Ži/AskL
PROIZVODNJA ŽELEZA IN JEKLA
ZELEZAR
St. 3 - 25. marec 1970
Po podatkih Združenja jugoslovanskih železarn so železarne v letu 1969 proizvedle 2,2 milijona ton jekla, kar predstavlja največjo doesdanjo proizvodnjo
v državi. Proizvodnja železne rude, surovega železa, surovega jekla in ostalih proizvodov črne metalurgije, se je v zadnjih letih gibala takole:
Rezultati poslovanja
V januarju znaša proizvodnja 7,8 % letnega plana. Operativni plan je prekoračen za- 9,3 % in sicer v jeklarni, valjarni, livarni I pri kokilah in samotni. Vsi ostali obrati so pod perativnim planom.
Elektroplavž je dosegel 8,2 °/0 proizvodnje, kar je za 6 % pod operativnim planom, ker je izpadla proizvodnja zaradi okvare na elektrodah.
Jeklarna je bila še do 14. januarja v remontu, potem pa je do konca meseca operativni plan presegla za 7,4 %. Od 26. januarja dalje je imela na razpolago tekoči grodelj.
Valjarna je dosegla 9,5 % letnega plana proizvodnje in presegla operativni plan za 35,8 %. Plan je. presežen, ker je obrat valjal tudi dve nedelji in med mesecem zaradi okvare prešel na program ploščate širine, kar je dnevno povečalo proizvodnjo. Letošnje leto so v valjarni začeli delati hladno vlečene profile in brušeno jeklo.
Livarna valjev in kokil ima V
januarju 8,0 % surovih valjev, 8.1 % kokil in litine od letnega plana proizvodnje. Pri valjih je ostala za 25,5 °/q pod operativnim planom, pri litini in kokilah ga je pa za 26,3 % presegla.
Livarna specialne litine v januarju dosegla 5,7 % letnega plana proizvodnje. Tudi operativni plan je dosežen samo z 81,7 %. Prevladovali so lahki ulitki in s tem neugoden asortiman, kar povzroča nizko produktivnost in nadpovprečen izmeček. To je opaziti zlasti pri nodularni litini, kjer je v januarju izmeček večji za 4.5 %, kot ga dovoljuje plan na doseženo proizvodnjo.
Samotama: V januarju je dosegla 9,4 % letnega plana proizvodnje. Operativni plan je presežen pri opeki za 0,6 % in pri malti za 67,1 %. Kapacitete so bile izkoriščene s 70,4 %, V
V februarju znaša proizvodnja 9,1 % osnovnega plana. Operativni plan je presežen za 7,2 %. Pod operativnim planom je o-stala livarna II in surovi ter obdelani valji.
Elektroplavž je v februarju dosegel 9,2 % letnega plana. Operativni plan je presežen za 5,8 %. Obrat je imel na razpolago kvaliteten koks.
Jeklarna ima 10,3 % letnega plana proizvodnje. Operativni plan je presežen za 5,6 %.
Valjarna je v februarju dosegla 8,2 % letnega plana proizvodnje. Operativni plan je presežen za 10,9%. K temu je pripomoglo nedeljsko valjanje, Kar ni bilo v operativnem planu in uspešno valjanje specialnih profilov.
Livarna I je imela 7,6 % letnega plana proizvodnje surovih valjev in 8,4 % kokil in litine. Pri valjih je ostala za 29,2 % pod in pri litini za 10,8 %' nad operativnim planom.
Proizvodnja v 1000 tonah ' 1939		1946	1966	1968	1969
Železna ruda	667	339	2493	2720	2626
Surovo železo	101	84	1143	1201	1198
Surovo jeklo	260	201	1867	1997	2212
Valjani izdelki	151	112	1226	1510	1838
Brezšivne cevi	-	-	77	75	76"
Domača potrošnja	se je	gibala:	(v 1000 tonah)		
		1966	1967	1968	1969
Skupna potrošnja		1996	1882	2002	. 2668
Uvoz gotov. izd.		799	789	591	870
% udeležba uvoza		40,0	41,9	29,5	32,6
Takšen porast proizvodnje in povečan uvoz, so rezultat večje potrošnje v kovinsko-predelo-valni industriji. Leto 1969 je znano kot konjunkturno za vso industrijo in so se dobre strani takšnega razširjenja gospodarstva pokazale tudi pri nas. Predvsem mislimo tu na zasedenost naših kapacitet in možnost večjega izbiranja asortimenta izdelkov. Na drugi strani pa je pome-
■ 't
smo s tem pravzaprav boljše izkoristili človeške zmogljivosti, na drugi strani pa smo industrijskim potrošnikom še bolj skrajšali dobavne termine. Lahko trdimo (dokaz v % legiranlh jekel), da imamo v. rokah jugo-slov. potrošnjo vzmetnih jekel,-razen_ tistega dela, ki ga obdeluje Železarna Ravne, kar pa smo zavestno upoštevali.
Tudi pri specialnih profilih imamo napore za povečanje naše specializacije, pogojene z rezultati. Vseh možnosti še seveda nismo izkoristili, ker smo se morali prilagoditi trenutnim proizvodnim možnostim, kajti uvajanje spec.J profilov ima svo]0 optimalno mejo pri sedanji kapaciteti stare valjarne.
Pomembno vlogo ima tudi u-vajanje nove proizvodnje vlečenih in brušenih profilov. Četudi je ta proizvodnja za zdaj improvizirana, v znatni meri vpliva na finančni efekt, zlasti pa pripravlja teren za plasman teli profilov v naslednjih letih.
Prodaja po kvalitetnih grupah
Pogled z Lipe na stari del Štor
in profilih izgleda takole:		
	1968	1969
Navad, ogljik, jekla 29 %		7 %
Kval. ogljik, jekla	30 %	30 %
Kval. nizko leg. j.	38 %	58 %,
Plem. oglj. jekla	—	1 %
Plem. nizko leg. j.	3%	4 %
Livarna II ima v februarju
6,3	% proizvodnje. V kumulativi januar—februar znaša proizvodnja 12,0 % letnega plana. V februarju je ostala za 6,5 % pod operativnim planom.
Samotna je dosegla v februarju 9,4 % proizvodnje. Operativni plan je presežen za 12,4 %". Na tako prekoračenje letnega in o-perativnega plana je vplivalo znosno vreme in oblikovno nezahteven asortiman. Kapaciteta je bila izkoriščena z 80 %.
-Z-R-
nilo razširjenje produkcije drugod za nas večjo konkurenco, vse večjo zahtevnost v' kvaliteti in dobavnih terminih, povečanje težav pri nabavi materialov za proizvodnjo, kar vse spričo naše zastarelosti zahteva večje napore za uspešen končen rezultat poslovanja. Z zbiranjem ugodnih naročil smo povzročali težave sebi in strokovnemu kadru valjarne, s čemer pa smo vplivali na boljši ekonomski uspeh. Va-ljarniški programi so kljub temu bili sestavljeni racionalno in
100 % 100 %
Vzmetna jekla 37,9 % 58,1 %
Po profilih pa izgleda delitev takole :
1968	1969
Fini profili Lahki profili Srednji profili
9%
28 % 63 %
7 % 20 % 73 %
100
100
Kot je razvidno iz gornje primerjave, nam je preteklo leto prineslo izboljšanje kvalitetnega asortimenta na račun večjega plasmana vzmetnih jekel.
Tretja seja DS združenega
Predsednik delavskega sveta združenega podjetja Slovenske železarne Tomaž Ertl je sklical 3. sejo v ponedeljek, 16. marca na Ravnah na Koroškem. Za dnevni red je predlagal razpravo o sklepnem računu združenega podjetja za 1969. leto, o predlogu gospodarskega načrta za 1970. leto in o operativnih problemih združenega podjetja.
ijia začetku seje je delavski svet sprejel poročilo o delu poslovnega odbora med zadnjima dvema sejama, ki ga je podal njen predsednik Tugomir Voga. Nato je generalni direktor združenega podjetja podal poročilo o sklepnem računu združenega podjetja za 1969. leto, ki je po splošni oceni ugodno, vendar s pripombo, da sklepni račun za
1969.	leto ne more podati realnega prikaza stanja združenega podjetja, prvič ne zato, ker so bile večino preteklega leta članice združenega podjetja še čisto samostojne, drugič pa zato ne, ker ni enotnih kriterijev za sestavljanje takšnega prikaza in je poročilo še več ali manj seštevek sklepnih računov posameznih organizacij združenega podjetja. Enakega mnenja so bili tudi diskutanti, ki so menili, da je treba čimprcj izdelati metodologijo dela, določiti in enotno tretirati tiste elemente, ki so dominantni za prikaz ekonomske moči in učinkovitosti posameznih organizacij združenega podjetja in združenega podjetja kot celote. Enotni so bili v tem, da nam manjka sistem za delo, ki ga pa verjetno ne bomo mogli doseči, dokler se ne ustanovi direkcija združenega podjetja. Sklepni račun so nato sprejeli, drugih sklepov, ki so bili izraženi v razpravi pa ne, ker so želeli prej še razpravljati o predlogu gospodarskega načrta za 1970 leto.
Tudi predlog gospodarskega načrta je podal generalni direktor Gregor Klančnik in naglasil, da je to dejansko zopet le seštevek gospodarskih načrtov posameznih tovarn, ki so članice združenega podjetja—V razpravi so se nato nekatera vprašanja zopet ponavljala, rdeča nit celotne razprave pa se je odvijala v smeri čimprejšnjega ustanavljanja organa, ki bo delo združenega podjetja vodil. Menili so, da ne bi bilo treba čakati, da se za ključna delovna mesta v direkciji javijo avtoritativne osebe, temveč ustanovili določen team, ki bo sposoben strokovno delati po nalogah, ki so določene za direkcijo in reševati vprašanja, ki spadajo v njihovo pristojnost. Takšne delavce, ki bi sestavljali team pa imamo po vsej verjetnosti tudi v posameznih železarnah in zato je vsako čakanje odveč. V tem smislu so nato sprejeli tudi sklep, ki obvezuje poslovni odbor, da do prihodnje seje delavskega sveta združenega podjetja, ki bo v ma-
ju, pripravi predlog takšnega teama in hkrati s tem tudi sistemizacijo delovnih mest v direkciji združenega podjetja.
Drugo pomembno vprašanje, ki je bilo izraženo v razpravi pa je medsebojni promet in specializacija proizvodnje. Menili so namreč, da je treba skozi vse leto spremljati dogajanja na tržišču in s specializacijo maksimalno izkoristiti konjunkturo, ker bo le tako osvojeno tržišče zagotovilo delo in poslovne uspehe v času dekonjunkture, ki bo sledila. Za rešitev tega vprašanja
NE N
Ko smo pred leti uzakonili samoupravljanje, smo prav dobro vedeli, da bo potreben čas za uvajapje kakor tudi za učinkovito izkoriščanje pravic, ki jih ta zakon daje. Takrat smo samoupravljanje samo deklarirali in mu dali zakonsko osnovo, o-stalo pa mu mora dati praksa — izkušnje.
Prav gotovo je, da so vsakem kolektivu potrebna trdna določila o pravicah, dolžnostih in odgovornostih vseh članov kolektiva, da se ne bi zaviralo resnično samoupravljanje delovnih ljudi. Načelna vloga sindikata je ravno v vplivu članov na samoupravne odločitve, tako da vsi člani na vsaki stopnji in v vseh fazah procesa dela, ki predstavljajo celoto, čimbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o u-rejevanju medsebojnih odnosov, delitvi dohodka in drugih vprašanjih svojega ekonomskega položaja s tem, da istočasno zagotavljajo najugodnejše pogoje za delo in poslovanje tovarne kot celote. To vlogo delovnega človeka glede na odločanje v samoupravnem mehanizmu v najširšem smislu definira ustava SFRJ.
Prav gotovo mora biti aktivnost sindikata usmerjena na u-resnjčevanje sprejetih stališč v temeljnih dokumentih naše družbe. Krepitev položaja delovnega človeka in njegovo dejansko vključevanje v celotno družbeno delo je pogoj nadaljnega razvoja samoupravljanja in mora biti merilo družbene akcije sindikata.
Vsled navedenih razlogov je TO sindikata Železarne Štore spoznal za potrebno, da si izbori takšen položaj, ki mu bo formalno pravno in dejansko omo-
je potrebna jasna proizvodna o-rientacija združenega podjetja, iz tega pa bo sledilo dogovarjanje o medsebojnem prometu in specializaciji.
Predsednik delavskega sveta je nato člane seznanil s programom dela delavskega sveta združenega podjetja, ki so ga enoglasno potrdili. V nadaljevanju seje je generalni direktor seznanili člane s pismom, ki ga bo v imenu združenega podjetja poslal izvršnemu svetu skupščine SRS o problemih oskrbovanja slovenskih železarn s surovinami in o ostalih problemih gospodarjenja, likvidnosti in cen proizvodov črne metalurgije. Ciani so se z vsebino prebranega pisma strinjali. Predsednik razpisne komisije za vodilna delovna mesta
A
gočal zastopati interese delavcev pri samoupravnem odločanju, uresničevanju in kontroli izvajanja odločitev. To pa je mogoče uresničiti le z dobro organizacijo sindikata.
Tovarniški odbor je imenoval komisijo za izdelavo predloga statuta in poslovnika sindikalne organizacije Železarne Štore. Zadolžena komisija je svojo nalogo v roku izvršila. Statut je bil posredovan članom sindikata preko sindikalnih odborov v razpravo in dopolnitev ter je bil na
6.	seji TO sindikata začasno sprejet, dokončno pa bo sprejet na delovni konferenci.
Statut sindikata Železarne Štore zajema okvirna in temeljna določila iz programskih, organizacijskih in akcijskih načel, kakor tudi okvir dolžnosti in pravic ter materialno poslovanje skladno s statutom SFRJ in ZSS. Programska načela -so izhodišča za organizacijsko dejavnost, ki v svojem idejno-politienem delovanju izhaja iz programskih na-'Čel zveze komunistov, ki jih u-resničuje, potrjuje, verificira, dopolnjuje in razvija.
Tudi osnutek poslovnika sindikata kot sestavni del statuta je bil posredovan sindikalnim odborom v razpravo in dopolnitev.
Osnutek predvideva spremembe v dosedanji organizaciji in njeni strukturi, delitev dela s poudarkom na nalogah in dolžnostih vseh njenih organov.
Zaradi pomembnosti statuta kakor poslovnika opozarjamo vse člane, da je najpomembnejša pravica odločanja ravno v sprejemanju normativnih aktov in zato apeliramo, da z interesom in vso resnostjo pristopijo k dopolnjevanju in uresničevanju
podjetja
direkcije združenega podjetja, inž. Ivo Arzenšek, je poročal o prijavah na razpis in ugotovil, da razpis ni uspel in, da je zato sklep delavskega sveta o formiranju direkcije toliko bolj na mestu. Ob koncu seje je glavni direktor železarne Jesenice seznanil delavski svet združenega podjetja o stanju likvidnosti jeseniške železarne in o dogodkih, ukrepih in posledicah, ki so nastale v zvezi z ustavitvijo plavža zaradi pomanjkanja koksa.
Po končani seji so članom delavskega sveta predstavili z železarno Ravne po podatkih, ki jih je posredoval direktor Klančnik, nato pa so ogledali posa;ipe;sne obrate.
POTI
sprejetih in napisanih stališč, kar je tudi pogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za boljšo prihodnost.
Za to zagotovitev pa je potrebno mnogo več, predvsem pa, da se vsi člani aktivirajo iri s svojo vplivnostjo preko sindikalne organizacije kot celote in preko vseh njenih subjektov, kilso odgovorni za svoje delo pred članstvom, izborijo najustreznejše rešitve, ki najbolj ustrezajo sprejetim programskim načelom in sklepom.
Tako je začrtana pot sindikalne organizacije v integralnem delu samoupravljanja naše tovarne, ki pa bo uspešna le v dosledni in skupni aktivnosti.
L. Z.
Se ena o koksu
Ja, Francelj, najino delo ni kar tako, če bova pobrala ves razsuti koks, bova še proizvodnjo rešila
PO DESETIH IN VEČ
' Po desetih in več letih so ponovno sedli v šolske klopi kandidati za delovodje kovinarske in metalurške stroke. Šola je pričela z delom v začetku meseca marca, po večmesečnih pripravah. To je dislociran oddelek ravenske delovodske šole.
Že več let smo čutili potrebo po izobraževanju delovodij, predvsem pa nam je to narekovala tehnologija razvoja podjetja. Pri razpisu smo vsekakor želeli, da bi se v to izobraževanje vključilo čimveč tistih, ki že zasedajo delovna mesta delovodij. Tako bi si ti delavci poleg' strokovne sposobnosti pridobili še teoretično znanje, ki je potrebno dobremu delovodji za osvajanje znanj nove tehnologije dela. Žal je bil odziv teh na razpis zelcr skromen. Na to so v precejšnji meri vplivali tudi pogoji za vpis, ki zahtevajo poleg ostalih meril tudi končano poklicno šolo. Na razpis se je prijavilo preko petdeset kandidatov, ki sedaj štirikrat na teden sedajo v šolske klopi.
Pouk je deljen na dopoldanski in popoldanski. S tako organiziranimi predavanji smo omogočili obisk šole vsem, tudi tistim, ki delajo v izmenah.
Pouk na tej šoli bo precej zahteven, če upoštevamo, da so
slušatelji pred ali po pouku na svojih delovnih mestih.
Šolanje bo trajalo 4 semestre, tj. dve leti, predmetnik pa obsega 12 strokovno-teoretičnih
—	risanje s strojnimi elementi,
—	delovna tehnika, stroji, o-rodja in naprave,
—	mehanika in elektrotehnika,
—	delovne priprave in nadzo-
Slušatelji delovodske šole pred pričetkom pouka
predmetov in prakso v stroki. Predmetnik vsebuje naslednje predmete za metalurško stroko:
—	slovenski jezik,
—	gospodarska zakonodaja,
—	strokovno računstvo,
—	delo z ljudmi in psihologija dela,
—	tehnologija materiala,
Proizvodnja železa in jekla
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav tako je tudi povečan plasman srednjih profilov. Sprememba kvalitetnega asortimenta je vplivala tudi na povprečno prodajno ceno, ki se je v primerjavi z letom 1968 povečala za 15,2%.
Za leto 1970 se načrtuje, da bo potrošnja vseh izdelkov črne metalurgije znašala okrog 2,75 milijona ton. Iz domače proizvodnje 1,8 milijona ton, medtem bi okrog 950.000 ton gotovih izdelkov uvozili. Na uvoz bi odpadlo 88.000 ton profilov, 15.000 ton' valjane žice, 40.000 ton debele in srednje pločevine, 15.500 ton lamel, 207.000 ton pločevine za ladjedelnice, 230.000 ton hlad-novaljane pločevine, 65.000 ton bele pločevine, 66.000 ton toplo-valjanih trakov, 23.000 ton hladno valjanih trakov, 20.000 ton" vlečene žice, 17.000 ton brez-šivnih cevi in še manjše količine drugih izdelkov.
Jugoslovanske železarne načrtujejo v svojih proizvodnih programih za leto 1970 svojo proizvodnjo okrog 2,8 milijona ton surovega jekla, kar je za 600.000 ton več, kot je znašala proizvodnja v letu 1969. Računa se, da bodo železarne nudile tržišču okrog 2,150.000 ton gotovih valjanih izdelkov. Planirana proizvodnja sur. železa znaša 1,7 milijona ton, medtem ko je bilo v lan-
skem letu izdelano 1,25 milijona ton. To povečano proizvodno izdelkov pa pogojuje znatno povečanje proizvodnje železne rude na 4,6 milijona ton : 2,8 milijona ton, kot je znašala Janška proizvodnja.
Načrtovana proizvodnja sloni, kot že rečeno, na povečanih kapacitetah proizvajal, železne rude, Vareša in Ljubije, na novih valjarniških kapacitetah Železarne Skopje, na pričetek obratovanja topilnice surovega železa v novih obratih Železarne Smederevo in Železarne Zenica.
Zaradi zakasnitve izgradnje posameznih proizvodnih kapacitet v naših železarnah se pojavlja deficit v surovinah — vložkih.
Da bi zagotovili planirano proizvodnjo, bo potrebno uvoziti 200 tisoč ton belega surovega železa, 312.000 ton starega železa, 270.000 ton slabovin in 260.000 ton met. koksa. V kolikor se te surovine ne bi uvozile, bi mora-di povečati uvoz gotovih valjanih in vlečenih izdelkov. Vzrok je predvsem v tem, ker se je izgradnja objektov zakasnila, saj se kasni _ z izgradnjo aglomeracije z Železarni Zenica, z izgradnjo valjarniških in ostalih kapacitet pa v Skopju, Ravnah, Sisku, Nikšiču in v Štorah.
I.	Ž.
Izboljšana služba \
V industrijskih Štorah je zdravstvena služba komaj zmogla veliko dela s številnimi pacienti, saj šteje samo kolektiv železarne 2200 zaposlenih, kje so še družinski člani stanujoči na območju Štor in okoliških naselij, kje je še vse ostalo prebivalstvo. S skupnimi prizadevanji železarne in Zdravstvenega doma v Celju je končno uspelo reorganizirati zdravstveno službo v Štorah tako, da sta pričeli
16.	marca ordinirati dve ambulanti, sicer v isti stavbi, toda z ločenimi nalogami. fJrcjeni šo novi prostori in sedaj posluje obratna ombulanta železarne, ki bo vršila zdravstvene preglede vsak dan razen sobote, in to dopoldne od 7.30 do 14.30 ter popoldne od 14.30 do 17.30. V tej ambulanti bodo zdravstveni pregledi samo za zaposlene v železarni.
Za svojce in druge občane bodo pregledi v splošni ambulanti, to je v isti stavbi, v prenovljenih prostorih, na drugi strani hodnika.
Treba je upoštevati navodilo, da se morajo člani kolektiva, ki koristijo v nujnih primerih zdravniško pomoč na terenu, kjer stanujejo, sami ali svojci v 24 urah javiti zdravniku v štor-ski obratni ambulanti, to še posebno, če je potreben bolniški stalež. Bolniški dopust za člane v železarni odobri le zdravnik iz tovarniške obratne ambulante.
Razumljivo je, da so tako člani železarske delovne skunosti,
LETIH
rovanje izdelave,
—	varnost pri delu,
—	organizacija dela in ekonomika in
—	vzdrževanje strojev in naprav.
Pri kovinarski stroki pa.se ta predmetnik delno spremeni po vsebini predvsem pri strokovnih predmetih. Zato bodo slušatelji, id sedaj združeni poslušajo učno snov, kasneje razdeljeni v dve skupini p® strokah.
Predavanja so v domu ljudske tehnike, vodijo pa jih naši strokovnjaki in zunanji sodelavci z visoko izobrazbo.
Želi mo, da v teh, dokaj težavnih pogojih uspešno zaključi šolanje čimveč slušateljev in s, tem kadrovsko izpopolni vrzeli, ki so, pa tudi tiste, ki se bodo pokazale v naslednjem obdobju našega razvoja.
Za to ürölanje bo podjetje prispevalo precejšnja finančna in materialna sredstva, ki pa se bodo bogato obrestovala.
zdravniška
Štorah
kot vsi prebivalci Štor in okoliških naselij z zadovoljstvom sprejeli nov način, to je izboljšano poslovanje ambulant v Štorah.
R. U.
Pa še res je
Vidiš, Francelj! Če bi se Komisija za zdravstveno in tehničho varnost sestala vsaj polovico ód 36-krat, kot je aktivna komisija za varstvo' delovnih dolžnosti, bi morda nama ne bilo treba predčasno v invalidsko pa še' Sbrjav bi verjetno nabavili.
KJE IN KAKO SMO SMUČALI
Čeprav še ni zaključena zimska sezona, je bilo že doslej toliko smučarskih tekmovanj, na katerih so nastopili naši mladi smučarji, da je vsekakor omembe vredno.
Snega je bilo že v mesecu decembru dovolj, toda na žalost je prvi sneg presenetil naše tekmovalce, ko še niso bili pripravljeni za takojšnjo organizirano vadbo.
Cicibanke: 3. mesto Lidija Pož-gajner, 4. mesto Nevenka Subotič;
Cicibani : 6. mesto Aleš Doplihar,
11.	mesto Igor Škornik;
ml. pionirke: 4. mesto Mojca
Gašpar, 5. mesto Jana Urbančič,
10. mesto Hanca Golež;
ml. pionirji: 1. mesto Samo Šla-
tav, 3. mesto Bojan Mahne, 7.
Se posnetek z zaključka smučarske šole najmlajših
Seveda so bili temu tekmovalci najmanj krivi, ta spodrsljaj je pripisati vodstvu smučarske sekcije. Vodstvo sekcije je imelo naj večje težave pri'iskanju trenerskega kadra. Ta problem je bil sčasoma rešen in so lahko pričeli z rednimi treningi.
V nadaljevanju bomo našteli nekaj važnejših prireditev in najboljše rezultate:
Trbovlje: — slalom starejši pionirji
nastopilo je 44 tekmovalcev
6.	mesto Gojko Klinar, 12. mesto Gorazd Tratnik, 13. mesto Mladen Zelič;
Mežica: — slalom starejših pionirjev in pionirk
7.	mesto Jasna Veber - nastopilo 27 tekmovalk
Starejši pionirji — nastopilo 63 tekmovalcev:
3. mesto Aleš Kavka, 6. mesto Gojko Klinar, 9. mesto Mladen Zelič 18. mesto Gorazd TratniKj
31.	mesto Zoran Lubej;
Celjska koča — občinsko prvenstvo — veleslalom
mesto Matjaž Tratnik, 9. mesto Mitja Ocvirk;
st. pionirke: 5. mesto Jasna Veber;	a
st. pionir ji:. 2. mesto Mladen Zelič, 3. mesto Aleš Kavka, 5. mesto Zoran Lubej, 6. mesto Gojko Klinar, 7. mesto Gorazd Tratnik, 10, mesto Ado Mljač;
Slalom:
mlajše pionirke: 4. mesto Suzana Tahmajster, 6. mesto Rosana Cvahte, 7. mesto Jana Urbaničič; mlajši pionirji: 1. mesto Matjaž Tratnik, 4. mesto Bojan Mahne, 7. mesto Samo Šlatav, 11. mesto Tomaž Subotič;
starejše pionirke: 2. mesto Jasna Veber;
starejši pionirji: 1. mesto Mladen Zelič, 2. mesto Aleš Kavka, 3. mesto Gojko Klinar, 4. mesto Zoran Lubej, 5. - mesto Ado Mljač, 6. mesto Gorazd Tratnik; Golte — consko prvenstvo (Celje, Mozirje, Laško, Velenje, Konjice, Rogaška Slatina) starejši pionirji: 1. mesto Mladen Zelič, 4. mesto Aleš Kavka,
Prehodni pokal »Partizanska puška« in pokal za ekipno prvenstvo na Paškem Kozjaku
5. mesto Zoran Lubej, 6. mesto Gojko Klinar, 7. mesto Gorazd Tratnik, 9. mesto Ado Mljač; ml. pionirji: 2. mesto Matjaž Tratnik;
cicibanke: 1. mesto Lidija Pož-gajner;
ml. pionirke: 2. mesto Suzana Tahmajster;
st. pionirke: 2.»mesto Jasna Veber;
Škofja loka — neuradno prvenstvo Slovenije starejših, pionirjev v smuku
9. mesto Mladen Zelič, 12. mesto Aleš Kavka, 22. mesto Gojko Klinar;
Startalo je 55 tekmovalcev. To je bil prvi nastop naših pionirjev v smuku,
Zelenica — republiško prvenstvo To je finalno tekmovanje najboljših pionirjev in pionirk iz vse Slovenije, torej osrednja prireditev v naši republiki za mlade smučarje. Uspeh je že v tem, da ima tekmovalec pravico sodelovati na tej finalni prireditvi. V eliti najboljših mladih smučarjev nas je prijetno presenetil naš trenutno najboljši smučar Mladen Zelič.
Slalom: 6. mesto Mladen Zelič, 16. mesto Gojko Klinar, 25. mesto Aleš Kavka (II. tek padel); Slalom (ml. pionirjev):
16.	mesto Samo Šlatav, 32. mesto Matjaž Tratnik;
Veleslalom:
5. mesto Mladen Zelič, 17. mesto Zoran Lubej;
Veleslalom starejše pionirke:
17.	mesto Jasna Veber; Veleslalom ml. pionirke:
19.	mesto Suzana Tahmajster, ,28. mesto Rosana Cvahte;
Paški Kozjak:
Ekipno tekmovanje v smuku za partizansko puško. Na povabilo ObZTK — Velenje smo se rade volje odzvali na spominsko tradicionalno tekmovanje v smuku na terenih Paškega Kozjaka. Na tekmovanje so odšli najboljši pionirji, mladinci in člani, z željo, da bi dosegli dobre tekmovalne rezultate, domov pa so prišli izredno razpoloženi, säj so dobesedno triumfirali.
Kot ekipa je naša reprezentanca osvojila I. mesto in sprejela lep pokal v trajno last ter prehodni pokal »Partizansko puško«.
Najboljši posamezniki:
Pionirji: 1. mesto Mladen Zelič,
2.	mesto Aleš Kavka, 3. mesto Zoran Lubej, 4. mesto Gojko Klinar, 5. mesto Gorazd Tratnik; Mladinci: 1. mesto Srečko Vodeb, 3. mesto Dušan Vodeb; Člani: 4. mesto Zvone Brilej, 5. mesto Vlado Magajna, 9. mesto Tine Kroflič;
Iz rezultatov je razvidno, da je alpsko smučanje v Štorah v polnem razmahu. Ce pri tem u-poštevamo, da nimamo najboljših pogojev za redno sistematično delo š tekmovalci, smo lahko na naše smučarje tembolj ponosni. V želji, da gremo v korak z ostalimi klubi v Sloveniji, kar se tiče kvalitetnega smučanjaj bodo morali naši smučarski delavci pljuniti v roke, da bodo premagali vse težave, s katerimi se bodo v prihodnje pogostokrat srečevali.
Ob zaključku tekmovalne sezone bomo o smučanju še poročali.
T. V.
»Tik pred ciljem sem padel.« »Nič mu ne verjemi, Lojze, v tovarni ni nosil zaščitnih čevljev.«
Predpriprave naših kegljačev za nastop na svetovnem prvenstvu
V času od 23. do 30. maja 1970. bo v Bolzanu (Italija), svetovno prvenstvu v kegljanju na asfaltu. Nastopile bodo ženske in moške vršite. Jugoslovani smo na zadnjem svetovnem prvenstvu zasedli vidno mesto, predvsem pa se je izkazal kot posameznik tov. Miro Steržaj iz Ljutomera, ki je postal svetovni prvak. Tudi ženska vrsta in moški ekipno so dostojno zastopali našo državo in pridobili takšen ugled v svetu, da 'ga bo letos težko ponoviti.
Da bi bili čimbolj pripravljeni na težke tekme, so se začele predpriprave s tem, da je kegljaška zveza Jugoslavije, sestavila kandidatno listo na podlagi 'lanskih uspehov posameznikov na državnih prvenstvih in sicer: 10 žensk in 12 moških, ki bodo imeli tri pregledne nastope in eno tekmo z DDR. (DDR je naš največji konkurent za dosego prvega mesta ekipno in posamezno). Po teh nastopih bodo sestavili državno reprezentanco, 7 žensk in 7 moških, ki bodo zastopali našo državo na svetov-
1. Steržaj Miro	853	878
2. Turk Jože	893	892
3. Farkaš Jože	841	843
4. Česen Albin	835	878
5. Šlibar Jože	863	850
6. Grajf Božo	864	87T
7. Poleš Ivica	832	848
8. Šojat Branko	821	852
9. Čubrilo Darinko	784	816
V disciplini na 100 lučajev		— ž.:
1. Ludvik Eva	403	. 401
2. Popovič Marija	380	390
3. Mačić Fricka	384	395
4. Kodrnja Nada	386	386
5. Hafner Francka	397	371
6. Janša Anka	402	394
7. Ocvirk Sonja	369	379
8. Jevšnikar Sonja	381	351
9. Kaločaj Irena	375	375
10. Sivka Šefika	363	366
Po zadnjem preglednem tekmovanju, ki bo 28. in 29. aprila, bo še tekma z DDR, na kateri bo nastopilo vseh 19 tekmovalcev s tem, da bo prvi dan tekmovala skupina A, drugi dan pa B. V vrsti A bo nastopilo 6 tekmovalk, ki bodo imele najboljše rezultate pri preglednem tekmovanju, v skupini B pa bodo nastopile 4 tekmovalke, ki prvi dan ne bodo prišle vpoštev in 2 najboljši tekmovalki od prvega dne. Pri moških pa bodo nastopili prvi dan najboljši iz preglednega tekmovanja, drugi dan pa 3 slabše uvrščeni in 3 najboljši iz
nem prvenstvu. Teh 14 tekmovalcev bo imelo pted tekmovanjem še 7 dni skupnih treningov in priprav.
Med kandidati za žensko vrsto sta dve članici »Partizan—Kovinarja« iz Štor in sicer: Sonja Ocvirk in Eva Ludvik, kar je vsekakor izreden uspeh vseh kegljačev celjskega območja, predvsem pa našega društva.
Pregledna tekmovanja so že v teku. Prvi nastop je bil v Crikvenici na novem 6-steznem avtomatskem kegljišču. Med ženskami je tov. Ludvikova zasedla prvo, tov. Ocvirkova pa osmo mestoL Drugo tekmovanje je bilo v Žalcu, kjer je tov. Ludvikova obdržala prvo mesto, tov. Ocvirkova pa se je plasirala na sedmo mesto.
Pri prvem nastopu v Crikvenici so imeli kegljači na poti domov hudo prometno nesrečo, pri kateri so se poškodovali 3 tek-movalcr in sedaj tekmuje samo 9 moških. S tem je bila moška vrsta_hudo prizadeta'
Doslej so doseženi naslednji rezultati :
932	979	3.642
905	921	3.611
900	945	3.529
891	879	3.483
864	878	3.455
858	929	3.432
879	855	3.414
840	891	3.404
841	879	3.320
420	409	1.633
405	417	1.572
395	398	1.564
392	400	1.564
403	391	1.562
382	376	1.556
377	416	T.541
417	389	1.538
379	392	1.521
370	367	1.466
prejšnjega dne. Po tej tekmi bo dokončno določena reprezentanca, ki bo zastopala našo državo na svetovnem prvenstvu.
Vsekakor so te priprave zelo naporne in zahtevne. Potrebni so posebni dodatni treningi za fizično sposobnost in psihične priprave. Že sama pregledna . tekmovanja zahtevajo od vsakega tekmovalca veliko psihično zbranost, ker do zadnjega nastopa ne bo odločeno, kdo bo dokončno ostal v reprezentanci, rezultati pa se pri vsakem nastopu spreminjajo. Za dokončno odločitev ne bodo upoštevali samo
dosežene rezultate, temveč bodo pri malih razlikah v podrtih kegljih upoštevali predvsem psihično sposobnost tekmovalca. Torej so predpriprave zahtevne in temeljite.
Od vsakega posameznega tekmovalca zahtevajo veliko trdne volje, fizičnih in psihičnih naporov ter žtrtvovanje prostega časa. Vsak tekmovalec se mora
V februarju je bilo na -kegljišču doseženih nekoliko odličnih rezultatov. Meja 900 na 200 lučajev je želja vsakega kegljača. To, kar se ni posrečilo nobenemu od leta 1962, ko je ob otvoritvi kegljišča podrl tov. Grom 903 keglje, Šlibar pa 917 kegljev, se je posrečilo našemu dolgoletnemu članu tov. Krajnc Emilu dne 17. 2. 1970 ko je podrl 901 kegelj. S tem je postal rekorder kegljišča med svojimi klubskimi tovariši. Ta laskavi naslov je pa obdržal le 7 dni kajti 24. 2. 1970 je tov. Sivka Jože dosegel 909 kegljev, nekaj dni pozneje pa še naš »Tati« — Rukavina Dane 900.
• To so pa že lepi rezultati pa čeravno samo na treningu, jih je potrebno s športne strani precej spoštljivo gledati. So pa tudi opozorilo, da se kegljači upravičeno potegujejo za avtomatsko kegljišče, kajti šele takrat bomo lahko rezultate tekmovanj od občinskega pa celo do zveznega ocenjevali bolj pravično kot doslej, saj ni primerjave,. kakšne pogoje imajo in v kakšnih razmerah trenirajo nasprotniki, posebno še oni v višjih stopnjah tekmovanj.
Naši člani so ljudje kot vsi o-stali, veliko volje je potrebno,
zavedati, da nosi veliko odgovornost za to, da bo naša drža,-va obdržala na področju kegljaškega športa težko pridobljen ugled v svetu. Ta odgovornost pa zahteva psihično močnega človeka. Upamo, da bodo naši reprezentanti dorasli težki nalogi, ki jih čaka in bodo ponovili lep uspeh iz zadnjega svetovnega prvenstva.
tudi pomoči je treba, da se sanje uresničijo. Veliko želja je, da tudi v Štorah dobimo avtomatsko kegljišče, da bodo naši kegljači lahko dosegali še boljše rezultate.
Ženske borbe v republiški ligi
V	drugi tekmi ženske republiške lige, ki je bilo v Ljubljani 25. 2. je Slovenj Gradec premagal našo ekipo z 2.357 : 2.310 v prvi tekmi in z 2.302 : 2.241 v drugi tekmi.
Uspeh Ludvigove in Ocvirkove V Žalcu je bilo drugo pregledno tekmovanje za pestavo kegljaške reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo letos v Bolzanu (Italija). Ludvigova je bila prva s 829 keglji, Ocvirkova pa sedma s 793 keglji.
Ludvigova najboljša v Zagrebu
V	počastitev dneva žena 8. marca je bil v Zagrebu troboj ženskih republiških reprezentant Srbije, Hrvatske in Slovenije. Najboljša posameznica je bila Ludvigova, ki je podrla 402 keglja, Ocvirkova pa peta . s 377 keglji.
Obema naše iskrene čestitke za dosežene uspehe in čimprejšnjo pridobitev »vize« za udeležbo na svetovnem prvenstvu.
J.	G.
Kovačnica mladega rodu
V disciplini na 200 lučajev — m.:
Crikvenica	Žalec	Skupaj
Doseženo mesto------------------------------------------podrtih
________________I. nastop II. nastop III. nastop IV. nastop kegljev
PRI KEGLJAČIH IVI POČITKA
NEZGODE PRI DELU
V mesecu februarju 1970 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: elektroplavž 1, jeklarna 3, valjarna 6, livarna valjev .4, li-vara sive litine 4, obdelovalnica valjev 1, mehanična delavnica Z, skupaj 21.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: modelna mizarna, samotama ‘energetski obrat, elektro-obrat, promet, ekspedit, razvojni in OTK in komunalni odde-
lek.
Na poti na delo in z dela je prijavljenih 6 nezgod: ena iz valjarne, dve iz livarne valjev, ena iz livarne sive litine, ena iz mehanične delavnice in ena iz prometa.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
VREČAR Miha je pri drobilcu ostružkov zgrabil za šop ostružkov in ga potegnil k stroju ter se pri tem urezal na kazalec leve roke. Prerezal je tudi rokavico.
JEKLARNA:
KOLAREC Štefan je z ročnim kladivom izbijal ingote iz kokil. Pri tem se mu je snelo kladivo. Pri padcu, ki je temu sledil, je padel z desno roko na vroče ingote ter se opekel na dlan.
GRAČNER Peter je s kleščami zapenjal kokile. Pri tem so klešče na eni strani zdrsnile ter ga stisnile za prstanec desne roke.
ŠTOR Stanko je v livni jami nakladal odpadni material v zgornji del prekucnika, ki je bil proti prevrnitvi na dveh straneh podložen z opekami. Zaradi enostranske obremenitve ter neprimerne podloge se je prekucnik prevrgel imenovanemu na nogo ter mu poškodoval desni gleženj.
VALJARNA:
LUKAČEK Marko je med obratovanjem mazal ležaj srednjih valjev na II. ogrodju grobe proge. Pri tem sta mu valja zagrabila roko ter mu ja potegnila skozi valje. Poškodovane ima tri prste na levi roki.
KOLAR Drago. Pri nastavljanju hladno vlečenih palic pod rezilni stroj v novi valjarni mu je roka na zamaščenih palicah zdrsnila tako, da je s palcem zadel ob rezilno ploščo. Pri tem mu je plošča potegnila roko do ščitnika in mu prerezala palec na desni roki.
HOHLER Jože je nakladal vezi ploščatega železa na federal. Na mastnih tleh mu je spodrsnilo tako, da je padel po federala ter se udaril na desno stran reber.
ŠALKOVIC Ivo je s kleščami vlačil valjane palice čez stolico. Pri tem mu je palica zdrsnila iz klešč tako, da je z roko zamahnil ter se pri tem urezal na ostrem koncu valjane palice. Poškodbo ima na zapestju desne roke.
LUBEJ Martin je na predpro-gi valjal gredice. Ko je sodelavec gredico pretaknil, je valjana pa!!Ja šla krivo ter imenovanega opekla po prstih desne roke.
COKL Alojz je dvigal ingote na II. ogrodju grobe proge. Pri tem mu je dvigalni kavelj izbilo iz rok tako da je padel; kavelj pa ga je udaril po bradi.
LIVARNA VALJEV:
KOVAČ Alojz je hotel z udarcem po posodi za žlindro zlomiti lesen drog. Pri tem mu je drog zdrsnil iz rok, odskočil in ga u-daril na čelo.
KRIVEC Alojz je naravnaval kokolino zlomnino pod kroglo v
JAHRBUCH der Scüleif-und Poliertechnik ... Vulkan Verlag, Essen
BETON Kalender 1970, I. & II. Teil. Düsseldorf, 1970 ELCUFIN S. A.: Litje poviše-nnoi točnosti. Leningrad, 1969. S-221
RIBIČ B.: Komentar tehničkih propisa o gromobranima. Zagreb, 1969, S-222 ŠURLAN P.: Pravilnik o načinu i ustupanju izgradnje investicionih objekata. Beograd, 1868, S-0223
ŠURLAN P.: Pravilnik o na-izgradnji investicionih objekata sa zakonom izmena i dopuna. S-0224
TREBENIK V. M.; Ustaiost-naja pročnost i dolgovečnost me-talurgičeskogo obórudovanja. »Mašinostroenie« 1969, S-0225 BLATZHEIM Karl: Senkrechtbohren, Bohrwerkzeuge, Bohermachinen, Carl Hanser Verlag, München 1968. S-0226 SPÄTH W. : Spanende Bearbeitung metallischer Werkstoffe. Carl Hanser Verlag, München,
1968.	S-0227
TABELLENBUCH für Stahlverbraucher. VEB-Deutc'her Verlag,
1969.	S-0228
KOMENTAR tehničkih propisa za izvođenje elektroenergetskih instalacija u zgradama, 1966. S-0229
razbijalnici. Ko je posluževalec vitla kroglo dvignil, se je kos zlomnine prevnil, padel imenovanemu na nogo ter ga poškodoval.
ŽALER Stanko je zapiral železno ladjo ter je pri tem z roko udaril po ročaju in se ubodel v zapestje,
ROBIČ Martin je na rafami brusil ulitek. Pri tem mu je zaradi ohlapno pritrjenih očal priletel drobec v levo oko.
LIVARNA SIVE LITINE:
ROBN1Č Jože je šel po prehodu pod transportnim trakom za pesek. Pri tem mu je padel drobec v desno oko.
ŽLENDER Leopold je v čistilnici odbijal ulivke od ulitkov ter mu je pri tem košček litine priletel v levo oko.
ŠERUGA Daniel je zapenjal zaboj za odpadno železo v pripravi peska. Pri tem se je za-
DIN — Normblatt — Verzeichniss 1969. S-1Ž97/69 DIN — Taschenbuch 1 Grundnormen für die mechanische Technik, 1967. Beuth Vertrieb, Berlin. S-1971/b
DIN — Taschenbuch 23, Zentralheizung®- und Lüftungsnormen, 1967, Beuth Vertrieb, S-1971/23
DIN — Taschenbuch 20, Mineralöl- und Brennstoffnormen, 1964. S-1971/20
DIN — Taschenbuch 20. Maschinenbau-Normen für Studium und Praxis. Beut-Vertrieb, 1966. Berlin. S-1971/3 DIN — Taschenbuch, 10. Schrauben, Muttern und Zubehör, 1968. S-1971/10 DIN — Taschenbuch 11, Län-genmasstechnick, 1963. S-1971/11 DIN — Taschebuch 15. Normen für Stahlrohrleitungen, 1966. S-1971
DIN — Taschenbuch 19. Materialprüfnormen für metallische Werkstoffe Vierte Aufl. 1966. S-1924
DIN — Taschenbuch 14 Spannzeuge. 1964, S-1971/14 DIN — Taschenbuch 7, Schaltzeichen und Schaltpläne für die Elektrotechnik, 1968. S-1971/7 PENSA V.: Bilanca za 1969. god. Izd. »Riječka tiskara« 1969. S-2582
POPOVIČ T. : Komentar o-snovnog. zakona o radnim odno-
boj nagnil ter mu pritisnil roko ob steno. Poškodbo ima na desnem zapestju.
MOHORKO Stanko je naravnaval material v bunkerju za šaržiranje. Medtem je žerjavo-vodja z magnetom prenesel odpadno litino nad bunker in ker Mohorka, iz svoje kabine, v bunkerju ni videl, je spustil material v bunker. Material je padel po Mohorku, kateremu je zbilo čelado, manjši kos pa ga je nato ranil po glavi.
OBDELOVALNICA VALJEV:
MASTNAK Ivan je šel iz delavnice v garderobo, pri čemer mu je spodrsnilo tako, da je padel ter si pri tem izpahnil desni gleženj.
ŽOHAR Friderik je pri de-montaži plinskega čistilca dvignil železno korito, ter si pri tem poškodoval koleno.
TOVORNIK Karl je v delavnici (kovačnici) zaradi trenutne slabosti omahnil, se sesedel na levo nogo ter si jo pri tem zlomil.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
sima. Drugo izdanje. »Prosveta« Beograd, 1969. S-2583
PRIRUČNIK krivičnih propisa. »Prosveta« Beograd, 1968. S-2584
PUPIĆ M.: Priručnik za poslovanje u finansijskoj operativi. »Prosveta« Beograd, 1969. S-2585
ZBORNIK prvog' savjetovanja o energetskim kabelima i izoliranim vodovima, Zagreb, 1967. S-2586
GRUNDWISSEN des Meisters, Band L, II., III., Leipzig. 1968. S-2587
DEŠIĆ V.: Metode naučne organizacije rada. Organizacija i ekonomika preduzeća. »Naučna knjiga« Beograd, 1966. S- 2588
SEFERIJAN D.: Metalurgija zavarivanja. Izd. »Građevinska knjiga« Beograd, 1966. S-2588
MODERNIZACIJA postrojenja, I., II., III. dio. Zagreb, 1969. S-3459
Đurić V.: Parni kotlovi. Sveska 1. »Građevinska knjiga« Beograd,1969. S-3460
PRAVNI priručnik sa rokovnikom. 1970. »Borac« Novi Sad, S-0230
SLOVENSKI jezikovni priročnik za tehnike. Ljubljana 1969. S-0234
LIPNICKII A. M.: Litje v me-talličekie formi. Leningrad, 1969. S-0232
KAMENICNII I.S.: Sputnik termista. »Tehnika« Kiev, 1969. S-0231
PRŽENOSIL B.: Nitrocemen-trija. Leningrad, 1969. S-2595
PRIRUČNIK za primenu propisa o porezu na promet. Beograd, 1969. S-2594
KADROVSKE VESTI
V mesecu februarju 1970 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti:
Iz JLA so se vrnili:
GORIŠEK ZDRAVKO, delavec iz šamotarne; MEDVED ADOLF, strugar iz mehanične delavnice; ZORKO RAFAEL, delavec iz valjarne; jKUNDIH DRAGO, delavec iz valjarne; PLOŠTAJNER HENRIK’, diplomirani inženir metalurgije, tehnični sektor; ŽAFRAN IVAN, delavec iz valjarne.
Novi člani delovne skupnosti:
BAJIČ MIHAJLO, metalurški tehnik, pripravnik v tehničnem sektorju. V livarno valjev so bili sprejeti: LORGER MARTIN, ZAVEC ŠTEFAN, KREUH MILAN, PŠENIČNIK JOŽEF, POLAK ALBIN, TOPLIŠEK STANISLAV in POLUTNIK LADISLAV — vsi delavci. V valjarno: TOVORNIK ANTON, ZUPANČIČ AVGUST, VODEB EDVARD, KOSI ANTON, POZNIČ IVAN. ŠALAMON IVAN, POLŠAK STANISLAV, OMERZEK JANEZ, in ZAVRŠEK JAKOB -vsi delavci. V šamotarno: TR-ŽAN VINKO, MRAZ IVAN, KADENŠEK JANEZ, GOLOB IVAN — vsi delavci. V energetski obrat: RECKO MARTIN, delavec. Na ekspedit: ZIDAR IVAN, VRČ EL J' JOVAN, BRE-ZINŠČAK IVAN, ROMIH CIRIL, DROBNE VINCENC, SA-LOBIR DRAGO — vsi delavci. V mehanično delavnico: JOŠT IVAN. delavec. V livarno sive litine :ŠKRATEK STANKO, ZE-LIČ ADAM. ĐAGATOVIČ 2l-VOJIN. LIPOVŠEK JOŽEF, PANGERL MIRKO - vsi delavci. Na elektroplavž : VODEB MARJAN in SENIČAR FRANC — oba delavka V jeklarno: KRANJC IVAN - delavec; HLADNIK FRANC, obratni elektrikar, v elektroobrat ter MAČEK ALOJZ, delavec, v valjarno. V rekreacijsko enoto je bil sprejet OŽEK FRANC, kuhar. V tehničnem sektorju se je zaposlil GORIŠEK CIRIL, dipl. metal, inženir. Kot pripravnici pa sta bili sprejeti : ŠOSTER SONJA in ŠEŠERKO DANICA.
Po lastni želji so zapustili delovno organizacijo :
ZORKO FRANC, žerjavovodja iz livarne sive litine; OJSTERŠEK KARL, delavec iz razvojnega oddelka;. ŽOLGER STANKO, delavec iz livare sive litine; ROMIH FRANC, delavec iz jeklarne; ZAPUŠEK ROZALIJA, ekonomski tehnik v finančnem sektorju: LONČAIT.Č SLAVKO in BELOŠEVIČ MIJO, delavca iz
livarne valjev; DOBERŠEK IVAN, delavec na elektroplavžu; RAJH VIKTOR, avtogeni rezalec v mehanični delavnici; SIV-,KA ANTON, delavec v valjarni.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
VREŠ ALOJZ, delavec iz ša-mo-tame; MLAKAR JAKOB, premikač na prometu; PODOL-ŠAK AVGUST in MARKUS MILAN, delavka iz valjarne; ČEPIN MILOŠ, delavec iz livarne valjev; TERŽAN FRANC, delavec iz jeklarne; RAUTER RENATA, stenodaktilograf v kadrovskem sektorju; GODEC ALOJZ, strojni ključavničar v mehanični delavnici ; KOVAČ ÀLOJZ, topilec v livarnni valjev; VRHOVŠEK IVAN, strojni
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v januarju in februarju 1970 sestala 5-krat in obravnavala 50 primerov kršitev delovnih dolžnosti. V enem primeru je dala predlog DSE za izključitev, v 7 primerih je izrekla zadnji javni opomin, v 24 primerih je izrekla javni opomin, v 10 primerih je izrekla najmilejši ukrep opomin, pri 8 primerih je krivce oprostila kazni.
Za izključitev je bil predlagan
1.	Bukovšek Franc, ekspedit — 16. 1. 1970 je neopravičeno izostal z dela — predlagan DSE ekspedita za izključitev.
Z zadnjim javnim opominom
2.	Firant Franc, livarna valjev - 25. 10. 1969 in 5. 1, 1970 ne-
ki j učavničar v energetskem o-bratu; LUGARIČ ALOJZ, delavec na prometu; PLEVNIK FRANC, delavec v jeklarni; ARTIČEK STANISLAV, delavec v livarni valjev.
V poskusni dobi je prenehalo delovno razmerje:
VRCELJ JOVANU, delavcu iz ekspedita; ZAVEC ŠTEFANU, delavcu iz livarne valjev.
Po izteku delovne pogodbe pa
BRGELZ ANGELI, NS uslužbenki v samotami.
NA odsluženje kadrovskega roka so odšli:
KRAJNČAN JOŽE, delavec iz livarne valjev; SPEC FRANC,
opravičeno izostal — zadnji javni opomin.
3.	Gorjup Pavel, ekspedit — 5. 1. 1970 neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
4.	Lončarič Milan, elektroplavž - 22. 12. 1969’ in 12. 1. 1970 ponovno neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
5.	Reeko Jože, livarna sive litine — 22. 11. 1969 neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
6.	Šeruga Daniel, livarna sive litine — 21. in 22. 1. 1970 neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
7.	Vodeb Anton, valjarna — 8. in 9. 11. ter 17. 12. neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
8.	Pilko Anton, valjarna — 3. 1. 1970 ponovno neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
strojni ključavničar iz mehanične delavnice in ZUPAN VIKTOR, delavec v livarni sive litine.
Naraščaj v družini so dobili:
FERLEŽ SILVO iz elektoplav-ža, VERBOVŠEK FRANC iz valjarne, PENIČ FRANC iz energetskega obrata, LELJAK. RUDOLF iz livarne valjev, GOLEŽ RUDOLF iz valjarne, ŠMID MILAN iz valjarne, CESAR ALOJZ iz jeklarne in ZALOŽNIK ANTON iz livarne valjev.
Čestitamo!
Poročili so se:
NOVAK JOŽE iz šamotarne in SELIČ MARTIN iz valjarne.
Na novi življenjski poti jima želimo obilo družinske sreče!
PREKRŠILI
Z javnim opominom
9.	Lešek Anton, stanovanjsko gradbena enota — 29. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
10.	Jager Anton, energetski obrat - 22. 12. 1969 malomarno opravljal delo, 22. 1. 1970 ni izvršil del. naloga — javni opomin.
11.	Vizjak Jože, jeklarna — 15. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
12.	Čavž Frido, livarna sive litine - 16. in 17. 10. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
13.	Romih Rudolf, livarna sive litine - 22. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
14.	Rebrnik Edi, livarna sive litine - 27. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
15.	Flis Alojz, livarna sive litine - 27. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
16.	Cmok Ivan, livarna sive litine - 27.~12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
17.	Savanovič Ljubo, livarna sive litine — 15. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
18.	Zunanc Viktor, livarna sive litine - 31. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
IS. Gračneč Karl. livarna valjev — 5. 1. 1970 neopravičeno izostal - javni opomin.
20.	Artiček Stanko, valjarna — 5. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
21.	Jerovšek Stane, livarna valjev - 19. 1. 1970 neopravičeno izostal —.javni opomin.
22.	Mandič Branko, livarna valjev — 23. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
23.	Zdolšek Ivan, livarna valjev — 30, 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
(Dalje na 8. strani)
DELOVNO DOLŽNOST SO
KADROVSKE VESTI
24.	Ulaga Jože, valjarna — 20. 12. 1969 neopravičeno izostal — javni opomin.
25.	Fišer Maks, valjarna — 11.
1.	1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
26.	Verdinek Stanko, valjarna
—	11. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
27.	Ohnjec Ivan, valjarna —
25.	1. 1970 zamudil delo — javni opomin.
28.	Krobat Martin, valjarna — 22. 1. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
29.	Antlej Henrik, valjarna —
26.	1. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
30.	Žlamberger Anton, promet
—	4. 1. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
31.	Žabrl Silvo, promet — 4. 1. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
Z opominom
32.	Zapušek Jože, elektroplavž
—	20. 11. 1969 opustil potrebno kontrolo pri delu in neprimerno izpadel proti obratovodji — opomin.
33.	Malgaj Albin, livarna sive litine !- 20. 11. 1969 neopravičeno izostal — opomin.
34.	Tomplak Ivan, livarna sive litine — 27. 12. 1969 neopravičeno izostal — opomin.
35.	Planinšek Štefan, livarna sive litine — 27. 12. 1969 neopravičeno izostal — opomin.
36.	Grkinič; Milan, livarna sive litine — 16. 1. 1970 neopravičeno izostal — opomin.
37.	Sinkar Ivan, livarna valjev
—	16. 12. 1969 kršil varnostne predpise — opomin.
38.	Jazbec Franc, livarna valjev — 16. 1. 1970 kršil varnostne predpise — opomin.
39.	Arhar Franc, valjarna — 15. 11. 1969 neopravičeno izostal
—	opomin.
40.	Jereb Ivan, valjarna — 11.
I.	1970 neopravičeno izostal — opomin.
41.	Žavski Vinko, valjarna —
II.	1. 1970 neopravičeno izostal
—	opomin.
Iz pisarne pravne službe
I Jože Koštomaj |
Zadnjega dne februarja t. 1. je v Ogorevcu umrl upokojeni pomožni zidar v jeklarni, Jože Koštomaj v 73. letu starosti.
V železarni je delal okrog 10 let, najprej kot pomožni delavec na prostoru, pozneje pa v jeklarni pri zidarjih. Bil je skrben oče petim otrokom in dober mož. Tudi kot sodelavca so ga spoštovali.
Ohranili ga bodo v lepem spominu.
I Rudolf Hrastnik |
Nepričakovano, mnogo prezgodaj je zapustil vrste svojih sodelavcev in svojo družino izredno marljiv delavec in dober tovariš, nad vse skrben družin-
NAŠI UPOKOJENCI
BOBEK Janez, rojen v Dobju pri Planini, dne 19. septembra 1913. leta. Po poklicu je priučen valjar. Najprej je delal kot gozdni delavec 13 let. Takoj po osvoboditvi se je sicer zaposlil v našem podjetju, delal eno leto, na-
to se preselit v Hrastnik in se po 2 letih ponovno vrnil'v Železarno Štore ter delal vse do upokojitve kot predškarjevec v valjarni. Bil je starostno upokojen dne 20. 2. 1970. Med vojno je bil tudi v NOV od junija 1944 do konca vojne.
KRAGL Jože, rojen 13. marca 1913 v Laški vasi nad Štorami, kjer še sedaj stanuje, po poklicu je klepar. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1929, v Tovarni emajlirane posode v Celju, po kratki prekinitvi se je zaposlil pri privatniku — Štavbetu v Celju, kjef se je izučil poklica »klepar«. Drte 6. 10. 1938 se je zaposlil v Železarni Štore — mehanični delavnici, kjer je oprav-
ljal kleparska dela vse do 20. 2. 1970, ko je bil starostno upokojene
ZUPANC Janez, rojen 6. marca 1920 v Paridolu, sedaj stapu-je v Vezovju pri Slivnici. Delal je s prekinitvami pri več delodajalcih. Dne 15. 11. 1963 se je zaposlil v Železarni Štore in delal v obratu jeklarna pretežno na
delovnem mestu brusača, zadnji čas pa kot škarjevec. 13. 2. 1970 je bil ,po Invalids® komisiji pri KZSZ Celje upokojen.
MURN Franc, rojen 11. marca 1934 v Dvoru pri Šmarju, sedaj
pa stanuje na Vrhu. Delati je začel leta 1948 pri raznih delodajalcih in to vse do 19. 11. 1956, ko se je zaposlil v Železarni Štore. V železarni je delal v več obratih na raznih delovnih mestih. Nazadnje je bil zaposlen na prometu kot pomožni delavec, dne 2. 2. 1.1. pa je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen.
GRMEK Franc, rojen 3, februarja 1915 na Ponikvi, sedaj pa stanuje v Kompolah. Njegove, prve zaposlitve so bile pri za-
sebnih delodajalcih. Leta 1940 pa se je zaposlil v »Cinkarni« Celje, kjer je delal do 1959. leta. Nato se je zaposlil pri'»Eksploataciji peska« v Štorah, dne 21. 10. 1961 pa v Železarni Štore — obratu samotami, kjer je delal na raznih delovnih mestih, nazadnje kot ročni oblikovalec. Dne 5. 2. 1970 je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen.
ski oče, dobro znani slikar in pleskar Rudi Hrastnik. Rojen je bil pred 56 leti na Vrheh nad Teharji, kjer je preživel večino svojega življenja. Pred kratkim se je vselil v čedno urejeno novo stanovanje v Bukovžlaku. Ni še dolgo, kar je stopil v bolniški stalež, že po dobrem tednu pa je preminil. Vest o njegovi ne-
nadni smrti je grenko odjeknila med sodelavci in vsemi, ki smo ga poznali kot dobrega in uslužnega soboslikarja in pleskarja.
Priljubljenega in spoštovanega sodelavca bomo ohranili v najlepšem spominu.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970
Tako, sedaj bi pa rad poznal tistega, ki bi si upal spodmakniti lestev.