigado, ki naj bi pomagala pri izgradnji počitniških zmogljivosti ' rej: p | ^ Iskra. Brigada bo organizirana v obdobju maj—junij na Dugem otoku. 3 j,j , °*eg te delovne akcije se bomo mladi udeležili tudi lokalnih delovnih akcij,
0	i °t tudi tradicionalne brigade ,,Bratstvo in enotnost" v okviru EEIJ.
® ,	6- Ohranjevanje in obujanje tradicij NOV bo tudi ena od poglavitnih
J	mladih v SOZD Iskra. Glavni nosilec teh akcij bo mladinski pohodni
vnl v d "P^tizanske delavnice 99 d“, ki ima svoj načrt akcij in delovanja. ’ „ endar bomo morali mnogo več pozornosti posvetiti množičnosti pri samo-a st°jnosti po 00. Pri izpolnjevanju teh nalog bomo morali tudi nadalje tesno net L0^eI°vati z organizacijami ZB V TOZD, DO in SOZD. Veliko pozornosti pa
1	P onro morali mladi posvetiti tudi usposabljanju za naloge splošnega ljudskega , 0» 0dPora in družbene samozaščite.
.7. Športna in kulturna aktivnost mladih je pomemben faktor, predvsem ra' F? sP°znavanju in sodelovanju med mladimi iz različnih 00 ZSM v SOZD P skra. Tudi letos bomo mladi v SOZD Iskra organizirali že tradicionalno jj rečanje mladih. Poleg tega srečanja se bomo mladi aktivno vključili v pri-ziral ?aV0 ostaIiI1 tradicionalnih prireditev v SOZD Iskra, kot so: dan Iskre, . rl 'niške in letne športne igre, pohod prijateljstva Iskrašev itd.
S riff t ^a PocIročju kulture bomo v prihodnjem obdobju organizirali teden kul-aciji sFj6 .mIadih, pospeševali kulturna srečanja, organizacijo kvizov, likovnih raz-
8. Mednarodno sodelovanje bo tudi v letu 1979 slonelo predvsem na iti i l0de,lovanju s Koroškimi Slovenci, poskušali pa bomo vzpostaviti stike tudi z
lih
pot' oj05, s*onel° na kulturno-športnih srečanjih in izmenjavi izkušenj ter mnenj
. $ ., Sodelovanje mladih v okviru elektro in elektronske industrije Jugosla-..k°mo v letu 1979 obdržali na ravni preteklega leta, vendar si bomo pri a aaših srečanjih prizadevali, da bo' sodelovanje mladih na tem področju °bilo tudi družbeno-ekonomsko vsebino, pri čemer bomo posebno skrb en- L°SVet'l' sporazumevanju o delitvi proizvodnih programov, uvajanju dohod-1 Eni 50Vnih odnosov, enotnem nastopu na zunanjem trgu, poenotenju i javnosti itd,	...
, °stalimi slovenskimi manjšinami v zamejstvu.
Sodelovanje med mladimi Iskraši in mladimi Koroškimi Slovenci bo tudi
servisne
naš1' letu
10. Sodelovanje z RK ZSMS in OK ZSMS bomo poskušali v letošnjem
še izboljšati, saj je v zadnjem času čutiti močno potrebo po koordini-
e.,ni ranju posameznih akcij na vseh ravneh, zato bomo uvedli stalne delovne V1 P°govore z vsemi OK ZSMS na območjih, v katerih imamo svoje 00 ZSMS.
j[ .. ll. Inovacijska dejavnost. Mladi se zavedamo, da brez pospešene inova-13 š. c'jsko-razvojne dejavnosti, ki bi doprinesla k pospešenemu obnavljanju za-s°l( žrelih proizvodnih programov, zaposlenim v SOZD Iskra ni zagotovljena 3 Zadostna socialna varnost. Zato bomo delovali na hitrejšem obveščanju vseh ZaPoslenih v SOZD Iskra, da povečajo vlaganja v to dejavnost ter tako omo-6 dt 8°čijo hitrejše obnavljanje zastarelih programov. Hkrati bomo v naših kolek-Zat‘ ivih mladi delovali na seznanjanju članov kolektiva o inovacijski dejavnosti h z' er se zavzema]; za dosledno izvajanje Samoupravnega sporazuma o inven-„ ^Vni dejavnosti in sklepov posvetovanj o inovacijski dejavnosti v SOZD Iskra. rafll1 Veliko pozornost pa bomo v naslednjem obdobju posvetili delu in organizi-h ^ 'anju kluba mladih inovatorjev in mu zagotovili vlogo, ki mu gre pri izobra-?ok evanju mladih za naloge združenega dela.
'osr? 12. Sodelovanje s štipendisti bomo poskušali v letošnjem letu transformi-rah in vključevati v delo mladih na ravni delovnih in temeljnih organizacij sitf Zaruženega dela. Mladi pa se bomo trudili, da bomo v Iskri zagotovili enotne :la i’ 'n usklajene osnove štipendijske politike v SOZD in enotnega obravnavanja arm1 Problemov štipendistov.
anj11:	13. Ustanavljanje in obujanje dela po 00. Tudi v letu 1978 bomo nadalje-
V?I' s prakso obiskov po 00 ZSM, kjer aktivnost mladih upada. V takih zagff obiskih bomo izmenjavali izkušnje in skušali v sodelovanju z mladimi člani in sindikata poživiti mladinsko aktivnost. K sodelovanju pri takih obiskih rani' °0lno pritegnili tudi OK ZSM, kamor 00 ZSM spadajo.
za eno tretjino, delno s spremembo v tehnologiji, uspešnim sodelovanjem s Kemično tovarno Podnart, z uvedbo posebnega tehnološkega režima in kemikalije, tekočim vzdrževanjem, s primerno organizacijo lansiranja v proizvodnjo, kvalitetno kontrolo risb, dobro predpripravo proizvodnje, disciplino in doslednjim izpolnjevanjem nalog. Projektirali so tudi univerzalna obešala in uvedli normative, ki jih skušajo izpolnjevati, čeprav delo v oddelku tiskanih vezij ni normirano. Poleg tega so z boljšo organizacijo delo v zadnjih dveh letih, z boljšim vzdrževanjem in večjim prizadevanjem vseh delavcev na področju priprave in proizvodnje tiskanih vezij dvignili proizvodnjo za 100% in bistveno povečali produktivnost. Kvaliteta je pri tem ostala na ravni prej omenjenih normativov.
V ekipi, ki je začela uvajanje proizvodnje tiskanih vezij, so bili vodje, ki so na začetku tudi sami projektirali določene tehnološke procese. Tako so v tovarni ATC z doslednjim izpolnjevanjem in doseganjem mednarodnih normativov v dveh letih dvignih proizvodnjo tiskanih vezij na svetovno raven. Zato bi lahko izdelovali tiskana vezja tudi za tujino, če bi imeli dovolj kapacitet. Pokrivajo pa potrebe večine Iskrinih tovarn v okviru SOZD Iskra. Proizvajajo vsa najzahtevnejša vezja, potrebne kvalitete. Z novo tehnologijo smo v našo državo prenesli nov sistem proizvodnje tiskanih vezij po mednarodnih normah, ki zadovoljujejo tudi potrebe JLA.
Letos bodo kupili opremo za novo galvaniko za izdelavo dvostranskih TV, ki bo v drugi fazi objekta Labore in bo imela trikrat večjo zmogljivost od obstoječe. Lani so dobili nov vrtalni stroj, potrebovali bodo še nekaj
Retuša in končna kontrola tiskanih vezij.
Fotografiranje klišejnih risb na film v razmerju 1:1.
Montaža na koordinatografu.
Tiskanje vezij v tehniki sitotiska.
Polletje na Iskrini poklicni šoli
V prvi letnik je bilo vpisanih 117 učencev. S pozitivnim uspehom je polletje zaključilo 65 učencev (54,66 %), negativno je bilo ocenjenih
REFERENDUM 14. FEBRUARJA
V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb DO Iskre Elektromehanike potekajo zadnje priprave na referendum, ki bo v sredo, 14. februarja 1979. Na njem bomo delavci odločali o sprejemu predloga statuta SOZD Iskra. Osnutek statuta je bil posredovan v razpravo novembra lani, nakar ga je kot predlog potrdil DS SOZD. Predlog z obrazložitvijo je bil objavljen v drugi številki glasila Iskra, 6. januarja letos.
V________________________J
52 učencev (44,49,%), en učenec (0,85 %) pa je ostal zaradi daljše odsotnosti neocenjen. Učni uspeh se je glede na prvo redovalno konferenco pomembno izboljšal. Učenci so se že privadili novemu okolju in zahtevam šole. Željeno je, da bi izboljševanje učnega uspeha tudi vnaprej uspešno potekalo.
V drugi letnik je bilo vpisanih 84 učencev. S pozitivnim uspehom je prvo polletje končalo 57 učencev (67,83 %), negativno pa je bilo ocenjenih 27 učencev (32,13 %). Glede na prvo konferenco se je učni uspeh izboljšal in je na ravni prejšnjih let. Do konca leta pričakujemo še rahlo izboljšanje.
Tretji letnik obiskuje 80 učencev. S pozitivnim uspehom je zaključilo le 37 učencev (46,25 %), negativnih je bilo 42 učencev (52,50 %), neocenjena pa ena učenka (1,25%). Učni uspeh učencev tretjega letnika se je glede na prvo redovalno konferenco
dodatne opreme v ostalih oddelkih proizvodnje tiskanih vezij.
V tovarni ATCse zavedajo, da delo v proizvodnji tiskanih vezij še ni končano. V prihodnje, poleg omenjenega povečanja proizvodnih kapacitet, načrtujejo večjo produktivnost in kvaliteto tudi pri pripravi in izdelavi dokumentacije	za proizvodnjo vezij:
izdelava	postavitvenih	načrtov
(Lay—out) in filmov. Poskrbeli bodo za nabavo potrebne opreme in zagotovili hitrejše delo pri izdelavi dokumentacije, razvojnih prototipov in sprememb, skratka za večjo avtomatizacijo v izdelavi dokumentacije. Poleg srebrenja tiskanih vezij predvidevajo tudi zlatenje in izdelavo večplastnih tiskanih vezij.
Oddelek tiskanih vezij tesno sodeluje s TOZD Razvojni tehnološki center, ki opravlja bazične raziskave in najzahtevnejše laboratorijske teste ter meritve. Pri pripravi dokumentacije pa največ sodelujejo z ljubljansko Univerzo in z Geodetskim zavodom ter nekaterimi drugimi zunanjimi institucijami.
Alojz Boc
poslabšal za 1,25 %. Najslabši so bili učenci 3. b in 3. e razreda, ki so dosegli komaj 25 %, oz. 37,5 % učni uspeh, medtem ko so učenci obeh
paralelk dosegli 60 %, oz. 90 % učni uspeh. To kaže na skrajno neresnost in neodgovornost učencev razredov b in e, saj so za okoli 30 % pod večletnim poprečjem. Učenci neuspešnih razredov so tudi zelo nedisciplinirani in veliko neopravičeno izostajajo od pouka. Vsestranska prizadevanja, da bi se učenci zresnih in začeli z vestnej-šim šolskim delom, so ostala neuspešna.
Zato so sklepi učiteljskega zbora o sklicu oddelčnih konferenc nujni, da bi dokončno odstranili pojave, zaradi katerih je uspeh tako slab.
Menim, da bi moral biti učni uspeh
v tretjem letniku vzoren, saj bodo učenci že čez 5 mesecev morali opravljati zaključni izpit. V kolikor se stanje v kratkem ne bo spremenilo, je celo pričakovati, da bo moralo nekaj učencev ponavljati letnik, kar je bilo doslej zelo redko.
Na poklicno šolo je bilo vpisanih skupno 281 učencev. S pozitivnim uspehom je končalo polletje 158" učencev (56,24%),	121 učencev
(43,05 %) je imelo negativne ocene, 2 učenca pa sta bila neocenjena (0,71 %). Glede na prvo konferenco se je učni uspeh sicer nekoliko izboljšal, ostal pa je kljub temu za okoli 10 % pod nekajletnim poprečjjem.
v.d. ravnatelj PŠ prof. Tone Tišler
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE .
»AKCIJA IZ POTREBE«
Člani Zveze komunistov v osnovni organizaciji TOZD TEA se že dlje pripravljajo na organiziranje dveh 00, prej ali slej bosta iz Tovarne TEA nastali dve temeljni organizaciji. Tik pred načrtovano spremembo v ZK Tovarne TEA smo se o tem pogovarjali s Tonetom Volčičem, sekretarjem 00 ZK.
Kako ocenjuješ delovanje svoje osnovne organizacne, odkar si sprejel funkcijo sekretarja?
„0b pregledu našega dela lahko ocenim, da je bilo preteklo obdobje plodno. Na mnogih področjih družbenega življenja v naši temeljni organizaciji smo dosegli pomembne rezultate in novo stopnjo v graditvi celotne družbe. Seveda bi nam kritična analiza dela pokazala tudi slabosti, ki nas spremljajo, saj so naše želje po popolnosti mnogo večje, kot jih objektivno zmoremo, naloge so obsežne in cilji daljnosežni.
Akcijski program dela osnovne organizacije smo skoraj v celoti izpolnili. Za popolno uveljavitev vseh sprejetih sklepov v praksi bo treba še dosti časa in veliko prizadevnost vseh komunistov.
Še nekaj izpolnjenih nalog: komunisti smo se še posebej posvetih druž-beno-ekonomskim odnosom in gospodarskim gibanjem v naši temeljni organizaciji. Tako smo med letom spremljali in ocenjevali dogajanja na tem področju, še zlasti pa uresničevanju planov in rezultatov poslovanja. Na področju informiranja smo lani napravili pomemben korak. Po večletnem nenehnem prikazovanju potreb po izdajanju glasila temeljne organizacije smo uspeli zagotoviti njegovo redno izhajanje in s tem v pisani besedi delavcu približati informacijo o dogajanjih v tozdu.
Na področju idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja smo nadaljevali s politiko, ki smo si jo zastavili že v preteklih letih ter jo obogateli z novimi spoznanji in aktualnimi nalogami. Osrednje teme idejnopolitičnega dela so slonele na gospodarskem in družbenopolitičnem razvoju, teoriji in praksi samoupravljanja ter teoretičnih osnovah marksizma.
Kadrovska politika je bila vedno stalna naloga in sestavni del celotnega delovanja Zveze komunistov. Ne le, da smo povečali osnovno organizacijo za 16 članov, ki so predvsem iz neposredne proizvodnje, temveč je naša kadrovska komisija aktivno spremljala to področje dela in dajala predloge ustreznim samoupravnih organom v tozdu in občinskemu komiteju ZK.“
Prosim, da nam predstaviš svojo 00 ZK in priprave na organiziranje nove?
Osnovna organizacija ima 114 članov iz vseh delov delovnega procesa. 90 % od teh je aktivnih predvsem v samoupravnih organih in v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Žal pa nimamo podatkov o tem, koliko članov aktivno deluje na terenu.
Iz dosedanjega dela v osnovni organizaciji, tu mislim predvsem na sestanke osnovne organizacije, se vidi, da so sestanki (ki jih pripravlja sekretariat) dobro organizirani. Pojavljal pa se je problem aktivnosti članov na sestankih, saj so v večini primerov ostali brez besed, čeprav so se obravnavala aktualna vprašanja. Ukrep, ki ga je osnovna organizacija sprejela v zvezi s tem, da reorganiziramo 00, je nujen, saj se vse številčno velike osnovne organizacije srečujejo z istimi problemi.
Sedaj smo pred ustanovitvijo dveh osnovnih organizacij v naši temeljni organizaciji, in sicer po zaokroženih delovnih procesih v montaži in drugo

POHOD NA STOL
Obveščamo člane naše planinske sekcije, da bomo organizirali skupaj z matičnim PD Kranj v nedeljo, 18. februarja 1979 tradicionalni spominski pohod na Stol (2236 m).
Odhod avtobusa bo ob 5. zjutraj izpred kranjskega hotela Creina. Udeležencem priporočamo dobro zimsko opremo (dereze, cepin ali smučarske palice, očala), za varnost pa bodo še posebej poskrbeh izkušeni vodniki. Posebne prijave niso potrebne.
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike
00 v obdelovalnici. Člane smo delili po vertikali, da tisti člani, ki opravljajo dela in naloge v službah in so vezani na montažo ali obdelovalnico postanejo člani ene od navedenih osnovnih organizacij. S tem smo postavili temelj
tudi za predvideno reorganizacijo temeljne organizacije.
Predvidevamo, da bomo zdaj lahko še povečali aktivnost naših članov in podrobneje, v manjših skupinah obravnavali teme, ki se tičejo komunistov ene in druge osnovne organizacije."
Vaši cilji in usmeritev?
..Nadaljevali bomo politiko, ki smo si jo zastavili že v prejšnjih akcijah programih dela, ki za prihodnje obdobje vsebuje tudi konkretne naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, katerim smo se komunisti v preteklem obdobju premalo posvetili, kot tudi problemom, ki sle-Jijoizlega."	A|ojzBoc
Zasnove organizacije delovne skupnosti skupnih služb
V	DO ima na osnovi delitve dela svoje naloge tudi delovna skupnost skupnih služb. 554. člen ZZD določa, da pri uresničevanju skupnih zadev delajo delavci delovne skupnosti po navodilih, smernicah in nalogih poslovodnega organa (KPO). V tem smislu so v novi organizaciji tudi vzpostavljene funkcionalne povezave članov KPO z ustreznimi Strokovnimi službami.
Vodja skupnih služb vodi in koordinira delovni proces v delovni skupnosti, izvršuje sklepe delavskega sveta delovne skupnosti, DS DO in njunih izvršilnih organov. Vodja delovne skupnosti je pri izvrševanju svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti odgovoren DS DO, delavci v delovni skupnosti in njen vodja odgovarjajo za svoje delo KPO delovne organizacije.
Strokovne službe v smislu smernic in navodil pripravljajo strokovne rešitve in jih predložijo KPO. Če jih KPO sprejme, jih predloži samoupravnim organom (če tako določajo samoupravni akti) oziroma jih izvede v okviru svojih pristojnosti. Delovna skupnost strokovnih služb ima v tem smislu ustrezen vpliv na odločanje v delovnem procesu in seveda tudi del odgovornosti, dohodek delovne skupnosti pa bo moral postati odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in gospodarjenju v delovni organizaciji.
V	delovni skupnosti skupnih služb so organizirane naslednje strokovne službe:
SEKRETARIAT je nova organizacijska enota, ki se organizira iz pravnih, upravno administrativnih in splošnih služb, ki so doslej delovale v okviru kadrovskega področja. S to delitvijo ločujemo te posle od kadrovskih funkcij.
Sekretariat bi imel v svojem sestavu naslednje oddelke:
-	pravni oddelek
-	oddelek za organizacijo samoupravljanja in obveščanje
-	oddelek za varnost in družbeno samozaščito
-	tajništva delovne organizacije.
Sekretariat opravlja naslednje temeljne
naloge:
zastopa DO in TOZD v pravnih in zemljiško knjižnih zadevah, vodi pravne zadeve, zastopa DO pred sodišči združenega dela, sodeluje pri sestavljanju pomembnejših poslovnih pogodb, svetuje v zadevah s področja delovnih razmerij, proučuje razvoj samoupravnih odnosov in predlaga izpopolnitve, pripravlja gradivo za samoupravne organe in delegate ter koordinira njihovo delo, organizira obveščanje delavcev, obvešča javnost o razvoju in poslovanju DO, urejuje informacije za glasilo Iskra in članke za informacije DO, ureja zadeve s področja varnosti in samozaščite ter SLO ter ostale splošne zadeve v pogledu zagotovitve ustreznega delovnega režima.
KADROVSKA SLUŽBA ohrani v svoji sestavi samo tiste dejavnosti, ki sodijo v področje kadrovske politike, razvijanje sistema delitve osebnih dohodkov, načrtovanja razvoja in urejanje zadev s področja družbenega standarda, .zdravstvene in socialne zaščite delavcev.
V kadrovski službi se organizirajo naslednji oddelki:
-	oddelek za kadre
-	oddelek za OD in
-	oddelek za družbeni standard.
DELAVKE IN DELOVNI POGOJI
Dobro polovico delovnega kolektiva Elektromehanike predstavljajo ženske. V kranjskih in gorenjskih temeljnih organizacijah je ta delež 54,9 % (v občini Kranj 48,7 %, v SR Sloveniji pa 43,6 %). Ker širši družbeni interes zahteva predvsem enakovredno vključevanje žensk v združeno delo, kar edino zagotavlja izboljšanje položaja žensk in hkrati hitrejši in kvalitetnejši družbenoekonomski razvoj, je taka slika zelo ugodna. Nasprotno pa je neugoden podatek, da je med vsemi zaposlenimi ženskami kar 43,8 % takih, ki nimajo popolne osemletke.
V	zvezi z načrtovanjem razvoja naših temeljnih organizacij v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bi smeli mimo že večkrat poudarjene temeljne ugotovitve, da usposobljenost žensk zaostaja za usposobljenostjo moških. Na to osrednjo ugotovitev se veže cel sklop vprašanj: usmeritev deklet v študij tehničnih smeri, oblikovati take pogoje usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji, ki bo odprl vrata dekletom v tehnične poklice, višja stopnja mehanizacije in avtomatizacije tehnoloških operacij in s tem povezana potreba po intenzivnem funkcionalnem izobraževanju sedanjih delavk z NK in RK stopnjo ipd. Organizatorji dela in posamezne strokovne službe se že danes srečujejo z vrsto tipično ženskih problemov, ki bodo še bolj zaostreni v prihodnjem obdobju.
Vzemimo pod lupo delovne pogoje!
Poškodb pri delu je pri delavkah povprečno manj kot pri moških (47,5 % vseh poškodb pri delu). Vendar nam pogoste poškodbe delavk na stiskalnicah govorijo, da še obstajajo dela in naloge, zvezane z visokimi riziki, ki jih opravljajo pretežno ženske. Ali bomo s predhodnimi ukrepi varstva pri delu naredili dovolj, da bo nova tehnološka oprema že sama na sebi bolj varna, brez drugih vplivov, ki so vedno prisotni pri poškodbah?
V	naši DO je I. 1977 bolezenska odsotnost z dela narasla skoraj za 30 % v primerjavi s poprečjem prejšnjih treh let. Tega skoka ne moremo razložiti le z visoko odsotnostjo zaradi „nege" svojcev, predvsem otrok in podaljšanih porodniških dopustov. Prav gotovo imamo opravka tudi z vrsto škodljivih vplivov zaradi dela, ki ne povzročajo klasičnih posledic (poškodbe, poklicne bolezni), temveč nove posledice (zdravstvene okvare zaradi dela), ki so v razponu od O — 100 % povezane z delovnimi pogoji. V naslednjih dneh bodo strokovne službe poskušale dati jasnejši odgovor na ta problem.
Tretji tipično ženski problem se prav sedaj začenja kazati v zaostreni obliki — starejše delavke na trakovih. Socialna služba dobiva vedno več prošenj za pomoč pri spremembi dela, od sedanjega dela po normi na režijska dela. Znano je, da WF sistem normiranja dela v svoji nadgradnji ne vključuje sistemskega načina reševanja tega problema. Dosedanji obseg problemov se zakriva z improvizacijami. Starostna in prezgodnja zožitev delovnih sposobnosti je najtesneje povezana z delovnimi pogoji. Po oceni regionalnega zavoda za zaposlovanje zaposlenost žensk v Kranju močno nazaduje, dotok delavcev iz drugih regij pa bo I. 1985 povsem usahnil. Torej je treba ekonomizirati z živim delom že zaposlenih delavk in delavcev.
V	okviru varstva pri delu sodijo tudi življenjske razmere delavcev. Delež odstotnosti z dela zaradi nege obolelega družinskega člana, ki največkrat prizadene ženske, je le en kazalec, ki kaže, da se je treba elementov socialne politike (v ožjem in širšem smislu tega pojma) lotiti bolj dosledno, plansko in z večjim posluhom.
Podatki analize govorijo, da je največ osnovnih organizacij sindikata v Kranju v zvezi s položajem žensk obravnavalo odsotnost z dela. Zato je to najbolj splošno žensko problematiko treba toliko bolj preučevati v naši DO, kjer imajo posamezne temeljne organizacije velike razvojne ambicije.
P. P.
Kadrovska služba predlaga skupna načela kadrovske politike in plan razvoja kadrovske strukture, predlaga programe in oblike izobraževanja, politiko štipendiranja, ureja zadeve v zvezi s štipendisti, vodi kadrovsko evidenco, urejuje zadeve s področja razmerij v združenem delu, predlaga kadrovske dopolnitve in spremembe, spremlja izvajanje kadrovske politike, pripravlja in predlaga skupna načela, osnove, merila in kriterije za prisvajanje OD, pripravlja in predlaga plan sredstev za OD, spremlja gibanje OD in predlaga ukrepe za njihovo skladnost z rezultati gospodarjenja, usklajuje predloge TOZD in delovne skupnosti v pogledu vrednotenja posameznih nalog, sodeluje pri pripravah samoupravnih aktov, ki urejajo področje OD, pripravlja in predlaga skupne osnove za razvoj družbenega standarda, strokovno usmerja in koordinira dejavnost varstva pri delu, ureja zadeve s področja stanovanjske gradnje, skrbi za razvoj zdravstvene in socialne zaščite ter prehrane delavcev in ureja zadeve v zvezi z letovanjem delavcev ter sodeluje pri organiziranju rekreativne dejavnosti v DO.
SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO IN AOP zadrži tudi v novi organiziranosti isto delovno področje. Manjše spremembe se, glede na razvoj informatike in obdelave podatkov, izvedejo le v njeni notranji organizaciji.
•/ sestavi službe za organizacijo in AOP deluje elektronski računski center.
Služba za organizacijo in AOP pripravlja predloge za razvoj organizacijske strukture DO, ureja organizacijske odnose med posameznimi enotami DO, razvija enotne osnove informacijskega sitema, pripravlja predloge za uvajanje AOP v novih delovnih področjih, organizira razvoj računalniške mreže, izdaja organizacijske predpise in navodila, sodeluje pri pripravah enotnih osnov za razvid del in koordinira predloge organizacijskih enot v tem smislu, izvaja računalniško obdelavo podatkov, ureja pretok vhodne in izhodne dokumentacije, zajema vhodne informacije, izdeluje programe za posamezne aplikacije in jih vzdržuje, razvija sistemsko programiranje in organizira arhiviranje podatkov na računalniških medijih.
PLANSKA SLUŽBA dobiva v okviru delovne organizacije obsežnejše in kompleksnejše naloge s področja planiranja. V organizacijski sestavi te službe se vključi in preoblikuje dosedanja služba za gospodarsko planiranje, analize in statistiko.
Planska služba postaja v novih odnosih organizator in usmerjevalec kompleksnega planiranja v delovni organizaciji. V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO opravlja planska služba tista opravila, ki jih vsebujejo členi od 54 do 62 samoupravnega sporazuma o združitvi. To pomeni, da se vsebinska dejavnost planske službe v odnosu na sedanje stanje v mnogo čem spreminja, saj je bila planska služba doslej usmerjena predvsem na planiranje proizvodnih segmentov plana, ostale funkcije plana, predvsem ekonomske, pa so bile organizirane v finančno računovodskem in deloma tudi v ostalih področjih. Smiselno je, in tako je zasnovan tudi koncept planiranja v samoupravnem sporazumu, da na ravni delovne organizacije integriramo vse temeljne funkcije plana v službi, ki prevzema celovito odgovornost za izdelavo planov v DO. Pri tem je treba poudariti, da informacijski baza za posamezne vrste podatkov ostaja še naprej v posameznih službah in tudi v TOZD, ki so preko GPP in ekonomskih oddelkov vključene v celotni proces planiranja.
V planski službi bi organizirali:
-	planski oddelek
-	oddelek za ekonomiko in
-	oddelek za vodenje projektov.
Planska služba bi na podlagi smernic
KPO pripravljala zasnove dolgoročnejše poslovne usmeritve DO, pripravljala predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov, pripravljala in uvajala bi enotno metodologijo v pogledu priprave plana, koordinirala in usmerjala bi pripravo planov TOZD in DSSS in v sodelovanju s TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb bi opti-mirala kvantitativne in kvalitativne dejavnike kot pogojne elemente plana (zaposlenost, plan kadrov, plan nabave idr.).
Oddelek za ekonomiko, ki je nova organizacijska enota, bi organiziral in usmerjal pripravo stroškovnih elementov plana in pripravil predlog gospodarskega plana. Pripravljal bi enotno metodologijo planiranja sredstev in virov, v sodelovanju s TOZD bi določal potrebne normative za nadzor gospodarne uporabe sredstev v delovnih pro-cesili in ugotavljal možnosti za najbolj racionalno koriščenje obratovalnih sredstev. Izdeloval bi primerjalne analize uspešnosti gospodarjenja s posameznimi TOZD v primerjavi z drugimi TOZD in drugimi OZD, izdeloval bi posebne analize po zahtevi KPO ali TOZD in po zahtevali samoupravnih organov, vodil bi statistično dejavnost in razvijal statistične metode v smislu predvidevanja gibanja določenih pojavov in procesov.
Oddelek za vodenje projektov bi proučeval sisteme in metode projektnega vodenja in to metodo razvijal v praksi, v prvi fazi predvsem na področju telekomunikacij .
PROGRAMSKO TEHNIČNE SLUŽBE so v delovni skupnosti po organizacijskem konceptu nova organizacijska enota. V njej je združen pretežni del tehničnih služb, ki so bile doslej organizirane v področjih tehničnega značaja. Razlogi za tako organizacijsko zasnovo so predvsem v programsko tehnološki razvejanosti proizvodnega programa in tudi v prepotrebni večji neposredni funkcionalni povezanosti tehničnih služb, kar predvsem velja za področje tehnologije in investicij. Z združitvijo skupnih tehničnih služb je možno zagotoviti optimalnejšo delitev dela znotraj tehničnih funkcij, ki so organizirane na ravni DO. V programsko tehničnih službah bi organizirali naslednje oddelke:
Programsko planski oddelek, ki bi sodeloval pri izdelavi plana razvoja novih izdelkov, pripravljal plan tehnološkega osvajanja novih izdelkov v DO, spremljal izvajanje planov razvoja in tehnološkega osvajanja ter koordiniral potek razvojno tehnoloških del in opravljal ostale posle v zvezi s temi osnovnimi nalogami.
Oddelek za kakovost bi proučeval, razvijal in uvajal metode za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov, organiziral
bi izobraževanje s področja zagotavljanj11 kakovosti, pripravljal predloge normativni!11 aktov za to področje, v strokovnem p°' gledu bi arbitriral v primeru sporov, razvija* in predlagal ter uvajal bi kompleksni informacijski sistem o kakovosti, zbiral bi ključne podatke, jih analiziral in opravljal posle vhodne kontrole.
Oddelek za standardizacijo bi v osnovi zadržal naloge, ki jih je imel že doslej. To pomeni, da bi izvajal standardizacijo in tipizacijo materialov in sestavnih elementov, vodil centralno standartoteko, razvijal io i uvajal sistem številčenja ter klasifikacijski sistem, urejal zapise gradiv, razvijal in uvajal mikrofilmsko tehniko v poslovanje, opravljal razmnoževalne storitve in urejal zadevo s področja zaščite industrijske lastnine.
Tudi tehnološko analitski oddelek bi v novi organizaciji obdržal v bistvu svoje dosedanje naloge; proučeval in uvajal bi novo tehnologijo in tehnološke procese, proučeval novosti na področju proizvodne opreme, načrtoval bi notranji transport, | projektiral montažno tehnologijo, izdeloval tehnološke projekte in elaborate, razvijal i11 uvajal enotne sisteme dela in časa.
Investicijski oddelek je nova organizacijska enota, ki bi jo aktivirali predvsem na področju priprave in vodenja investicijske izgradnje v DO. Gre za izredno pomembne naloge in temu primerno bo treba tudi p°' staviti organizacijo tega oddelka. Njegov61 temeljne naloge bi bile naslednje:
pripravljal bi predloge za usmerjanj6 investicijske izgradnje organiziral bi izdelavo investicijskih programov, proučeval ekonomiko investicijskih vlaganj, pripravlja predloge združevanja finančnih sredstev’l zbiral ponudbe za izvajanje investicijski*]: del, planiral ta dela in vodil nadzor na« njimi, organiziral bi izdelavo in pridobj' vanje potrebne dokumentacije in soglasi], načrtoval tehnološko ureditev preurejenil1 in novih prostorov ter vodil enoten arhivj nabavljal bi novo opremo ter_ organizira* njeno aktiviranje, reševal bi probleme | področja preskrbe DO z energijo, opravlja1 bi projektantska dela in tudi posle v zvezi8 zavarovanjem osnovnih sredstev.
FINANČNA SLUŽBA obdrži (do fotrnj' ranja interne banke DO) iste naloge, kot P že določa samoupravni sporazum o delovanju posebne službe finansiranja. F>" nančna služba postaja tako samostojna dejavnost.
Služba finansiranja bi pripravljal? predloge za finansiranje tekoče aktivnost] TOZD in delovne skupnosti, pripravljala b1 finančne konstrukcije za izvedbo razvojni!1 načrtov in razvojnih programov, pripravljala bi predloge za kratkoročno medsebojno kreditiranje TOZD, opravljala bi finančno operativna dela pri združevanju sredstev za skupno vlaganje, pripravljala bi predloge za usmerjanje denarnih sredstev drugih organizacij združenega dela, skrbela bi za realizacijo dolžniško upniških odnosov TOZv in delovne skupnosti, in skrbela za izterja1]0 terjatev, ne glede na to, ali gre za terjatev18 naslc-/a skupnega proizvoda ali za posamič' no terjatev TOZD.
RAČUNOVODSTVO ostane tud1 vnaprej združeno in opravlja svojo dejav-nost za temeljne organizacije združeneg8 dela.
Računovodstvo vodi knjigovodstva ^ TOZD in delovno skupnost, kakor tud1 knjigovodstva združenih sredstev, sestavi)3 periodične in zaključne račune za TOZD DSSS in DO, izvaja računovodsko načrtovanje in računovodske analize ter pripravlj3 metodologijo in sistemske osnove obračun3 a proizvodnje ter zagotavlja vse potrebn6 knjigovodske informacije za TOZD, DSS’ in DO, sodeluje z vodji ekonomskih oddelkov TOZD v pogledu izvajanja računovodskih poslov in opravlja ostala računovodske administrativna dela.
Veliko teh temeljnih nalog seje že doslej opravljalo v DSSS. V novi organizacij1 delovne skupnosti gre v takih primerih le y nekoliko spremenjene medsebojne funkcionalne povezave. Poleg teh temeljnih nalog, ki so v skrajšani obliki navedene v tem P3' divu, skupne službe izvajajo tudi občasi]6 naloge, predvsem pa naloge, ki izvirajo j8 zahtev samoupravnih organov v DO ir’
Pripravil Alojz Bo6
TOZD.
t<
sl
k
k
u
sl
s<
n
P
n
k
P
a
n
d
k
n
v,
ji
sl
b
s<
o
k
r;
d
d
P
Z;
Sl
St
d
Vi
St
P
ti
ft
r;
ši
sl
ni
re
rc
v<
ra
ra
je
in
TONETU FLORJANČIČU V SPOMIN
Bil je med nami, kruta usoda je hotela predčasno ločitev. Ni te več — vesel kot vedno si se vrača! proti \ domu, do katerega pa nisi prišel, ker ti je kruta pločevina pretrgala nit j življenja, ko si bi! star komaj 42 let Prek 20 let si pomaga! graditi boljši jutri v naši delovni organizaciji. Bi! si dober delovni tovariš Tudi z naših sindikalnih in invalidskih izletov se te spominjamo kot človeka, ki ga nikdar ni zapustila dobra volja. Velikokrat smo se nasmejali tvoji pristni veselosti.
Sedaj te ni več, zato ti želimo
mirno počivaj v naši slovenski zemlji, v objemu gora, ki si jih tako ljubil.	Sodelavci TSD Kranj
-a a er- p- e* ct- er
inja
ni)'
po-
ijal
for-
llč'
)Slt
ovi To . ti-ov, I in iški ijal •av* evt
ii	*
do-
)V0
če-
lne
>rli
ival
lin
iiza-i n> iške bn«
P0’,
;ove
anje ede-e val djal tev ikS nad obi-asij' nli)1 hiV;
m«1 e ? dja1 :zit
m'-
elo-
Pi-
de-
jala osti a bi jnS1 dja-ijno čno
iii ■ za rga-:ali-'ZP
avo
viz
aii-
»d* j jav-ega
za
udi
vlja
IV’
rto-
vlja
ana
m6
;SS
iel-
od-
sk«
slej
i
;io-
og^
■ra-
sne
ti
in
vit
3oc
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
Skupne službe dobro delajo
Vodjo skupnih služb v Industriji elementov, Jožeta Šurca, ki je hkrati direktor gospodarsko-finančnega področja, smo prosili, naj pove nekaj misli o delu vodje skupnih služb in svojih pogledih na status in funkcionalno vrednost skupnih strokovnih služb. Ima zrele poglede na to dejavnost in predvsem mu ne manjka ustvarjalnih idej in zato so njegovi pogledi vredni vse pozornosti.
V uvodu bi rad opozoril na nekaj teoretičnih misli o tako imenovanih skupnih službah. Že ime samo ni v celoti posrečeno, a še kljub temu boljše kot bivša imena, kot na primer uprava, direkcija in podobna. Skupne službe še vedno pomenijo nekaj, kar Se skupno opravlja, in to po možnosti na skupnem mestu. Prav to ,,skupno"
Pa večkrat pogojuje mnenje, da je to tekaj samo zase in ne pomeni dela celote. To naj bi bilo nekaj, kar sicer Priznavamo, ni pa del celovitega pro-eesa, nekaj kar je drago in, ki v bistvu ne prinaša kakšnih posebnih, ali celo dobrih, oprijemljivih rezultatov.
Prav zaradi teh dveh, oddvojenih krogov — TOZD — Skupne službe, ki tista sklenjena, pride do večnih nazi-v°v „mi“ in „vi“, kar nas še bolj odtu-Jtje. Mislim torej, da bi morali vse službe, kjerkoli se fizično nahajajo, bodisi v temeljni organizaciji, ali po-Sebej, poimenovati po funkciji, ki jo opravljajo. Samo tako bi lahko strokovno enotno, kvalitetno in organizirano delo cenili, in ne bi prihajalo do dvojnosti, trojnosti, ali še večkratnega delovanja služb. Pri tem namreč rado Pride do neučinkovitosti, ali vsaj do zavlačevanja.
Ozka grla so hote, ali nehote postali individualni poslovodni organi, ki so prevzeli na eni strani vso težo koordiniranja, na drugi strani pa še odgovornost za ustvarjeni dohodek. Postali so tisti, ki naj bi sklenili oba kroga. To Pa vem, da je zelo težko. Samo kolektivna teamska odgovornost za delo in ‘ezultate pomeni optimalno organiziranost.
Tu pa nastane še vrsta dilem, ki bi Jih lahko naši profesorji enostavno rešili.
Tak primer je skupna finančna služba. Preprosto bi rekli takole: imamo interno banko, povsod, kjer kakršnokoli delo v zvezi z denarnim in bančnim poslovanjem opravljajo bi rekli ,,interna banka", ali pa „interna banka — plačUni promet." Vse naloge in vsa dejavnost bi se zlivala h skupnemu cilju — ustvariti optimum na tem področju.
Pojavljajo se tudi ideje, da so skupne službe servis. To je isto, kot bi rekli: kirurgija je servis za rezanje nog, r°k, glav in tistega spodaj. Servis vemo, kaj je lahko, zato ne bi o tem razpravljali. Končno tudi še ni do dna Razjasnjeno, ali skupne službe ustvarjajo presežno vrednost, ali ne. Dohodek in čisti dohodek ustvarjamo vsi. Vsak
s svojim konkretnim, ali abstraktnim delom. Kaj je delitev dela, nam je poznano in v tej delitvi je tudi ključ, koliko je kdo udeležen pri ustvarjanju družbenega pridelka. Povsem drugo je, koliko je kdo udeležen pri delitvi. Ne mislim samo na osebne dohodke, ki so v bistvu minimalni del vse naše udeležbe v družbenem pridelku in tako pomenijo le osebno potrošnjo. Mislim predvsem na zdravstvo, izobraževanje, varnost, kulturo itd.
Da še enkrat ponovim: dohodek ustvarjamo vsi, večjega, ali manjšega, to pa naj bo tudi osnova za večji, ali manjši osebni dohodek, oz. za stimulacijo. Akumulacijo pa moramo tako, ali tako trošiti za enostavno, ali razširjeno reprodukcijo in to tam, kjer se bo najhitreje ostvarila in 'vračala. Prav gotovo pa to niso skupne službe.
Kaj delajo skupne službe? To je spet povezano z organizacijo dela. Skupne službe v enoviti organizaciji združenega dela delajo vse, razen da ne proizvajajo. Prav tako je to 1 ali ko v delovni organizaciji, ki ima več temeljnih organizacij. Samo dislociranost temeljnih organizacij pogojuje dilemo, kjer naj bo neproizvodno, oz. strokovno-administrativno delo locirano, to pa predvsem zaradi večje ažurnosti, kvalitete in cenenosti.
Važno je torej, kako posamezno funkcijo opravljaš kvalitetno in strokovno, ne pa to, kje 'mora dotična oseba, ki to opravlja, fizično sedeti. Zmotno je, ko nekateri mislijo, da mora in, da bo vse v najlepšem redu, če se opravlja neko delo pri njem, oz.
samo, pod njegovo kontrolo. Kot primer: dober pianist pod normalnimi pogoji dobro igra, ne glede na to, kje sedi.
Želim predstaviti našo skupnost skupnih služb. Sem namreč njen vodja. Zaposlenih nas je 150 delavcev in sicer za 10 temeljnih organizacij. V taki obliki obstajamo že od začetka tovarne, pred tridesetimi leti, ko so nastale skromne skupne službe, oz. nekaj ljudi, kot režija v tedanjem Inštitutu za elektrozveze.
Razvoj je prinesel skokovit napredek. Doživljali smo reorganizacije, sanacije, rekonstrukcije, integracije, pa spet nove organizacije. Vse to je bilo več, ali manj potrebno, razen sanacije, čeprav so tudi te včasih velika gonilna sila. Veseli smo uspeha, saj se danes lahko pohvalimo s prek 100 milijardami celotnega prihodka; več temeljnih organizacij ima danes nove tovarne, razvoj pa kaže še na nove uspehe na tem področju, če bo šlo vse po sreči.
Ogromnega truda, ki so ga prav skupne službe vložile, ne bi posebej omenjal, saj so podatki jasni. Imamo prav vse službe, da lahko opravljamo funkcije za opravljanje rednega dela. Tako na področju programiranja, investicij, komerciale, financ, infonna-tike, računovodstva, pravne službe in tako dalje. Delitev dela med skupnimi službami in delovnimi organizacijami je jasna. Žal pa pri odgovornosti včasih zaškriplje.
Financiranje skupnih služb ni na bazi proračuna, ampak temelji izključno na delu in opravilih, ki jih opravljamo. Samo delo je plačano, za nedelo pa plačila ni. Tu smo dosegli velik korak naprej, ne samo pri čistih računih, ampak predvsem v miselnosti in obnašanju.
Vsak ve za svojo nalogo, odgovornost in pravico. So sicer še težave, vendar se jih ne bojimo reševati.
Vodstvo skupnih služb sem prevzel le kot častno funkcijo. Zanima me delo vseh področij, predvsem pa me veseli delo in usklajevanje med temelj-
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Srečanje s štipendisti
MALCl PUCELJ V SPOMIN


Kar verjeti nismo mogli, da je umrla naša Malči, Malči Pucelj, komaj 35 let stara, polna poleta, načrtov in življenja. Radi smo jo imeli. Po! življenja je delala z nami v mokronoški Iskri, vseh 17 let. Dobra delovna tovarišica nam je bila.
Pustila je' svoje upe in delo, njeno delovno mesto je prazno. Se bolj boleče pa je, da so ostali trije majhni otroci brez mame in mož sam. Nastala je praznina.
Malči nam je bila ne le dobra delovna tovarišica, ampak s svojo skromnostjo, delavnostjo in zavzetostjo svete! zgled, kako se gradijo tovariški odnosi. Ostal je svež grob, boleč — pa vendar drag spomin — na tebe Malči!
Sodelavci
V soboto, 3. februarja, zadnji dan zimskih počitnic so štipendisti mokfo-noške Iskre „prinesli pokazat" polletna spričevala. Presenetljivo mnogo bodočih strokovnjakov imajo. Pri 180 zaposlenih kar 21 rednih štipendistov. Prišli so vsi razen enega.
Pogovorili so se o šolskih uspehih. Kako „gre“ v šoli, so povedali vsi iz poklicnih, srednjih in visokih šol. Precej jih je že na koncu študija. S temi so se pomenili o temah za diplomske naloge, ki bodo po možnosti iz problematike domače tovarne. Tako bodo diplomanti bolje spoznali domačo TOZD, hkrati pa opravili, oziroma obdelali praktično eno izmed vprašanj, ki jih v tovarni zanima.
Direktor Hočevar je študentom predstavil tudi novega vodjo splošne službe Stanka Pleskoviča, ki se bo v kratkem zaposlil. Pogovor pa ni tekel samo o šolskem uspehu. Bodočim sodelavcem so povedali tudi nekaj
možnosti za prihodnja delovna mesta, ki jih zlasti za strokovnjake ne bo manjkalo v novi tovarni. Štipendisti pa so malo pokritizirali Klub štipendistov Iskre, ki je premalo aktiven. Celo v našem časopisu Iskra ni videti vabil za smučanje, za tečaje tujih jezikov, ali za kake druge skupne akcije.
Več dijakov srednjih šol se zanima tudi za nadaljevanje študija na univerzi. V tovarni so jim obljubili, da bodo to omogočili, seveda v okviru razpisanih možnosti za potrebe TOZD. Zanimivo je priporočilo strokovnjakov iz tovarne, naj bi tehniki prišli v TOZD na delo in se šolali ob delu. Tako bi se temeljito seznanili z delom in hkrati končali šolo, v tem primeru še bolj poglobljeno, namreč ob sprotni strokovni problematiki. V šolah bi namreč lahko dobili odgovor na marsikatero vsaj teoretično, če že ne praktično vprašanje.
FY
Med pogovorom s štipendisti v Mokronogu.
ISKRA - Široka potrošnja -TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge v Engineeringu v Kranju
1.	RAZVIJALEC POSEBNIH ENOT na področju ojačevalne tehnike
Pogoji: Tehniška srednja šola elektro stroke, šibki tok in dve leti delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas, s poskusno dobo tri mesece.
2.	POMOŽNI KONSTRUKTER
Pogoji: Poklicna šola grafične smeri in štiri leta delovnih izkušenj, Delo je za nedoločen čas, s poskusno dobo tri mesece.
3.	Izdelovalec žičnih oblik za 4 ure dnevno in čiščenje prostorov za štiri ure dnevno. Delo je za nedoločen čas s tremi meseci poskusne dobe.
Pismene prijave z dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: ISKRA TOZD Tovarna radijskOi sprejemnikov Sežana v roku 15 dni po objavi.
nimi organizacijami in skupnimi službami. Kako je včasih potrebno le malo dobre volje, strpnosti in potrpljenja, in vse se da rešiti. Zadovoljstvo vseh je potem lahko zelo veliko. Drugo, kar me je pritegnilo, pa je dejstvo, da je takih skupnih služb
malo. Skupne službe so stalne a rešetu tako, da za nedelavne ni m i in prav je, da je tako. In prav tak limp ostati in nuditi k valit.: ažurno in strokovno delo vsem n; ,n temeljnim organizacijam.
Zapisal F. K r
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Uspešno
Lansko leto je bilo v tej tovarni zelo razgibano. Žaključili so večje investicije v novih proizvodnih prostorih na Kotnikovi. Novih pravimo zato, ker so se vanje preselili pred nedavnim. Sicer pa tudi ti niso najbolj funkcionalni, niti ustrezni za tako proizvodnjo. Uvedli so novo tehnologijo pri proizvodnji tračnih jeder.
Večino opreme so kupili, nekaj pa so naredili doma, del opreme pa jim je izdelala Orodjarna po načrtih centralne konstrukcije.
Številke o lanskem delu in poslovanju pa so take: fizični obseg proizvodnje so izpolnili s 102 %, ob tem pa je treba vedeti, da so proizvodnjo dvignili v letu 1978 zc 20 % v primerjavi z letom 1977. Ker so imeli visoko konjunkturo, so vso proizvodnjo sproti prodali in je tako prodaja praktično enaka proizvodnji. Število zaposlenih so dvignili za 4 % v okviru predvidevanj, osebni dohodki pa so skladno s produktivnostjo in gospodarjenjem porasli za 15 %. S poslovanjem so zadovoljni, saj bo tudi čisti dohodek, tako ocenjujejo, ustrezen.
Srečujejo pa se v tej TOZD tudi s problemi. Tako težko dokončno pla-
nirajo proizvodnjo, saj je že način robovega dela navezan na sprotna naročila specialnih elementov. Z drugimi besedami bi rekli, da so odvisni od naročil porabnikov, ki elemente uporabljajo. Žal pa je to navadno zvezano s kratkimi roki. Skratka, vedno se mudi. K temu je treba dodati še težave z materialom, ki ga ni moč fiksno planirati naprej in ga je zato sproti treba nabavljati, tu pa se rado zatakne.
Kljub temu imajo zagotovljena naročila za približno pol leta in sploh ni bojazni, da bi ostali brez dela. Letos načrtujejo 24 % višjo proizvodnjo in 4 % več zaposlenih. Seveda bo zaposlovanje intenzivno, se pravi, da bo poudarek na kvalificiranih delavcih
Lansko leto so sprejeli tudi večino samoupravnih splošnih aktov in so se tako ustrezno prilagodili zakonu o združenem delu. Uvedli so tudi nekaj organizacijskih sprememb za boljše funkcioniranje TOZD.
V pripravi dela so ustanovili tehnološko skupino, ki bo skrbela za boljšo povezavo med razvojem in proizvodnjo. Za boljšo organizacijo dela znotraj tovarne pa so lani sklenili pogodbo z Zavodom za produktivnost dela. Ta je del nalog s tega področja že opravil, drugi del pa bo zaključen letos.	KF
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
V prihodnje še z
Kako si je v letošnjem letu zastavila svoje delo osnovna organizacija sindikata, nam je spregovorU predsednik IOOOS Matjaž Eržen v TOZD TGA.
»Predvsem mora v letošnjem letu zaživeti samoupravno organiziranje tako, kot smo se sporazumeli v samoupravnem sporazumu o delu v TOZD, DO, SOZD in, kot izhaja iz zakona o združenem delu. Zagotoviti moramo odločujočo vlogo delavca v sistemu samoupravljanja. Dajali bomo pobude, da se bodo TOZD, DO ali ŠOZD organizirali tako, kot zahteva ZZD in da bodo postavljeni taki pogoji dela, da bo omogočena najboljša organiziranost za izvrševanje planskih nalog. Nadalje se bomo zavzemali za dosledno izvrševanje planskih nalog organizacij posebnega pomena. Zahtevali bomo, da bodo TOZD organizirane tako, kot zahteva 403. člen ZZD. Prizadevali si bomo pospešit’ integracijski proces, kije jamstvo za povečanje družbene produktivnosti dela ter se ob tem aktivno vključevali pri izvajanju programa sindikata DO ŠP.
Naslednje področje, kje se bo naš sindikat udejstvoval je samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki je osnovna metoda urejanja medsebojnih odnosov TOZD, DO in SOZD. Žahtevali bomo, da se sprejmejo vsi samoupravni sporazumi, za katere smo se dogovorili in si ob tem prizadevali, da bodo vsklajevalni postopki in pripombe upoštevani tako, kot to od nas zahteva zakon in interes naših delavcev. Posebno pozornost bomo posvetili predvsem tistim aktom, ki obravnavajo socialno varnost delavca, delovna razmerja, delegatski sistem, delavsko kontrolo, ustvarjanje ustreznih delovnih in življenjskih razmer delavcev in podobno. Aktivno bomo sodelovali tudi pri razreševanju sporov med podpisnicami sporazuma.
Potem so tu tudi družbeno ekonomski odnosi, prek katerih delavec uresničuje po zakonu dane pravice in dolžnosti. Zahtevali bomo, da bo planiranje sinhronizirano in, da bomo o spremembah plana odločali timsko in z vso odgovornostjo. Plan mora biti sestavljen tako, da bo zajemal tudi splošne potrebe delavcev v TOZD, DO in SOZD. Prizadevali si bomo, da bo tudi vlaganje v družbeni standard planirano in kontrolirano. Za vsako neizvrševanje, ali neodgovorno spreminjanje dogovorjenih ciljev, bomo prisiljeni zahtevati vpoklic na odgovornost in to tako posapreznika, kot skupino.
Organizirali bomo tudi blagajno vzajemne pomoči in s tem pomagali premostiti finančne težav^ zaposlenih. Veliko pozornosti bomo posvetili tudi planom širše družbene skupnosti.
Med dolžnosti, ki jim v preteklosti nismo posvetili zaželene pozornosti, bi omenil predvsem skrb za tekoče gospodarjenje. Zato smo sprejeli nalo-
večjim poletom
go, da bomo v bodoče to pomanjkljivost odpravili in smo v tem smislu tudi zadolžili komisijo za spremljanje planskih nalog, da bo mesečno poročala o planskih in gospodarskih gibanjih. Zahtevali bomo, da pripravijo strokovne službe predloge za izboljšanje za vsa odstopanja, za vsako malomarnost pa bomo ustrezno ukrepali. Zavedati se moramo, daje samo uspešnost v gospodarjenju dovolj veliko jamstvo za stalno dvigovanje življenj ske ravni.
Področje, kjer sindikat prav tako ne more in ne sme držati križem rok je izobraževanje in kadrovska politika. Sprejeli smo več nalog. Prizadevali si bomo za organizacijo seminarjev za samoupravljalce in družbeno-politične aktiviste. Žahtevali bomo, da bodo izdelani plani izobraževanja, ki bodo temeljili na realnih potrebah in, da bo zaposlovanje potekalo po dogovorjenih kriterijih. Seveda se ob tem povsem zavedamo, da je naša glavna skrb zagotoviti vsakemu zaposlenemu vsaj minimalno življenjsko raven.
Nadaljnje področje, ki mu nameravamo v prihodnje posvetiti več pozornosti je informiranje in aktivno delovanje sindikalnih skupin. Potrudili se bomo tudi, da bo izhajal mesečni informativni bilten za potrebe naše TOZD, za dogajanje v DO in SOZD pa nas bo, kot doslej obveščalo glasilo Iskra. Žahtevali bomo tudi povratno informacijo vseh delegatov v SIS in KS in ne bomo dovolili, da bi naši delegati odhajali na seje brez stališča naše TOZD.
Večjo pozornost bomo tudi posvetili kulturni dejavnosti. Ljubiteljem gledališča bomo zagotovili obisk predstav v Škofji Loki, Kranju in Ljubljani. Prav tako si bomo prizadevali, da bomo našemu delavcu približali knjigo. Kot tudi, da bo naša povezava s kulturno prosvetnimi organizacijami čim bolj plodna.
Po danih možnostih si bomo prizadevali, da bi našim delavcem omogočili letovanje. V letošnjem letu bomo imeli na razpolago tri prikolice, 20 dmžin bo lahko letovalo prek dejavnosti za rekreacijo in letovanje Iskre, imamo pa tudi možnost organizirati dopust prek turističnih agencij.
Športu in rekreaciji bomo v prihodnje prav tako posvečali pozornost. Sodelovali bomo na vseh prireditvah, ki jih bodo organizirale DO, SOZD in občina, organizirali bomo plavalne in smučarske tečaje, pohode v naravo, kegljanje, šahovske turnirje in razgibavanje na trim stezah. Organizirati nameravamo tekmovanja v vseh zanimivejših športih.
Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite si moramo prizadevati, da bodo strokovni ljudje pripravili obrambne načrte in ustrezna navodila za delo OOS v vojnih razme-
INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
Pred gradnjo nove tovarne
Tovarna velikih zaganjalnikov, največja TOZD novogoriške Avtoelek-trike, stoji pred velikim načrtom, pred večjo investicijsko naložbo, ki bo predstavljala perspektivno, dolgoročno rešitev, ne samo te tovarne, pač pa celotne delovne organizacije.
Ta novi investicijski program, gradnja nove tovarne, predvideva povečanje strojnih zmogljivosti, izgradnjo nove hale s prek 8000 m2 površine in modernizacijo tehnologije. Seveda bo velik del namenjen tudi za infrastrukturne objekte ter prostore za upravne in tehnične službe.
Z namenom, da bi bralce našega glasila podrobneje seznanili s to pomembno investicijsko naložbo, smo zaprosili direktorja tovarne velikih zaganjalnikov Aleksandra Bušena za kratek pomenek.
Kakšna je osnovna usmeritev na- delovne pogoje, rešili prostorsko
stisko, pridobili nove prostore za garderobe in sanitarije ter izboljšali zračenje in ogrevanje.
daljnjega razvoja vaše TOZD glede na obstoječfin novi program?
Če se ozremo malo nazaj, ne bo težko ugotoviti, da je naša tovarna proizvajala dokaj različen program in prav zato je naša usmeritev, da bi res postali tovarna velikih zaganjalnikov, skupno s proizvodnjo tistega dela programa, ki ga proizvajamo za ostale TOZD, predvsem za tovarno malih zaganjalnikov, tovarno generatorjev in elektronike in za tovarno avtoelektrič-nih vžigalnih sistemov. Osnovna usmeritev pa bo še nadalje na novih zaganjalnikih družine AZJ od 1,8 do 4 KW. Le-ti so konstruirani tako, da so vsi osnovni deli enaki. Zaganjalniki se bodo razlikovali le po moči ter po prednjem pokrovu in pastorku, ki so prilagojeni za različne tipe avtomobilske industrije.
Ste pred novo investicijsko naložbo. Kaj bo pridobila z njo vaša tovarna?
Že od prenosa dela proizvodnje iz tovarne Elektromehanike v Kranju, je potekala proizvodnja vseskozi v starih prenatrpanih prostorih. Količina strojev se je namreč močno razširila, še posebno v zadnjem času, ko smo z osvojitvijo zaganjalnikov AZJ razširili tudi strojne zmogljivosti. Iz dneva v dan je tudi pretok materiala vse večji. Odveč bi bilo poudarjati, da bomo s to novo naložbo izboljšali predvsem
Ali pomeni izvedba investicije skupna vlaganja in kakšna je pripravljenost znotraj delovne organizacije in izven (kupci, druge TOZD v DO in SOZD)?
Ta nova naložba ni samo investicija naše TOZD, to je naložba skupnega pomena pri kateri investira največ tovarna delovnih sredstev za infrastrukturne objekte (kotlarna, trafo in plinska postaja, okolje, ceste) ter delovna skupnost skupnih služb za razširitev skladiščnih in pisarniških prostorov ter nove vratarnice s sprejemnimi prostori. Torej vidimo, da je znotraj DO to vprašanje rešljivo.
Nekoliko večji problem je z našimi glavnimi kupci: TAM, Famos, Torpedo in IMR. Le-tam smo že predložili naš samoupravni sporazum o tej novi naložbi, v kratkem pa pričakujemo njihovo pozitivno odločitev. K temu skupnemu_vlaganju smo povabili tudi Železarno Štore, oz. njihovo Tovarno traktorjev, ki je zelo zainteresirana za naše izdelke. Kot sem že omenil, pričakujemo odločitev naših kupcev v najkrajšem času.
In kdaj se bo pričela gradnja?
Sicer bi se morala gradnja že pričeti, vendar je tudi tu nastal manjši
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ
Povečani stroški zmanjšujejo uspešnost lanskega poslovanja
Od leta 1978 smo se poslovili že pred tedni in prav zdaj povsod hitijo s pripravo zaključnega računa. Prav tako se dogaja tudi v DO Kondenzatorji v Semiču. In čeprav na voljo še ni dokončnih številk, že na osnovi dejanskih ocen pogledamo, kako uspešno je bilo lansko poslovanje.
Že kar v navadi je, da začnemo s proizvodnjo. V preteklem poslovnem letu so tri temeljne organizacije združenega dela DO Kondenzatorji Semič izdelale za okrog 15 % več kot v letu 1977 in se s tem DO Kondenzatorji po lanskem dvigu proizvodnje uvršča na tretje mesto v okviru SOŽD Iskra, kjer je bila za lani predvidena 11,3 % večja proizvodnja.
Razumljivo je, da je za 15 % večja proizvodnja v 1. 1978 pogojevala tudi ustrezno večji celotni prihodek. Realna ocena kaže, da so celotni prihodek, načrtovan za lansko poslovno leto, presegli za 4,7 %, to pa hkrati pomeni, da bo celotni prihodek DO Kondenzatorji za 19 % večji od le-tega v 1. 1977. S takšnim rezultatom v pogledu celotnega dohodka DO Kondenzatorji praktično ne zaostaja za ostalimi delovnimi organizacijami SOZD Iskra, kjer je bil v načrtu za preteklo leto predviden 20 % porast celotnega prihodka.
Takemu celotnemu prihodku DO pa ne bo ustrezen dohodek. Kot kažejo ocene bo namreč le-ta le za 2,6 % presegel načrtovano vrednost, to pa je še vedno za 16 % več, kot so ga dosegli v letu 1977.
Najbolj boleča ugotovitev je, da so" lani bili materialni stroški kar za 20 % večji od le-teh v letu 1977, oz. kaže, da so za 7,5 % presegli načrtovane. Glede na to, da DO Kondenzatorji veliko večino potrebnih osnovnih materialov uvaža, so podražitve le-teh in pa spremembe v tečajih privedle do tako občutnega zvišanja materialnih stroškov. Nadaljnje povečanje stroškov pomeni tudi le 88 % izpolnjene predvidene amortizacije za 1. 1978, čemur pa je botrovalo prepočasno uvajanje nove proizvodne opreme, ki bi jo morali uvoziti v 1. 1978. Svoj delež so seveda dale tudi čezmerno narasle obveznosti DO za davke in razne prispevke.
Kljub vsemu navedenemu pa v Kondenzatorjih predvidevajo, da so
ISKRA
: ■
Seminar za delegate
samoupravnih
organov
Z željo po čimboljšem medsebojnem sodelovanju in spoznavanju, so se mladi v Avtoelektriki dogovorili, da bodo pripravili 10. marca enodnevni izlet v TOZD v Tovarno žarnic v Ljubljani. Pobuda za realizacijo tega izleta je prišla prav s strani mladih neposrednih proizvajalcev, saj zaposlene v temeljnih organizacijah Avtoelektrike izven Ljubljane še kako zanima, kako delajo njihovi vrstniki v tovarni Žarnic. Za izlet vlada veliko zanimanje kar je še en dokaz, da je organizacija tega srečanja želja po čimboljšem spoznavanju in povezovanju mladih v Avtoelektriki, kljub kilometrski razdalji, ki loči dislocirane TOZD Iskre Avtoelektrike.
v_______________________________________________________________________y
problem v zvezi s financiranjem. Pričakujem, da bo tudi ta problem v kratkem pozitivno rešen in, da bomo prvo lopato zasadili v drugem trimesečju letošnjega leta.
Kakšen bo poseg investicije v izboljšanje družbenega standarda zaposlenih?
Naložba v družbeni standard predvideva obnovo in povečanje prostorov družbene prehrane, kjer bodo dobili zaposleni iz moderne kuhinje boljšo in kvalitetnejšo hrano. Ob izselitvi iz starih prostorov, pa bi del le-teh preuredili v razširitev obstoječe kuhinje in jedilnice. Kot sem že omenil bodo v novi hali tudi garderobe s sodobnimi sanitarijami, zaklonišča pa bo možno izkoristiti tudi za tisto zvrst športnih panog, ki ne zahtevajo prevelikega prostora (namizni tenis , streljanje, itd.). Naj omenim tu še dvorano delavskega samoupravljanja, sprejemne prostore in prostore za pomožne službe, ki jih taka proizvodnja potrebuje.
Torej bo to res velika naložba, zato se nam vsiljuje vprašanje o predvideni dodatni zaposlitvi?
Razen strokovnega kadra, ki ga mi šolamo, oz. štipendiramo, se število
zaposlenih bistveno ne bo povečalo, spremenila se bo. le struktura v prid strokovni delovni sili zaradi potreb nove tehnologije in organizacije proizvodnje. Delovni postopki bodo kar najbolj avtomatizirani.
In kje bo lokacija teh novih prostorov?
Kompleks zazidave je lokacijsko po predvidenem urbanističnem načrtu vzhodno od tovarne malih zaganjalnikov proti bodoči avto cesti, ki bo povezovala vrtojbenski mejni prehod med Jugoslavijo in Italijo.
Iz tega pogovora smo spoznali, da imajo v tovarni velikih zaganjalnikov jasne pokazatelje investicijskega programa, ki je zastavljen perspektivno in dolgoročno. Obetavni rezultati pa bodo že čez kakšno leto pokazali pravilnost odločitve ter ekonomsko in družbenopolitično upravičenost naložbe. Že danes pa je jasno, da se bo tako modernizirana tovarna velikih zaganjalnikov s svojim programom, opremo in moderno tehnologijo še bolj vključila v vrste evropskih proizvajalcev avtoelektričnih izdelkov.
Marko Rakušček
Prihodnji teden se bo pričel v Iskri — Avtoelektriki Nova Gorica seminar za vse delegate samoupravnih organov TOZD, DSSS in delovne organizacije. Organizator seminaija je splošno-kad-rovsko področje, kadrovska služba, pobuda pa je prišla s strani sindikata Iskre-Avtoelektrike.	Seminar bo
potekal v Novi Gorici, Bovcu, Komnu, Tolminu in Ljubljani, skratka povsod tam, kjer so temeljne organizacije Avtoelektrike.
Seminar je razdeljen na skupni in specifični program. Skupni program obsega predavanje iz samoupravne organiziranosti SOZD in DO Iskra, dohodkovne odnose, samoupravno določanje in informiranje, vloga in pomen družbenopolitičnih organizacij ter pravice, dolžnosti in odgovornosti delegata v samoupravnih organih.
Specifični program pa bo zajel naslednje teme: delovna razmerja, za delegate komisije za delovna razmerja, zakonske osnove in pravilnik samoupravne delavske kontrole, za delegate odbora SDK in disciplinski postopek, za delegate disciplinske komisije.
Potrebo po tovrstnem izobraževanju delegatov samoupravnih organov je bilo v Iskri—Avtoelektriki čutiti že dlje, zato gre organizatorjem vsa pohvala ob izvedbi tega seminarja. Zanimivo je tudi, da bodo predavatelji iz te delovne organizacije, ki se vsako-dnevim srečujejo s temami, oz. izvajanjem p. "'ma, ki ga bodo posredovali slušau .n seminarja.
Za delegate iz TOZD in DSSS, lociranih v Novi Gorici, je predvideno 9 terminov, oz. skupin za skupni program, za specifični program pa sta predvidena 2 termina, oz. skupini. V dislociranih TOZD pa sta predvidena dva termina za skupni program in en termin za specifični program seminarja.
Marko Rakušček
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Številka 7 - 10. februar 1979
lani dosegli za 6,2 % večji čisti dohodek od predvidenega in od tega bo za razdelitev 41 %.
Upoštevajoč vse razpoložljive kazalce se je v Kondenzatorjih lani produktivnost dela, izražena v doseženem dohodku na zaposlenega, dvignila za 6 %, medtem ko pa je ekonomičnost poslovanja, izražena v celotnem prihodku na porabljena sredstva ostala na ravni 1. 1977.
Glede na zgornje ocene delovna organizacija Kondenzatorji v Semiču lani ni poslovala slabo, vendar pa njeni lanski rezultati terjajo nekatere ukrepe, da bodo letošnji poslovni uspehi boljši.
In kaj bi morali predvsem:
-	povečati vrednost izvoza predvsem na konvertibilno področje, da bi dosegli ravnovesje med vrednostjo izvoza na konvertibilno področje in med vrednostjo potrebnega uvoza s tega področja. S tern bi delovna organizacija pridobila pravico do uvoza in ji ne bi bilo potrebno kupovati deviznih sredstev od drugih delovnih organizacij v okviru SOZD
Stroški poslovanja bi se znižali, saj je ta izdatek v letu 1978 dosegel višino 7.378.300 din. V tem primeru bi tudi spremembe v tečajih ne vplivale na rezultate poslovanja in ne nazadnje bi prispevali k uravnavi zunanjetrgovinske bilance SRS
-	izboljšati obstoječo in uvajati novo tehnologijo ter dosledno uvajati kvalitetne norme, da bi ne bilo izdelka, čigar proizvodnja bi zahtevala večjo porabo materiala, kot je to določeno z normativi
-	realizirati investicijske programe ter programe razvojnih služb v predvidenem roku, da bomo napravili več, bolje in ceneje, saj bomo samo tako kos zahtevnim nalogam, ki so pred nami
-	da bomo lahko vse zadane nalo-
ge uresničevali v skladu s planiranimi roki, moramo vpeljati dobro organizacijo dela, kar pa se neposredno navezuje tudi na disciplino. Z discipliniranim odnosom do dela in uresničevanjem nalog, bomo kos zastavljenim načrtom.	^ ^
(Nadaljevanje s 5. strani)
rah. Politično bomo morali delovati med delavci in se vključevati na vseh področjih družbenega samozaščitnega sistema. Prizadevali si bomo, da bodo kadri v odborih LO in DSZ pravilno poučeni in izpopolnjeni.
Rad bi tudi poudaril, daje povezanost OOS z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in strokovnimi službami dobra, kajti zavedamo se, da samo skupna akcija lahko obrodi želene sadove.
Na koncu bi pa še dodal, da bo odgovornost posameznika, ali skupine stalni predmet pozornosti sindikata TOZD TGA in bo zato v skladu z zakoni in sporazumi postavljen pred odgovornost vsak, ki bo kršil dogovore, ali zakone in s tem škodU drugim sodelavcem in širši družbeni skup-nost*-	Boris Čerin
slava 1. maja, kljub pravočasnim pripravam pa je ponovno prišlo do napak iz prejšnjih let.
Na področju športa, rekreacije in MDA so akcije že utečene in potekajo skupno s sindikatom. Prav tako sta se letošnje MDA Šamac—Sarajevo udeležila dva naša mladinca.
Tako bi na koncu pozval vse mladince v naši TOZD, da se s prispevki aktivno vključijo v naše interno glasilo, ki nastopa kor nova oblika informiranja delavcev naše TOZD. Prav tako so verjetno med nami mladi, ki
imajo smisel do pisane besede, zate naj s svojimi prispevki dajo bolj zanimivo podobo našemu glasilu. Ta članek bi rad zaključil z mislijo tov. Kardelja:
„Samo človek, ki prevzame tudi odgovornost za svojo besedo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokratično odloča, lahko prevzame takšno odgovornost. Mislim, da bi prav to spoznanje moralo biti izhodišče naše politike do mlade genera-cije- ‘	Predsednik OO ZSM
Bojan Demšar
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
PREDKAIMDIDACIJSKE IN KANDIDACIJSKE OBVEZNOSTI
TOZD TV PRŽAN
MLADI V NAŠI DRUŽBI
Na mladinski konferenci smo sprejeli nekaj nalog za področje povezovanja med družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in na terenu, na kadrovskem področju OOZSM, v družbeno-ekonomskih odnosih, kulturi, informiranju ter športu in rekreaciji.
Z doseženimi rezultati pa nikakor ne smemo biti zadovoljni, saj so le v redkih primerih bili v celoti izvršeni.
Mladi so prisotni v vseh družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi v vseh samoupravnih organih in delegacijah, vendar v teh organizacijah in organih ne nastopajo kot člani ZSM niti ne prenašajo informacije nazaj na OO ZSM. Prav tako so stiki z organizacijami na terenu (krajevna skupnost in vojašnica Boris Kidrič) v letošnjem letu slabši, kakor prejšnja leta.
Na kadrovskem področju je bil letos pozitiven premik v tem smislu, da se je večina mladih v TOZD vključila v OOZSM. Ker pa delo v komisijah ni steklo tako kot je bilo planirano z akcijskim programom, tudi rezultati ne morejo biti zadovoljivi.
Na področju kulture je letos bila izvedena samo ena akcija, in sicer pro-
Delavski svet delovne organizacije Iskra Avtomatika je na svojem 20. rednem zasedanju dne 18. 1. 1979 sprejel na podlagi določb samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in v skladu z 39. členom zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovnih organov v organizacijah združenega dela sklep, da se razpišejo volitve v delavski svet delovne organizacije in odbor za samoupravni delavski nadzor. V omenjene organe, za katere se razpisujejo volitve bodo volili delavci TOZD in delovnih skupnosti neposredno dne 20. 2. 1979. V skladu z določih samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah
samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo voli vsaka TOZD do 200 zaposlenih delavcev 2 delegata in za vsakih začetih nadaljnjih 200 zaposlenih po enega delegata. Delovne skupnosti pa ne glede na število zaposlenih volijo po 1 delegata. Za usklajevanje volilnega postopka, ugotavljanje in razglasitev izida volitev ter poročanje o poteku volitev delavskemu svetu delovne organizacije, so imenovali volilno komisijo v naslednji sestavi:
Predsednik: Gale Janez namestnik: Boris Brglez tajnik: Mirko Desnica namestnik: Bevc Štefka član: Pintar Andrej namestnik: Žerovnik Franc
(Nadaljevanje na 7. strani)
TOZD oz. DS
štev.
zaposl.
1. Sestavni deli	356	3	1	1	1
2. Energetske naprave	402	4	1	1	1
3. Stikalni elementi	226	3	1	1	1
4. Releji	261	3	1	1	1
5.SVN	335	3	1	1	1
6. NAPAJANJA	391	3	1	1	1
7. ORODJA	111	2	1	1	1
8. ELA	325	3	1	1	1
9. SISTEMI	203	3	1	1	1
10. TRŽENJE	140	2	1	1	1
11. Razvojni inštitut	220	3	1	1	1
12. DSSZ	58	1	1	1	1
13. DS1	226	1	1	1	1
14. DS2	64	1	1	1	1
SKUPAJ	3.318	35	14	14	14
B
Štev. delegatov in namestnikov delavski svet	Odbor za SDK
deleg. namest.	del. nam-
To;
kan
nos
bo
nje
ne,
]o
tič,
kan obr s t
0u
Avi
org
Plii
bil;
sed
lož
sto
vkl
niz
za
Up<
ski
odj
‘S
Up,
tak
Din
ten
nai
sto
cij;
ok'
nje
up
Pn
Po
nil
od’
inv
Pri
vo(
dei
in
nia
naj
za
bo
Usi
ob
po
skr
dn
VOl
Zai
nji
d°P
do
tat
raz
no
mc
kaj
vei
nai
izr
lot
tut
nei
nu
Ka
ter
str
sle
na
me
ko
Za<
bu
cia
bo
set
Z3|
av
pn
Po
ča
ele
na
NAŠE ZALOŽBE V LETU 1979
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ravno v tem času poteka v vseh ‘OZD in delovnih skupnostih pred-kandidacijska in kandidacijska aktivist. Največje breme odgovornosti da bo v tem času opravljeno evidentiranje vseh možnih kandidatov za orga-nei za katere so vohtve razpisane nosi-J° sindikalne in druge družbenopoli-nčne organizacije.
v In kako poteka evidentiranje kandidatov? Sindikalne skupine °bravnavajo evidentirane kandidate in s tem .dajejo možnost delavcem za
dodatne predloge, seveda vse v okviru sprejetih kriterijev za zagotovitev socialne strukture. V razpravah opredeljujejo družbenopolitično in samoupravno aktivnost kandidatov, njihov odnos do dela in družbenih sredstev in evidentirajo tiste, za katere se izreka večina delavcev. Na kandidacijskih zborih se delavci seznanjajo s kandidatno listo in dajejo še zadnje možne pripombe glede sprememb.
Z vročitvijo kandidatnih list volilni komisiji bo 10. t. m. zaključena faza predkandidacijskih in kandidacijskih obveznosti.	g q
VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE
30. januarja so potekale v TOZD ktrodja delovne organizacije Iskra Avtomatika volitve v samoupravne °rgane, in sicer v delavski svet, disciplinsko komisijo in delavsko kontrolo.
Na kandidacijski konferenci, ki je Ua y prvi polovici januarja, je pred-^dnik 10 OOS Andrej Pintar obraz-°žil potek predkandidacijskih po-stopkov, v katere so bile aktivno vključene vse družbenopolitične orga-nizacije TOZD. Pri izbiri kandidatov Za posamezne samoupravne organe so uPoštevali predvsem:
-	da mora imeti vsaka sindikalna skupina z ozirom na število članov Odgovarjajoče število kandidatov (iz kega razloga so se odločili za zaprto kandidatno listo),
—	in da so v posameznem samoupravnem organu primerno zastopani ‘‘ko mladina, ženske kot člani ZK.
Z 84,7 % glasov so bili v delavski
svet TOZD izvoljeni: Dekleva Vladimir, Grubar Jože, Jenko Andrej, Lampič Dušan, Blažič Jože, Golob Miro, Tischler Zoran, Režonja Terezija, Ivezič Dragica, Pirnat Miha, Lukič Zvonimir, Ovijač Pavel, Bednar Boris, Novak Franc in Rebernak Miha.
V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Pugelj Avgust, Radman Janez, Dežman Franc, Makovec Janez, Bra-toš Hinko, Tratnjak Marjeta in Zvonar Miro.
Čeprav je TOZD Orodja ena od TOZD Avtomatike, ki ni doživela organizacijskih sprememb, čaka delegate v tekočem mandatnem obdobju mnogo dela; od aktivnega vključevanja v izboljšanje poslovanja, ki temelji na enotni programski usmeritvi Avtomatike do ostalih samoupravnih aktivnosti v zvezi z uresničevanjem določil zakona o združenem delu.	a n
Investicije in tehnologija
Investicije so področje, o katerih ^ogo govorimo, mnogo pišemo, o tem, kaj smo konkretnega naredili ali nameravamo narediti pa vseprepogo-sto ne najdemo pravih besed. Investi-cijska usmeritev Avtomatike je bila °kvimo opredeljena že v Elaboratu o “jeni programski usmeritvi in samo1-Upravni organiziranosti delovnega Procesa. Ključna vprašanja iz tega Področja pa nam je v razgovoru objas-n‘l Franc Vršnak, član poslovodnega odbora za področje tehnologije in 'nvesticijskih dejavnosti.
Investicije so v bistvu neprestano Prilagajanje novim zahtevam v proizvodnji. Kakšne spremembe predvidevate na osnovi ocene analize stanja 01 bodoče perspektive razvoja Avto-niatike na investicijskem področju, ki naj bi predstavljalo osnovno izhodišče Za usmerjanje investicijske politike?
Bodoče investicije v Avtomatiki °°do morale biti v naslednjih letih Usmerjene v naslednje smeri:
-	v razširitev in modernizacijo obstoječih kapacitet zaradi dohajanja Potrebam tržišča,
-	v specializacijo osnovnih ali ^kupnih tehnologij, kar naj bi med drugim krepilo medsebojno proizvodno povezanost,
-	v kapacitete za nove tehnologije zaradi generacijskih sprememb v grad-nji elementov, naprav in sistemov,
-	v razvojno, merilno in kontrolno opremo, ki je glede na sedanje in bodoče potrebe tako skromna, da je tudi tako stanje sokrivo za skromne efekte razvojnega dela.
Potrebno bo torej investirati znatno več v opremo, čeprav se ne bomo rnogli izogniti tudi gradnji prostorskih kapacitet, ki so zaradi nenehnega povečevanja obsega poslovanja v vseh naših proizvodnih TOZD postale Rredno kritične. Prostorska stiska in lokacijska razdrobljenost bo zahtevala tudi rešitev prostorskega problema v neproizvodnih dejavnostih.
P restrukturiranje proizvodnje nujno zahteva investicijske naložbe. Kateri so tisti ključni projekti, v katere bodo investicije usmerjene? Pre-strukturiranje proizvodnje bo moralo slediti že sprejetemu programskemu načelu: z večjo udeležbo lastnih elementov in naprav povečevati obseg kompleksnih sistemov za avtomatizacijo. To načelo samo po sebi vsebuje tudi graditev vsklajenih in specializiranih kapacitet. Ključni projekti bodo torej tisti, ki bodo krepili medsebojno proizvodno povezanost in Zagotavljali tržno premoč na področju avtomatizacije v elektriki, industriji in Prometu. Investirati moramo tudi v Posodabljanje proizvodnje in povečanje kapacitet pri proizvodnji lastnih elementov za avtomatizacijo ter naprav.
V kakšni meri in kje se lahko v Avtomatiki poveča učinek investi-
cijskih naložb s produktivnejšim delom, boljšim izkoriščanjem sredstev in z povečanjem reprodukcijske sposobnosti?
To ne smatram niti za vprašanje, kjer je to splošno pravilo. S produktivnejšim delom in boljšim izkoriščanjem kapacitet povečujemo lahko tudi učinke vseh obstoječih in ne samo novih naložb. Investirati bi morali praviloma vedno šele takrat, ko so obstoječe kapacitete resnično do kraja izkoriščene, v kolikor seveda ne gre za gradnjo povsem novih kapacitet za nove programe.
Da je Avtomatika v minulem obdobju zaostajala za planskimi predvidevanji je delno kriva tudi neorganiziranost ustrezne službe za izvajanje investicijske politike. Kakšne so možnosti za formiranje takšne službe na ravni delovne organizacije in kakšen bi bil njen doprinos v realizaciji programske usmeritve z investiranjem?
Mislim, da smo edina delovna organizacija v Iskri, ki na tem nivoju nimamo organizirane službe za investicijsko področje. Investicijska dejavnost ni stvar, ki bi zahtevala zgolj koordinacijo na nivoju delovne organizacije. Menim, da bi bilo koristno združiti zelo razdrobljene in šibke kapacitete, ki danes obstoje v nekaterih TOZD, ne da bi s tem v celoti gledano povečevali stroške za opravljanje take dejavnosti. Skupna služba investicijske dejavnosti bo prav gotovo lahko učinkoviteje doprinesla k realizaciji programske usmeritve.
Skoraj polovico delovnih izkušenj beležite v TOZD TELA oziroma Avtomatiki. Ste pionir te delovne organizacije, saj ste sodelovali že pri ustanavljanju TOZD TELA (takratnih Aparatov), ki je danes ena od TOZD Avtomatike. Kako bi v nekaj besedah opredelili prve korake v njeni novi programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti?
Tovarna TELA, ki je bila ena od 4 soustanoviteljev Iskre, je pričela delovati v razdobju, ko o avtomatiki v svetu še ni bilo govora, pa je vendar že takoj po ustanovitvi s svojimi programi začrtala usmeritev, ki jo negujemo še danes. To je bila prva tovarna v državi, ki je izdelovala izdelke za avtomatiko v industriji (releji in stikala) in elektroenergetiki (zaščitni in signalni releji). Nekoliko kasneje se je temu programu pridružil tudi program avtomatizacije v prometu. Upravičeno se danes lahko ponašamo s 30-letno programsko usmeritvijo, prav je, da slavim^, -letos tudi 30-letnico naše Avtomatike. Velika zasluga, da imamo še danes dobre programe pripada predvsem našemu starejšemu razvojnemu kadru, ki je tak program izoblikoval pod vodstvom ustanovitelja prof. dr. Bedjaniča.
Š. D.
"—;--------------------------\
Vabilo k sodelovanju
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije bo organizirala IV. LIKOVNO REVIJO del likovnih društev Slovenije, ki bo predvidoma razstavljena v Brežicah, Celju, Mariboru in drugje. Del eksponatov bo predstavljen na Poljskem in v Črni gori.
Izbor del za ta revijo bo opravila strokovna žirija.
Člani Društva likovnikov Iskre so doslej uspešno sodelovali na raznih likovnih manifestacijah, zato vabimo tudi zdaj člane društva, člane kolektiva Iskre in njihove svojce, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo (sli-karstvo-kiparstvo), da do 20. 2. 1979 oddajo dela v Ljubljani na Iskra invest servis-dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27 in v Kranju na sindikatu Iskra. Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir, obešanje, podatki o delu in avtorju) in ne večjih mer od 1 metra.
Izmed oddanih del in del, ki so trenutno na razstavah v Kranju in Beogradu, bomo izbrali kolekcijo, ki bo za letošnjo razstavo društva.
Prosimo vse zainteresirane likovnike, da pripravijo nova dela za razstavo ob dnevu Iskre. Ta dela bomo zbirali na že omenjenih mestih, do 15. junija 1979.
Obveščamo člane društva, da ZKPO bo organizirala večerno likovno šolo, ki bo trajala 58 ur. Začetek šole bo 19. 2. 1979 na OŠ „R. Jako-piča“ v Ljubljani. Pouk bo ob ponedeljkih in sredah od 17. do 19. Šolnino plačajo sami slušatelji (predvidoma 10 din za uro). Vse informacije o šoli dobite na ZKPO v Ljubljani, Dalmatinova 4, pri tov. Bogatajevi.
Za odbor — predsednik Jože Volarič
Kaj pripravlja
Tehniška
založba?
Med številnimi slovenskimi založbami stoji nekako navidezno ob strani in nič kaj preveč v središču dogajanja Tehniška založba Slovenije. Za to založbo, ki med drugim izdaja tudi mesečno revijo Življenje in tehnika, je značilno, da si je brez večjega hrupa vseeno pridobila pomembno mesto v slovenski založniški dejavnosti, zlasti še, če pomislimo na njeno usmeritev prav v tehniko, ki je danes v ospredju našega celotnega razvoja.
Če hočemo Slovenci iti vštric s sodobnim znanstvenotehniškim razvojem, in to je nuja in zahteva sedanjega trenutka, potem seveda potrebujemo tudi knjige s tehniškega, poljudnoznanstvenega in znanstveno fantastičnega področja. In prav na teh področjih je Tehniška založba orala ledino vrsto let in jo orje še danes, čeprav moramo priznati, da so zlasti za poljudno znanost in znanstveno fantastiko pokazale ustrezno zanimanje tudi nekatere druge slovenske založbe.
Ko smo se z urednico Tehniške založbe Slovenije Anko Veselovo pogovarjali o letošnjem programu njihove založbe, nam je na začetku dejala, da bodo tudi letos, kot doslej vsako leto, poslali na slovenski knjižni trg kakih trideset knjig.
„S področja književnosti imamo pri naši založbi dve zbirki, in sicer zbirko Znanstvena fantastika, v kateri bodo izšla letos štiri dela in zbirko Klasiki fantastike, v kateri so na letošnjem programu tudi štiri knjige.
V	zbirki Znanstvena fantastika bo izšlo delo češkega pisca Josefa Ne-svadbe „Tarzanova smrt“ in knjiga predstavlja izbor znanstvenofantastičnih novel tega uglednega češkega pisatelja znanstvenofantastičnega žanra. Potem je tu roman Američana Kurta Vonneguta „Sirene s Titana", ki predstavlja odlično delo tega žanra. Tudi tretja knjiga iz te zbirke je izpod peresa ameriškega pisca. Gre za zanimivo in napeto znanstvenofantastično kriminalko Alfreda Besterja „Razde-janec“. Četrto delo pa bo predstavljala knjiga izbor novel iz te tematike, v njo pa smo vključili izbor iz sodobnih najboljših sovjetskih znanstvenofantastičnih novel.
V	zbirki Klasiki fantastike pa imamo v načrtu tri nove knjige Julesa Verna, in sicer njegova dela „Ledena sfinga", „Plavajoči otok" in „Hektor Servadac", medtem ko je četrta knjiga iz te zbirke prav tako izpod peresa znamenitega in znanega moža, Conna-na Doyla, in sicer njegovo delo „Iz-gubljeni svet". Glede našega izbora iz Julesa Verna, resničnega klasika znanstvene fantastike, naj še pri-
pomnim, da bomo s temi njegovimi tremi knjigami dosegli že kakih dvajset Vernovih del, ki smo jih doslej izdali, v načrtu pa imamo izdajo še kakih deset njegovih knjig. Naša založba se je namreč odločila, da bo slovenskim bralcem skušala posredovati čim bolj izčrpen in pregleden izbor iz del tega pisca, ki smo ga pri nas doslej poznali samo s prevodi kakih petih njegovih standardnih del. Podobno kot mi, ravnajo tudi drugod po svetu in izbor iz Verna zajema kakih trideset knjig. Tako smo dve tretjini tega načrta že izpopolnili."
Ko smo se zanimali še za njihove ostale izdaje, nam je urednica povedala, da imajo za letos v načrtu izdaje tudi cele vrste šolskih knjig tako za osnovne šole kot za poklicne, tehniške in druge šole.
„Za osnovne šole imamo v načrtu izdajo sedmih knjig. Naj jih kar naštejem: Tončka Zupančič ,.Tehnika in delo I", Kreuzer-Ljubič-Mehora ..Tehnični pouk za 6. razred osnovne šole", Leopold Zemljak ..Tehnični pouk za 7. razred osnovne šole", Marjan Tomšič ..Tehniško risanje za
7.	razred osnovne šole,” Magajna— Simončič-Tomšič-Verč ..Tehniški pouk za 8. razred osnovne šole" in Marjan Tomšič ..Tehniško risanje za
8.	razred osnovne šole".
Za poklicne, tehniške in druge šole pa bomo izdali tri knjige, oziroma učbenike, in sicer Jože Hrženjak ..Pravila tehniškega risanja", Jože Hrženjak „Tabele k strojnim elementom" in Heribert Samude „Teh-nologija konfekcije".
Za konec pa bi še posebej rada omenila našo zbirko strokovnih knjig in priročnikov. Tako pripravljamo ..Gradbeni priročnik", ki bo zajemal več knjig s področja gradbeništva. To
bo nekakšno Fundamentalno delo, ki ga bo lahko uspešno in strokovno uporabljal tako tehnik kot inženir, prav pa bo prišel tudi vsem tistim, ki gradijo in se malce bolj spoznajo na gradbeništvo. Tu je dalje delo Hinka Murna „Odrezovalni stroji". Knjiga predstavlja drugi del knjige s področja strojništva.
Opozoriti velja v tem sklopu tudi na našo zbirko pod naslovom Poklicna knjižnica za avtomehanike, v kateri bodo izšla tri dela, in sicer Vozilo, Motor, Karoserija. Vse tri knjige so namenjene kot učbeniki mehanikom, seveda pa bodo prišle prav tudi vsem tistim, ki se zanimajo za avto. Potem pa je tu še domače delo Uroša Kalčiča ..Akrobatsko smučanje", ki bo priročnik za vse tiste, ki obvladajo smučanje in hočejo morda še nekaj več od njega.
Za konec pa naj omenim še našo serijo knjig pod skupnim naslovom Vaša domača delavnica. Že doslej smo imeli s to zbirko lep uspeh in precejšnje zanimanje, saj je namenjena vsem tistim številnim Ijudem-amater-jem, ki bi radi doma ali okrog hiše kaj sami postorili, zlasti če upoštevamo pomanjkanje obrtnikov in njihove, nič kaj cenene storitve. Tudi letos bodo v tej seriji izšle štiri knjižice, in sicer ..Gradimo z lesom in betonom", „Lesne zveze-konstrukcije in vgrajevanja", ..Instalacije v sanitarijah" in ..Obnavljanje starih zgradb". Že naslovi posameznih zvezkov dovolj jasno pričajo, za kaj gre, in zdi se mi, da bo tudi letošnja serija našla dovolj zainteresiranih bralcev, ki jim bodo te knjižice nudile obilo užitka pri delu in seveda tudi nemalo koristi," je zaključila naš razgovor o letošnjem knjižnem programu Tehniške založbe Slovenija urednica založbe Anka Veselova.	£). Ž
' PESEM	)
MILENE MAJCEN
Na poti nemirni si veter pomladni vjei se v mojo krošnjo, da vse je v meni zapeto, med vejami zatrepetalo, zašumelo.
Vem,
cesta te vabi, kličejo te daljave.
Slutnja mi pravi, da odvihra! boš za kriki jezerskih ptic, za oblaki,
za spomini davnega poletja.
Ne, ne bom jokala.
Na griču bom stala —
Upa samotna, gola, s hrapavo skorjo in premišljevala o vetru, ki me je ljubil, ko sem cvetela, o vetru,
ki je prinese! srečo
in odnese! vonj dehtečega drevesa.
V	J
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
Obveščamo vse štipendiste -študente Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko, da se lahko prijavijo za opravljanje prakse v inozemstvu. Prijave pričnemo zbirati 19. 2. do 1. 3. 1979 od 19. do 21. ure v klubu štipendistov Iskra na Vegovi 4 (ETŠ - kletni prostori). S seboj obvezno prinesite potne liste.
10 KUSI
K_____________________ J
Prebrali smo za vas
Vsekakor pomeni zadnje delo pokojne Alenke Nedogove „Ljudsko-frontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941“ hkrati najvišji, a tudi poslednji dosežek te slovenske zgodovinarke, ki seje s svojim obsežnim opusom, zlasti pa z raziskovanjem tako imenovane ,,sodobne zgodovine" zapisala med pomembne slovenske zgodovinaije in raziskovalce.
S tem svojim obsežnim delom, s katerim se je ukvaijala dobro desetletje, je avtorica posegla v eno najpomembnejših obdobij novejše slovenske zgodovine. To je čas, ko je obnovljena KP posegla v vse najbolj žgoče gospodarske in družbenopolitične probleme na Slovenskem in je njeno članstvo dokončno spoznalo, da splet teh problemov more uspešno rešiti samo enoten delavski razred ob najtesnejšem sodelovanju najširših ljudskih množic. Ena izmed najuspešnejših oblik delovanja KP pri aktivizaciji vseh svobodoljubnih in patriotskih sil je bilo prizadevanje, da ustanovi ljudsko fronto kot zvezo vseh protifašistov za obrambo pred fašizmom, za rešitev slovenskega narodnega vprašanja, za demokratizacijo Jugoslavije in resnično enakopravnost njenih prebivalcev in narodov.
Prvih šest poglavij knjige nas seznanja z nastajanjem ljudskofrontne zamisli in akcije proti fašizmu na pohodu, zlasti v Italiji in Nemčiji, z oblikovanjem zveze demokratičnih protifašističnih sil. Knjiga nas seznanja z ljudskofrontnimi izkušnjami v posameznih evropskih deželah, seznanja nas z reagiranjem Komunistične internacionale, opozarja pa tudi na spremembo v konceptu Kominterne po sklenitvi pogodbe o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko Zvezo.
Bistvo in najpomembnejši del knjige pa se začenja s poglavjem o nastanku in razvoju Ljudske fronte v Sloveniji. V drugi skupini poglavij je avtoričina pozornost usmerjena na snovanje Zveze delovnega ljudstva Slovenije, k ostvaritvi splošne jugoslovanske zamisli o stranki delovnega ljudstva, ki je v Sloveniji že presegla omejitev na koalicijo političnih skupin in rasla v ljudskofrontno gibanje kot osnovo za OF.
Zadnji dve poglavji pa sta posvečeni ustanovitvi Društva prijateljev Sovjetske zveze in protidraginjski akciji ter prikazujeta dejavnost KPS v množični ljudskofrontni akciji v drugem letu druge svetovne vojne, v času, ko je fašistična os dosegala svoje največje zmage. Prikaz sega v začetek leta 1941, v Čas akcijskega sporazuma z bodočima soustanov-nima skupinama Osvobodilne fronte — s krščanskimi socialisti in z demokratičnim krilom Sokola.
Delo, ki je bilo nagrajeno s 1. Kajuhovo nagrado, je izdala založba Borec v opremi Nadje Furlanove.	d. Ž.
; KRA
Industrija za telekomunikacije,
• ektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Zaradi razširitve del in nalog sjrodročja tehničnega razvoja proizvodnje, analize trga, programiranja, tehničnega vzdrževanja, izobraževanja itd., vabimo k sodelovanju nove sodelavce, ki imajo veselje za direktna ali indirektna dela na računalnikih lastne proizvodnje, do kreativnega dela in stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV
objavljamo
I.	V KRANJU - TEHNIČNI RAZVOJ
1. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC
-	visoka izobrazba ustrezne smeri, - 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
. STROKOVNI SODELAVEC
-	visoka izobrazba ustrezne smeri, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
3.	VIŠJI PROGRAMER
-	višja izobrazba ustrezne smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni.
4.	SAMOSTOJNI PROGRAMER
-	srednja izobrazba ustrezne smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
5.	ASISTENT PROGRAMER
-	visoka izobrazba ustrezne smeri, - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
6.	ASISTENT RAZVIJALEC
-	vispka‘izobrazba elektrotehnične smeri - šibki tok, - 1 leto ustreznih delovnih
7.	VIŠJI RAZVIJALEC
-	višja izobrazba elektrotehnične smeri - šibki tok, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
8.	SAMOSTOJNI RAZVIJALEC^
-	srednja izobrazba elektrotehnične smeri - šibki tok, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
9.	SAMOSTOJNI KONSTRUKTER
-	srednja izobrazba strojne smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
10.	KUNS 1 RUKTLR
PROIZVODNJA311 Sredn'ia izobrazba ustrezne smeri, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
11.	STROKOVNI SODELAVEC TEHNOLOG
r2VSAMOSTOJNI STR^OKO^N^SCJDELAVEC ^1^0^ de,°Vnih iZkUŠenj' iV SAM OS TOm I TEli N m1. Ocfk 1 r ° Smeri’ ~ 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
-	srednja izobrazba elektro ali strojne smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
14.	SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC
-	visoka izobrazba elektro smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni
15.	STROKOVNI SODELAVEC
-	visoka izobrazba elektro smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni 16. VIŠJI UMERJEVALEC
-	višja šola elektro smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
-	višja izobrazba ustrezne smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni
18.	SAMOSTOJNI UMERJEVALEC
-	srednja izobrazba elektro smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
19.	VODJA MONTAŽE
-	višja izobrazba elektro ali organizacijske smeri, - 3 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
20. MOJSTER L
-	srednja izobrazba elektro ali strojne smeri, - 2 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni.
21.	VEC DELAVCEV V PROIZVODNJI IN MONTAŽI
-	dvoletna ali 3-letna poklicna šola.
TEHNIČNA KONTROLA
22.	VODJA TEHNIČNE KONTROLE
-	visoka izobrazba elektro smeri, - 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
23.	ASISTENT KONTROLOR
-	visoka izobrazba elektro smeri, - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
24.	SAMOSTOJNI KONTROLOR
-	srednja izobrazba elektro smeri, - 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušeni.
25.	KONTROLOR SPECIALIST
-	poklicna šola elektro smeri, — 1 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Ob navedenih pogojih je zaželeno tudi znanje angleškega jezika.
II. V LJUBLJANI - PRIPRAVA TRGA
26.	VIŠJI ORGANIZATOR II.
-	višja izobrazba ustrezne smeri, - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleškega jezika.
27.	SAMOSTOJNI REFERENT II.
—	srednia izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika.
28.	ADMINISTRATIVNI REFERENT
—	srednja izobrazba ustrezne smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega jezika.
29.	SAMOSTOJNI KORESPONDENT
—	dvoletna administrativna šola - 3 leta delovnih izkušenj.
PROGRAMSKA OPREMA
30.	STROKOVNI SODELAVEC
—	visoka izobrazba ustrezne smeri, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika.
31.	VIŠJI PROGRAMER II.
—	višja izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika.
32.	VIŠJI PROGRAMER III.
—	višja izobrazba ustrezne smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika.
33.	SAMOSTOJNI OPERATER SISTEMA
—	srednja izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika.
34.	VIŠJI REFERENT L
—	višja izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika.
35.	SAMOSTOJNI KORESPONDENT
—	dvoletna administrativna šola, — 3 leta ustreznih-delovnih izkušenj.
TEHNIČNO VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV
36.	INŽ. ELEKTROTEHNIKE-PRIPRAVNIK
—	višja izobrazba elektrotehnične smeri, — znanje angleškega jezika.
37.	ELEKTROTEHNIK, ŠIBKI TOK (lahko pripravnik)
—	srednja izobrazba elektrotehnične smeri — znanje angleškega jezika.
Zaželeno vozniško dovoljenje B kategorije.
ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE
38.	ADMINISTRATIVNI REFERENT
—	srednja izobrazba ustrezne smeri, - 1 leto ustreznih delovnih s izkušenj, — pasivno znanje angleškega jezika.
EKONOMSKI ODDELEK
39.	VIŠJI ANALITIK L
—	višja izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
40.	SAMOSTOJNI ANALITIK
— srednja izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. 41. KNJIGOVODJA L
—	srednja izobrazba ustrezne smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. SEKRETARIAT
42.	ADMINISTRATIVNI REFERENT
—	srednja izobrazba ustrezne smeri, — 1 do 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
43.	KURIR
—	osnovna šola, — zaželene delovne izkušnje in vozniški izpit B kategorije.
Vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali navedene pogoje, bodo opravili tudi psihološki test. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTRO-MEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4. razpisujemo
1.	VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA
2.	VODJE PROIZVODNJE
3.	VODJE PRIPRAVE TRGA
4.	VODJE PROGRAMSKE OPREME
5.	VODJE TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA
6.	SEKRETARJA TOZD
7.	VODJE IZOBRAŽEVANJA
8.	VODJE ZAGOTAVLJANJA KVALITETE
9.	SVETNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod tc. 1.: — visoka izobrazba elektrotehničnejsmeri, — 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 2.: — visoka izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri, - 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 3.: — visoka izobrazba ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod tč. 4.: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 5.: — visoka izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 6.: — visoka izobrazba pravne ali upravne smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 7.: -1 visoka izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 8.: — vispka izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod tč. 9.: — visoka izobrazba tehnične smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Za vse kandidate je pogoj aktivno znanje angleškega jetika!
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, kijih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike.
Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje prošnje z dokazali o izpolnjevanju pogojev na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4, v roku 15 dni po objavi.
O sklepu o izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
f	^	>>
VELESLALOM AVTOELEKTRIKE
V__________________________J
Tako, kot nekatere druge športne zvrsti, tudi smučarski šport dobiva v temeljnih organizacijah DO Avtoelektrike vedno več navdušenih ljubiteljev. Prav gotovo pa je njihova največja manifestacija prvenstvo delovne organizacije, kjer sodeluje že lepo število tekmovalcev in tekmovalk v veleslalomu.
Letos - že tretjič doslej - so smučarke in smučarji Avtoelektrike pomerili svoje moči in hkrati zbrali najboljše za letošnje zimsko-športne igre SOZD Iskra v Kranjski gori. Za prizorišče letošnjega prvenstva Avtoelektrike v veleslalomu so si izbrali, sicer idiličen kraj - Log pod Mangartom, ki pa je bil v soboto, 27. januarja vse prej, kot prijazen in gostoljuben.
Na grebenu, kjer so pripravili tekmovanje, je bilo dovolj snega, toda kaj, ko ga je že ponoči in ves dan med tekmovanjem neutrudljivo zalival dež, ki je naslednji dan celo povzročil poplave in zemeljski plaz. Človek bi pričakoval, da bodo organizatorji tekmovanje odpovedali, vendar so vsi kljub temu vztrajali, tako vrli športni delavci SK Kanin iz Bovca, kot tudi organizatorji in seveda tekmovalci. Slednjih bi prav gotovo bilo še precej več, a jih je precej zanesljivo prestrašilo kislo in klavrno vreme.
Smučarski delavci SK Kanin so na pobočje postavili 450 m dolgo progo z višinsko razliko med štartom in ciljem okrog 70 m ter z 18 vrati. Glede na južni in še od dežja moker sneg, je bila proga, kljub temu, da so jo na debelo posuli s snežnim cementom, dokaj težka, čeprav sama po sebi sicer ne zahtevna. No, požrtvovalnost organizatorjev pa tudi vztrajnost in dobra volja tekmovalcev so opravile svoje in tako lahko mirno zapišemo, da so III. zimskošportne igre Avtoelektrike kljub slabemu vremenu dobro uspele.
Smučarji Avtoelektrike so se po končanem tekmovanju zbrali v hotelu Alp v Bovcu, kjer je bila razglasitev rezultatov. Najboljši v posameznem razporedu so prejeli medalje, zmagovalna ekipa pa pokal.
REZULTATI
ŽENSKE C: 1. Požar (DSS) 1:23,11; ŽENSKE B: 1. Berginc 36,78, 2. Rutar (obe AET) 40,69, 3. Medeot (DSSS) 44,72, 4. Hmeljak (DES) 1:05, 86; ŽENSKE A: 1. Pretnar 30,36, 2. Vertelj 31,18, 3. Zorč (vse VT) 32,80, 4. Rakovec (Ž) 35,67, 5. Suler (VT) 36,70, 6. Fornezzi (MZ) 37,50,
7.	Marka (VT) 37.79. 8. Jurševič (AET) 40,92, 9. Hrovat (Z) 41,58, 10. Kavs (VT) 41,67, 11. Krt (DES), 12. KUnkon (AET), 13. Pavlica (DES), 14._ Veskovič (AET), diskvalificirana Bučar (Ž); MOŠKI F: 1. I. Mlekuž (VT) 36,21. 2. Rutar (AET) 36,26, 3. Čufar (GE) 39, 15; MOŠKI E: 1. Radosavljevič (MZ) 35,34, 2, A. Ivančič (VT)
35.62,	3. Hmeljak (Kom.) 36,26, 4. Kogoj (DES), 5. Bizjak (VT) 37,50, 6. Kavčič 40,59, 7. Oblak (oba AET) 43,07, 8. Medeot (MZ) 44,83; MOŠKI D: 1. R. Mlekuž 27,53, 2. J. Ivančič (oba VT) 31,71, 3. Uršič (AET) 33,38, 4. A. Komac (VT) 35,36, 5. Klobučar (AET) 35,54, 6. J. Hrovat (VT), 36,05, 7. Gorjan AET) 36,90,
8.	Grobiša (MZ) 37,91, 9. Blažič (DES) 39,94, 10. Fornazarič (GE), 11. Rupnik, (VT), 12: Puc (IN); MOŠKI C: 1. Čopi
27.62,	2. F. Bizjak (oba DES) 28,06, 3. Špacapan 29,03, 4. Trkman (oba IN) 29,04,5. Čadež (DES) 31,46, 6. Curk (MZ) 31,84, 7. Lessiza (DES), 8. Kavs (AET) 32,91, 9. Žagar (VT) 32,95, 10. Mohorčič (DSSS) 33,39, 11. Kranjc (AET), 12. L Šulin, 13. Bremec (oba VT), 14.) Likar (AET), 15. Terlikar (VT), 16. Vidic (Kom.), 17. V. Šulin (VT); MOŠKI B: 1. Kašča (VT) 39,03, 2. Merljak (DSSS) 39,32, 3. R. Mlekuž (AET) 39,90, 4. Komel (MZ) 40,81, 5. Ž. Kavs (AET) 41,41, 6. Kokove 41,73, 7. S. Hrovat
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA BOLKE
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TEA TPP in Galvanike za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti
hči Tina Ručigaj.
ZAHVALA ob smrti moje mame ANICE ŽAGAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD ATC za sožalje in podarjeni venec
sin Darko Žagar.
s ;	^
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente - Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Zeljez-nov, tehnični urednik: Janko Golnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela D',;trich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja-
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Z'
"N
Novice od tu in tam
LONDON - ,.Približno 400 milijonov funtov namerava vložiti britanska vlada v razvoj mikroelektronike v naslednjih treh letih. „To je prav toliko kot Japonska in brancija, toda več kot Nemčija" - je izjavil britanski minister za industrijo Erič Varley, ko je razgrinjal program investicij. Samo 55 milijonov funtov je namenjenih razvoju mikroprocesorjev.
Ob novpm programu za razvoj mikroelektronike menijo britanski strokovnjaki, da poklanja britanska vlada preveč pozornosti mikroprocesorjem, z njimi celo ha-zardira. Hkrati pa se vsi strinjajo, da bodo z realizacijo programa pridobili precej več novih delovnih mest, kijih bodo izgubili.
HANNOVER - Za podjetjem Nordmende se je tudi Telefunken odločil pri videokasetnih magnetofonih za japonski VHS sistem. VHS sistem (video home system) je razvila japonska družba JVC (Japany Victor Comp.) Sistem seje zelo uveljavil zlasti v ZDA, kjer je že 80 % vseh aparatur izdelanih na temelju te tehnologije. Vsega skupaj je v prometu na svetu že 2,5 milijonov videomagnetofonov, od tega 60 % z VHS sistemom.
Zagreb - Radioindustrija Zagreb (RIZ) bo sodelovala z britanskim Philipsom, oziroma njegovim podjetjem Pye TVT. RIZ izdeluje televizijske oddajnike po licenci te firme in prejema od nje tudi sestavne dele.
UFFENHEIM — Zahodnonemški AEG - Telefunken bo v kratkem ukinil proizvodnjo gospodinjskih aparatov v dveh obratih in sicer v Uffenheimu in Bruchsalu. 640 delavcev si bo moralo poiskati drugo delo.
Alžir - V Sidi-bel—Abbesu je pričela z redno proizvodnjo prva alžirska tovarna črnobelih televizorjev. Tovarno je postavil General telephone&elec^.onics (GTE) po sistemu „ključ v roke". Tovarna zaposluje 800 delavcev in izdela na dan 70 televizorjev. Že naslednje 1980 leto bo izdelala vsako leto 190 tisoč črno-belih in 50 tisoč barvnih televizorjev, pri čemer bo zaposlenih 5.500 delavcev. Celotni stroški za postavitev tovarne so obsegali 275 milijonov dolarjev, pri tem je upoštevano oskrbovanje s sestavnimi deli, šolanje strokovnih kadrov in preučevanje delavcev za delo ob tekočih trakovih.
BERLIN - Zahodnonemško strokovno časopisje elektrotehnične panoge z velikim negodovanjem spremlja prenos nemške konzumne elektronike v tuje roke. Sicer gre uradno le za dopolnitev s tujim kapitalom, vendar nihče ne dvomi o prevladujočem vplivu tujih tehnologij.
Tako je sedaj svetovnoznano podjetje „Saba“ last ameriškega električnega koncerna „General telephoneSt electronics". „Braun“ je že dolgo časa v rokah ameriškega ..Gillette" iz Bostona. Tudi ,,Schaub-Lorenz“ pripada Američanom in sicer mešanemu koncernu ,,ITT“. Lastnik „Loewe-Opta“ je ,,Philips", „Blaupunkt“ ni segel po kapitalu iz tujine, marveč gaje dodelil „Bosch.“ ,,Wega“ pripada japonskemu koncernu „Sony“, medtem ko je poglavitni družabnik znane firme „Nordmen-de“ francoski električni gigant „Thomson-Brandt“.
Zbral in uredil Marjan Kralj
V_________________________________
42,06, 8. V. Mlekuž 42,36, 9. Trampuž (vsi VT), 42,61, 10. Bukudur (AET) 42,63, 11. Pretnar (VT), 12. Kuščar (IN), 13. A. Ivančič (VT), 14. D. Nemec (DSSS), 15. Sarič (DES), 16. lisac (DS), 17. V. Kravanja (VT), 18. Volk (MZ), 19. Rovšček (AET), 20. V. Žagar (VT), 21. Leban (Ž), 22. Filej (DES), 23. Konavec, 24. Podgornik (oba AET), 25. Jelerčič, 26. V. Nemec (VZ), 27. Bensa (DES), 28. Kante (DSSS), 29. Husu (Z), 30. D. Nemec (VZ), 31. Kete (DES), 32. D. Kravanja (VT), 33. A. Kravanja, 34. Vučič (vsi VT), 35. Cuder (AET), 36. Cotar (DES), 37. Pertovt (DSSS), 38. S. Oblak (Kom.), 39. R. Gorjan, 40. Čubej (oba DES), 41. Lupušček (AET), 42. R. Komac, 43. N. Kavs (oba VT); MOŠKI A: 1. Čermuta (VT) 35,48, 2. S. Kogoj (VZ), 37,40, 3. E. Mlekuž 39,39, 4. D. Mlekuž
__________________________________y
41,32, 5. Koren, 41,32, 5. Koren 41,44, 6-M. Kravanja (vsi VT) 41,94, 7. B. Ivančič (IN) 42,06, 8. Sovdat 42,47, 9. Hosner (oba VT) 43,32, 10. Z. Bremec (MZ) 43,80, 11. Benedejčič (AET), 12. E. Zagat (VT), 13. Novak (DSSS), 14. Močnik (IN)’ 15. Kenda, 16. Mrakič (oba VT), 17 Krajnik (AET), 18. Jug (IN), 19. D. Mlekuž (VT), 20. S. Cuder (AET), 21. M. Mlekuž (VT), 22. M. Lapanja (AET), 23. Pavšič (DES), 24. Klavora (VT), 25. Jarc, 26. Kragelj, 27. Trušnovec (vsi AET), 28. Polanc (MZ), 29. Krapež (GE), 30. J. Bukovec (MZ); EKIPNA UVRSTITEV: 1 VT 966, 2. AET 494, 3. DES 276, 4. MZ 171, 5-DSS 166, 6. Institut 143, 7. VZ 76, 8. Žarnice 71, 9. Komerciala 27, 10. Generatorji 19 točk.	Tr,
VESELA SMUKA ISKRAŠEV V MARTULJKU
V	organizaciji dejavnosti za rekreacijo in letovanje v Iskri Invest servis se tudi letos odvijajo enotedenski smučarski tečaji, ki bodo trajali od 21. januarja do 11. februarja. V smučarski šoli, ki jo vodijo smučarski učitelji iz Iskre se bo zvrstilo okoli 1000 Iskrašev, njihovih svojcev in otrok. Bivanje za vse udeležence je organizirano za zmerno ceno v penzionu Špik, smučanje pa zagotovljeno na smučišču v Martuljku.
V	prvi izmeni, ki je bila od 21. do 28. januarja, se nas je zbrala prijetna druščina Iskrašev iz različnih delovnih organizacij in TOZD. Prav ta raznolikost udeležencev je pomenila še dodatno zanimivost tečaja. Ker je bilo z nami tudi dovolj otrok, je bil živžav v celoti zagotovljen.
Tečaj so vodili neumorni Janez Podlesnik ter brata Andrej in Matej Vozlič, ki so nas tečajnike hitro razvrstili v razrede in potem vsako dopoldne od devete do pol ene ure vztrajno vadili v tehniki vožnje. Med nami so bili čisti začetniki, oziroma začetnice do tistih, ki so že kakšen tečaj dali „skoz“, ali pa so se naučili smučanja sami. Tako so se eni poskušali v začetni šoli, drugi so pilili že predelano začetno
šolo, tretji pa so se trudili z nadaljevalno in delno tekmovalno šolo. Na koncu tečaja,v petek popoldne, smo se pomerili v kal pravem veleslalomu in ga vsi uspešno končali.
Veselo smo preživljali tudi večere ob spretni organizaciji in domiselnosti učitelja Janeza in veselih slovenskih pesmi, ki smo jih z veseljem prepevali. Tudi zaplesali smo ob uradni razglasitvi rezultatov in razdelitvi nagrad.
Še beseda o vremenu. Doživeli smo vse, od prekrasnega jasnega vremena, do celodnevnega dežja in snežnega meteža, ki je divjal v četrtek. Vendar nam vse to ni odvzelo dobre volje, tako, da smo veseli in zadovoljni preživeli prijeten teden zimskih počitnic.
Še majhen nasvet za naslednje leto, ki se nanaša na ureditev prevozov z vlečnico-Mogoče bi bil koristen razgovor s TOZD SAP-Viator na Jesenicah, da bi to lahko naredilo že hotelsko podjetje Špik, vendar kot kaže tega interesa ni, ali pa se domačini, kot je že običaj7 ne morejo sporazumeti med seboj na škodo turizma in turistov.
- S. M.
z-------------------------------------------------------------------)
SMUČANJE V MARMOLADI
Agencija Generalturist, poslovalnica Portorož bo tudi letos organizirala spomladansko smučanje na Marmeladi — kraljici Dolomitov.
Bivanje je v hotelu ,.ROY“ (sobe so s prho in WC), ki stoji tik ob postaji žičnice tako, daje dostop do smučišča iz hotela.
Cene aranžmaja 23. do 30. marca 1979
prevoz z lastnim avtomobilom	din 4.050.-
prevoz z avtobusom	din 4.370.-
Cene aranžmaja 27. aprila do 4. maja 1979
prevoz z lastnim avtomobilom	din 4.370.-
prevoz z avtobusom	din 4.790.-
Nagornje cene imajo delavci Iskre 100,- din popusta na osebo.
V ceno aranžmaja je všteto:
7 polpenzionov (zajtrk, večerja, nočitev)
tedenska smučarska Karta za celoten sistem žičnic na Marmoladi, organizacija
aranžmaja
Za doplačilo 500,- din je možna udeležba v smučarskem tečaju v slovenskem jeziku.
Avtobusni prevoz bo iz Sežane in iz Ljubljane, v kolikor bo število prijavljenih zadostno.
Ob prijavi je treba vplačati predplačilo din 2.000.-, ostanek pa do 16. 3. 1979, oziroma do 20. 4. 1979 za drugi termin.
Prijave in informacije: Iskra invest servis. Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, 61000 Ljubljana (telefon: 325-587, 325-589).
V_______________________________________________________________________________y
■
Gl


S
3
(
S
(
5
(
f
i
i
i
i
i
i
i
!
I