TRGOVSKI LIST Časopis asa (rgovlno# £lndusfryo in obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za leta 90 Din, za *4 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.963. LETO XI. Telefo* št. 2552. LJUBLJANA, v soboto dne 18. februarja 1928. Telefon št. 2552 ŠTEV. 20. Decentralizacija železniških dobav. (Lep uspeh akcijo gospodarskih organizacij.) V »Trgovskem listu z dne 10. p. m. smo pisali o centralizaciji nabav Železniškega materiala, s katero se hoče favorizirati enostransko samo beograjsko čaršijo na škodo vseh -ostalih gospodarskih krogov. Centrlaizacija nabav je bila uzako-»jena že z uredbo o organizaciji prometnega ministrstva za leto 1922, vendar generalna direkcija ni bila v stanju, da to svojo namero popolnoma izvede in šele ko je bila leta 1926 v proračunu železniškega ministrstva izvedena najstrožja centralizacija, so smatrali merodajni železniški faktorji, da Je prišel čas, da odvzamejo železniškim ravnateljstvom v tem oziru vsako kompetenco in vse koncentrirajo v Beogradu. Naravno, da so se temu načrtu z ogorčenjem uprli vsi gospodarski krogi, dobro se zavedajoč težkih posledic, ki jih mora imeti taka centralizacija. V našem listu smo ponov-nokrat podčrtali, da nam ni vseeno, kje se železniški materijal nabavlja, kdo posreduje njegov nakup in v koliki meri se ozira pri tem na domačo industrijo. S tehtnimi argumenti smo dokazali, da pomeni centralizacija nabavk nedopustno in brezobzirno zapostavljanje in izigravanje prečanske privrede. V našem listu z dne 10. p. meseca Bino tudi poročali o anketi, ki se je vršila v prostorih zagrebške zbornice, katere se je udeležil tudi zastopnik ljubljanske zbornice in na kateri je bil sklenjen najodločnejši protest proti ukrepom železniške uprave in je bila zahtevana obnovitev avtonomije direkcij tudi v ekonomskem oziru. Na skupno spomenico, ki je bila tedaj odposlana generalni direk- Gremij trgovcev v Ljubljani je razposlal vsem trgovcem v Ljubljani in v okolici, ki zaposlujejo pomožno osobje, sledečo okrožnico: Narodna skupščina je dne 7. februarja t. 1. sprejela nov davčni zakon, ki je objavljen v »Službenih Novinah« z dne 8. februarja 1.1. št. 29. Prihodnje dni bo objavljen tudi v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast. Po novem zakonu stopi odmera davkov v veljavo šele 1. januarja 1929, izvzemši davka na službene prejemke rožnih delaveev in privatnih nameščencev, kateri se bo po novem zakonu pobiral že od 1. aprila 1928. Glede davkov na privatne nameščence določajo čl. 93—96, da so delodajalci odgovorni za pravilno vplačane davke, ki se morajo plačati prvih 15 dni vsakega meseca. Pri mesečnih dohodkih do 4000 Din zakon ne dovoljuje nikakih oblastnih in avtonomnih doklad, dočim pri višjih prejemkih pušča to vprašanje prosto. Člen 93. določa, da se pri mesečnem prejemku do 4000 Din odbije znesek 400 Din in po 100 Din za vsakega otroka, tako da bi oni, ki dobiva mesečno 4000 Din, po odbitku 500 Din, plačeval državnega davka od zneska 3500 Din le 182 Din me- ciji, je prejela zagrebška zbornica naslednjo rešitev: »Na Vašo predstavko, kojo ste naslovili na g. ministra saobračaja in se tiče centralizacije državnih nabav, mi je čast sporočiti Vam, da je g. minister blagovolil narediti, da se željam gospodarskih krogov ugodi, v kolikor je to, upoštevajoč državne interese, sploh mogoče. Generalna direkcija državnih ’ železnic bo podvzela vse mere, da omogoči udeležbo vseh producentov pri vsaki licitaciji, ne da bi bilo potrebno posredovanje in posredniki in ne da bi bila potrebna potovanja v Beograd. S tem ukrepom upa generalna direkcija, da ugodi vsem potrebam producentov in trgovcev. Tam, kjer je trg kakšnega predmeta omejen na gotovi del državne teritorije, se bo izvršila licitacija pri oblastnih direkcijah, ki se nahajajo na teh teritorijah, kar bi odgovarjalo tudi obljubi g. ministra saobračaja, dani v finančnem odboru Narodne skupščine. Razun tega bo direkcija, kakor je delala doslej v manjši meri, odslej v stanju, da pri vprašanju nabav v večji 'meri zahteva sodelovanje in nasvet naših gospodarskih krogov. Direkcija bo v tem oziru skušala tudi sama po lastni inicijativi pomagati, a rada se bo posluževala tudi vsakega konkretnega nasveta gospodarskih krogov in ga bo z največjo skrbnostjo upoštevala, le če ne bo v nasprotju z že obstoječimi zakoni in predpisi in ne bo v škodo državnim interesom. Generalna direkcija upa, da je s tem ugodila vsem zahtevam Vaše predstavke. — Generalni direktor: ing. Gjuričic 1. r.« Praksa bo pokazala, v koliko se bo po gorinavedenih obljubah v resnici tudi postopalo. sečno, dočim je po starem zakonu plačeval 350 Din. Če ima nameščenec z enim otrokom 2000 Din mesečne plače, se mu po novem zakonu po odbitku 500 Din računa davek od zneska 1500 Din ter plača 48 Din mesečno državnega davka, dočim je prej plačal z invalidskim davkom in komorsko doklado 111-20 Din. Nadalje določa zakon, da se pri mesečnih dohodkih od 4000—6000 Din odšteje le polovica gorinavedenih odbitkov, t. j. mesto 400 Din, 200 Din in za vsakega otroka le 50 Din. RIŽEV DAN V GORIŠKI POKRAJINI. Kakor po drugih pokrajinah Italije, tako se bo tudi na Goriškem praznoval prihodnjo nedeljo »rižev dan«. Kot je znano, je praznovanje tega dne v zvezd z »žitno bitko«. Kajti več kot se riža v državi porabi, tem bolj je omejen uvoz žita iz tujih držav v Italijo. Hotelo se bo tudi na podlagi predavanj pokazati hi-Rijenično stran za uživanja riža, ki koristi človeškemu organizmu. Goriški prefekt je opozoril vse poteštate (župane) in občinsko načelnike v pokrajini, naj delajo na to, da se »rižev dane dobro obnese. — Tatfto v Italiji! Pri nas vidimo, da se celo pri državnih dobavah daje večkrat tujim produktom prednost pred domačimi! Občni zbor gremija trgovcev Celje. Dne 14. februarja 1928 se je vršil v mali dvorani celjskega Narodnega doma redni letni občni zbor gremija trgovcev Celje, ki je bil dobro obiskan. Predsedoval mu je gremijalni načelnik g. R. Stermecki. Zvezo trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani je zastopal g. Podgoršek, ki je v svojem lepem nagovoru pozival vse gospodarske korporacije k složni obrambi njihovih koristi. Po odobrenju zapisnika je podal gremijalni tajnik tajniško in blagajniško poročilo. Iz tega poročila moremo navesti samo najvažnejše podatke. Gremij je štel koncem 1. 1927 279 članov, nadalje 405 trgovskih pomočnikov, uradnikov, kontoristov itd., med njimi 255 moških in 150 ženskih. Vajencev je bilo koncem leta 91, med njimi 65 dečkov in 26 deklic. Oproščenih je bilo v 1. 1927 skupaj 29 vajencev in vajenk. Neizučenega osob-ja je bilo nastavljenega 101. Dopisov je došlo lani na gremij 2.085. Jako obširno je bilo poročilo glede delovanja načelstva, ki se mu mora priznati, da se je intenzivno brigalo za vsako gospodarsko in socijalno zadevo, ki se tiče trgovcev. Lani se je pričel boj za obratni čas v trgovinah. G. veliki župan je določil 10-urni obratni čas samo za soboto in dneve pred prazniki. G. minister za socijalno politiko ga je pa takoj razveljavil. Proti temu je vložil gremij priziv pismeno in brzojavno pri velikem županu in ministrstvu za socijalno politiko ter tožil na državni svet. Rešitve še ni. Pač pa je sklenil gremij na izrednem občnem zboru dne 9. novembra 1927, da se uvede po trgovinah 10-urni obratni čas. Vsled tega sklepa je odložil odbor pomočniškega zbora svoja mesta. Ta konflikt do danes ni končan. Kar se tiče delikatesnih trgovin in točilnic, se je posrečilo gremiju obdržati podaljšani obratni čas proti odredbi g. velikega župana, ki je stal na stališču, da morajo imeti te vrste trgovine in točilnice isti obratni čas kakor ostale trgovine. Nato našteva poročilo dolgo vrsto raznih predlogov, mnenj in nasvetov, ki jih je stavilo gremijalno načelstvo pri raznih oblastih in korporacijah. Pokrenilo je med drugim tudi vprašanje združitve mestne občine celjske z okoliško. Na tozadevno vlogo je g. veliki župan obvestil gremij, da so pogajanja že v teku, da jih vodi okrajni glavar celjski in da je pri obojestranski dobri volji upati na uspeh. Nato je poročal tajnik o prejemkih in izdatkih za 1. 1927. Knjige in vse priloge sta pregledala gg. Jagodič in Finžgar ter jih našla v redu. Blagajniško stanje je zelo povoljno. Proračun za leto 1928 predvideva izdatkov okroglo Din 60.000-—, lastnih dohodkov pa Din 24.860-—. Primanjkljaj po Din 35.140-— se bode kril s članarino, ki znaša v 1. 1928 za vsakega člana, nadalje za solastnike, prokuriste in ravnatelje podjetij 80 dinarjev, za pomočnike in drugo kvalificirano osobje Din 50-—, za vajence Din 30-— in za drugo uslužben-stvo Din 20-— na leto. Predlagana je bila sprememba pravil glede števila vajencev, da se odpomore brezposelnosti trgovskih pomočnikov in glede ustanovitve dveh odsekov: manufakturni s sorodnimi strokami in isto tako specerijski. Pri volitvah so bili izvoljeni v načelstvo sledeči gg.: načelnik Rudolf Stermecki, podnačelnika Ivan Ravnikar in Franjo Leskovšek, odborniki gg. Karl Loibner, Franjo Lukas, Filip Vrtovec, Alojz Drofenik, Anton Fazarinc in Anton Lečnik. Namestniki so gg.: Al. Mastnak, Miloš Pšeničnik, Anton Mislej in Franc Čuk, pregledovalca računov sta gg. Josip Jagodič in Josip Kramar, namestniki pregledovalcev gg. V. Finžgar in Fr. Kalan. Delegati za zvezni občni zbor so gg. R. Stermecki, Franjo Lukas in Anton Fazarinc, člani šolskega odbora Trgovsko-nadaljevalne šole pa gg. Ravnikar, Leskovšek in Fazarinc. Želeti je v interesu našega trgovstva, da bi si gremij ohranil v tekočem letu isto živahnost in inicijativ-nost kot jo je pokazal lansko leto. Saj so bili na občnem zboru izvoljeni v načelstvo znani naši agilni delavci na polju strokovne organizacije trgovstva. Mednarodni nrad za vina. Francoski parlament je v svoji zadnji zakonodaji odobril odlok od 29. novembra 1924, na podlagi katerega se je ustanovil v Parizu mednarodni urad za vino. Ta urad ima danes vsekakor že zagotovljen obstoj. Njegovo poslovanje je že vpostavljeno in vlade Francije, Španije, Grčije, Madžarske, Italije, Luksemburške in Tunisa, ki so bile soudeležene pri njegovi organizaciji, imajo v njem že svoje zastopnike. Predno omenimo okoliščine, v katerih je bila motrena ustanovitev tega velevažnega urada in predno označimo njegovo delovanje in cilj, ki ga v prvi vrsti zasleduje, hočemo že sedaj poudariti važnost tega novega sporazuma, ki ima v prvi vrsti namen ščititi interese vinorodnih držav. Leta 1922 je bila na konferenci v Genes prvič sprožena misel napraviti sporazum med vinorodnimi deželami. Sedaj je preteklo že več let odkar so dokončali svoja dela in že se kažejo prvi rezultati in koristi nekaterih konferenc. Tak je slučaj konference, ki se je vršila leta 1922 v Genes in ki je vzbudila splošno pozornost publike radi neuspeha že začetih pogajanj z zastopniki sovjetske Rusije. Med tem ko so se finančne gospodarske sekcije te konference pečale z iskanjem kako bi rešile težke probleme, ki jih stavi gospodarski preobrat — ki je pač posledica svetovne vojne —, so se zasnovala pogajanja, na katerih se je razpravljala možnost združitve, predvidevajoč obrambo interesov glavnih vinorodnih držav in organiziranje te obrambe, upoštevajoč prohibitivne težnje nekaterih držav. Ing. g. I. M. Rikard, bivši poljedelski minister in član francoske delegacije na konferenci v Ženevi, ima največ zaslug, da se je misel sličnega sporazuma sprožila, z izvanredno vztrajnostjo propagirala in končno tudi uresničila. Zelo malo pa je bilo med delegati, ki so konferenci prisostvovali, takih, ki so vsaj slutili, da je ta stvar, ki je zelo važna, ki je bila večkrat prekinjena, končno pa le uresničena, Rikardovo delo. Ker obstojajo prohibitivne države, ki so svoja tržišča popolnoma zaprla nekaterim važnim trgovskim panogam in ker so naletele države glede izvoza vina na vedno in večje težave, katerim se po vrhu pridružujejo še per-jodične krize, se zdi, da more ozdraviti ta slab položaj le združitev, ki bi imela nalogo braniti skupne interese. Vino je samo na sebi in če se ga Davek na službene prejemke privatnih nameščencev. zmerno uživa, pijača; v nekaterih slučajih je še celo potrebno. Še več! Danes je že znanstveno ugotovljeno, da je vino najboljša sila v boju proti škodljivemu alkoholizmu. To so resnice, ketere se mora priznati domačim nacionalnim in internacionalnim organizacijam v boju proti prohibitiv-nim težnjam. Velik korak za zaščito vinogradnikov bi že bil narejen, če bi bila ta propaganda združena, če bi se vršila v istem času in če bi bile pod-vzete splošne mere, da se zagotovi varstvo in brani interese vinogradnikov; ravno tako hudi, če bi bilo varovano oskrbovanje internacionalnih vinskih trgov, na drugi strani pa tudi interesi konzumenta in producenta. Edino s tem, da je začel boj za zaščito skupnih interesov in da je izrečno izključil od svojega načrta prav vse kar spada k trgovini, ravno tako tudi vino, je g. Ricard hotel dovršiti svoje delo z mednarodnim uradom za vino. Konference 1.1923 in 1924 in označba pariškega dogovora. Sicer pa je ideja, ki jo je sprožil Kikard našla ugoden odziv pri vseh onih, ki so pri njej soudeleženi. Njej je bilo tudi omogočeno pridobiti precejšnje število pripadnikov. Ti so omogočili francoski vladi, da je sklicala 1. 1923 prvo konferenco, katere so se udeležile sledeče države: Avstrija, Čile, Španija, Grčija, Madjar-ska, Ialija, Luxemburška, Meksika in Portugalska. Druga konferenca se je vršila 1.1924. Njej je pripisovati osnovanje mednarodnega urada za vino s sedežem v Parizu. Le Španija, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Luxem-burška in Tunis so podpisale in odobrile pogodbo, ki dovoljuje svoboden vstop vsake druge države, ki ima nad-produkcijo vina. Ne glede na pogodbene določbe, ki se nanašajo na vsprejem članov, na njihova zastopstva, na število njihovih glasov, na ustanovitev in na delovanje stalnega urada v Parizu, mora pogodba predvidevati v prvi vrsti vse mere, ki so potrebne obrambi interesov glavnih vinorodnih držav. Le žal, da moramo priznati, da ne najdemo Rikardovega imena med člani zastopstev tega urada. Zdi se, da ima pri tem le ta dobiček, da je kot ustanovitelj tega urada prideljen direkciji. V resnici pa se polaga največjo važnost na to, da ščiti ta urad skupne interese včlanjenih dežel in da mora imeti pred očmi združenje znanstvenih metod, ki bodo zagotovile učinkovito obrambo; to pa nikakor ne more škodovati interesom trgovine z vinom. Vabilo na PLENARNO SEJO načelstva Zveze trgovskih gremijev, ki se vrSi v petek, dne 24. februarja 1928 ob 14. uri v Mariboru v klubovi sobi restavracije »Mariborski dvor« (palača Pokojninskega zavoda) z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o zvezinem delovanju. 3. Zvezine finance in proračun za leto 1928. 4. Vprašanje ukinitve točilnih pravic trgovcev. 5. Raznoterosti. V Ljubljani, dne 16. februarja 1928. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. Načelnik: Vilko Weixl, 1. r ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA. Vrednost italijanskega uvoza v preteklem januarju je znašala 1.671,545.201 lir, vrednost izvoza pa 1.021,523.007 lir. V januarju 1927 je znašal uvoz po svoji vrednosti 2 048,328.931 lir, izvoz pa 1177 milijonov 771.098 lir. Beraška nadloga v trgovini. Tudi dobrosrčnemu trgovcu presedajo polagoma pogosti obiski raznih prosjačev, ki prihajajo včasih ob prav neprikladnih prilikah, motijo postrežbo in dosti sumljivih elementov se vtihotapi pod beraško krinko med res potrebne prosilce. Če obdariš brez izbire vsakega berača, bo tvoja trgovina kmalu na najboljšem glasu, posetov ne bo konec. Če se pa trdovratno upiraš prosjaštvu, boš kmalu zaslovel kot skopuh; eno kot drugo ni ravno prijetna stvar. V resnici nesrečne prosilce razločevati od dela-mržnežev in profesijonalnih postopačev pa z lepa ni mogoče. Kaj pa, ko bi posegli po samopomoči? Svarilni in prepovedni napisi, oprostilne karte, jasne izjave itd. malo ali nič ne zaležejo, beda in glad pač priženejo ljudi od daleč vedno le v mesta, kjer so trgovine za beraške obhode najbolj prikladne. Kakor pri nas, tako se godi trgovcem seveda tudi drugod, kar se tiče neprijetnih beraških obiskov in ni čuda, da so se pojavili poskusi za omilitev te nadloge tudi potom iznajdb moderne tehnike. Tako je na primer nastal »automat za milodare«. Iznajditelj, ki ga je spravila »naklonjenost« prosjačev skoraj do obupa, si je skonstruiral automat, ki opravi popolnoma samostalno, zanesljivo in nepristransko razdelitev milodarov na prijavljene prosilce. Naprava je podobna običajnim automatom za razprodajo čokolade, parfumov itd, ima napis »milodari« ter spusti na pritisk ob stranski gumb majhno nov-čanico skoz spodnjo odprtino, poleg tega pa še zapoje zvonec v notranjosti, kot opozorilo, da se je obdaritev izvršila in se zlorabe »filantropa« — kakor je duhoviti trgovec svoj izum krstil — preprečijo. Automatični »milodarnik« visi pri vratih. Berač pride, tiho potiplje na gumb in v roko mu pade denar. Spočetka je bilo treba seveda obiskovalcem namigniti, da se poslužijo aparata, pa »itnresenti« so kmalu po-gruntali tajnosti »filantropa« ter — so ga bili kmalu siti. Automata namreč ni bilo omehčati do večje radodarnosti kakor do enega pfeniga, ta novčič je bil namreč vsakokratni uspeh »obiska«, medtem ko so osebne »intervencije« prinesle obilnejšo »biro«. Samo v skrajni sili so prišli še berači po skromen »obo-lus«, sicer pa so se ogibali takih trgovin. Namen je bil dosežen. »Milodar-nik« je kmalu postal popularen, lastniki so se občutne beraške nadloge odkrižali. Seveda je gospodar napolnil svoj automat tudi z drobižem večje vrednosti, prav tako ga je založil z različnimi novčanicami, ampak samo ena je padla na pritisk iz odprtine. Zaporedoma potipati na gumb pa ni šlo, ker se je naprava po vsakokratnem eksperimentu za tri ali pet minut automatično zaprla. Tak automat bi se brezdvomno tudi pri nas obnesel. Recimo, da bi delil desetice. Te res, tudi po beraški ocenitvi, niso dosti vredne, toda če človeka sili lakota, bo le obral pet trgovin, da pride do koščka kruha, če pa ni take sile, se ne bo zmenil za desetice. Ne smemo pa podcenjevati iznajdljivosti prizadetih beračev, ki ne bodo z automatično milodarnostjo nič kaj zadovoljni ter nas morda nekoč iznenadijo s še duhovitejšo proti-akcijo. K. Tiefengruber. PRIPUSTITEV ŽENSK NA BORZO. »N. Fr. Pressec poroča, da se je pripetil na Dunaju interesanten slučaj, da je neka Biach zaprosila za pripustitev na borzo. Ker je avstrijska ustava prekinila prejšnjo prepoved, da bi se ženskam dovolil pristop na borzo, ne bo v tem primeru nikakih načelnih zadržkov, da bi se prošnji Biachove ne moglo ugoditi. Vstopniški odbor borzne zbornice bo zato pri sklepanju o rešitvite prošnje sklepal ?amo še o tem, ali obstojajo ostali splošni pogoji, ki veljajo tudi za moške. Biachova je članica upravnega sveta neke tovarne za krede in svinčnike. Drago Lunder, Ljubljana. »Praktična dopika«. Poenostavljena metoda dvostavnega knjigovodstva. Ključ nove metode knjigovodstva tiči v načinu razporeditve računov (kontov) tako, da dobi eden iz vrste računov knjigovodstva kakega podjetja formalno značaj »posle vodečega«. Ta vodilni račun bo izbrati izmed onih računov, ki izkazujejo denarno gibanje obrata. V tej lastnosti bo torej nastopal račun blagajne ali poštne hranilnice oziroma bančni račun. Od naštetih seveda vselej tisti, oa katerem se največ giblje poslovna glavnica (gotovina, kredit) dotičnega podjetja. Princip novega knjigovodstva je izveden s pomočjo tabelarne knjige, v kateri je vodilni račun, ki v konkretnem slučaju prihaja v poštev, postavljen v sredo lista. Ob obeh straneh tega računa se uvrščajo vsi ostali računi (konti) v obliki pol-kontov. Na levi strani se vrste polkonti, ki jim gredo dobropisi, na desni pa drugi polkonti, ki sprejemajo obremenitve. Vsi v okviru dotičnega knjigovodstva uvedeni računi izkazujejo toraj svoje dobropise a H vpise v breme na dotičnem svojem polkontu, ki leži levo ali desno ob tisti strani vodilnega računa, na kateri je ta z isto protipostavko obremenjen ali odobren. Z opisano vsporeditvijo kontov je mehaničnim potom doseženo, da po načelih dopike izkazujeta dva računa isto poslovno vknjižbo: eden v breme, odgovarjajoči protiračun v dobro. Iz opisa sledi, da je ta»praktična dopika« zelo enostavna in raditega neomejeno uporabna za vse stroke trgovskega, tehniškega in gospodarskega obratovanja. I. ^Praktična dopika« poenostavlja knjigovdstvo tam, kjer je že uvedeno po eni ali drugi metodi. Podjetje, ki uporabi knjigo, vrejeno po opisanem načinu, v zameno svoje dosedanje blagajniške in prvopisne knjige oziroma amerikanskega žurnala, bo doseglo, da se knjigovodja razbremeni ne-le toliko zamudnega vknjiževanja v blagajniške in prvopisne knjige ali pri amer. knjigovodstvu v žumal, marveč more poleg teh poslov tudi saldokontiranje vršiti knjigovodstva še nevešče pomožno osobje. Knjigovodji bi v danih primerih po tem pripadalo le vodstvo, donosno kontrola ter zaključevanje knjig. Ostali svoj dragoceni čas pa, bo mogel posvetiti drugemu, posebno organizatoričnemu delu, korespondenci i. t. d. (Isto velja v primeru, da je knjigovodstvo urejeno po kartoteki. Tukaj bo z uporabo opisane knjige možno odpraviti vrzel, radi katere so se vedno uveljavljali pomisleki glede na absolutno sigurnost uporabljanja kartoteke. Pogoj popolne varnosti za neokrnjenost celote postane namreč posebne važnosti tedaj, če ima knjigovodstvo kakega podjetja služiti v dokazne svrhe pred sodiščem. Ta pogoj pa bi bil dosežen po priključitvi nove tabelarne knjige.) II. Na novo in samostojno, takorekoč v eni sami knjigi vstvari »praktična do-pika« knjigovodstvo tistemu pridobitniku, ki ga je doslej moral pogrešati. Je toraj opisana metoda prikladna za vse, ki doslej niso vodili računa o spremembah svojega poslovnega imetja, ker jim brez posebne obremenitve omogoči spoznavanje doseženih uspehov svojega obrata. Velja to za vse večje obrtnike, posebno tudi za pridobitne in gospodarske zadruge, kavarne, restavracije, agenture, hišne in druge administracije itd. Zelo koristno pridobitev pomeni ta metoda za izvrševatelje prostih poklicev, kakor so n. pr. odvetniki, notarji, zobozdravniki. Dalje za lekarne, drogerije, posredovalnice, tehnične pisarne itd. Bilanciranje bodo knjigovodstva v splošnem nevešči opravili z vporabo lahko umljive in pregledne bilančne tabele, verziran knjigovodja pa more seveda bi-lancirati samostojno po običajnem trgovskem načinu. III. Tudi upravnemu aparatu more no- vi način knjiženja koristiti najbolje. Tu je našteti društva z gospodarskim programom, razne korporacije, občinske, oblastne in državne ustanove ter njih pridobitne naprave. Vsem tem omogoča opikano knjigovodstvo zelo prikladno naslonitev na proračun, v okviru katere- ga se imajo gibati dotični računopola-gači. Posebne važnosti pa bi istotako moglo biti tudi za upravno računovodstvo kot tako, ki je, celo kar se tiče državne uprave, postala tako okorna, da bi strokovno izvedena reorganizacija donesla ne le manjkajočo preglednost in olajšanje ter poenostavljenje poslov, marveč tudi izdatno pocenitev aparata. Tabelarna knjiga, koje oblikovna ureditev samaposebi že daje interesentu navodilo za spoznavanje knjižnega poslovanja, je že v tisku (manjši in večji format) ter jo bo objednem z »navodilom« za vknjiževanje dobiti pri Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, odnosno navodilo tudi pri avtorju samem. Vsebina arbitražne pogodbe med Francijo in Združenimi državami. L)ne 8. t. m. je bilo objavljeno besedilo arbitražne pogodbe med Združenimi državami in Francijo, ki je bila, kot znano, podpisana pričetkom pro-šlega tedna v Washingtonu. Glasom tega besedila sta se pogodbeni stranki odločili, skleniti novo arbitražno pogodbo s širšo podlago, kot je podlaga pogodbe, ki je bila sklenjena v Wa-shingtonu 10. februarja 1908 in ki je imela zapasti 27. februarja tega leta. Eventuelni spori med obema državama se bodo reševali diplomatičnim potom, Če ne pa potom razsodišča in posebne stalne mednarodne komisije, ki je bila ustanovljena glasom te pogodbe in katere ustanovitev jo bila določena že v pogodbi z dne 15. septembra 1914, ki je bila istotako sklenjena v Washingtonu. Spore bo reševalo mednarodno sodišče v Haagu ali pa kako drugo sodišče, ki pa bo določeno na podlagi posebnega sporazuma od slučaja do slučaja. Tretji člen arbitražne pogodbe določa, da se pogodba ne nanaša na sporne zadeve, ki spadajo po svoji naravi pred nacijo-nalna sodišča ene ali druge stranke, pri katerih je prizadeta še kaka tretja stranka, katere se v mejah Monroejeve doktrine nanašajo na vse tri Amerike, in končno se pogodba ne nanaša na zadeve, na katere vežejo Francijo obveznosti, ki jih je prevzela a podpisom pakta Družbe narodov in sploh kot njena članica. Vin. Ljubljanski velesejem. Predmetom industrijske svojine, ki bodo razstavljeni na VIII. Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija 1928 in na Pokrajinski razstavi domačega materialnega in kulturnega gospodarstva od 1. do 10. septembra 1928, je po § 160 Zakona o zaščiti industrijske svojine priznana prvenstvena pravica, določena v §§ 90, 100 in 113 Zakona industrijske svojine in v §§ 59—99 Naredbe z dne 17. novembra 1920, ker sta obe prireditvi uradno priznani. Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi člena 8 Uredbe o organizaciji tega ministrstva priznalo VIII. Mednarodnemu vzorčnemu velesejmu (2.—11. junija 1928) in Pokrajinski izložbi (2.—11. septembra 1928) v Ljubljani značaj splošne gospodarske razstave. Častno zastopstvo VIII. Mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani so prevzele Trgovske zbornice na Dunaju, v Gradcu in Innsbrucku. kartel dunajskih veletrgovcev Z ŽELEZOM. Avstrijske veletrgovine z železom so ustanovile prodajni kartel. Vzrok ustanovitve te interesne skupnosti je neugodni položaj cen in škodljiva medsebojna konkurenca. Kontrolni organ bo nadzoroval izpolnjevanje določb glede dodeljenih kvot. Zvezi pripadajo vse avstrijske veletrgovine z železom, ki imajo vsoj sedež na Dunaju. Takoj po ustanovitvi zveze so izvedli regulacijo cen in so določili enotno ceno za železo v palicah z 41 šilingi za 100 kg od Dunaja. Nova Zveza bo imela na Dunaju dve skladišči, od koder se bode razpošiljanje vršilo. NEMŠKA PRODAJNA DRUŽBA ZA RUSKI PETROLEJ. V Berlinu se je ustanovila >Derop« (Deutsche Vertriebsgesellschaft fttr rus-sische Oelprodukte). Ustanovili sta jo sDerunapht« (Deutschrussdsche Naphta-gesellschaft) in pa >Gallia«, družba produktov mineralnega olja. Nova družba ima namen, da oskrbuje prodajo ruskega bencina in drugih produktov mineralnega olja v nemški mali trgovini. Vplačana delniška glavnica cDerope« znaša 7 milijonov mark in jo bodo zvišali na 10 milijonov mark. Pozneje bodo »Deropc-o ■združili z berlinsko družbo »Berliner ErdolindustriegesellschafU. Ruski petrolej prodira čimdalje bolj v Evropo; saj -smo poročali, da si je osvojil v veliki meri tudi že španski trg, čeprav je gospodoval doslej tam samo petrolej ameriške provenience. Bližnji orient je pa že 'itak domena ruskega petroleja. UVEDBA ZAŠČITNE ZNAMKE ZA JUŽNO SADJE V ITALIJI. Z ukazom z dne 23. junija 1927 se je uvedla v Italiji zaščitna nacionalna znamka za južno sadje. Imena izvoznikov, ki imajo pravico uporabljati za svoje blago zaščitno znamko, se periodično objavljajo s strani italijanske zbornice in zavoda za izvoz v Rimu. ZA GOSPODARSKO ZBLIŽAN JE MED ANGLIJO IN RUSIJO. >Daily Express« opozarja na nazadovanje trgovine med Rusijo in Anglijo v izadnjem četrtletju, ki je bila za šest milijonov funtov manjša kot v isti dobi lanskega leta; po tem opozorilu zahteva list od angleške vlade ponovno presojo vprašanja o odnošajih do Rusije. >D. E.« poudarja, da se obe državi na gospodarskem polju izpopolnjujeta. Rusija se je prerila skoz najhujše težave in. je sedaj na potu do približanja zahodni civilizaciji. Gospodarski odnošaji med Rusijo in Anglijo so zmeraj slabši, namesto da bi bili vedno boljši. To pa zato, ker gospodarski voditelji obeh držav ne razumejo zahtev časa. Svojčas smo pisali, da zahteva obnovitev gospodarskih odnošajev z vsem poudarkom zlasti tudi tekstilna industrija v broadJorskem okraju, ki je v tej panogi v Angliji vodilen. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI. Kakor znano imamo pri nas v Jugoslaviji, ki šteje med agrarne države, okrog 60.000 brezposelnih. Zanimive so zato številke o brezposelnosti v sosednji -državi, Avstriji, ki ima polovico toliko prebivalstva, kakor Jugoslavija, ki pa je vsaj v pretežnem delu izrazito industrijska dežela. Dne 1. februarja t. 1. se je tam naštelo 262.000 brezposelnih delavcev in zasebnih uradnikov. Od teh je dobivalo 231.000 brezposelno podporo, 31 tisoč pa jih je bilo brez vsake podporo. Samo na Dunaj je odpadlo 39.000 podpiranih brezposelnih, na ostalo Avstrijo pa 142.000. Napram istemu času preteklega leta je padlo število brezposelnih za 6000. Tekom prošlega leta se je vsled racijonalizacije podjetij prihranilo okrog 30.000 delavskih mest, za katere se je dobilo nadomestila in zaposlitev na drugem kraju. To dokazuje, da je avstrijsko gospodarstvo znalo skrbeti, da racijona-lizacija podjetij ni šla'na škodo delavca, ker je za 30.000 reduciranih nudila primerno zaposlitev drugod. MEDNARODNA SLADKORNA KONFERENCA. V Berlinu se je vršila prošle dni prva •seja stalnega mednarodnega odbora mednarodne sladkorne industrije. Odobreni so bil statuti. Seje so se udeleževali zastopniki Nemčije, Belgije, Poljske in Čehoslovaške. Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani! Razstave in sejmi. Pojasnila o potovanju na Lipnki pomladni velesejm 1928: Termini: Vzorčni velesejm od 4. do 10. marca; tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejm od 4. do 7. marca; obširni tehnični in stavbeni velesejm od 4. do 14. marca; prvi mednarodni velesejm avtomobilov od 4. do 14. marca. — Vizum: Za obiskovalce Lipskega velesejma je nemški vizum breplačen, če ga posreduje častno zastopstvo; zaračunajo se samo poštni stroški za priporočeno pismo in sicer za interesente, ki stanujejo v Ljubljani 10 Din, za vse druge izven Ljubljane Din 15'—, kateri znesek se nam ima izplačati pri izročitvi potnega lista. Brezplačen nemški vizum je veljaven štiri tedne. — Avstrijski in čehoslovaški tranzito vizum je tudi brezplačen, če se pri konzulatu izkaže s sejmsko legitimacijo potem, ko je bil nemški vizum že izdan. — Sejmska logitimacija stane Din 70'—. Kdor želi adresar, stane isti za splošni velesejm Din 40 —; za tehnični Din 25'—. Adresar se naroči in plača pri častnem zastopstvu, dobi se ga pa proti izmenjavi kupona v Lipskem na zbirališču Jugoslovanov, Handelshochschule, Ritterstrasse 8/10. — Znižane vozne cene: Na vseh nemških državnih železnicah imajo obiskovalci Lipskega velesejma 25% popust. Vozne listke, ki se dobe samo v naši pisarni, se mora nabaviti na podlagi sejmske legitimacije, za tja in nazaj, lahko pa tudi samo za vožnjo v Lipsko. Samo za vožnjo iz Lipskega se pa vozni listki s popustom ne izdajajo. Vozni listki so veljavni za vožnjo v Lipsko od 28. februarja do 7. marca (oba datuma vključno), za vožnjo iz Lipskega od 4, marca do 17. marca (oba datuma vključno). Vožnja se lahko tja in nazaj po enkrat prekine. — Pri vporabi daljnih brzovlakov (v voznem redu kot »FD<-vlaki zaznamovani) se mora na znižane karte doplačati v I. razredu RM 6'—, v II. razredu RM 3'—. Na jugoslovanskih železnicah je dovolilo ministrstvo vsem obiskovalcem Lipskega velesejma 25% popust. Ta popust je veljaven za vožnjo v Lipsko od 1. do 12. marca, za vožnjo iz Lipskega od 6. do 18. marca. Na odhodni postaji se mora preskrbeti na podlagi sejmske legitimacije en cel vozni listek do naše mejne postaje. Pri vrnitvi se pa kupi potem, ko se izkaže s sejmsko legitimacijo, katera mora biti od Lipskega sejmskega urada žigosana, da se je velesejm resnično posetilo, polovično karto nazaj do odhodne postaje. Sejmske legitimacije se mora pri železniški blagajni z dnevom odhoda žigosati. Ti vozni listki s popustom se dobe pa tudi pri predprodaji voznih kart Gutnik«, Ljubljana. Isto velja tudi za avstrijske in čehoslovaške železnice, na katerih je tudi 25% popust. — Stroški vožnje v Lipsko (s popustom): Vožnja Ljubljana — Jesenice — Salzburg — Miinchen — Leipzig in nazaj, III. raz. ca Din 1000'—, II. razred ca Din 1570 —. Vožnja Ljubljana — Maribor — Linz — Praga — Bo-denbach—Leipzig in nazaj: III. razred ca Din 990’—, II. razred ca Din 1560’—. Mednarodni semenj v Milanu se vrši od 12. aprila do 19. aprila 1928. Ljubljanska borza. Tečaj 17. februarja 1928 Povpra- ševanje Din DEVIZE: Amsterdam 1 h gold. Berlin 1 M ...... Bruselj 1 belga . . . BudimpeSta 1 pengO (J uri h 100 tr...... Dunaj 1 Šiling .... London 1 (ust .... Newyork 1 dolar . . Pariz 100 fr......... Praga 100 kroa . . . "Irst 100 lir......... Ponudba Din —•— 22-92 13-67 13-60 —•— 79255 993 9% 1093 60 109650 8-0040 8-0340 27720 278-- 56-80 57-- —•— 223 85 168-385 169-185 300-65 302-65 Razširjajte »Trgovski Ust«! Ali ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop! ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Poslovni stiki z Ameriko. — Tvrdka Louis J. Feinstein Company — Brook-lyn, 587 Rutland Road, posreduje pri uvozu in izvozu, daje informacije o ameriških tvrdkah itd. Uvozniki v Ameriko naj pošljejo tvrdki vzorce s pogoji C. L F. New York - City. Trgovska agencija v Parizu. V Parizu se je otvorila nova trgovsko-posredni-ška agencija, ki je našim izvoznikom in uvoznikom z informacijami gospodarskega značaja vedno na razpolago. Naslov agencije je: Export-Import-Commis-sion »Commercia«, Agence Generale pour le Commerce, 1’information et la roclame, Pariš (19 e) 32, Citč Lemifere 32. Trgovina. Vojvodinski hmelj. V zadnjem tednu je bil promet na vojvodinskem trgu hmelja živahnejši kot v prejšnjemu tednu. Iskali so srednje in prima vrste in so jih kupovali po nespremenjenih cenah 300 do 1000 Din za 100 kg. V Zatcu so kupčevali z jugoslovenskim hmeljem po nespremenjenih cenah; nekatere partije so šle po 500 do 1500 Kč za 50 kg. V Niirn-bergu je bila ponudba jugoslov. hmelja zelo slaba, kupovali so ga po 40—100 mark za 50 kg. Braziljska kava. Izvoz kave iz Brazilije kaže v prvih desetih mesecih lanskega leta prirastek 900.000 vreč napram istim mesecem predlanskega leta in je dosegel 12,150.000 vreč. Ker so pa cene kave padle, se je skupiček znižal. Guverner države Sao Paulo je zagrozil z denarnimi kaznimi onim trgovcem, ki označajo svojo kavo kot Santos-kavo, če ni res. Dalje so postavili vse trgovce in potnike kavne panoge pod nadzorstvo kavnega zavoda. Obsežne licitacije volne. V Marseillju se vršijo v prodajnih dvoranah Domaine Grandval večje javne prodaje volne in sicer: I. serije v torek 28. februarja t. 1., II. serije v torek 26. junija 1.1. in III. serije v torek 9. oktobra t. 1. Čehoslovaška trgovina avtomobilov. — Leta 1927 je uvozila Čehoslovaška 3633 avtomobilov vseh vrst (leta 1926 3852). Izvoz avtomobilov je porasel za 441 na 1C02. Čehoslovaška avtomobilska industrija kaže velik napredek. Število doma izdelanih avtomobilov se ceni v letu 192T7 nad 10.000. Pričakovati je, da bo v kratkem odpadla potreba za uvoz inozemskih avtomobilov in da postane izvoz- v tej stroki znatno aktivna postavka v čehoslovaški zunanji trgovini. Ruski nakupi bombaža. Rusi so nakupovali prej bombaž v deželah, ki so ga same uvažale. V zadnjih dveh letih so pa prešli k nakupom v deželah, ki ga same producirajo. V Ameriki so nakupili lani 105.000 ton bombaža, leta 1926 pa 58.000 ton. Na egiptskem trgu so nakupili v kratkem času 9600 ton. Nakupi v Turčiji so se dvignili od 2200 ton v letu 1926 na skoraj 5000 ton v lanskem letu, v Perziji pa obakrat ca 11.000 ton, vendar pa lani nekaj več. Nasprotno pa so nakupi v Angliji padli od ca 23.000 ton v letu 1926 na ca 20.000 ton v letu 1927, v Nemčiji od 2500 ton na 500 ton Vedno večji nakupi nam kažejo obenem, da bombaževa industrija v Rusiji hitro napreduje. Rusi imajo tudi svoj lasten bombaž v Turkestanu. Denarstvo. Oficijelna lista izžrebanih serij za amortizacijo loterijske 2 Yt% državne rente za vojno škodo je interesentom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled ob običajnih uradnih urah v zbornični pisarni. Dolgovi Latinske Amerike v U. S. A Latinsko Ameriko imenujemo države Srednje Amerike z Mehiko vred in vso Južno Ameriko. Po ugotovitvah Depart-ment-a of Commerce so najele države Latinske Amerike leta 1926 v U. S. A. za 317 20 mil. dolarjev dolgov, leta 1927 pa za 335 36 milijonov. Proti letu 1914 pomeni to prirastek za 15 milijonov dolarjev. Po poročilu Wall-Street-Journala znaša skupno zadolženje vseh tujih držav v U. S. A. od leta 1921 naprej 5 milijard in 27‘17 milijonov dolarjev. Industrija. Svetovna produkcija strojev. — Zveza nemških strojnih tovarn je povodom svetovne gospodarske konference objavila spomenico o svetovni strojni industriji. Vsa produkcija strojev se je od 1. 1913 do 1. 1925 dvignila za 46'5 odstotkov, računjena v predvojni vrednosti. Delež glavnih produkcijskih držav se je 'napram predvojni dobi zelo spremenil. Tako na primer so producirale severo-ameriške Zedinjene države leta 1918 ravno polovico vseh strojev, 50%, 1. 1925 pa 75 odstotkov; produkcija Velike Britanije je narasla od 118 na 13 6%, produkcija Nemčije je pa padla od 206% na 131%. Pred vojsko je bila nemška produkcija skoraj še enkrat tolika kot angleška, 1. 1925 je bila pa že nekoliko manjša. Tudi produkcija drugih držav je padla. Produkcijska kapaciteta v U. S. A. je narasla za 67% (na temelju predvojne vrednosti), v Nemčiji za 120%. Enotna svetovna konjunktura v strojni industriji se po vojski še ni razvila. Iz naših organizacij. Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani sporoča vsem članom, da je bil na zadnji seji izvoljen predsednikom tega društva veletržec g. A. K. Kregar, podpredsednikom gosp. Ivan Bahovec, trgovec v Ljubljani,. blagajnikom g. I. Pfeifer, njegovim namestnikom g. Ivan Železnikar, trgovec v Ljubljani. Istočasno opozarja odbor p. n. člane, da sta preminula nenadne smrti člana g. Ivan Vatovac in ga. Beti Vatovac. Člani se naprošajo, da blagovolijo po prejemu položnic čimpreje poravnati posmrtnino. RAZNO. Živinoreja v U. S. A. Poročilo vlade Zedinjenih držav* na Mednarodni poljedelski zavod v Rimu od 26. januarja t. 1. pravi, da jo bilo v U. S. A. 14,541.000 konj, 5,566.000 mul, 55,696.000 glav goveje živine, 44,545.000 drobnice in 58 milijonov 969.000 prašičev. Nasproti lanskemu letu se je število konj zmanjšalo za 4%, mul za 2%, goveda za 21%, pomnožilo se je pa število ovac za 6 4% in število prašičev za 8 4%. Govedo je sicer nazadovalo, a število molznih krav se je dvignilo za 1%. Po svetu. — Tvrdka Friedr. Krupp je pričela z izdelovanjem električnih loko-mobil, česar dosedaj še ni delala. V zadnjih dveh letih je izumila novo električno lokomotivo, ki naj povzroči popoln preobrat v električnem lokomotivnem obratovanju. — I. G. Farben je pričela izdelovati za lastno uporabo brezšivne cevi s premerom 26—135 mm. Računijo z letno produkcijo 14.000 ton. — Nemška družba Siemens-Bau-Union je imela v preteklem letu 18,850.000 mark čistega dobička (leto prej 15,350.000 mark). Velike uspehe je dosegla zlasti v Rusiji in Španiji. — Ogrske sladkorne tovarne so znižale eeno sladkorja za 1 pengtt pri stotu. Nove veletržne cene od postaje so: kristalni sladkor 114 pengtt, sladkor v kockah 120 pengtt. — Pred par dnevi je Španska banka dala v podpis veliko, že omenjeno, za javna dela namenjeno posojilo v znesku 500 milijonov peset. Obrestovalo se bo po 4Vj%. Posojilo je bilo takoj več kot šestkrat prepisano. — Ba-seler Handelsbank bo dvignila glavnico za 35 milijonov švic. frankov, Schweize-rische Kreditanstalt za 20 milijonov, itd. Po izvršitvi vseh dvigov bodo delale osmere švicarske velebanke z 900 milijoni frankov mesto z dosedanjimi 472 milijoni. — Tudi italijanske železne in jeklene tvrdke so se združile v kartel, razen ene. Novi kartel hoče cene izdelkov znižati, da bo lažje pobijal inozemsko konkurenoo. — Beremo, da hočejo ustanoviti Amerikanei v Evropi veliko jekleno tovarno in sicer vsled relativno nizkih mezd v Evropi. — Ogri hočejo svoje glavne izvozne predmete opremiti z državno jamstveno znamko. Najprvo jo bodo vpeljali pri mlečnih izdelkih. — Baron Rothschild (Pariz) hoče posoditi Palestini 1 milijon funtov, z namenom, da omogoči 1500 brezposelnim Židom naselitev v Palestini kot saditeljem oranžnih nasadov. — Na Reki sta ustavili poslovanje Banca della Venezia Giu-lia in Banca agraria Croata. — Večji ita- lijanski kreditni zavodi so znižali obrestno mero za tekoče račune od 3% na 3 % odstotka, za vezane dolgove pa od 6 na 5%%, menično obrestno mero pa od 6 na 51«%. — Francozi bodo spremenili uvozno carino na petrolejske izdelke. Načrt hoče ščititi francosko petrolejsko produkcijo in hoče omogočiti ustanovitev petrolejskih rafinerij na francoskih tleh. — Odposlanstvo francoskih kapitalistov bo obiskalo Zagreb in Beograd in bo imelo nalogo, da na licu mesta študira možnost investicij v Podonavju in Posavju. — Rusi so naročili na Poljskem velike množine železnega materijala in vagonov, skupaj za 4%■ mil. zlatov. Sledila bodo še druga naročila. — Škodovo podjetje ima v Varšavi tovarno za izdelovanje aeroplanskih motorjev. Sedaj gradi še tovarno za izdelovanje elektrotehniških predmetov. — Splošna Zadružna banka v Pragi bo iz čistega dobička v zneeku nad 1 milijon Kč izplačala 8-odstotno dividendo (lani 7%). — Centralna banka čeških hranilnic bo zvišala delniško glavnico od 35 na 50 milijonov čeških kron. — Budčjoviška pivovarna ima 2,900.000 Kč čistega dobička (lani I milijon). Razdelila bo 37%% dividendo! ali 150 Kč (lani 90 Kč). V stabilizacijski bilanci so aktiva nadvrednotena za 14 milijonov Kč, ki jih bodo v celoti dali v stabilizacijski zaklad. — češkoslovaška Narodna banka objavlja letno bilanco za 1. 1927. Čistega dobička je 50,100.916 Kč. Dividenda bo 7%% (lani 6%%) ali 255 Kč. — 10. t. m. se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Splošne Jugoslovanske bančne zveze d. d. Glavnica je določena, kakor smo že poročali, s 400 milijoni dinarjev, vplačali bodo zaenkrat 100 mil. Din. V upravnem svetu so poleg jugoslovenskih zastopnikov tudi Belgijci, Švicarji in Avstrijci. — Srednjeevropska kovinska podjetja bodo zahtevala na zborovanju Mednarodne zveze surovega jekla sledeče zvišanje kvot: Alpine Montan od 411.000 na 453.000 ton, Rima Murany od 300.000 na 325.000 ton, češkoslovaške tovarne pa od 1,429.000 na 1,571.000 ton. Na Ogrskem bodo pričeli izdelovati avtomobile »Tatra« mali tip. DOBAVA, PRODAJA. Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1400 kg surove karbolne kisline. — Predmetni pogoji so na vpogled pri splošnem odele-nju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovici pri Celju sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede do-dave raznega železa, žice, žebljev in ■orodja. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine in železa. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 29. februarja t. J. ponudbe glede dobave gumijastih cevi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. februarja t. 1. pri 38. pešadijskem polku »Njegošev« v Cetinju glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, kis, čebula itd.). — Dne 5. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave prizem, nivelir-instrumentov in 1 pantografa; dne 7. marca t. 1. glede dobave raznih inventarskih predmetov; dne 8. marca t. 1. glede dobave raznih strojev za vrtanje itd.; dne 10. marca t. 1. pa glede dobave jeklenih črk. — Dne 8. marca t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko oddelenje v Beogradu glede dobave 23.200 kg žebljev. — Dne 7. marca t. 1. pri 39. pešadijskem polku v Celju glede dobave živil (zdrob, testenine, čebula, sladkor, kava, čaj, loj,, kis itd.). — Dne 8. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafsko-telefonskega ina-terijala. — Dne 10. marca t. 1. pri 16. artilerijskemu polku v Ljubljani glede dobave živil (olje, zdrob, fižol, testenine, kavine konzerve, krompir, kis, sladkor itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v .pašami Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. (WIENER MESSE) 11»—17. marca 1928 (v Rotundi do 18. marca) Posebne prireditve: Dunajski modni salon za kožuhovino. Reklamna razstava. Razstava automobilov in motornih koles, »Električni voz« (»Das Elektrofahrzeug«), tehnične novosti in iznajdbe, »Gradba cest« (»Straflenbaumesse«). — Das Wochenende. Brez vizuma! — S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop avstrijske mejo! Vizum za potovanje preko Ogrske se dobi na meji proti pokazilu sejemske izkaznice. — Precejšnje vozne ugodnosti na jugoslovanskih, avstrijski!* in ogrskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznico (š 40 Din) dajejo: Wiener Messe - A. G., Wien VII. | kakor tudi za čas Lipskega spomladanskega sejma v Lipskem, Osterreichisches Messehaus, in častna zastopstva [v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar, Dunajska cesta 81. Za jugoslovanski patent štev. 2417 od 1. oktobra 1923 na: »Postopek za izločevanje raztopljene sestavine iz ne vodene raztopine« (»Verfahren zur Ausscheidung oLnea gelosten Bestandteilcs aus einer nioht waSBcrigem Losnng«) se iščejo kupei ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ing. Milan Žaklje, Ljubljana, šelenburgova ul. 7. Trajno in koristno, primerno darilo je šivalni stroj mamk* GRITZNER ADLER v runih opremah. — Edino le pri Josip Petelincu, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Tudi na obroke. — Večletna garancija. — Pouk v vezenju brezplačen, * SALDA - KONTE * ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ■dl po izredno nizkih cenah K. L 0. KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE. Trgovci!