Celjski tednik Celje, 18. maja 1962 Leto XII. štev. 19 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA Ш TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Vedeti je treba PriHX'îs drij/)beno-političnega ' razvoja, vse širša in globja ojijo opominjati in kriti- zirati samovoljne poteze in ukre- pe vodilnih. Odkrivajo se tako. da posamezniki svoj pohlep po nezasluženih dohodkih skrivajo za fasado organov samoupravlja- nja itd. Vedeti je treba, da de- centralizacija samoupravljanja terja konkretnost, da terja zago- tovitev udeležbe pri odločanju in gospodarjenju vsakega posamez- nika. Vemo tudi to. da bi tisti, ki razpolagajo z velikim strokovnim znanjem lahko mnogo več pripo- mogli k skupnim naporom, če bi bolj aktivno sodelovali v uprav- ljanju, če ibi ibolje spoznavali naš družbeni irazvoj in probleme. Zato naj bodo kritike in opom- be usmerjene k odpravljanju na- pak in pomanjkljivosti in to v konkretni in z dokazi podkrep- ljeni razpravi. Načelnost razprav ne more biti v korist odkrivanja problemov, ki kričijo po rešitvi. Ostro se moramo postaviti po ro- bu iKiizkusom. da bi ljudi, ki ta- ko prispevajo s kritiko k izbolj- šanju stanja, kakorkoli onemogo- čali. Privilegiji in zapostavljanje, podcenjevanje in precenjevanje so stvar preteklosti, delavsko sa- moupravljanje pa pozna en sam cilj, da bo sleherni delovni člo- vek z enakimi dolžnostmi in pra- vicami prispeval k uspehu oseb- nega, kolektivnega in splošno- družbenega napredka. J. Plahutnik ZA NEOKRNJENO SPOOBUOO PROIZVAJAVCEV PLENUM OKRAJNEGA ODBOR A SOCIALISTIČNE ZVEZE O PROBLEMIH DELITVE OSEBNIH DOHODKOV. - UPRAVI- CENA JE LE KONKRETNA IN KONSTRUKTIVNA KRITIKA! Okrajni odbor Socialistične zveze v Celju je na seji v ponedeljek razpravljal o problematiki delitve osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah, ustanovah, zavodih itd. Uvodni referat o teh vprašanjih je imel tov. Lojze Cukala, direktor okrajnega zavoda za plan. V svo- jem referatu je obrazložil vzroke in potek številnih nepravilnosti v zvezi z delitvijo osebnega dohodka in v svojem izvajanju iznesel vrsto tolmačenj o nadaljnjih nalogah, ki stojijo s tem v zvezi pred Sociali- stično zvezo in ostalimi političnimi organizacijami. Člani okrajnega odbora so v razpravi s konkretniimi primeri podikrepili ugotovitev, da z do- sedanjimi uspehi in načinom de- litve osebnega dohodka ne more- mo biti zadovoljni. Zadovoljni ne moremo biti ne zaradi sistema samega, temveč zaradi izkrivlja- nja načel, zaradi napak, ki so ^po- sledica nezadostnega političnega posluha, zaradi pojavov, ki so v škodo tako našemu društvenemu razvoju kot gospodarstvu naše dežele. Razprava je pokazala, da so zlasti v gospodarskih organi- zacijah že doseženi določeni pre- miki k izboljšanju stanja, da pa je še vedno polno nejasnosti, ki pa večjidel izvirajo iz pomanj- kanja učinkoviite orientacije. Prav tako je raziprava pokazala na problem, ki kaže na široko prepletenost negativnih pojavov, katerih razvozljavanje bo terja- lo hitro in obsežno akcijo. Na prvi pogled se utegne poroditi miisel o »začaranem krogu«, ko je popravljanje nepravilnosti v eni enoti odvisno tudi od tega, kdaj bodo odjenjali tudi drugje. Kon- kretno vprašanje cen: Kako naj na primer gre neko podjetje na stare cene, dokler jim dobavlja- jo blago za reprodukcijo po no- vih, zvišanih, dokler veljajo po- višane dajatve kot so prometni davek in podobno? Tokrat ni do- volj, da popusti en člen v verigi. popustiti morajo vsi. V razpravi je bilo včasih čutiti bojazen, da utegne imeti nova gospotlarsko politična smer za posledico stagnacijo dohodkov, kar bi bilo v protislovju z osnov- nimi načeli našega sistema. To spet kaže. da so ,si marsikje na- pačno razlagali nove ukrepe in prizadevauja. Neodgovorna ugi- banja vnašajo vznemirjenost med delovne ljudi. Na dan silijo tež- nje posameznikov o пекћкет proDorcionalnem znižavanju do- hodkov in za nelogičnim zamrza- vanjem le-teh. Drugi sipet iščejo pot k povečanju storilnosti z na- l)enjanjem norm. To pa je prav tako napačno kot je napačno pri- zadevanje nekaterih, ki se ogre- vajo za »linijo enakih želodcev«. Vsemu temu bi lahko postregli z izrekom »hoje okoli vrele ka- še«. Na seji je predsednik okra- ja tov. Cvenk, za njim pa še vrsta govornikov, poudaril, da v nobenem primeru ne more in ne sme biti okrnjena osnovna spod- buda proizvajalcev za večjo pro- izvodnost, za višjo zavzetost pri ooglabljanju neposredne demo- kracije, za pristne j šo udeležbo pri upravljanju in odločanju. Iz- ločiti je treba samo tiste dobičke, ki nimajo za podlago večje pro- duktivnosti, dobičke, ki nastaja- jo iz komercialnih in morda tudi < monopolnih učinkov. Tu pa ni j nobenega strahu. Vsak pošten proizvajalec bo razumel, da ni upravičen na dohodek, ki bi iz- viral od enostavno neupravičene- ga poviševanja cen in podobne- ga. Ce naj iščemo vzroke negativ- nega odražanja v delitvi dohod- ka, potem ga moramo iskati pri notranji delitvi. Tu se skrivajo nesikrom'uost, protekcionizem, po- hlep, izrabljanje zakonitosti, iz- siljevanja. Tu so kamni sipcrtike, ki burijo duhove in ustvarjajo nezdravo vzdušje. Tu se mate- rializira tudi politična nedoras- lost zavestnih sil, tu se maščuje- jo naglica in ožina pri sestavlja- nju pravilnikov in podobno. Jasno je. da pri naših skupnih naporih za ureditev gospodarsike- ga stanja ne moremo mimoitd močnega elementa kot je zavest. Tu gre za zavest pri razporeditvi čisitega dohodka znotraj organi- zacije, za zavest pri reševanju skupnih nalog v komuni, skup- nosti komun in tako naprej. Tudi cilj, da čim prej izravnamo ne- gativno bilanco v naši zunanji trgovini, da jo odpravimo z no- vimi nafvori za proizvodnjo, ki bo našla kupce v tujini, bo terjal nemalo mero zavesti. Razprava šeste seje OO SZDL je pokazala na vse te probleme. Z enim stavkom bi lahko orisali osnovno misel: Treba bo v bodo- če z veliko večjo širino obrav- navati in usmerjati vsa vpraša- nja ekanomike, ki jih narekuje tako naš notranji razvoj, kot mednarodni gospodarski in poli- tični utrip. Na koncu so na seji načeli tudi izredno aktualno vprašanje kritike in kritizerstva. Na žalost kritizerstvo ubija učinkovitost prave, konkretne in tvorne kritike. Odkrita in javna razprava po govoru predsednika Tita v Splitu prehaja ponekod v škodlji- ve okvirje, dobiva negativno vsebino. Člani SZDL se morajo postaviti po robu kritikastrstvu, zlasti v kali za- treti natolcevanja, navadne zlonamer- ne čveke. Edino konkretna, preverje-j na in konstruktivna kritika je upra- vičena, edino ta lahko pripomore k] reševanju številnih problemov, k od4 pravljanju napak in pomanjkljivosti.' Tak nastop je zlasti potreben zato, ker se nemoralnih oblik kritikar- stva poslužujejo ravno tisti elementi, ki imajo zato najmanj moralnih kva- lifikacij. J. Krašovec i Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Gospodarski problemi VEDNO V OSPREDJU v TOREK SO SE V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA ZBRALI ODBORNIKI OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKE- GA ODBORA CELJE. RAZEN NEKATERIH FORMALNIH ZA- DEV JE PODPREDSEDNIK OKRAJA TOVARiS PETER ŠPRAJC PODROBNO GOVORIL O NEKATERIH ZNAČILNOSTIH GO- SPODARSKE DINAMIKE V PRVEM TROMESECJU LETOS. PO- UDARIL JE, DA JE BIL ZA NAS OKRAJ ZNAČILEN IZRAZIT PADEC PROIZVODNJE V PRVIH DVEH MESECIH, MEDTEM KO JE V MARCU ZAZNAMOVAN SKOKOVIT PORAST. Vendar ta porast ni zadostoval, da bi pokril neizpolnjene naloge za prvo obdobje leta. Se posebej je poudaril, da so osnovne napa- ke izvirale predvsem iz subjek- tivnih slabosti in iz zanašanja na opravičljive objektivne okolnosti, ki pa žal tega stanja ne opravi- čujejo. Saj je jasno, da je letos problem obratnih kreditov in vprašanje preskrbe prebivalcev z reprodukcijskim materialom ne- primerno bolj urejeno kot lani in zaradi tega le težko govorimo o popolnem opravičilu, čeravno je res, da ponekod ti problemi pred- stavljajo resno oviro. V razpravi se je oglasil pred- sednik Okrajnega ljudskega od- bora tovariš Miran Cvenk. Pove- dal je, da smo v celjskem okraju zavestno postavili kot prvo nalo- go v gospodarstvu — dvigniti ra- ven proizvodnje za 12 odstotkov. Kajti za uresničitev te naloge ob- stajajo vsi pogoji. Zaradi tega je nerazumljiv izpad ali bolje reče- no neizpolnjevanje te prve nalo- ge v gospodarskih organizacijah. Zdi se, da so kolektivi v tem ob- dobju nekoliko preveč razprav- ljali o delitvi ustvarjenih sred- stev, zanemarili pa so osnovno, da bi povečali prizadevanje za ustvarjanje sredstev. Mnogokje pa so se lotili tudi dohodka kot edinega merila dobrega gospodar- jenja in so po nepremišljeni lo- giki prišli do napačnega zaključ- ka, da bodo najbolje uspevali, če s povečanjem cen ustvarjajo viš- ji dohodek. S takimi pojavi je vzporedno prišlo logično tudi do razkoraka med proizvodnjo in osebnimi dohodki, kar pa ni moč zagovarjati. Zdi se mi potrebno povedati, je dejal tovariš Cvenk, da morajo kolektivi pravilno razumeti raz- prave, ki jih o teh problemih na- čenjajo politične organizacije in občine ter okraj. Te razprave so lahko in morajo biti resno opozo- rilo vsem kolektivom in res ni potrebno čakati na pomoč ali kri- tiko, čeravno so nekateri odloki potrebni in bodo še potrebni. Izogniti pa se moramo kritikar- stvu in kritiziranju zaradi kriti- ziranja. Kajti to nam lahko le škoduje. Jasno pa je, da istočas- no moramo odločno odpravljati posamezne pojave, ki nam ško- dujejo in rušijo ugled na tak ali drugačen način. Vsekakor pa je v sedanjem ob- dobju prva in najvažnejša nalo- ga povečevanje proizvodnje, pro- izvodnosti in rentabilnosti, hkrati pa še kot posebna naloga iskanje možnosti za plasiranje proizvodov na zunanjem trgu. Na zadnjem zasedanju obeh zborov okrajnega ljudskega odbo- ra so razpravljali itudi o proble- mih investiranja in o potrebah po smotrnejši politiki na tem pod- ročju. Za celjski okraj v zadnjem obdobju ne bi mogli reči, da gre za preobsežno investicijsko poli- tiko. Napačno pa je bilo to, da so investicije bile razbite in da se je investiralo preširoko. Vsak je ho- tel nekaj graditi, občinske težnje pa so bile podobne. Razumljivo je, da bo to negativno smer po- trebno popraviti. Ko so govorili o samoupravlja- nju, so odborniki bili mnenja, da je le-to osnovni pogoj za enako- mernejši in hiter razvoj, saj je le na ta način možno sprostiti vse ustvarjalne sile, kajti ne smemo spustiti iz oči, da je človek ustvarjalec in da je tudi najbolj- ši stroj le orodje in pripomoček. 9 9 9 ■ ■ ■ V torek je skoraj neopazno šla mimo Celjanov kvalitetna prire- ditev. Ob šesti uri zvečer se je na platnu kina Union zvrstilo se- dem najbojših slovenskih krat- kih filmov: Zadnja šolska nalo- ga, Sprehod. Kje je železna za- vesa. Kako to boli, 10 minut pred dvanajsto. Romanca o solzi in Praznik. Iz)bor predstavlja naj- boljše stvaritve v 1961. letu. Na koncu predvajanja se je redkim gledalcem v dvorani predstavilo pet režiserjev: Ma- tjaž Klopcič, Maks Sajko, Jože Pogačnik, Franc Kosmač in Du- šan Povh. Za filmsko revijo slovenskega kratkometražnoga filma v Celju ni bilo nobene propagande. Več kot polovica od malega števila gledavcev je slučajno prišla k ])redstavi. čeprav nikomur ni bilo žal. Narobe. Komu naj se Celjani, ki bi go- tovo napolnili dvorano, zahvali- jo, da so bili prikrajšani za tak umetniški užitek? V sodelovanju z ljubljanskim filmskim kluibom je prireditev organiziral filmski sosvet pri Okrajnem evetu Svobod in pro- svetnih druitev. C. k. ODGOVORNE NALOGE Plenum občinskega sindikalne- ga sveta občine Šoštanj je na svoji zadnji seji temeljito anali- ziral dinamiko spreminjanja ma- terialnih osnov in odnosov v družbenem dogajanju v občini ter ugotavljal vzroke, ki povzročajo težave hitrejšemu napredovanju gospodarstva. O uveljavljanju de- centralizacije delavskega samo- upravljanja in o uvajanju dopol- njenega gospodarskega sistema ter o slabostih, napakah in ne- doslednostih, nam je podal nekaj misli predsednik občinskega sin- dikalnega sveta v Šoštanju — to- variš Rafko Žagar. Ugotavljamo, da je nedo- slednost in v marsikateri gospo- darski organizaciji predvsem in- diferentnost sindikalnih organi- zacij v mnogočem prispevala k nepravilnostim in k temu, da so se nastajajoči problemi kopičili, namesto, da bi se odstranjevali. Prav ti dve lastnosti sta pomem- ben vzrok nastale nič kaj rožna- te gospodarske situacije, katero bomo zmogli prebroditi le z do- slednostjo, enotnim nastopanjem in vse večjo prizadevnostjo vsa- kega posameznika za povečanje storilnosti. Le-ta mora biti os- novni cilj nas vseh. Plenum je s široko pripravljalno akcijo in te- meljitim, študijem, primerjav med izvršenimi deli in planskimi po- stavkami obdelal konkretne go- spodarsko politične probleme ko- mune ter na osnovi plodne, spro- ščene razprave sprejel sklepe, ki jih bodo tako sindikalne organi- zacije kot občinski sindikalni svet morale prilagoditi prilikam v podjetjih ter jih uresničevati. Najbolj nam bi bilo škodljivo kampanjsko delo; naše delo mo- ra biti elastičnejše, tvorno in ne sme izveneti le na sejah ali se- stankih, kjer se poraja dosti do- brih predlogov, ki pa se v praksi marsikje ne uveljavijo. Delo mo- ra biti tista živa iskra zavesti upravljavca, ki mora ob svojih odločitvah vedno imeti pred sa- bo, »da več ljudi več ve«. Odloč- no se moramo boriti proti p>olo- vičarstvu, ki se ogreva na hitro doseženih uspehih, še odločneje pa proti vsem tistim, ki si zakri- vajo oči pred stanjem v lastnem podjetju, ki da je brez napak; to vnaša v naš razvoj vse preveč negativnih posledic. Odslej dalje bodo sindikalne organizacije redno spremljale in obravnavale izpolnjevanje plana proizvodnje ter rast produktivno- sti, ugotavljale in odklanjale po- jave prevelikih razponov osebnih dohodkov, dosledneje uresničeva- le načelo »vsakemu po njegovem delu« in zlasti pazile na to, da osebni dohodki ne bodo presegali osnovo produktivnosti. Hkrati bo velika skrb za ureditev dohodkov tistim proizvajalcem, ki imajo osebne dohodke le okoli 10.000 di- narjev, zakar bo potrebno poiska- ti nove oblike in merila. Njihova dolžnost bo, da bodo vztrajale na uvedbi javnega vpo- gleda izplačila osebnih dohodkov vseh zaposlenih, obenem pa bodo morale bdeti nad zakonitim po- slovanjem, in trošenjem družbe- nih sredstev. Le z zavestnim iz- vajanjem vseh sprejetih sklepov bo možno doseči izboljšanje in mobilizirati vse sile, da se stanje v korist celotne družbe popravi. -ik V času od 17. do 27. maja. Približno do 24. maja bo pre- vladovalo deževno in hladno vre- me. Po 24. maju izboljšanje vre- mena in topleje. BRATSTVO - ENOTNOST Nepozaben je bil trenutek, ko je v Celje pri- peljal vlak »Bratstva in enotnosti«. Okoli 300 go- ltov iz bratske Srbije je prišlo na obisk svojim prijateljem iz najtežjih let v zgodovini na- narodov, k našim izseljencem. Žal so se go- ^tje v Celju zadržali le kratek čas. Toda te kr&t- •^« trenutke je spremljalo nešteto ganljivih pri- borov, spremljalo jih je navdušenje in veselje. Bratstvo in enotnost sta naši največji pridobit- T* J« dni revolucije. Ta nerazdružljiva vez se ^ «^ila vsa leta s skupnimi napori, s skupnimi uspehi. Taki trenutki, kot je bila manifestacija bratstva in enotnosti ob obisku potnikov vlaka »Bratstva in enotnosti«, pa so ena izmed prisrč- nih oblik, ki s svojim nepozabnim vtisom in pre- kipevanjem vzdušja obnavlja in krepi bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Gornji posnetek je delček prizora z železniške postaje nekaj sekund potem, ko se je vlak ustavil pred množico mladine, bivšimi izseljenci in de- lovnimi ljudmi mesta Celja. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 19 — 18. maja 1962 Pogled po svetu Nt drugega izhoda kot razgovo- ri, je dejal Kennedy, ko je moral na nek način kvitirati berlinske izgrede nemškega kanclerja Ade- nauerja, ki se je odločno izrekel zoper nemško-sovjetske razgovo- re o Berlinu, češ, še malo potrpi- mo s stanjem, kakršno je, pa ne bo treba nobenih razgovorov. S tem je Adenauer posegel nazaj v Dullesove čase, obenem pa po- novno razkril, kakšni so nemški načrti in kako nesprejemljivi so principi, s katerimi skuša uvelja- viti revanšistično politiko. Medtem ko se nekateri Adeauerjevi po- drejeni sodelavci trudijo, da bi starčevi besedi izdrli želo,ki ne grozi samo Evropi, ampak vsemu svetu, nemški vojni minister terja od Zahoda, da Nemčija mora sode- lovati pri osvajanju vesoljstva, gospodarski minister pa izjavlja, da bo Nemčija močneje nadzoro- vala kredite, ki jih daje nerazvitim državam in sicer tako, da bo nji- hova delitev ustrezala nemškim političnim in gospodarskim inte- resom. Toda kljub temu — razgovori so potrebni, ker vojna, atomska vojna zdaj še ne pride v poštev, pa tudi vojne s klasičnimi orožji Zahod ne more tvegati za svoj stari cilj, ki ga nemško vladno časopisje vsak dan oznanja: Za- treti ali pa vsaj zavrniti ^^komuni- zem« v meje pred 1.1939. Razgovo- ri so v Ženevi. Sicer se vsa živa voda razorožitvene problematike izteka v pesek, vendar obe strani čutita potrebo, da ostaneta pri mizi, čeprav se mrkih obrazov vzajemno mitraljizirata z očitkih Tudi razgovori o Berlinu se bodo\ verjetno nadaljevali, čeprav je i general Clay odšel iz Berlina z' vsemi častmi in z obljubo, da bO/ na Brandtov telefonski poziv ta-t koj spet v Berlinu, čim bi se ho-| telo kaj premakniti. \ Laos naj bi dobil nekako [ -^avstrijsko« rešitev. Ta pa ne gre' od rok, ker je za gibanjem Patet- Loo Kitajska, za Bun Umom pa Tajland. Ameriški zastopniki niso uspeli, da bi Bun Um popustil in privolil v koalicijsko vlado. Zdaj je Patet-Lao pridobil na moči, prozahodnim silam gre tu slabo, vendar do takega angažmana ameriške vojske, kot je že nekaj časa zoper gibanje Vietkong v Južnu Vietnamu, najbrž ne bo prišlo. Zahod igra tu tudi na kar- to sovjetsko-kitajskih nasprotij, ki da so tu popolnoma jasna, češ Kitajska s Ho-Si Minhom je tu za vojno, SZ za nevtralnost. S te- mi nasprotji Zahod močno raču- na tudi pri indijsko-kitajskem sporu zaradi meje v Ladaku. Indi- ja dobiva orožje od SZ, ker ga pač Pakistan dobiva iz ZDA. To orož- je se utegne obrniti proti Kitajski, ki je sklenila urejati svojo mejo v Kašmiru. Vprašanje je seveda, ali je ta karta za Zahod tak adut, za kakršnega se razglaša. Obe : strani iščeta vzajemno, kje so šib- ke točke bloka, katere so najbolj ; nevralgične točke, ki bi onemo- gočile integracijo na tej in na oni strani. Na zahodu je v zadnjem času prišlo do nekaterih pojavov, ki jih na primer, nemška antikomu- nistična histerija pripisuje komu- nistični »--subverziji«. Komunisti so krivi za nemire, kjerkoli pride • do njih, naj jih že vodi in izrablja kdorkoli. Komunisti so krivi la- kote v Kongu, komunisti so krivi, če se v Iraku Kasem pogovarja o pripravah za ustanovitev arab- ske palestinske republike, krivi so vseh pučev v Latinski Ameriki, štrajkov na Portugalskem in v Španiji. Vse, kar kaže na notra- njo šibkost zahodnega sveta, izvi- ra iz enega samega vzroka: iz ko- munizma, ki da skuša povsod slabiti politično situacijo Zahoda. Alžira pri tem ne omenjajo, mor- da iz obzirnosti da svojega veli- kega zaveznika pri združevanju Evrope de Gaulla. V Alžiru so evianski sporazumi sprožili novo obliko alžirske vojne, obliko, pred kakršno svet strmi. Ce de Gaulle s svojo vojsko in žandarmerijo ne bo učinkovito ukrepal zoper tak način bojevanja OAS, potem bo morala zgodovina zapisati, da zanj evianski sporazumi niso bili niti krpa papirja. V politiki je sicer tako kot v umetnosti, pravi Malraux, da nasprotje dobrega ni slabo namreč le dobro mišljeno. Vendar za popustljivost do oasov- skega terorja to tudi v Malrauxo- vi deželi ne more držati. Tudi Francija se bo morala odločiti za dobro ali slabo. T. O. Tega ne bomo nikoli pozabili... Vlak »Bratstva in enotnosti« je odpeljal s celjske postaje. Krenil je na pot proti Mariboru. Ljudje pa, in teh je bilo znova več ti- soč, so obstali in gledali za njim, za vlakom, ki je vozil okoli tri sto ljudi iz najrazličnejših srb- skih mest in vaisi, ki so v juniju in juliju 1941. leta sprejeli slo- venske pregnance kot svoje, kot brate in sestre. Gledali so za njim, mahali v pozdrav, tekali kakor da bi ga hoteli dohiteti in še enkrat reči — hvala. Mnoge oči so se zarosile. s solzami sreče in hvaležinoisti, s solzami tople in iskrene bratske ljubezni. Morda so prav te solze povzročili tudi spomini na tiste dni 1941. leta, ko so v sr^bskih mestih s slavoloki in celo godbami pričakali slovenske pregnance in jim odprli vrata svojih hiš. Zdaj so prišli oni, pa ne v takšnih okoliščinah kot pred 21 leti slovenski pregnanci k njim, ne tako, temveč kot svo- bodni in ponosni ljudje, kot do- bri in stari prijatelji na obisk k svojim, povsem svojim ljudem. Vlak »Bratstva in enotnosti« je na vseh postajah, kjer se je usta- vil doživel sprejejne, ki jih ni moč popisati. V Laškem se je zbralo nad dva tisoč ljudi, ki so drage goste pozdravili s sponta- nimi ovacijanii in jih zasuli s cvetjem. Podobno, samo še bolj mogočno in veličastno je ta spre- jem .prišel do izraza v Celju. Na železniški postaji in cesti, ki vo- di do Slandrovega trga, se je zibralo več tisoč domačinov. Tu so bili otroci, šolska mladina in menda prav vsi, ki so morali v juniju 1941. leta z enim samim kovčkom v roki zapustili dom in kreniti na pot v Srbijo. Tu so bili predstavniki javnega in politič- nega življenja, skratka tu je bilo vse mesto, kakor da bi se hotelo zahvaliti nakdanjim gostiteljem za vse, kar so dali in storili za slovenske pregnance. To pa je tudi napravilo. Kakor hitro se je ustavil vlak, so se tisočere roke zganile v po- zdrav, tudi tiste drobne, ki so držale šopke spomladanskega cvetja. Ko pa so gostje stopili iz vlaka, stiskanja rok, pozdravlja- nja, objemanja in solz ni bilo ne konca ne kraja. Znova so se sre- čali prijatelji, mnogi prvič po tolikih letih. Da. spremenili smo se, toda samo na zunaj, v srcih pa še vedno gori, gori vroče in ljubeče ... Zvrstili so se poizdravi. Toda, kaj bi omenjal tiste oficielne, saj je na tisoče Celjanov in ostalih, ki so se ta dan zbrali v mestu ob Savinji, z enako toplino pozdra- vilo goste iz Sribije. To je bila slika sreče in zadovoljstva, lju- bezni in tovarištva, ki so ga kali- la najtežja leta naše zgodovine. Takoj po prihodu v Celje je dolga kolona gostov in domači- nov krenila proti Šlandrovemu trgu, kjer so obiskovalci celjske- ga mesta položili k spomeniku nekaj lepih vencev. Od tod so krenili proti hotelu Evropi, kjer je bila zanje pripravljena zaku- ska. Tu pa jih je v imenu prebi- valcev celjsikega mesta ter vseh delovnih ljudi našega okraja, v imenu političnih in družbenih organizacij pozdravil predsednik ljudskega odbora celjske občine, tov. Jože Jost: — Dragi tovariši, v imenu vseh tistih naših ljudi, ki so bili takoj po prihodu okupatorja izseljeni in ki so pri vas naleteli na topel in bratski sprejem, topla in is.krena hvala. Okoli pet tisoč pregnancev iz naših krajev je te- daj prišlo k vam. Vi pa ste jih sprejeli kot svoje brate, čeprav ste ibili v izredno težkem polo- žaju. In prav dejstvu, da ste jih tako sprejeli, se moramo zahvali- ti, da so se mnogi od njih takoj vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Nekateri so padli v bor- bi za našo svobodo skupaj z vaši- mi borci. Tako so svoja življenja zazidali v temelje naše sociali- sitične domovine, domovine ena- kopravnih in svobodnih bratskih narodov. Bratstvo, skovano v naj- težjih dneh naše zgodovine, nam je in bo tudi v prihodnje porok še večjih uspehov pri graditvi so- cialistične države. Dragi tovariši, srečanja z vami so bila in bodo iudi v prihodnje srečanja bratov, ki jih ne mo- remo in ne smemo nikoli poza- biti. Takšna srečanja moramo pripravljati tudi v prihodnje, predvsem zaradi naših najmlaj- ših rodov. Ne samo konec, tudi govor to- variša Jošta so gostje in ostali udeleženci sprejema, med njimi Jože Marolt, Ivan Kovačič-Efen ka, Cveto Pelko, Jože Beve, Ivai Kramar, Beno Krivec in drugi venomer prekinjali z vzklik bratstvu in enotnosti Jugoslovan skih narodov, tovarišu Titu ii podobno. Tako se je tudi ta spre jem spremenil v mogočno mani festacijo tovarištva in enotnost jugoslovanskih narodov. Goste so zatem pozdravili š( celjski taiborniki. Ko pa se je zi vse te pozdrave in dobrodošlici v imenu srbskih gostov zahvali predsednik Občinskega odibori Zveze borcev v Ćupriji, tovari Aleksander Panic, je preostalo li še malo časa za obujanje spomi nov. Ob slovesu je bila izražena h ena želja — na skorajšnje sreča nje v Celju! M. Božič Zgoraj -— prisrčen pozdrav na celjski železniški postaji; spodaj srečanje na vrtu hotela Evrope V počastitev DNEVA MLADOSTI Vse je nared in prve zaključne prireditve v počastitev dneva mladosti se bodo začele ne samo v Celju, temveč tudi v drugih občinskih središčih, v vseh več- jih in manjših krajih našega ob- močja. V soboto, 19. in v nedeljo, 20. tega meseca se bo na Boču zbrala mladina celjskega in mariborske- ga okraja. Računajo, da se bo sa- mo zborovanja, ki se bo začel v nedeljo okoli desete ure dopol- dne, udeležilo več tisoč mladih ljudi. Iz Celja bo vozil posebni vlak, ki bo imel odhod ob 6. uri. Isti dan, to je v nedeljo, bo v Žalcu občinska revija telesne kulture, razen tega pa bodo v središču Spodnje Savinjske doli- ne odprli razstavo. Zanimivo srečanje mladih pri- padnikov JLA in mladine je pri- pravil ustrezni občinski odbor v Celju. Srečanje, združeno s kul- turno prosvetnim programom, bo 22. tega meseca na Ostrožnem. Na sam praznik mladosti pa bo v Celju še telovadni nastop, ki ga bodo izpopolnili atleti atletskega društva Kladivar. Lep program so si zastavili še v drugih občinah, zlasti v Konji- cah, kjer bo 26. maja zvečer ba- klada, naslednji dan pa velika športna prireditev. Več tisoč ne samo mladih, tem- več tudi ostalih ljudi iz celj- skega okraja se bo 26. in zlasti še 27. maja udeležilo zaključnih proslav v počastitev 70-letnice rojstva predsednika Tita v Kum- rovcu. Mladi ljudje iz našega okraja bodo sodelovali tudi pri izvajanju kulturnega, zabavnega in športnega sporeda. Zadnjo soboto in nedeljo v tem mesecu pa bo Celje sprejelo še okoli pet tisoč pevcev, predstav- nikov najboljših občinskih zbo- rov, ki bodo sodelovali na okraj- ni reviji ter na množičnem na- stopu, v nedeljo, 27. maja pred spomenikom na Šlandrovem trgu. Tekmovanje v strelskem mnogoboju Pred kratkim je bilo prvenstvo sred- njih in strokovnih šol celjske občine v strelskem mnogoboju. Vsak član ekipe (nastopilo je devet ekip; vsaka od njih je imela po pet članov) je najprej sestrelil dvajset nabojev z malokalibrsko puško. Potem pa je še bilo metanje bombe iz stoječega, kle- čečega in ležečega položaja. V končni oceni so se ekipe zvrstile takole: 1. Srednje tehniška šola 1002 točki, 2. gimnazija 847, 3. vajenska šola Borisa Kidriča 785, 4. MIS Store 738, 5. Industrijska kovinarska šola 683, 6. Trgovska šola 672, 7. učiteljišče 556, 8. Ekonomska šola 552 in 9. va- jenska šola za kovinske stroke 415 točk. Med posamezniki je bil najboljši Travner, ki je zbral 233 točk, drugi je bil De Toma 204, tretji Cokan (vsi Srednje tehniška šola) 202 itd. i - - -il Trije zaslužni člani tudi v celjskem okraju DVA POMEMBNA SESTANKA ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V CELJU Zveza inženirjev in tehnikov Slove- nije si je celjsko mesto izbrala za dvoje pomembnih srečanj svojih čla- nov. Tako je bil v petek v veliki dvo- rani Narodnega doma simpozij teh- nične in znanstvene besede, na kate- rem se je zvrstilo šest referatov. Ra- zen okoli 140 članov Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije so se tega po- membnega posvetovanja, ki je opozo- rilo na nujno potrebo tehnične in znanstvene dokumentacije zavoljo znanstvenega in raziskovalnega dela, udeležili še podpredsednik in član re- publiškega Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan in inž. Viktor Kotnik ter pred- sednik Jugoslovanskega centra za teh- nično dokumentacijo Tomaž Perovič. V soboto pa je bila pod vodstvom predsednika inž. Pavla Zavcarja tretja razširjena seja glavnega odbora Zve- ze inženirjev in tehnikov Slovenije, katere so se udeležili še podpredsed- nik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, nadalje podpredsed- nik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga, podpredsednik Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla- vije inž. Nenad Nenađović ter pod- predsednik Okrajnega odbora SZDL Celje Stane Sotlar. Na seji so ocenili dosedanje delo ter se pogovorili o bodočih nalogah organizacij in članov Zveze inženir- jev in tehnikov Slovenije. Sejo pa so izkoristili še za podelitev nazivov častnih in zaslužnih članov Zveze in- ženirjev in tehnikov Slovenije. Tako sta med devetnajstimi člani prejela diplomo zaslužnega člana tudi Slavko Kukovec iz Celja ter inž. Dušan Pipuš iz Velenja. Kot zaslužnemu članu Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla- vije pa so na tej seji podelili diplo- mo še inž. Rihardu Pompetu iz Celja. Zaplovi pesem... Da bi čim veličastneje prosla- vili rojstni dan maršala Tita, so člani Sekcije harmonikarjev DPD Svoboda iz Celja pod vodstvom tov. Leskovška in predsednika tov. Umeka sklenili obiskati tudi kraje, ki so tesno povezani z zgo- dovino naše narodno osvobodilne vojne. Tako bodo mladi harmonikarji prirediti v nedeljo, dne 20. maja koncert s pestrim sporedom na Planini, na ozemlji kozjanskih partizanov. V soboto, dne 26. ma- ja pa bo kvintet sekcije skupno s jazz triom sester Bergbaus pod vodstvom tov. Leskoška iz Štor nastopil v Kumrovcu, dne 2. ju- nija pa bodo harmonikarji sekci- je zaigrali v Zrečah, kjer bo nji- hov nastop namenjen organizaciji Rdečega križa. Marljivi glasbeniki in njihovi vodje zaslužijo nedvomno za svo- je humano delo lepo priznanje. Da-ca ZADNJA VEST OBČNI ZBOR OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Celje, 18. maja. V vrtni dvora- ni hotela Evrope se je danes do- poldne začel deseti redni letni občni zbor gostinske zbornice za celjski okraj. Odprto pismo p • rostovoljiie delovne akcije za reševanje najrazličnejših nalog komunalnega in drugega značaja pri nas niso redkost. Poznamo jih že iz tistih let po vojni, ko je bilo treba krepko zavihati ro- kave ter obnoviti -porušene do- move, ceste, železnice itd. Pa tu- di pozneje in še danes, kadar koli je treba izvršiti neka skup- na dela, so navadno organizacije Socialistične zveze trste, ki dajo pobudo za takšno delo in opravi- jo mobilizacijsko nalogo med svojimi člani in državljani za njihovo udeležbo. V zadnjih le- tih so s prostovoljnimi delovni- mi akcijami dosegli izredne us- pehe zlasti v Velenju, pa tudi v Štorah, Šoštanju in deloma v Celju niso zaostajali. Tudi letos je organizacija So- cialistične zveze prevzela vlogo pobudnika za široke prostovoljne delovne akcije krajevnega pa tadi širšega pomena. Organizaci- je Socialistične zveze so sprejele obveznost, da skupaj z ostalimi družbenimi in političnimi organi- zacijami ne samo mobilizirajo občane za prostovoljno delo, am- pak da tudi pomagajo in sodelu- jejo pri sestavljanju konkretnih programov iu podolbno. Pa še ne- kaj — prostovoljne delovne ak- cije naj bi ne imele samo en- kratni začaj, temveč naj bi po- stale stalna oblika dela. Zato je Okrajni odbor SZDL v Celju pri- poročil ustanovitev ustreznih od- borov za izvrševanje takšnih ak- cij ne samo v občinskih merilih, ampak zlasti še na območjih kra- jevnih odborov, stanovanjskih skupnosti itd. Po predvidenem |)rogramu bi morali takšni odbo- ri že 0'bstajati ter tudi seznaniti občane s svojimi delovnimi na- črti. In končno, čas je že, da bi z akcijami tudi pričeli. V letošnjem letu se bomo v glavnem srečevali s tremi vrsta- mi prostovoljnih del. Tako bo mladina sodelovala s tremi bri- gadami pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Mi- mo tega bo s svojimi brigadami sodelovala tudi pri nekaterih lo- kalnih delih. In končno gre za akcije občinskega in krajevnega merila, pri katerih pa bodo po- leg mladih ljudi delali zlasti čla- ni SZDL, sindikatov in drugi. O teh in ostalih nalogah v zve- zi z letošnjimi prostovoljinimi deli govori tudi odprto pismo, ki ga je Okrajni odbor SZDL v Ce- lju naslovil vsem političnim in družbenim organizacijam z že- ljo, da ga osvojijo in posredujejo svojim članom. STROKOVNO DELO povezati z DRUŽBENO PROBLEMATIKO Razširjena seja glavnega odbo- ra Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je bila v soboto v Celju, ni bila pomembna samo zavoljo pozitivne ocene minule- ga dela te organizacije, temveč predvsem zaradi smernic, ki so si jih zadali za prihodnje uve- ljavljanje. Skozi program bodo- čega dela se kot rdeča nit vleče zahteva, da naj se strokovno de- lo te organizacije čim bolj po- veže z družbeno problematiko. Ce pa bi to zahtevo ocenjevali s stališča okrajnih in občinskih društev inženirjev in tehnikov ter njihovih strokovnih enot, bi morali zapisati nekako takole: vsebina dela teh društev naj bo bolj kot kdajkoli poprej prila- gojena družbenim potrebam in zahtevam terena. Spričo tega jih ni mogoče obravnavati izven splošne družbeno politične pro- blematike; društva inženirjev in tehnikov pa morajo stremeti, da bodo v stalnem stiku z vsemi družbeno političnimi organizaci- jami, zlasti še z organi delavske- ga samoupravljanja v proizvod- nih podjetij. Delo teh društev mora dobiti svoje mesto v ko- muni in v proizvodnih podjetjih. V delu Zveze inženirjev in tehnikov izstopajo zlasti tiste naloge, ki imajo stalen značaj, ki jih ni mogoče izpolniti samo v eni sezoni, v krajšem razdob- ju, temveč, ki se ponavljajo iz leta v leto. Med te sodi zlasti odgovornost in pomoč pri izpol- njevanju proizvodnih nalog, pri izvajanju gospodarskih progra- mov itd. Sedanje obdobje pa po- stavlja pred to organizacijo in člane še prav posebno odgovor- ne naloge strokovnega in druž- beno političnega značaja. Na prvo mesto sodi zahteva po mo- bilizaciji vseh sil za izvršitev proizvodnih nalog zlasti v tistih podjetjih, oziroma gospodarsko proizvodnih panogah, ki lahko vplivajo na povečanje izvoza. V tej zvezi bo treba več kot doslej napraviti tudi za modernizacijo industrijske proizvodnje, za zboljšanje organizacije dela, za racionalizacijo ipd. Nič manjša naloga se ne zrcali v skrbi za štednjo na vseh stop- njah. Tudi tu lahko tehnični kadri veliko pripomorejo. Prve temeljitejše analize potrjujejo, da imajo podjetja prav na tem področju še velike možnosti za dosego boljših rezultatov, zato je izgovor, saj smo že vse stori- li, več kot neumesten. Izredno boleča točka naših proizvodnih podjetij je stalno naraščanje ne- sreč pri delu. Ce se je doslej skrb za izboljšanje higiensko tehnične zaščite omejevala bolj na ozek krog ljudi v podjetjih, pa naj bi zdaj postala tudi stal- na naloga organizacij in članov Zveze inženirjev in tehnikov. Pri uresničevanju vseh teh na- log se bodo morale organizacije Zveze inženirjev in tehnikov, zlasti pa njeni člani tesneje po- vezati z vsemi družbeno politič- nimi činitelji, zlasti pa z Zvezo komunistov. Socialistično zvezo, sindikati itd. Pri proučevanju in reševanju gospodarskih nalog bo hvaležno sodelovanje še z eko- nomisti. Skratka, gre za večje družbeno politično delo strolcov- ne organizacije, za večjo udelež- bo pri reševanju vseh proizvod- nih in ostalih nalog, za povezo- vanje strokovnega dela z druž- beno problematiko. Hvaležna oblika udeležbe čla- nov in organizacij Zveze inže- nirjev in tehnikov pri obravna- vanju najvažnejših nalog v me- rilu občine in okraja bi lahko bili tudi skupni sestanki pred- stavniltov različnih, a navzlic vsemu sorodnih strok. Morda bi veterinarji in kmetijski strokov- njaki na skupnem sestanku lah- ko proučili marsikateri skupni problem. Isto velja za strojnike in elektrotehnike, za gradbince in arhitekte in podobno. Nekaj več organizacijskega prizadevanja bo treba pri na- daljnjem ustanavljanju in kre- pitvi že obstoječih občinskih društev inženirjev in tehnikov, saj gre tudi za to, da se delo te strokovne organizacije čim bolj približa in uveljavi v ko- munalnem sistemu. Med prihodnje naloge Zveze inženirjev in tehnikov pa lahko uvrščamo še organizacijo »Mese- ca tehnika«, nadalje tako imeno- vano tehnično izobraževanje po- trošnikov in ne nazadnje izved- bo prihodnjih Jugoslovanskih pionirskih iger, ki bodo posve- čene tehnični vzgoji mladine. M. B. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 18. maja 1962 e Za boljšo kvaliteto in cenejšo proizvodnjo Pred kratkim smo obiskali va- sico Zreče. Tega kraja ljudje verjetno ne bi poznali — zlasti ne prebivalci iz sosednjih brat- skih republik, še manj pa v ino- zemstvu — če v tem kraju ne bi bila tovarna kovanega orodja. Tovarna pa tod dejansko daje kraju »ton«, vsa okolica diha s tovarno, z njenimi uspehi in na- pori, da se še ibolj uveljavi in da doseže še večji ugled. Prav zaradi tega so si zastavili nalogo, da ibodo v naslednjem obdobju posvetili posebno pozor- nost kvaliteti proizvodov in zmanjševanju lastne cene izdel- kom. V obeh smereh hitro na- predujejo. Zaznamovali so že se- rijo raznih izboljšav, ki vplivajo na kvaliteto in na ceno. Hkrati pa so tudi kolektivni član Dru- štva izumiteljev. Toda istočasno se tudi dobro zavedajo, da samo z izboljšavami in novitetami ne bodo dosegli končnega cilja. Zaradi tega so si zastavili podroben načrt perspek- tivnega razvoja tovarne. Res je sicer, da zamisel spričo odmerje- nih sredstev, ki si jih sproti ustvarjajo, verjetno ne bo možno uresničiti v nekaj letih. Trdno pa so uverjeni, da jo bodo z last- nimi sredstvi le uresničili in da bodo tedaj dejansko dali tovar- ni, kraju in zaposlenim še svet- lejšo perspektivo. Mnogi stroji in naprave so nam- reč pri njih izrabljene. Potrebno jih je zamenjati; saj v razmero- ma veliki tovarni tudi najmanj- še ozko grlo lahko pomeoii pre- cejšnjo izgubo na dohodku. Ne- kaj strojev so že dobili, prišli pa bodo še drugi. Razen tega pa bo- do v petih etapah tovarno razši- rili — predvsem kovaonico in obdelovalnico. Istočasno pa niso pozabili tudi na stanovanj^i problem, ki je kljub nekaterim nasprotnim trdit- vam tod le pereč. Začeli so gra- diti 37 stanovanj, a tudi pozneje bodo za stanovanja odmerjali znatna sredstva. Se bolj kot doslej pa bodo po- svečali pozornost izvozu. Od tod tudi težnja za še hitrejšim po- rastom kvalitete, ki je prvi po- goj za dosezanje višjih cen na zunanjem trgu. In ta pogoj zre- ška tovarna vsekakor ima. Ne- dvomno pa je več kot pogoj — ki mnogokje obstajajo — vredna njihova trdna odločnost, da izko- ristijo vse notranje sile, ki bodo vplivale na iziboljšavo kvalitete. -le Investicije na¡ ne bodo predrage Na zadnji seji ObLO Mozirje so odborniki med drugim raz- pravljali tudi o realizaciji pro- računa občine za prvo četrtletje. Dohodki so bili doseženi 22,9%, izdatki pa so bili nižji (15,5 %). To dokazuje, da je bila že v prvih mesecih leta kar največja štednja. Ljudski odbor je pripo- ročil vsem, da stalno spremljajo izvrševanje proračuna in pazijo na največjo štednjo tudi v pri-. hodnje. Ljudski odbor je potrdil tudi zaključni račun o izvršitvi proračuna občine za lansko leto. Na ločenih sejah sta oba zbora sprejela odlok o uvedbi občin- skega prometnega davka za lo- kalne telefonske storitve. Po tem odloku bodo plačevali državni organi in zavodi 20 odstotkov, gospodarske organizacije in pro- sti poklici pa 150 odstotkov pro- metnega davka. Občinski pro- metni davek na naročnino za te- lefonske naprave je dodatek k sedanjim postavkam za naročni- ne in se bo uporabljal za razši- ritev in izpopolnitev telefonske-, ga in telegrafskih naprav. ; Najbolj živahna je bila raz- prava o predlogu o zgraditvi hi- dromelioracijskega sistema v Bočni, ki ga je predlagal svet za ; kmetijstvo ObLO. Po daljši raz- pravi sta oba zbora odklonila : predlagani odlok zato, ker so od- borniki menili, da je investicija ! predraga. Po odloku bi odpadlo j na hektar zemljišča več kot 800 ( tisoč dinarjev. Oba zbora sta na- ročila svetu za kmetijstvo in in- vestitorju, oziroma KZ Mozirje,; da je treba investicijski program še enkrat temeljito pregledati in gradnjo čimbolj poceniti. Še le takrat bo ObLO ponovno raz- >ravljal in sklepal o odloku. Od- ■jorniki so bili mnenja, da bo treba v prihodnje pri vseh inve- sticijah v občini paziti da bodo ekonomsko dodobra utemeljene in da ne bodo predrage. To je bil doslej prvi primer, da je odbor zavrnil predlog odloka občinske- ga sveta in zahteval ponovno te- meljito razpravo in analizo. R. UREDIMO TO! Na zadnjem zasedanju Okraj- nega ljudskega odbora je repub- liški poslanec tovariš Riko Jer- man opozoril odbornike na velik nered pri komunalnih in gradbe- nih dejavnostih v raznih krajih. Dejal je, da je nujno, da ta ne- red odpravimo. Istočasno pa je predlagal, da bo posamezne pro- bleme, ki so že neznosni, možno najlaže rešiti, če se jih bomo lo- tili podrobno in skupno z občin- skimi organi. Povprečja in odstotki varajo Zdi se, da smo že preveč vajeni povprečij in odstot- kov. Nesmiselno bi bilo trdi- ti, da so povprečja in odstot- ki za celovito analizo neko- ristni in nepotrebni. Za oceno podrobnih primerov pa so škodljivi. Kajti kadar hoče- mo dobiti podrobno analizo posameznega pojava, nam vsekakor jasno sliko dajo lahko le absolutna števila. V zadnjih dneh so v vseh občinah začele delovati po- sebne komisije pri Občin- skih ljudskih odborih, ki bo- do proučile notranjo delitev sredstev v kolektivih. Doma- la povsod so se oprijeli nače- la, da v podrobnih obravna- vah lahko resno delajo le z absolutnimi števili kjer pa so bili drugačnega mnenja, so naleteli pri delu na domala nepremagljive težave. Tako se je namreč pripeti- lo, da so obravnavali dohod- ke višjih uslužbencev v od- stotkih. In prišli so do popol- nega nesmisla s svojimi »od- stoifci-«. Nek vodilni usluž- benec je leta 1960 spričo te- žavnih pogojev v gospodar- ski organizaciji (izgradnja podjetja) imel povprečje osebnih dohodkov izpod 40 tisoč dinarjev. V drugem podjetju pa je vodilna oseba kljub manjši odgovornosti ■ imela daleč preko sto tisoč dinarjev osebnih dohodkov. Lani so se povzpeli osebni dohodki vodilne osebe v pr- vem podjetju na preko 60 ti- soč na mesec; zaradi manjše- Oa finančnega efekta gospo- darske organizacije pa so se v drugem podjetju osebni do- hodki znižali za 10 odstokov kljub temu pa so ostali daleč iznad 100 tisoč dinarjev. ^0, in kaj so nam odstotki Pdkazali? Da je direktor Pjvega pod jet ja» amoralen?«, '^^^ si je pmtil dvigniti oseb- dohodke za preko 50 od- ^otkov — imel pa je le ne- '^aj riad 60 tisoč din povpreč- ^^h osebnih dohodkov!! V ^^ugem podjetju pa je direk- 'Oi" postal »vzor!«, saj so po *jajnouejši inačici osebni do- ^hodki padli na 120 tisoč Çrj?î' po njegovi zaslugi — ^OREJ ZA 10 ODSTOTKOV! ^LI ■ JVAS ODSTOTKI RES VARAJO? M. Iršič Smotrnost ie smiselnost Pred dnevi so se sestali doma- la vsi samoupravni organi celjske Cinkarne. Razpravljali so o ne- katerih nun j ih ukrepih, ki jih ko- lektiv mora uresničiti, da bi la- hko do kraja izpolnili z načrtom zastavljene naloge glede proiz- vodnje, storilnosti, vsklajevanja osebnih dohodkov in podobno. Svoj prvi sestanek pa je imelo tudi tovarniško združenje meta- lurgov, kjer so za predsednika iz- brali tovariša Šmida. Vse višje nas peljejo perspektive. USPELE PRIPRAVE POUDAREK NA gospodarskih problemih Letošnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Celju bo 24. maja ob 16. uri. Kljub temu, da je to le skopa informacija, pa nam mnogo pove. Ze stavek o napovedi občnega zbora potrju- je, da ga ne bodo raztegovali — ne zato, ker naloge sindikatov v tem obdobju ne bi bile pomemb- ne, temveč zato, ker so v pri- pravljalnem obdobju za občni zbor imeli domala visi delegati posebne konference, kjer so po- drobno proučili posamezne drob- ne prob eme in zastavili osnovne koncepte delovanja posameznih komisij občinskega sindikalnega sveta (teh je enajst) za naslednje obdobje. Zato sodijo, da bo raz- prava na občnem zboru zajela le bistvene elemente, ki jih v pri- pravljalnem obdobju ni bilo možno do kraja rešiti. »V pripravljalnem obdobju«, nam je povedal predsednik ob- činskega sindikalnega sveta to- variš Jože Beve, »so se člani po- sameznih komisij razdelili v štiri skupine, ki so vodile posebna posvetovanja 278 delegatov.« Najbolj živahna je bila razpra- va na posvetovanju, kjer so go- vorili o nalogah in potrebi po še poglobijenejšem delu samo- upravnih organov, istočasno pa so poudarili nujno zahtevo po organizacijski krepitvi sindikal- nih organizacij, ki morajo po- stati hrbtenica političnih in go- spodarskih akcij v vsaki gospo- darski organizaciji. Zelo zanimiva je bila razprava tudi v skupini, kjer so obravna- vali posebne prolbleme trgovine, gostinstva in obrti. Jasno so po- udarili nujnost za stabilizacijo trga; hkrati pa so bili enotni, da terciarne panoge v sedanjem ob- dobju moramo prilagoditi potroš- niku. Kot pereče so zastavili tu- di vprašanje odpiralnega časa celjskih trgovin in gostišč, razen tega pa kot v eno prvih nalog še smotrnejše dn intenzivnejše šolanje ter izobraževanje kadrov v teh vejah gospodarstva. Hkrati so na domala vseh kon- ferencah delegatov še posebej obravnavali vprašanje zaposlo- vanja ženske delovne sile in po- trebo po izločevanju žena iz noč- nih izmen. Zelo ostro pa so na- stopili zoper posamezne prime- re, kjer so ponoči delali tudi mla- doletniki, čeravno je teh prime- rov razmeroma malo. Ko so govorili o šolstvu, so bili mnenja, da je potrebno v celjski občini probleme šolstva reševati načrtno, sicer se hitro pojavijo negativni pojavi, ki jih je potem treba navadno z velikimi sredstvi po nepotrebnem odpravljati. Sodijo, da bo letošnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Celju še uspešnejši, saj bo njegova osnovna težnja, da usmeri vso sindikalno dejavnost in sindikalne podružnice pred- vsem k problemom dobrega go- spodarjenja. -mi Novo košarkarsko igrišče v Slovenskih Konjicah Pretekli teden so v Konjicah izro- čili namenu novo igrišče za košarko, ki so ga zgradili v parku nad mestom. To slovesnost je izpopolnila še pri- jateljska tekma med domačim mošt- vom Partizana ter »Celjem 1950«. Dvo- boj se je končal z zasluženo zmago domačinov 37:32 (19:19). Nova miselnost slatinskega steklarja Pred dvanajstimi leti je delav- ski svet v slatinski steklarni pre- vzel tovarno v upravljanje. V tem času pa se je že veliko spreme- nilo. Ne samo to, da so veliko dogradili, da so dvignili nove dimnike, nova je tudi miselnost slatinskega steklarja. »Tovarna je naša«, je z iskrečimi očmi dejal mladi Tonček. In to je res! Mor- da si še vsi posamezniki niso po- polnoma na jasnem, kako je to, če je tovarna njihova, toda lju- bijo jo, živijo in delajo z njo in od nje sprejemajo kruh. Prihodnje dni pa se bodo vsi delavci v steklarni temeljiteje se- znanili z osnovnimi pojmi gospo- darjenja v podjetju, družbene ureditve in njihove vloge v tem. To je potrebno dobro poznati, če želimo, da bodo delavci kot upravljavci uspevali še bolj. De- lavska univerza pripravlja pro- gram, po katerem bodo vzgajali steklarske kadre skozi 6 mesecev. Steklarski delavski svet pa se je že krepko uveljavil. V organih družbenega samoupravljanja je 125 delavcev. Oblikovali so še obratne delavske svete, ki imajo dokaj široke pristojnosti. Obratni delavski sveti odločajo o disci- plinskih prekrških. Ugotovili pa so, da je potrebno obratnim de- lavskim svetom prepustiti še več pristojnosti, toda predpogoj za to je široka usposobljenost vseh. Po- sebno pri vprašanju osebnih do- hodkov še poleg obratnih delav- skih , svetov odločilno sodelujejo zbori ekonomskih enot. Čeprav je v pravilih podjetja bila predvide- na ta institucija, je šele neposred- no delo dalo ugodne zaključke. Tovariš Marko Trunkelj, član izvršnega sveta sindikata, je po- vedal nekako takole: »Priznati moram, da smo napravili že pre- cej, kar nas ohrabruje za nadalj- nje delo. Vendar se z doseženimi rezultati ne smemo zadovoljiti. Naš delovni človek naj se ne raz- vije le v dobrega proizvajalca, temveč še v dobrega upravljavca, ki bo znal nepristransko družbene in osebne interese pravilno vskla- jevati. Veste, uspehi so nam po- kazali, da smo imeli nedvomno prav, ko smo ustanavljali obratne delavske svete in njim zaupali vrsto odgovornih nalog pri uprav- ljanju in gospodarjenju. Mezdnih odnosov ne .moremo več trpeti. Vzporedno z gospodarskim razvo- jem spreminjamo družbene odno- se, kar je bistvena prvina pri nas. Tovarna je naša: to vedno bolj dojemamo.« Turistična sezona je pred vrati, toda ali smo že vse storili, da bi se nanjo temeljito pripravili? Utrinek iz mesta Oblačno nebo visi nad me- stom. Iz belosive megle rosi dež, ki se zažira do kosti. Ura je nekaj čez dve. Morje dež- nikov se gnete na avtobusnih postajah. Stala sem tam, čakala in gledala. Avtobus še ni po- višem ustavil in že se je po- gnala množica proti zadnjim vratom. Ljudje vstopajo in izstopajo, vse hkrati. Med vrati se je zagozdil živ klop- čič. Komolci odrivajo, kle- tvice se krešejo, gumbi letijo in šivi pokajo. Dež se za to ne zmeni in vztrajno prši... Starejši možak, ki je pri- romal na obisk, doma iz Luč — je plaho stal sredi dežnikov in upajoče zrl v prihajajoči avtobus. Množica ga je kot narasla voda potegnila za seboj. Šop ljudi je obvisel na vratih, ko je voz že odpeljal. Mož za volanom je sunkovi- to potisnil zavoro, da je ljudi vrglo naprej. S tem je spret- no naredil prostor za vse in vrata so se s sikanjem zapr- la.. Ob pločniku pa se je prav tedaj pobiral stari mož, ne- vajen mesta in hrupa ob se- bi, ter z okorno roko nekaj šaril okrog suknje. Dež je mirno rosil, avtobusi so pri- hajali in odhajali, ljudje pod dežniki so čakali. Nebo pa je bilo sivo, kot tiste kalne star- čeve oči, ki so tako prazno gledale za odhajajočimi vo- zili .. Skrb za kmetijstvo Kmetijstvo gospodarstvo Šalek predvideva v letošnjem letu hid- romelioracijo 30 ha travnikov, ki so doslej zaradi stalnih poplav dajala vse premalo krme. Ker se sedanje stanje odraža v itežavnem položaju posestva, je občinski ljudski odbor na svoji seji spre- jel sklep o poroštveni izjavi za nabavo kreditov v višini 11 mili- jonov, ki so potrebna za izvedbo del. Prav tako je odobril poro- štvo za kredit 45 milijonov po- trebnih za gradnjo toplih gred. Meliorizacija bo izvršena že v letošnjem letu in s tem bo po- sestvo imelo možnosti za poveča- nje števila govedi, kar bo ne- dvomno ugodno vplivalo na pre- skrbo z mlekom v obeh središčih Šaleške doline. Koristnost večjih površin toplih gred pa se bo od- razila v zadovoljivi preskrbi z ze- lenjavo v zimskem času. Kritiki v PRID, kritizerstvu PO ROBU Kritika je sestavni del de- mokracije, to je nesporno. V našem socialističnem demo- kratičnem sistemu je njego- va vloga še večja, saj je ena od oblik odstranjevanja vseh tistih napak, nepravilnosti in iztirjenosti, ki zavirajo hi- trejši razvoj k skupnemu ci- lju. Kritika pa terja, zlasti na naši stopnji razvoja, kon- struktivno izhodišče konkret- no in tvorno vsebino ter mo- ra imeti za cilj družbeno ko- rist in interes. Hkrati pa v naši družbi taka kritika terja odprta vra- ta, samokritičnost, dostop- nost, pripravljenost itd. Na obeh straneh morajo biti enake kvalitete, da ne pride do trenj kot na primer pri elektriki na spojih in pre- vodnikih. Ce torej v kritiki ni buržoazno meščanskih ten- denc in osti in če na nasprot- ni strani ni zavest na podob- ni idejni stopnji, potem še tako ostra in neposredna be- seda zakroži skozi družbo in njeno zavest. V takih okoli- ščinah so izključeni kratki spoji in slepa kroženja po- zitivnih prizadevanj za iz- boljšanje negativnih pojavov, napak in nepravilnosti. Smo v času, ko je kñtika še tako potrebna, da bomo kos vsem nalogam, da bomo spoznali vse slabe točke pri našem delu in jih bomo spo- sobni tudi odstranjevati. Predsednik republike tovariš Tito je na to sposobnost na- ših delovnih ljudi v popolni meri računal, ko je v Splitu razgrinjal naše težave in na- pake. Računal je na samo- kritičnost, na visoko zavest in brezmejno prizadevnost, s katero so delovne množice v naši domovini že tolikokrat premostile resne težave. Toda dovolj značilnosti., Tudi pri nas, v našem okra- ju, po komunah in v kolek- [ tivih je kritika eno izmed ' orožij, s katerimi se dobro- namerno borimo z napakami, ' nepravilnostmi in podobnimi pojavi. Vendar se, na žalost, ob tvorni kritiki razrašča tudi kritizerstvo, kopičijo se škod- ljiva natolcevanja, navadne izmišljotine, nemoralne čve- ke, posploševanja, žaljivo ogovarjanje na eni ter ne- dostopnost, užaljenost, ma- ščevalnost, zakrknjenost, strahopetnost in neorientira- nost na drugi strani. Trezno presodimo, čemu naj koristijo izmišljene kri- latice, ki krožijo? Brez vsake- ga preverjanja razni »kritiki-» obešajo ljudem napake, ki jih niso storili, razpihujejo male nepravilnosti v »krimi- nalna dejanja-" itd. Koliko ljudi so že zaprli z jeziki? Ce pa takega »kritika« spomni- te, naj bo konkreten, naj na- stopi z dokazi, hitro umolk- ne. Kritizerstvo so razvili ljud- je iz zelo različnih pobud. Precej je takih, ki si kritiko ne tolmačijo prav, so ljudje, ki jih je čas predramil iz družbeno-politične dremavice in so začelli kazati s prstom vsenaokrog. Ne pozabimo pa, da so še elementi pri nas, ki imajo najmanj moralnih kvalifikacij za kritiko poja- vov, ki so plod naše nagle družbene rasti, ker k tej ras- ti niso z ničemer pripomogli, kvečjemu so jo podtalno pod- kopavali. Spoznamo jih lah- ko tudi po tem, da pri svo- jem destruktivnem kritizer- stvu ne šarijo povprek, tem- več jim je ost obrnjena v naš politični sistem, naše revo- lucionarne pridobitve, v naj- odgovornejše revolucionarne sile in osebnosti. Takim pojavom se moramo postaviti po robu z vso ost- rino. Tako kritizerstvo, ogo- varjanja, laži in čveke v bistvu jemljejo moč in uspeš- nost konstruktivni politiki. Ali ni pri tem velika nevar- nost, da se bodo prav oni, ki so potrebni kritičnih pripomb in tudi ukrepov — spretno zmuznili skozi rešeto. Vse politične organizacije se morajo boriti za tako kri- tiko, ki je skladna z našimi demokratičnimi principi. Bo- riti se morajo s silo argumen- tov, ne pa z argumenti sile in podobno. Hkrati se je tre- ba odločno upreti vsem po- skusom dušenja konstruktiv- ne, stvarne konkretne in družbeno koristne kritike. Le-to je treba negovati, jo dosledno uporabljati takrat in povsod, ko zadenemo ob pojave, ki škodjejo našemu razvoju. J. Krašovec o CELJSKI TEiDNIK STEV. 19. 18. maja 1962 Najresnejsi problem -POŠKODBE Na skupni seji obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora, ki je bila pretekli teden v Žalcu, so razpravljali o poročilih sveta za zdravstvo, sanitarno inšpekcijske službe in upravnega organa za narodno obrambo. Poleg tega so sprejeli tudi nekaj odlokov, med njimi tudi odlok o imenovanju komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, odlok o imenovanju častnih članov žal- ske občine in odlok o imenovanju komisije za sestavo statuta ob- čine Žalec. Zlasti živa je bila razprava o zdravstveni problematiki v občini, saj je poročilo sveta za zdravstvo skušalo to probleipatiko zajeti čim izčrpneje. Ugotovljeno je bilo, da je mre- ža zdravstvenih ustanov v občini sicer razvita, da pa je tako orga- nizacijsko kakor kadrovsko po- manjkljiva. V občini je 6 zdrav- stvenih zavodov in 10 ambulant, ki z desetimi zdravniki oziroma skupaj s šest in šestdesetimi zdravstvenimi delavci oskrbujejo preko 31 tisoč prebivalcev. Na enega zdravnika odpade povpreč- no 3118 občanov, pri čemer je obremenitev največja v Žalcu, kjer se ta številka povzpe na sko- raj 3800, in na Vranskem, kjer do- seže celo 4400. Istočasno pa so tudi področja, kjer sploh ni zdravstvenih delavcev, oziroma jih je premalo. Posebej problema- tično je zobozdravstvo, kjer de- lajo občasno le dva do trije den- tisti, ki razumljivo, ne morejo svojega dela opravljati v rednem času in ga zato opravljajo v nad- urah, v katerih pa to delo ne mo- re biti opravljeno enako kvalitet- no. Posebno vprašanje je tudi opre- ma posameznih zdravstvenih ustanov, še zlasti oprema občin- skega zdravstvenega doma v Žal- cu, ki je poleg vsega še v neu- streznih in neurejenih prostorih. Zato je svet za zdravstvo predla- gal, naj bi združena sredstva skladov v zdravstvu uporabili za izpopolnitev opreme ter za grad- njo novega zdravstvenega doma. Pri tem naj bi pomagale tudi go- spodarske organizacije. Manj težav je v preteklem ob- dobju doživljala ambulantna služ- ba, predvsem zaradi tega, ker je bila frekvenca obiskov znatno nižja. Tako se z vso resnostjo postavlja vprašanje rentabilnosti šempetrske ambulante, kjer je ta frekvenca znašala komaj od 10 do 15 pacientov dnevno. V žalski občini so zabeležili la- ni 8.652 bolnikov, ki so bolovali 149.813 dni, kar pomeni, da je bo- loval vsak četrti občan, oziroma da se je število bolnikov v pri- merjavi s prejšnjim letom pove- čalo za 7 odstotkov. Največ bol- nikov je bilo v tekstilni industri- ji, kjer je tudi največ zaposlenih, v rudarstvu in kmetijstvu. Zlasti presenetljivo je, da je šlo kar 23 odstotkov staleža na račun po- škodb in da je statistika zabele- žila več primerov poškodb izven dela kakor pri delu. Z boljšo pre- ventivno dejavnostjo v podjetjih in gospodarskih organizacijah, kakor z vzgojo članov kolektivov, pa bi bilo tej ràk rani, ki se tudi v okraju vse bolj razrašča, odpo- moči. Razprava o tem je poka- zala, da gospodarske organizacije o poškodbah ne vodijo nikakršne evidence, da pa se kot poškodbe evidentirajo tudi tiste poškodbe, ki so posledica pretepov. Čeprav so te v manjšini, jih vendarle ne gre postavljati v isto kategorijo s poškodbami, povzročenimi pri delu. Del poročila oziroma razprave o zdravstveni problematiki je bil posvečen nekaterim slabostim pri pregledovanju šolskih otrok (ti pregledi pogosto niso dovolj te- meljiti), kakor tudi pomanjklji- vostim v organizaciji in vsebini zdravstvene službe. Predvsem ni prišlo do polnega izraza družbe- ne upravljanje, ki je bilo preveč upravno in ozko, zaradi česar so ponekod precenili osebne dohod- ke, poleg teg?. P?. je bila zdrav- stvena služba vse premalo pove- zana z gospodarskimi organiza- cijami in ustanovami. Tudi zara- čunavanje zdravstvenih storitev ni bilo enotno in ga bodo v po- enoteni zdravstveni službi poe- notili. dhr Je tO pravilno? v razpravi o zdravstveni problematiki na zadnji seji obeh zborov občinskega ljud- skega odbara v Žalcu je iz- istopilo nekaj, kar zasluži po- zornost zase. In sicer pred- vsem tisti del poročila, ki je govoril o družbenem vredno- tenju zdravstvene službe, na- dalje trdJtev, da delo zdrav- stvenih delavcev nima pri- merjave z nobeno drugo pa- nogo, in naposled še polzelski pavšal. ■ K stvari. Kaj je družbeno vrednote- nje zdravstvenega dela ozi- roma zdravstvene službe? Morda to, da je to delo ozi- roma ta služba pomembna ter ji zato družba priznava tisto vrednost, ki jo ima. To- rej v prvi vrsti ustrezno ma- terialno plačilo. Ustrezno ma- terialno plačilo pa (pomeni hkrati relacijo ali odnos do drugih dejavnosti, ki jih tu- di še imamo in ki jdh tudi plačujemo. Ce tedaj na to splošno po- stavko navežemo misel, da ^>delo zdravstvenih delavcev nima primerjave z nobeno drugo panogo«, pridemo do logičnega zaključka, da je pač zdravstvo vredno več kakor vse drugs panoge in je po- temtakem celo nad samim se- boj, kajti drži namreč, da je tudi zdravstveni delavec po- treben zdravstvene pomoči. Taka trditev pa je seveda to- liko bolj komična, kolikor manj more v družbi obstaja- ti ena sama dejavnost, ozi- roma kolikor bolj so nujne tudi še druge dejavnosti. Ker na svetu pač ne more biti dve milijardi in toliko zdrav- nikov, jih je toliko, kolikor jih je, toda to še ne pomeni, da bi morali, ker jih je manj, uživali priviligiran položaj. Skušati uveljavljati takšno misel v širšem kakor ožjem merilu, bi se reklo samo, ne priznavati za družbeno po- membna vsa tista bitja, ki bi morda tudi lahko postala zdravniki! In naposled: člo- veštvo na sploh in naša druž- ba prav tako je še daleč od svoje pofpolnosti to pa pomeni, da so daleč od svoje popol- nosti tudi posamezne panoge. Kar zadeva palzelsiki zdravstveni dom, ki je na se- ji izstopil tako po svoji dobri kakor slabi strani, vsekakor ni mogoče mimo ugtovitve, da so Za preveč izplačano vsoto pavšalno obremenili vsakega posameznika s 5000 dinarji. In to mimo ustreznega orga- na. Vprašanje je, če je to pravilno. Ce je bila pač preveč izpla- čana vsota tudi pavšalno iz- plačana na vse člane kolek- tiva, ki so zdaj obremenjeni, menda ni kaikšne nesreče, če jo bodo vrnili. V tem prime- ru je menda navsezadnje to stvar kolektiva, ki se je s tako rešitvijo gotovo strinjal. drh 2.000.000 za Debeli rtič Orfranizacija Rdečega križa se je dotaknila s svojo dejavnostjo že vsakega občana. Njena vodilna miisel je pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben. To pa ni ta- ko enostavno in lahiko. Ljudje, ki delujejo v organizaciji v š.marski občini imajo veliko težav, toda tudi lepe uspehe. Dosti jih je, ki se ne poglabljajo v delo orga- nizacije RK. toda mnogo več pa že, ki radi sodelujejo. Kako so se ba'li krvodajalskih aikcij! Toda s predavanji, s prepričevanjem, s celo vrsto tečajev za vaško mla- dino so uspeli, da je na ímar- skem že 895 krvodajalcev. Letos so prvič izvedli zdravstveni te- čaj za vaško mladino na odmak- njenem Vimsikem vrhu, sicer pa so bili v Šentvidu pri Gral)elnem, Lesičnem, Kristan vrhu, a na Vlr- štanju. Kostrivnicii in Donački gori. kjer so želeli imeti tečaje, bodo le-te priipravili jeseni. Nekaj pa je vseeno čudno! Šte- vilo članov v šmarski organizaci- ji RK je padlo. 558 članov je manj. Pravijo, da je to zaradi podvojene članarine, kar se sredi leta ni obneslo. To je težko do- jeti. Morda pa je vzrok tudi v tem, da je premalo neposrednih stikov s člani in posameznimi osnovnimi organizacijami RK. Samo U osnovnih organizacij med 24 odgovarja redno na do- pise, ki jih po.šilja občinski od- bor RK. To nam tudi nekaj ipove. Tam bo potrebno osnovne orga- nizacije utrdiiti. pomladiti od.bo- re in pritegniti širši krog ljudi. V mnogih primerih je to delo omejeno na šolo. V samem Šmarju pri Jelšah je drugače. Vsako prvo nedeljo v mesecu se sestajajo tečajnice, ki so organizirane danes v zdrav- stvenih aktivih. Na teh posvetih se pomenijo o potrebmh akcijah, a poslušajo tudi posebna preda- vanja. Zdaj govorijo največ o Debelem rtiču. Zbirati so pričeli oovsod. Za Makarsko je šmarski RK zbral 3.281.000 din. Tokrat bodo skušali zbrati okrog 2 mili- jona in to bo za nerazvito šmar- sko občino nedvomno primeren jirispevek. Posebno skrb posvečajo še pod- mladkarjem. V Rogaški Slatini in Kostrivnici so pripravili tri prireditve. Tovarišem v Vodice so i>oslali 850 kg sadja, katerega pa so v celoti zbrali 3.5 ton. V Šmarju so izvedli še tečaj za prvo pomoč, katerega se je ude- ležilo 23 članov. Ce upoštevamo še akcije v boju ])rot'i alkoholiz- mu, pomoč šolskim kuhinjam in še j>odobno. lahko rečemo, da je šmarski RK kljub velikim teža- vam dosegel lep uspeh. S. Prvi odziv NA KLIC DEBELEGA RTICA Pretekli teden se je že dru- gič sastal akcijski odbor okrajnega odbora Rdečega križa, da bi podrobneje iz- delal program svojega dela v zvezi z zbiranjem sredstev za dograditev mladinskega obmorskega zdravilišča na Debelem rtiču. Ob tej priložnosti sta pri- spevala nekaj tehtnih prad- i|>gov tudi podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Cveto Pelko ter direktor okrajnega Zavoda za social- no zavarovanje Milan Lc^štrk. Po njunem mnenju bi bilo nujno, da bi v akciji sodelo- vali vsi, tako podjetja, gospo- darske organizacije in usta- nove ter družbene organiza- cije, pri tem pa bi bilo z nji- mi navezati najtesnejše sti- ke. Poleg tega bo potrebno pritegniti zdravsitvene usta- nove, ki ustvarjajo presežke, da bodo prisipevale primeren delež. Medtem ko je bilo doslej čutiti premalo povezave z Glavnim odborom Rdečega križa in ostalimi forumi, bi jo bilo treba okrepiti, naloga okrajnega akcijskega odbora pa bi bila, da bi skrbel za po- vezavo z občinskimi akcijski- mi odbori. Hkrati pa ne bi bilo odveč, če bi zbirali po- datke o tem, koliko otrok iz celjskega okraja je vsako le- to potrebnih zdravljnja na < Debelem rtiču. Da bi akcija čim bolj usjpe- la, so člani odbora sprejeli na seji konkretne zadolžitve za posamezna področja,^ okrajni odbor Rdečega križa : pa je naslovil na občinske ; ljudske odbore, gospodarske organizacije in zdravstvene ustanove posebno okrožnico, ^ v kateri jih seznanja s po- menom mladinskega obmor- skega zdravilišča. V okrožni-, ci je med drugim rečeno, — da mora biti mladinski, zdravstveni zavod rezultat prizadevanj vseh družbenih sil in dar skupnosti prizade- tim otrokom. Kljub temu, da je akcija takorekoč šele na začetku, je vendarle razveseljivo in spod- budno, da je že naletela na razumevanje. Tako so med prvimi obljubili pomoč celj- sko kinopodjetje, DOZ in okrajni sindikalni svet. Da bi ta zgled posnemali še drugi! Pevska revija v Velenju Tudi v Velenju so mladi pevci nastopili na lejpo organizirani re- viji. H temu pomembnemu kul- turnemu dogodku so prireditelji povabili stroikovno komisijo, ka- tere naloga je bila. dati sleher- nemu zboru mišljenje o njegovih kvalitetah, ter izbrati dva naj- boljša zbora za okrajno revijo. Petčlanska komisija je po teme- ljitem razpravljanju izrazila-pri- znanje zboru 1. osnovne šole Šo- štanja pod vodstvom Pavla Bu- kovca, ki mu je uspelo kljub ogromnemu številu- pevcev peti homogeno in celo z izrazitimi pianissimi in crescendi. Prav ta- ko se je komisija ugodno izrazi- la o zboru I. šoštanjske osnovne šole, ki ga vodi Vida Bukovec. Pri tem zboru je komisija po- hvalila zlasti leno mehko petje in vzorno disciplino. Jako prisr- čen vtis je ustvaril pevski zbor dirigenta Jelen Martina iz Šenti- lja pri Velenju, nadalje oiba zbo- ra, ki ju je vodil Jože Slatinšek (prvi iz Pake pri Velenju, drugi iz Pesjega). To je bilo lepo. kul- turno, zdravo pot j e e čisto izgo- vorjavo. Precejšnjo izrazno diri- gentsko moč je pokazala Ana Lah. Pri njenih otrocih se je na- ravnost videlo, kako uživajo v pesmi. Tudi v tem je kvaliteta dirigeiita. Topolšico je ugledno zastopal pionirski zbor pod vod- stvom Marije Trbovc. Vendar je komisija med enoglasinimii zlbori priznala najboljšo kvaliteto zbo. ru I. osnovne šole iz Velenja г dirigentko Pavlo Štajnbaherjevo, Ta zbor je pokazal najvišjo gla- sovno kulturo. Otroci so peli mehko in brez napora, kar je imelo za posledico tudi zaneslji- vo intonacijo v kritičnih, visokih, kakor tudi v ostalih legah. Zbor s tako negovanimi glasovi je bil zmožen peti tiho. pa tudi nepri- siljeno narasti v (pionirski) for- te. Pogoj lepe glasovne barve te- ga zbora je tudi izrazito oilipira- njc ust. Rčiizen tega je dirigentka pazila tudi na jasnost izgovarja- ve. Tem kvalitetam se je ipridru- žilo še tenkočutno muzikalno prednašanje. Zelo težko se je komisija odio, čila. kateremu vcčglasncmu zbo- ru naj prizna najboljšo kvalite- to, saj sta se močno odlikovala .dva več.glasna zbora, oba iz Ve- lenja, prvi pod vodstvom Rože Erjavec (šola Miha Pintar-Tole- do) s 60 ipovci. drugi pod vod- stvom Marjane Štumbergei (L osnovna šola) s 100 pevci. Tež- ko je namreč odločati ob veliki različnosti programa dveh kvali- tetnih zborov in ni čudno, če se je mnenje komisije nagibalo z.daj na to. zdaj na ono stran. Oba zbora sta pokazala lepe glasovno kulturo in disciplino vendar je bil drugi za spoznanje slaibši v intonaciji — toda delo- val je v težjih ipogojih in ima tu di mnogo več pevcev, kar otežu je preciznost dela. Program obel zborov je bil kvaliteten, vendai je T. osnovna šola imela mnoge težje pesmi (Vilko Ukmar: Mojc mamica — edina izrazito poli fonska skladba revije!), medtem ko je bil program Rože Erjavec bolj temeljito naštudiran. todí z eno pomanjkljivostjo. Pesen »V maju« je trpela škodo zarad samovoljnesra pospeševanja tem pov na nekaterih mestih. Kljiil temu je bila pa vsa interpreta cija tega zbora izredno dinamič na in muzikalno živa. ter pojd( prav ta zbor na okrajno revijo Komisija je dobri dve uri pc zaključku revije podala obrazlo žitve z občutkom odgovorm)st do vseh. ki so sodelovali na kva litetni prireditvi. Vlado Modiic Pevci v Bistrici ob Sotli V nedeljo se je zbralo v Bi strici ob Sotli 11 mladinskih pev sikih zborov iz šmarske občine Okrog 700 pevcev je zapelo prei množico pri spomeniku padlir borcem, kjer je snregovor.il o po menu revije in Titu, ki je neka čaisa obiskoval tudi osnovno šol v Bistrici ob Sotli, predsednik ob činskega odbora .SZDL Mi lai Crepinšek. V Zadružni dvorani j bila revija zborov, med katerim sta zelo dovršeno zapela mladin ski pevski zbor iz Rog. Slatin pod vodstvom Zvonka C^oha i stočlanski pevski zbor iz Bistric ob vSotli pod vodstvom Žige Zu panca. Oba zbora se bosta udele žila okrajne pevske revije. Iz redno lepo, toda izven konkureii e'e, je zapel enoglasni pevski zbo 1. in 11. razreda osnovne šole i Rog. Slatine, ki ga vodi Viid Mlakarjeva. Vsi šmarski zbori s pokazali lep napredek. s. V LAŠKEM SO PELI MLADINSKI PEVSKI ZBORI Pod geslom »Mladina poje« je bil v nedeljo v Laškem občinski pevski festival, na katerem je so- delovalo 9 mladinskih pevskih zborov. Kljub slabemu vremenu so zbori nastopili v polnem številu, tako da je bil dosežen proti pri- čakovanju lep uspeh. Posamezni zbori so od lanskega Icva vidno napredovali, zlasti pa to velja za zbor iz osnovne šole Rimske Top- lice in Rečica. Prijetno je iznenadi! tudi na novo ustanovljeni zbor nižjih razredov osnovne šole Laško. Skratka, revija pevskih zborov v Laškem je navdušila še tako za- htevnega poslušalca. Navdušenje nad izvajanjem ob- sežnega in dokaj zahtevnega pro- grama pa je prišlo do vrhunca ob nastopu troglasnega zbora, ki so ga tvorili učenci osn. šole Rim- ske Toplice in Laško. Omenjeni zbor bo nastopil tudi na okrajni reviji v Celju. T. K. Zasebniki prevladujejo Kakor v trgovskih podjetjih so v preteklem obdobju v žalsiki ob- čini tudi v gostinstvu izvedli do- ločene reorganizacije. Lani je bilo v občini 6 gostinskih podje- tij in 10 gostišč ter 42 zasebnih gostiln. Na novo je pričela po- slovati gostilna Rudar v Grižah in restavracija Šmohor v Liibo- jah; prav tako tudi gostilna v Trnavi. Istočasno je upravni or- ^an odvzel dovoljenje poslova- nja gostilne v Gomilskem, ker le ta ni poravnavala elružbene ob- veznosti. Tudi kvalifikacijski sestav go- stinsikih delavcev še ni zadovo- ljiv, saj gre v glavnem za nekva- lificiran kader. TURIZEM V žalski občini deluje 5 turi- stičnih društev in 2 planinski or- ganizaciji. Tako so v Preboldu v weekend naselju zgradili nove kltibsike prostore ter uredili manjši gostinski 'prostor: društvo je izdalo tudi svoj turistični pro- sipekt, nalepke in zastavice za avtomobile. Njihove oferte pa je zaslediti celo v inozemskih pro- sipektih. Število tujih gostov se je v zadnjem letu povečalo za 220, število nočitev pa za 185 od- stotkov. V ospredju voda Ena izmed točk dnevnega reda na zadnji seji obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Žalcu, je bilo poročilo sanitarno inšpek- cijske službe in poročilo upravne- ga organa za narodno obrambo. Čeprav odborniki o obeh poro- čilih niso podrobneje razpravljali, se zdi vendarle važno povzeti vsaj nekaj poglavitnih ugotovitev. Poročilo o delu sanitarne in- špekcije v preteklem letu je na- mreč zabeležilo vrsto resnih pro- ; blemov, s katerimi se je ta služba i srečavala, saj je ob 337 pregledih ugotovila kar 256 pomanjkljivosti. Tudi epidemiološke razmere v ob- čini niso bile ugodne, saj se je število bolnikov z nailezljivimi boleznimi v primerjavi z 1960. le- tom povečalo od 173 na 444 pri- merov. Porast gre predvsem na račun povečanja primerov ošpic — od 24 na 328. Med ostalimi bo- leznimi izstopa porast nalezljivih črevesnih bolezni, ki so posledica silabih higienskih razmer. S tem v zvezi bi bilo predvsem nujno izboljšati preskrbo z vodo. Na pod- ročju občine je 9 javnih vodo- vodov, ki oskrbujejo komaj 4724 ali 14 odstotkov prebivalcev. Vsi drugi prebivalci uporabljajo vodo iz ostalih vodnih objektov, mlak in potokov. Že 1960. leta pa je iz- šel zvezni predpis o zaščiti in kvaliteti vode za pitje in gospo- dinjstvo. Poleg tega je letos re- publiški sanitarni inšpektorat iz- dal obvezno navodilo za izvajanje zakona, kakor tudi zahtevo, da je treba vse vodne vire (javne in privatne) do sredine 1964. leta sanirati. V skladu z urejevanjem tega vprašanja pa bi bilo urediti tudi odlaganje odpadnih snovi, sanirati gnojišča in stranišča ter narediti več za zdravstveno prosveto prebivalcev. Ena izmed važnih okoliščin pri odstranjevanju izvorov nalezljivLh bolezni je tudi ta, da je žalska občina med tistimi občnami, ki nimajo higiensko epidemiološke služba, ki pa bi jo moral po zako- . nu o zdravstvenem varstvu Ljud- ske republike Slovenije ustanovi- ti zdravstveni dom, zagotoviti pa občinski ljudski exibor. Sanitarna inšpekcija je nadalje zabeležila pomanjkljivosti tudi na področju kmetijskih organizacij, kjer so nepravilno vskladiščevali strupe, prav tako pa tudi pri škropljenju niso upoštevali var- nostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da so brez zaščitnih oblek in tako dalje. Da bi te pomanjklji- vosti odpravili, je kmetijska za- druga Savinjska dolina letos pri- redila poseben seminar za ljudi, ki imajo opraviti s strupi. Na te- čaju so se ti seznanili s kemiz- mom strupov, z zaščito pri delu ter s prvo pomočjo. Kmetijska za- druga je v celoti sanirala tudi prostore za shranjevanje strupov. Da bi izboljšali vse navedene slabosti, je sanitarna inšpekcija predlagala nekaj konkretnih u- krepov in sicer ustanovitev higi- ensko-epidemiološke službe, dolo- čitev lastnikov vseh tistih javnih vodnih objektov, ki so brez last- ništva, hkrati pa, da bi določili vsaj minimalna sredstva za sanacijo tistih objektov, katerih lastniki iz upravičenih vzrokov teh sana- cij ne bodo mogli opraviti sami. Tudi poročilo o delu upravnega organa za narodno obrambo ni sprožilo kakšne temeljitejše raz- prave, čeprav bi bila ta potrebna. Državljani se namreč še vse pre- malo zavedajo pomembnosti ob- rambne vzgoje, ki bi morala biti sestavni del splošne vzgoje. Ob- rambna vzgoja, kakor je poudari- lo poročilo, ni samo stvar Jugo- slovanske armade, pač pa stvar vsakega posamezniika in vseh kot celote. Je celo ena izmed osnov- nih političnih nalog. Težiš^ie nje- nega dela bi moralo biti v komu- ni, kjer bi bilo treba državljane obrambno vzgajati s pomočjo pre- davanj delavske univerze, v šodah naj bi zanjo skrbeli prosvetni de- lavci, medtem ko bi bilo treba zanjo zainteresirati vse družbene in politične organizacije. drh CELJSKI TEDNIK STEV, 19 —18. maja 1962 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS ZVONETOM DRAGANOM Za večjo družbeno politično aictivnost mladine Pred dnevom mladosti smo. Jutri in pojutrišnjem se bodo že začele prve prireditve v počastitev tega dne. Svečane pro- slave, tekmovanja, zborovanja in številna srečanja pripravljajo zdaj vse tiste mnoge organizacije, ki skrbijo za pravilno ob- likovanje mladih ljudi. Med vsemi temi zavzema nedvomno vidno mesto Ljudsica mladina. In prav tej organizaciji, ki naj- bolj množično vključuje našo mladino, jo vzgaja in uči v na- prednem duhu, smo posvetili ta-le sestavek, ali bolje, razgo- vor. Navezali smo ga s predsednikom okrajnega komiteja Ljudske mladine Celje Zvone tom Draganom. »Po sedmem kongresu Ljudske mladine Slovenije, od katerega nas loči že nekaj mesecev, pa tudi že pred njim, je zavel v Ljudski mladini nekoliko »novejši duh«, kot temu pravimo. V praksi so se uveljavile številne nove delovne oblike mlađih ljudi — zaživele so sekcije, krožki, tribune, klubi, ve- liko pa se govori tudi o pomenu občinske organizacije Ljudske mladine. Želeli bi kaj več vedeti o tem.« Tako ismo zastavili svoje prvo vprašanje. Tovariš Dragan je odgovoril ta- kale: »Delovne izkušnje preteklih let so pokazale, da bomo v Ljudski mladini morali še bolj kot doslej upoštevati interese mladih ljudi. Le tako bomo namreč lahko do- segli njihovo splošno aktivnost ter jih navajali na to, da bodo svoje osebne interese in težnje vsklajevali z družbenimi. Razum- ljivo je, da te obsežne naloge ne bi mogli rešiti že v Ljudski mla- dini sami. Mladi ljudje se bodo morali vključiti v ves razvejan sistem naše samouprave, zakaj — neštetokrat smo poudarUi, da je delovna praksa najboljša vzgoja. Prav zavoljo tega postaja občin- ska organizacija Ljudske mladine kot temeljna enota naše orgaid- zacije iz dneva v dan pomemb- nejša.« »Toda — ali ne bo s tem izgu- bil na pomenu aktiv Ljudske mla- dine? »Pirav nasprotno! Vloga aktiva Ljudske mladine, ki bo še vedno dajal delu mladih organizirano obeležje — predvsem v družbeno političnem smislu — se bo še povečala. Toda na današnji stop- nji razvoja organizacije Ljudske mladine aktiv ni več edini način združevanja mladih ljudi. Sami ste omenili, da so se v zadnjih letih močno uveljavile nekatere nove delovne oblike Ljudske mla- dine — sekcije, klubi in tribune, kakor jih imenujemo. Vse te ob- like so organizirane mnogokrat za več aiktivov skupaj, ali za vso mladino določenega območja. Ak- tiv Ljudske mladine tvori torej z vsemi temi novimi delovnimi oblikami vred le sestavni del ob- činske organizacije LMS. In ta organizacija naj ne bi bila ozko mladinska, odrezana od vsega o- stalega dogajanja v komuni, tem- več naj bo naša sicer samostojna, toda široko zastavljena politika le sestavni del procesov v komuni. Gre torej za takšno obliko občin- ske organizacije Ljudske mladine, ki bo demokratična, samoupravna tribuna mladih ljudi v komuni, ki bo slehernega člana postavila v vlogo subjekta in omogočila še bolj sproščeno prelivanje najna- prednejših elementov med vrsta- mi mladih. Tako bodo mladi lju- dje laže in neposredneje zavze- mali stališča, pa tudi konkret- neje reševali tista vprašanja, ki so skupna za celotno komuno. Da pa bomo to dosegli, bo moral našo organizacijo temeljiteje za- jeti proces notranje demokratiza- cije. Bolj bomo morali graditi si- stem direktne demokratizacije in uip>oštevati samoupravni princip kot osnovno delovno metodo. »In kakšne naj bi bile delovne obhke v ta namen?« »Mislim, da bi morali imeti več javnih razgovorov, tribun ter de- lovnih in ne samo vclivnih konfe- renc, posvetovanj itd. — skratka, več svobodnejših, sproščenejših oblik dogovarjanja članstva. Vod- stva naše organizacije se bodo morala zavedati, da so odgovorni predvsem članstvu, tistim torej. ki so jih izvolili in jim zaupali. Da pa bodo vodstva v komuni čim tesneje povezana s članstvom, bomo marali odločneje razvijati sistem neposredne j šega vpliva članstva na delo vodstev — in to ne samo v občinskem, temveč tu- di v okrajnem in republiškem merilu. Organizacijo Ljudske mladine bo treba tudi smeleje odpreti na- vzven. Prav bi bilo namreč, da ta organizacija mladih ljudi postane tribuna tudi za vse ostale činite- lje, ki na različne načine obliku- jejo mladega človeka. Zelo je namreč pomembno, da dosežemo skladno delovanje vseh teh fak- torjev in menim, da je prav So- cialistična zveza najbolj primerna družbena forma, ki lahko doseže sistematičnost in skladnost pri so- cialistični vzgoji mladine. Ra- zumljivo pa je, da organizacija Ljudske mladine kljub temu še vedno ostane temeljna in najbolj množična organizacija mladih, ki daje mladini že od štirinajstega leta dalje osnovne idejne in druž- beno politične orientacije.« Toliko torej o Ljudski mladini in njeni družbeno politični vlogi pri nas. Težnje mladih ljudi po stalnem napredku pa bodo vse napisane misli še iz dneva v dan izpopolnjevale. Hkrati s tem pa, da jih bodo izpolnjevali v praksi, bodo gradili tudi lastno organiza- cijo. L J. ŽALSKA MLADINA O IZOBRAŽEVANJU V nedeljo je bila v Žalcu po- kongiresna konferenca Ljudske mladine, ki so jo imenovali po- kongresna itribuna mladih. Če- prav je od kongresa Ljudske mladine Slovenije preteklo že ne- kaj mesecev, je bila razprava v Žalcu izredno živahna in je po- vedal amarsiikaj. Konferenca je bila izredno dobro pripravljena in žalska mladina je znova doka- zala, da se z veliko priadevnostjo vključuje v vrste itistih činitelj e v, ki se odločno borijo za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je rodil čsa. Razpravljali so o mladini v si- stemu družbenega in delavskega samoupravljanja, v zvezi s tem načeli vlogo krajevne skupnosti, analizirali so nedavne volitve v delavske svete, govorili so o mla- dih v svetih Ljudskega odbora idt. Pod drugo točko dnevnega reda pa so obširno razpravljali o splošnem in strokovne mpa tudi o družbeno političnem izobraže- vanju, kar so imenovali kot naj- osnovnejši pogoj za to, da se mla- dina vključuje v sistem delavske- ga in družbenega upravljanja. Pokongresno konferenco je ob- činski komite v Žalcu dolgo časa odlagal. Ker pa je bilo to v prid kvaliteti, odmaknjenosti od kon- gresa ni bilo čutiti. Ratanska vas - kraj prizadevnih ljudi Morda ne bi pisali o vasi, kjer deluje krajevna organiza- cija SZDL, ki obsega pokrajino daleč pod pogorje Boča, če ne bi tam tako prizadevno delovali. Tod živijo mali kmetovalci, ki imajo domove raztresene daleč po boških rebreh, in de- lavci, ki so večinoma zaposleni v Rogaški Slatini. Tovariš Ed- vin Kolesa, ki že vrsto let deluje v krajevni organizaciji, je zavzeto pripovedoval: aNimamo malo ovir pri delu in rečem vam. da moremo biti prav zagrizeni. Pet let se že bijemo za družbene prostore, sedemkrat smo se že selili, nekajkrat so nas potegnili za nos in to celo odgo- vorni ljudje. To pot pa mora biti tega konec. V sušilnici, ki so jo pred leti zgradili v Ratanski vasi, smo slednjič dobili prostore, ki si jih zdaj urejujemo. Sami de- lamo, seveda, tudi obrtniška dela in reči moram, da smo dolžni po- sebno zahvalo prav obrtnikoma Alojzu Zorinu in Antonu Jago- dicu, ki nam pomagata strokovno in materialno. Čeprav še prosto- rov niso odprli — to so storili 1. maja (opomba pisca) — smo že pripravili delovni program, ki bo potekal v novih prostorih. Uvajamo dežurno službo pri od- boru, kjer bomo redno lahko svetovali članom. Posebno skrb namenjamo vzgoji naše mladine, da jo bomo odtegnili iz gostiln in s ceste. To pa bomo dosegli edino v primeru, če bomo razgibali prosvetno dejavnost in klubsko življenje. Organizirali bomo po- sebne sestanke za pojasnjevanje pravnih predpisov, zakonov in ostalih določil, razvili pa bomo še različne druge krožke, preda- vanja in podobno. To je naš pro- gram, po katerem lahko razvi- jemo obsežno dejavnost. Radi bi še televizijski sprejemnik.« »Povedal bi vam samo še to, da je komunalna sekcija, ki smo jo ustanovili v krajevni organi- zaciji, napravila največ. Sklenili smo, da bomo na cestah četrtega reda izvajali delovno akcijo. To smo napravili na štirih krajih: v Topolah. Malih Rodnah, Teka- čevem in Zgornjih Negonjah. V Topolah so naši člani opravili preko 8.000 delovnih ur in zgra- dili kamenito cestišče, ki meri 700 m in je vredno 4,000.000 din, imeli pa smo samo okrog 200 ti- sočakov sredstev, ki jih je dode- lila občina. Poglejte, kdo so na gradbišču: žene možje, dekleta, fantje in še pionirji! V Tekače- vem smo napravili polkilometr- sko cesto v vrednosti poldrugega milijona, čeprav je občina pri- spevala samo 30.000 din. Občani so opravili preko 1.500 delovnih ur. Zdaj pa so pripravili cestišče že za nadaljnjih 600 m ceste. Reči moram, da so se kot orga- nizatorji najbolj izkazali tovariši Tone Debeljak, Anton Berglez, Stanko Lesjak in Franc Prah. Pridni pa smo bili navsezadnje vsi«, se je široko nasmehnil. sDe- lali smo, ker je to ipotrebno, naša korist in korist občine. S. Gosti pod soncniki Bližajoča se sezona je tudi na- šim gostincem naložila novega de- Na hitro so morali iz skladišč prinesti v gostinske vrtove mize in stole. Gostje si pač želijo hiti Posveženi v skladu z vremenom. Afa vrtu Gostinskega podjetja »So vinja« v Nazarjah so te dni celo pripravili senčnike za kar naju- godnejše počutje gosta, domačina in turista. Ob nedeljah bo na vrtu celo godba. Pripravljajo tudi lep parkirni prostor za vozila. Iz pogovora s tovarišem uprav- nikom smo zvedeli še več — v zalogi imajo pristni savinjski že- lodec in vselej svež domač kruh. To bo prav gotovo presenetilo sladokusce, pa tudi vsakogar, ki si želi domačih jedi. Zaloga je bogata v pravem pomenu te bese- de in mimogrede povedano: želo- dec lahko kupite v večji količini, ali pa si ga odnesete domov kot pozdrav iz Savinjske doline... In končno še to: prostori pred gostiščem so okusni, saj je zami- sel za dekoracijo prispeval naš znani slikar Jaki. Tudi stene sob polnijo njegove slike, mize pa krasijo prav prijetni šopki sve- žega cvetja. Vsekakor posnema- nja vredno! „Visoko poletje" na koncu zime v Velenju se ob cesti nasproti parka sveti v soncu velika ste- klena stavba. Ce bi ne bila tako nizka, bi jo vsak zamenjal z ve- liko industrijsko dvorano... Si- cer pa tudi je. Pod to streho po- teka industrijsiki način proizvod- nje sooivja in zelenjave. Ta ve- likanski zimski vrt je ogrevan s toplo vodo, kot stanovanje v Л^о- vem Velenju. Ob strokovnem de- lu vrtnarjev se je ob koncu zi- me razrasla pod stekleno streho bujna rast. Samo poglejmo para- dižnik, ki že rdeči in po pol me- tra dolge kumarice, ki visijo nad gredami z žičnih opor ... Prav- ljice izgubljajo svoj mik čudež- nosti ... Jagode po zimi. Kaj pa je to takega ob današnjem raz- voju? KAM PO KONČANEM ŠOLANJU Na zavod za zaposlovanje de- lavcev v Slovenskih Konjicah vsak dan prihaja kar lepo število mladih fantov in deklet, ki bodo letos zaključili redno šolsko ob- veznost. Zanimajo jih pogoji za vpis v razne srednje šole, zmog- ljivosti in stroški internatov, pre- cej pa je tudi takih, ki bi se radi izučili raznih poklicev. Slednjim bo dokaj težko ustreči, ker gospo- darske organizacije sprejemajo vedno manj vajencev v uk, za pri- učevanje pa še nimajo izdelanih programov, doloma pa tudi ne po- treb po kadrih v prihodnjih letih. SEJA LJUDSKEGA ODBORA V KONJICAH Ustanovljena služba pravne pomoči Za nedavno sejo ljudskega od- bora konjiške občine je posebno značilno, da so odborniki raz- pravljali in sklepali o predlogih, ki so jih pripravili skoraj vsi sveti pri ljudskem odboru. Razen njih sta dodala poročili še komi- sija za narodno obrambo in upravni odbor družbenega sklada za šolstvo, odborniki pa so poslu- šali tudi zaključno poročilo o de- lu upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskUi hiš. Zato je razumljivo, da je bil vsak predlog in vsako poročilo obravnavano že na seji pristoj- nega sveta. Seveda pa so odbor- niki še kljub temu dali razne pri- pombe in mnenja oziroma so za- htevali določena pojasnila, ki so osvethla in obrazložila vsebino ter namen posameznih odlokov. Svet za finance je predložil za- ključni račun proračuna občine za lansko leto, predilagai je potr- ditev zaključnega računa za družbeni investicijski sklad, ra- zen tega pa je dal več predlogov o prevzemu poroštva gospodar- skim, organizcijam za najetje po- sojil. Večina podjetij je najela le manjše zneske, ki jih bodo delo- ma uporabili za obratna sredstva, podjetji »KOSTROJ« in »Dra- vinjski dom« pa za rekonstruk- cijo oziroma adaptacijo. Slednje bo s tem uredilo novo posloval- nico v Slov. Konjicah in nabavilo hladilne naprave. S posebnim odlokom je bila pri ljudskem odboru ustanovljena služba pravne pomoči. Ta bo de- lovala na sedežu občine enkrat tedensko in bo dajala razne na- svete ter sestavljala različne vlo- ge državljanom, gospodarskim in družbenim organizacijam. Za kmetijstvo je dokaj pomem- ben odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje. Sredstva iz tega sklada bodo črpale kme- tijske organizacije za pospeševa- nje organizirane živinoreje. Ljudski odbor je potrdil tudi imenovanje petčlanske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih or- ganizacij in zavodov. Spričo do- kaj razvitega gospodarstva v ob- čini, posebno industrije ter delo- ma ostalih panog, bo komisija imela dokaj odgovorno nalogo. Komisija za volitve in imeno- vanja je predlagala odbornikom nekatere kadrovske spremembe v posameznih organih in zavodih, ker so se posamezni člani odselili in je bilo potrebno na njihovo mesto izvoliti druge ljudi. Prav tako je bil na predlog komisije za imenovanje direktorjev imeno- van tudi poslovodja podjetja »Ta- petništvo« v Slov. Konjicah. V. L. Poravnalni svet dobro dela Poravnalni svet v Nazarjah so osnovali leta 1959. Od takrat pa do danes mu je uspelo vidno zmanjšati število sporov na tem območju. Tako je v letošnjem le- tu zasedal samo enkrat, medtem ko smo beležili v prejšnjih letih vsaka dva meseca povprečno de- set zasedanj. Številke namreč do- volj zgovorno dokazujejo uspešno dejavnost tega sveta. Previdnost - nikdar odveč Pozno zvečer je, tema. Cestnemu prehodu preko želez- niških tirov se bliža zapozneli potnik. Morda se vrača z dela ali pa od kje drugod. Zapornice na prehodu so spuščene. Obstane, se skloni pod bruno in stopi bliže k tiru ter opazuje tovorni vlak, ki pelje po sosednjem tiru mimo. Ves je zaverovan v premikajočo se železno kačo, ki dela tudi temu primeren trušč in ne opazi, kako se mu iz nasprotne smeri bliža vlak po tiru, h katerem je stopil mnogo preblizu. Tako blizu, da ni bilo več časa za umik. Že- lezna pošast ga neusmiljeno sune s svoje poti in ... Zvok sirene rešilnega voza — bolnišnica in rezultat: zlomljena noka in nekaj prask. Železničarji se potem, resnih obrazov med seboj pogovarjajo: »ta jo je pa poceni odnesel«. Res- nično, kaj bi bilo, če bi stal samo 10 cm bliže tira ali pa bi bila smer padca drugačna? Posledice si lahko predstavljamo. To je ena izmed resničnih zgodb, ki se je še dobro konča- la, kar pa ni vedno primer. Ne- varnosti na železni cesti je veli- ko in malokdaj pomislimo na njih, ko se sprehajamo ob tiru ali pa ga prečkamo. Koliko stezic vo- di ob progi in kolikokrat se jih poslužujemo, pa čeprav gremo mimo table, ki hojo zabranjuje. Ne prepoveduje je zato, ker je to predpis, temveč zato, da se ne iz- postavljamo nevarnosti. Ali smo ob takih trenutkih kdaj pomislili, da se na vlaku, ki pelje tik mimo nas, odprejo nenadoma vrata ali pa pade kak predmet na nas. Še bolj nevarna mesta so že- lezniški predori in prehodi preko železniških mostov. Kaj se lahko zgodi, če nas vlak ujame na mo- stu ali v predoru, si lahko pred- stavljamo. Kolikokrat se jezimo na vra- tarja na postaji, ki nam je sko- raj s silo zabranil skakanje na že vozeči vlak, ker smo prispeli zad- nji trenutek. Ali smo takrat ркз- mislili. da nam pri tem lahko spodrsne in pademo pod kolesa, ali nam ni mogoče prav on rešU življenje? Kolikokrat padajo opazke na račun ograje na želez- niški postaji. Pa vendar, ali ni tudi ta ograja že večkrat prepre- čila marsikatero nesrečo. Prav sedaj v »tednu varnosti na železnici«, ki traja od 13. do 20. maja je prav, da vsak koristnik železnice pomisli tudi na to, da je previdnost potrebna prav tako na železniških tirih kot na cesti, morda še bolj. Skupnost železni- ških podjetij Ljubljana je v ted- nu te akcije izdala brošuro žep- nega formata, v kateri so opisane vse nevarnosti na železnici. Opi- sani so tudi resnični primeri ne- katerih nezgod in bi bilo potreb- no, da se z vsebino seznani širša javnost preko šol, delovnih ko- lektivov ipd. Tako bo tudi od- padla marsikatera bolniška ura in še kaj hujšega. M. D. o CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 18. maja 1962 KAKO JE S KLUBI? Na zadnjem razširjenem plenu- mu okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju, o ka- terem smo že poročali, so govo- rili o problematiki naših klubov, obširneje pa je to problematiko obravnavalo glasilo okrajnega sveta, prva številka Biltena. Ce hi povzeli nekaj osnovnih misli, je treba zapisati, da imamo v okraju po nepopolnih podatkih nekaj čez 40 klubov, od tega v celjsiki občini 4, v mozirski 3, ko- njiški 2, šentjurski 1, šmarski 7, žalski 18, in tako dalje. Toda vsi ti klubi še niso takšne ustanove, kakršne naj bi bile, saj je težišče njihovega dela v spre- mljanju televizijskih oddaj, le redko pa tudi estetsko izobraže- vanje. Nekateri klubi si sicer že zastavljajo programe svoje deja- vnosti, pri čemer vključujejo vanje zlasti predavamja, ki jih z glasbenimi in slikovnimi vložki izdaja Prosvetni servis v Ljublja- ni. Druga važna ugotovitev je ta, da klubi na današnji stopnji raz- voja ne morejo biti izključna last Svobod in prosetnih društev, marveč morajo postati družbeni centri, zavoljo česar morajo skr- beti zanje vse družbene in poli- tične organizacije. Klubi naj bi zadovoljevali potrebe človekove- ga družbenega, družabnega in kulturnega življenja. Tako teore- tično. V praksi so stvari malce drugačne: klubi namreč še nimajo osnovnih pogojev za to. Ce je res to, da mladina še zlasti na podeželju nima nikjer pri- mernih prostorov, kjer bi se sha- jala in se idejno kakor estesko izobraževala, kakor tudi, da za- nimanje za vrhunske umetniške . prireditve pada in da so tradici- onalne oblike ljudsko prosvetne dejavnosti preživele, tedaj se po- stavlja toliko večja odgovornost pred vse družbene činitelje, da tako materialno kakor duhovno zagotovijo osnovne pogoje za zdrav razvoj klubov in klubskega življenja. Statisitični podatki o klubih v našem okraju kažejo, da le-ti ni- so povsod v urejenih razmerah, saj v mnogih primerih nimajo ni- ti ustreznih prostorov. Istočasno pa so tu primeri, da bi kjer ima- jo ustrezne prostore, a nimajo fi- nančnih sredstev, da bi te proito- re izkoristili. To velja zlasti la klub v Gaber ju, ki ima lepe pre- prosto re je lahko tedensko odprt le dvakrat, in za klub železničar« skega prosvetnega društva »Praa* ce Prešeren, ki je občutno prete- sen in zato ne služi namenu. V pogledu številčnosti klubov preseneča zlasti žalka občina, kjer kaže, da je klubsko življe- nje med vsemi občinami najbolj razvito. Tu imajo klube skoraj vse Svobode in prosvetna društva, v nekaterih krajih celo po dva. Zaslugo velja v veliki meri pripi- sati kmetijskim zadrugam, ko so jih deloma ustanavljale, deloma pa prispevale zanje tudi denarna sredstva. Poleg tega pripravljajo v Žalcu vzoren klub. Drugo vpra- šanje so seveda tudi tu programi. Prav tako je presenetljivo šte- vilo klubov na Smarskem in še posebej okoliščina, da jih je pri ustanavljanju vodil predvsem pro- blem mladine, ki je na vasi pre- puščena sama sebi. Med njimi so doslej najuspešneje delali klubi v Šmarju, Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in Pristavi. Poročilo o delu okrajnega so- sveta za kljubsko življenje je med drugim zajelo tudi klubsko pro- blematiko v Šoštanj ski občini in ugotovilo, da so klubi tu slabo razviti. Velenje ima idealne klub- ske prostore, nima pa niti sosve- ta za klubsko življenje niti vodje kluba, zaradi česar ni nič čudno, če ima velenjski klub značaj ka- varne. V klubu točijo namreč tudi alkoholne pijače. Klub je poleg tega samostojno gospodarsko pod- jetje. Boljši zgled daje St. Ilj, kjer se klub lepo razvija. Da bi klubi postali to, kar bi morali postati, če naj bi hoteli opravljati poslanstvo v smislu, ki smo ga omenili zgoraj, je okrajni sosvet za klubsko življenje pripo- ročil, naj bi izvolili občinske so- svete za klube povsod, kjer jih ni ter pritegnili vanje predstav- nike političnih in družbenih orga- nizacij, sestavili ustrezne progra- me dela ter poskrbeli za izmen- javo izkušenj. Likovna razstava šolarjev Druga osnovna šola Šoštanj pri- reja razstavo likovnih in tehnič- nih izdelkov v počastitev dneva mladosti pod pokroviteljstvom Sveta za kulturo in prosveto Obč. LO Šoštanj. Odprli jo bodo v nedeljo, 20. maja ob 9. uri v prostorih sindi- kalnega doma v Šoštanju. Razstava nam bo predstavila otroka, njegove ustvarjalne zmog- ljivosti, hkrati pa bo to prikaz dela z raznovrstnimi tehnikami, kot so luščenke, risbe s tempero, mozaik, lepljenke, grafika, leso- rez in papirnata montaža. Ta razstava je v letošnjem letu prva tovrstna v Šoštanj ski občini. Zal ni razumljivo, zakaj to prire- ja ena sama šola, ko vemo, da mladi ustvarjajo tudi na drugih šolah in bi izbor iz vseh šol ne- dvomno lahko bil še pestrejši in popolnejši prikaz likovnega pri- zadevanja naših šolarjev. Svetlin Nina, dijakinja »- razreda: Na morskem dnu — luščenka Poglavitno denar in kadri Knjižničarstvo je vsekakor se- stavni del omike slehernega na- roda. Celo danes, ko je baje knjiga izgubila na svoji vrednosti, s pri- pombo, pri tistih, ki je ne berejo. Knjiga, ki je resnično dobra in ima kaj povedati, ne more izgu- biti cene in s to pavšalno ugoto- vitvijo si lahko na primer razloži- mo, zakaj nekatere knjige beremo danes z enako ljubeznijo in spo- štovanjem kakor so jih brali pred sto ali več leti. Kakšno je knjižničarstvo oziro- ma kako je s knjižnicami v našem okraju? S tem vprašanjem smo se obr- nili na predsednico sosveta za knjižnice in čitalnice pri okrajnem svetu Svobod v Celju — Marico Frece-Zorkovo. Takole je odvrnila: — Ob koncu lanskega leta je bilo tudi knjižničarstvo deležno pomembne pridobitve, namreč za- kona o knjižnicah. Vsebina tega zakona temelji na poživitvi knjiž- ničarske mreže, predpisuje in do- loča pogoje za trdnejšo obliko knjižnic vseh vrst, nalaga skrb za strokovni kader in kar je naj- važnejše, nalaga dolžnost ustano- vitelju knjižnice, da skrbi za nje- no rast, njen vsebinski in vse- stranski razvoj. Določa pa tudi vodenje evidence vseh knjižnic v občini, število knjižnega fonda, pomoč pri nabavi ali zamenjavi knjig m tako dalje. V okraju ust- reza tem določilom le celjska, de- loma žalska in šoštanjska občina, kjer imajo posamezne knjižnice pogoje, da opravljajo službo ma- tičnih knjižnic. V ostalih občinah nimajo knjižnice prostorov, pa tudi ne potrebnih strokovnih kad- rov. Zato se bo večina občin pač morala odločiti za začasno rešitev pristojnosti matične iknjižnice, ta- ko da se bo vezala na občino, ki ima matično knjižnico, ker zaikon to dopušča. Vendar pa je to le začasna rešitev. Ali je sosvet za knjižničarstvo skrbel za strokovni kader in ka- ko? — V zvezi s tem čaka sosvet nova naloga; doseči bo moral, da bodo občine omogočile štipendije absolventom srednjih šol, ki bi se hoteli v jeseni vpisati v dvoletno knjižničarsko šolo v Ljubljani. Pri tem bo treba izbirati kan- didate tako, da se bodo ti po kon- čani šoli dejansko zap>oslili v knjižnicah in jim dovršena šola ne bo pomenila odskočne deske za druga študijska področja, ker bodo pač v takem primeru knjiž- nice zopet brez kadra. Za stro- kovno ter pravilno in enotno vo- denje knjižnic pa je sosvet lani priredil v Celju knjižničarski te- čaj, ki so ga obiskali tečajniki iz vseh občin razen žalske. Zlasti razveseljivo je bilo, da so priha- jali točno (celo iz Gornjega grada) ter da se število od začetka do konca ni zmanjšalo. Zal pa smo ugotovili, da med tečajniki ni bi- lo nikogar, ki bi se knjižničarst- vu poklicno posvetil. Tečaj sta vodila dva bibliotekarja iz Štu- dijske in 3 knjižničarji iz Mestne ljudske knjižnice. S tem progra- mom bo sosvet skušal prirediti podobne tečaje ali enodnevne se- minarje po občinah. Kakšen pa je odnos do te kul- turne dejavnosti v občinah? — Predvsem knjižnice v mno- gih krajih živijo iz dneva v dan brez vurejenih in zagotovljenih ekonomskih ix>gojev. Ta odnos se je jasno poikazal celo sedaj, ko je naša skupnost skrb za vzdrževanje knjižnic uzakonila. Le malo občin je, kjer bi razpravljali o novem zakonu in na podlagi razprav spre- jeli potrebne zaključke. Ce bo sosestvu ob sodelovanju pristojnih organov po občinah us- pelo organizirati dobro matično službo, zagotoviti iz vsake občine slušatelja za višjo knjižničarsko šolo, bo s tem zagotovljen vsem knjižnicam lažji in hitrejši razvoj, kar bo pomenilo bogat prispevek k naši sikuipni kulturi. dhr Raba naših krajevnih imen Nova izdaja Slovenskega pra- vopisa na več kakor 1000 straneh nam pomen j a važen kulturni do- godek. Zanimivo je, da posveča posebno pozornost kraje\Tiim imenom in to zlasti onim, glede katerih si naši pisci niso bili edi- ni. Mnogi so jih kdaj tudi napač- no oblikovali, ker so pač prema- lo prisluhnili ljudskemu govoru. Pri tem Slovenski pravopis izrec- no navaja nekaj takšnih imen z območja celjskega okraja v nji- hovi od nekdaj rabljeni srtari, pravilni obliki, ki je s tem tudi uzakonjena in splošno obvezna. Naj bodo tudi navedeni neka- teri primeri. Množinsko obliko ženskega spo- la imata krajevni imeni Teharje in Nazarje in se sklanjata torej kakor n. pr. Trbovlje, ne pa ka- kor Velenje z edninsko obliko srednjega spola. Na vprašanje kje? odgovarjamo pravilno samo z »na« pri imenih Dobrna, Pol- zela, Gomilsko, Vransko, Ljubno in Teharje, nikakor pa ne z »v« kakor n. pr. »v Celju«. Zato mo- remo pri teh imenih pravilno uporabljati tudi le predlog »z(s)«, ne pa »iz«. Naše priznanje noremu SPÎ Javni nastop učiteljiščnikov 12. maja so nastopili pred na- bito dvorano Narodnega doma celjski učiteljiščniki — bodoči zborovodje in nosilci glasbene vzgoje na osemletkah. Učiteljišče je s tem nastopom prikazalo jav- nosti svojo vlogo v formiranju kadrov za glasbeno vzgojstvo. Ma- turantje so z nastopom položili praktični izpit, hkrati jim bo pa navdušeno priznanje občinstva vzpodbuda za nadaljnje spopol- njevanje v stroki. Dirigentje so nastopili ob zboru III osnovne šole, nadalje ob di- jaškem orkestru učiteljišča. V ozadju njihovega res lepega na- stopa moramo videti sadove pri- zadevanj celjskih glasbenih peda- gogov. Pionirski zbor III osnovne šole, ki nima ne v pevski tehniki, ne v prednašanju para v Celju, je naštudirala Zlata Prodanova, uči- teljiški orkester je zrasel v zad- njih mesecih pod rokami priza- devnega glasbenega pedagoga uči- teljišča, Josipa Bajdeta, mešani zbor učiteljišča vodi glasbeni pe- dagog učiteljšča, Boris Perline, ki je pripravljal tudi mlade dirigen- te v dirigiranju. Nastop je pokazal, da imamo pred seboj nadarjene mlade ljudi, ki bodo jutri sposobni vršiti svoj poklic, za katerega so se odločili. Vodenje dokaj težkih skladb je potekalo v redu in brez spodrslja- jev. Obnašanje dirigentov je bilo samozavestno in je na gledalca vplivalo prijetno. Najbolj razve- seljivo pa je, da se je za šolsko priučenimi gibi tu in tam pokaza- la v kretnjah še indivтuлlrш isk- rica muzikalnosti in zavzetega doživljaja. S svojim lepim na- stopom pred zborom so se uvelja- гпИ: Panika Petre, Mira Stor, Ri- hard Kozjak, Ana Beve, Jože Ce- šek, Milica Suberger, Mira Resnik, Alojz Jeromel ter Jože Miklavc. Orkester učiteljišča sta uspešno dirigirala Franc Potočan in Mar- janca Smigovc. Zabavni ansambel je lepo dirigiral Lenarčič Emil, ki je tudi rmvdušeno potegnil z lokom po strunah violine. Z velikim obiskom prireditve je pa tudi javnost pokazala, da se zanima za strokovno rast tistih, ki prevzemajo v svoje roke glas- beno vzgojo mladega rodu. M.V. Aleksander Kovač: Lakota in zamorec (železo) ŽELEZNI KAKTUS (Ob zaključku razstave Aleksandra Kovača v foyer ju celjskega gledališča) Nekateri tuji avtorji železnih plastik: »Za skulpturo iz zvarjenega že- leza ni potrebno, da bi imela vo- lumen kot objekt. To je skulptu- ra linij, ploskev in zvitih površin, ki lahko definirajo volumen ne da bi ga omejevale ... To, kar zmoreta železo in jeklo v eko- nomskem smislu pri oblikovanju, ne zmore noben drugi material. V umetnosti nima ta kovina sa- ma po sebi dolge zgodovine; nje- ni odnosi so povezani s tem sto- letjem — z močjo, strukturo, gi- banjem in tehničnim napred- kom ... Aleksander Kovač: Železo sem spoznal v celjski Tovarni emajlirane posode in od- kar ga poznam, ga imam rad. To je materija, ki nudi poleg svoje stroge funkcionalnosti še možno- sti, ki se neštetokrat ponudijo sa- me od sebe: forme odpadkov se združujejo z mislimi in, če znamo variti, lahko nastanejo plastike. Plastike sem začel delati pred dobrim letom, pri kovačih, iz one- ga, kar niso mogli več vključiti funkcionalnim namenom. Zdaj že marsikje kovači shranjujejo že- lezne odpadke zame ... Delam le, kadar ne pojem, službeno namreč basiram v mariborski operi. Ves moj prosti čas pa je namenjen razmišljanju o posebnih formah, o gibanju in o tem, kako bom iz- peljal težaško stran varjenja, po- tem pa delu samemu ... Zanima me vsebina, ki jo lahko povem v železu, dekorativnost zame ni ta- ko izredno problematična. Naj- rajši imam NOB tematiko z vso grozo, strahotami in bolečino, kaj iz gledališča in potem ostalo. Eksperimentiram tudi z emajlom tam se srečujem s formo in bar- vo, to je zahtevno in bom moral še delati, če bom hotel doseči vsaj zase zadovoljiv rezultat. Od- nehal ne bom, ker me tehnolo- gija emajla privlačuje. V Celju je Aleksander Kovač (po rodu je Celjan) razstavil 31 plastik (od teh 29 v železu, 2 pa v emajlu). Kovačeve .plastike nastajajo iz železa navzven, obratno, kot pri kiparjih, ki se ukvarjajo s pla- stiko v železu. Oni namreč izha- jajo iz kiparstva in od tu preha- jajo v železo. Kovač pa je pred letom poznal samo železo in šele železo ga je (sprva neodvisno od umetnosti) pripeljalo do skulptu- re. Zato ni čudno, če je obdelava železa presenetljiva in tudi ni čudno, če se je Kovačev osebni temperament vključil v kreativno igro bolj neodvisne od zakonitosti kiparskega ustvarjanja kot kjer- koli drugje, kjer je kreativnost vezana na preteklost. Pri Kovaču preteklosti ni, je samo likovna sedanjost in pa tesna povezanost z materialom samim. Bolečina, ki jo je zapustila voj- na je trajna, kot je trajno železo: Frankolovo je vkovano v zgodo- vino, tudi drznost žen ob stavki v Tovarni emajlirane posode, pa tr- peče delo intemirank v Ravens- briicku, in čakanje v ječi, ki je brezupno, tudi Lakota in strašna smrt Talca... Ta tematika nas približa Kovačevi pošteni misel- nosti ... Pomlad, Zamorec in Mladost, pa Deček z zmajem, S Plesom Salome, Don Kihotom in drugim tvorijo prehod v Kompo- zicije in dekorativnost, ki se za- ključi nekje pri Zavisti in bode- čem železnem Kaktusu. Kovačeva razstava železne pla- stike je iz Celja nadaljevala svo- jo pot v Ljubljano, Kranj, Novi Sad in Beograd. Z razstavo bo potovalo tudi Frankolovo, Stav- ka, Ječa, Kaktus in drugi. Sprem- ljal bo razstavo nekdanji varilec v tovarni, zdaj pa opemi pevec in neutrudni kipar železa in to kipar, močan in pošten, pobi pre- senečenj že na začetku svoje že- lezne likovne poti. Pesem mladih je segla v srce ^ soboto je bila v kulturnem domu v Velenju občinska revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov, ki jo je priredil občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Šoštanj. Nastopilo je 10 zborov s 40 pevci. Revija je bila posvečena izbiri naj- boljših za okrajno revijo v Celju, ki bo v počastitev dneva mladosti. Otvoril Jo je harmonikarski zbor Glasbene šole Velenje. Za njim so se zvrstili zbori z bogatim izborom glas- bene literature; zaokroženo celoto pa je reviji dal končni nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi mladin- ske rudarske godbe. Po oceni glasbenih strokovnjakov bosta na okrajni reviji v Celju za- stopala šoštanjsko občino pionirski pevski zbor I. osnovne šole v Velenju z zborovodjem Pavlom Steinbacher- jem ter mladinski pevski zbor II. osnovne šole v Velenju pod vodstvom Rože Erjavec. Izredne pohvale za plodno delo je bila deležna najstarejša zborovodki- nja Ana Lah, ki ima za sabo že 39 let pedagoškega dela in 33 let kot zboro- vodja. Ob njenih vitalnih kretnjah bi človek nedvomno verjel, da pesem pomlajuje človeka. Pri vsej širini glasbene lepote, ki so nam jo posredovala mlada grla, pa je žal bilo slabo le to, da je mla- dina pela le svojim sovrstnikom. Me- nim, da je reklama, kot že večkrat, odpovedala in da so mnogi med na- mi, ki jim je žal, da so bili prikraj- šani za tako lep dogodek. Revija ne bi smela biti »zaprta prireditev«, zato bi bilo T bodoče dobro, da bi posve- tili tudi organizacijski pUtl več po- zornosti, -ik FILMI ki jih bomo gledali DOKTOR Nova adaptacija istoimenske Nušićeve komedije, v kateri gre za kombinacije očeta, ki ne izbi- ra sredstev, da bi svojemu sinu priboril titulo dr. in ga oženi s hčerko ministra za promet. V tre- nutku, ko oče o tem najbolj sa- njari, prispe brzojavka, da ga želi obiskati profesor iz Heidelberga, kjer je njegov sin nekoč študiral. Ta obisk bi lahko uničil vse oče- tove načrte, ker je pod imenom njegovega sina tu študiral nekdo drug. Brž poiščejo rešitev: pro- fesorju se bo predstavil nekdo drug in od tu dalje se komedija vse bolj zapleta v vrsti duhovitih prizorov, tako značilnih za tega sijajnega srbskega komediografa. Svoj vrhunec doseže komedija v trenutku, ko doživijo očetovi na- črti popolni brodolom, ko požene svoje »svetovalce« čez prag in se rodi spoznanje, da se vse da ku- piti z denarjem, samo pameti ne. Kdo si mr. Sorge? íYancasko-itali j ansko-japonska koprodukcija, ki skuša osvetliti eno najzanimivejših in hkrati naj skrivnostne j šib špijonskih zgodb tega stoletja. Da bi bü fUm čim bolj avtentičen, so ga avtor- ji zasnovali na podlagi razgovo- rov z ljudmi, ki so tega špijona poznali, med njimi je največji de- lež prispeval Hans Otto Meisner, bivši diplomat, danes književnik, ki je Sorgea osebno p>oznal in ki nastopa v fihnu tudi sam. Zgodba temelji poleg na konkretnih po- datkih tudi na Meisnerjevih spo- minih, likvarja pa se predvsem z vprašanjem, je bil špijon dejan- sko 1944. leta pogubljen, kakor trdi uradni dokumenit, je spreme- nil ime, je živ, in če je, s čim se ukvarja? No, na koncu si ustvar- jalci fuma z gledalci vred ven- darle niso na jasnem. Vsa drama- tičnost in odlične igre tega nam- reč ne morejo razkriti. Veliko sojenje Proizvodnja Zora film Zagreb. Veliko sojenje je mladinski film, v katerem nastopa v glavni vlogi maček Bmjo. Ta si je namreč ne- kega jutra drznil požreti kanarč- ka. Vest se je brž raznesla med najmlajšimi prebivalci ulice, ki so takoj sklenili, da mačka kaznu- jejo. Toda maček je medtem iz- ginil. V tem ko ga iščejo, spozna- vamo vse nosilce te zgodbe. Po- tem ga najdejo, ga postavijo pred »sodišče5<, ki ga obsodi na dva dni strogega zapora v kanarčkovi kletki. Gotovo je, da bo fibn našel zla- sti med mladimi obiskovalci do- volj vnetih pristašev. V soboiÚ zvečer in nedeljo zjutraj Angleški film, ki je prejel vrsto mednarodnih nagrad, med njimi tudi nagrado angleške akademije za najboljši film 1960. Glavni ju- nak je Arthur Seaton, mladenič, ki ve kaj hoče. A kaj je tisto? V bistvu razvratno življenje. Tekmo- vanje v praznenju kozarcev. Živ- ljenje, ki prične v soboto zvečer in konča v nedeljo zjutraj: v glav- nem v ljubezenskih avanturah. Konec je tak, da se Arthur spre- obrne in da pride preobrat od zu- naj, tako rekoč z udarcem po zo- beh. Tedaj tudi občuti, da je pred njim »nedelja zjutraj«. S polic študijske knjižnice Babic I. & S. Pavešić: Terminologija veterinarske i humanomedicinske parasitologije. Zagreb i960. S. 22381. Bertrand L.: Louis XIV. Paris 1957. S. 22300. Brezinšćak M,: Mjere i sistemi je- dinica. Zagreb 1961. S. 22353. Churchill W. L, S.: Der zweite Welt- krieg. Bern—Stutgart & München- Zürich 1961. S. 22413. Freud S.: Psihopatologija svakodnev- nog života. Novi Sad 1961, S. 22449. Glasstone S,: Atomska energija. 2. izd, Beograd 1960. S. 22417. Korać J,: Osnovi poslovne statistike, Beograd 1960. S. 22394. Lippmann W.: A Preface to Morals. 3. impr, London 1942. S, 22419. Marx Engels über Erziehung trn* Bildung. Berlin 1960. S. 22387. MohoriC I. Rudnik živega srebra v Idriji. Idrija 1960. S. 22360. Posener G.: Knaurs Lexikon der ägyptischen Kultur. München & Zü- rich 1960. S. 22434, Robinson A, N.: Issledovaniia p« slavianskomu literaturovedeniju 1 fol'Vloristike. Moskva 1960. S. 22412. Sr7;pnt'»^ N. * A. Stajic: Krivično pra- vo FNRJ. Opšti deo, 3. Izd. Beograí IfWl. s. 2?МП. St^imín^kii V. J.: Očerkl 9ìznì 1 p«- đTCogif »"«koi dp'atel'nosti K. D. svoero. Mo'Vva i96n. S. nm. Ai*»š F.: S'iižb^ varstva ljudi pri «••Im. íOrganizacija), Ljubljana 19И, S. ?r>*R4. Barba^-ić L,i,: Nuklearna eaerrl)« • pip"!». orimena. Beograd 19«. S. ?2m. Brion M.: Dürer, Paris 19M. S. 22435. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 —18. maja 1962 Ni še prepozno V sodobnem mestu Velenju, o mestu, ki se ponaša z zavestjo vsakega posameznika, da je s šte- vilnimi urami prostovoljnega dela pomagal k čim lepšemu estetske- mu izgledu, je vsebolj čutiti po- manjkanje prostorov za predšol- sko mladino. Moderne stanovanj- glce bloke obdajajo prelepe zeleni- ce, le-te pa sekajo v čudoviti skladnosti asfaltne prometne žile; prostora za naše najmlajše pa ni, pravilneje — premalo igrišč je. Le slaba desetina od tisoč pred- šolskih otrok lahko obiskuje otro- ški vrtec. Stavba je stara in ne more sprejeti večjega števila va- rovancev. Ostali so nujno prepu- ščeni cesti, ki s sodobno motori- zacijo ni nikakršni raj za male. Nemogoče pa je, da bi otrokovo veselje in energijo zapirali na stopnišča ali v stanovanja. Veliko število otrok si išče raz- vedrila v bližnjem gozdu in na oddaljenih travnikih ter se igrajo z ne preveč nedolžnimi igrami, kot je streljanje s karbitom in po- dobno. To stanje je izredno pereče v Velenju in skrajni čas je, da so padle v letošnje leto priprave in baje tudi že dela za zgraditev no- vega otroškega parka v samem središču mesta ter v bližnji pri- hodnosti tudi novega otroškega vrtca kot sestavni del tega parka. Temu vprašanju je treba po- svetiti vso skrb, da ne bi nas jutri povečano število nesreč pregrobo opozarjalo na že zamujeno. Tu bo poleg samoprispevka in predvidenih prostovoljnih akcij treba stopiti v stik s hišnimi sve- ti, da bodo sovlagatelji pri tem objektu. Slike nam kažejo sproščenost in razgibanost cicibanov — dolž- nost nas vseh pa je, da takšno so- žitje med sovrstniki omogočimo vsem. -ik V PESJEM SO DELAVNI Manjše rudarsko naselje v Pes- jem je že desetletja znan revolu- cionaren, napreden in kulturno razgiban kraj. Tudi v letošnji se- zoni so Svobodaši v Pes j u v kul- turni dejavnosti takoj za Vele- njem. Kljub neštetim težavam so naštudirali igro »Sladkosti našega življenja«, jo trikrat ponovili do- ma, nato pa gostovali v Lokovici, Šentilju, Solčavi, Ljubnem, Boč- ni, Oplotnici in Zrečah. To ni bila mala žrtev, kajti igro so študirali pozimi in to v dvorani, ki ima eno samo peč, katera komajda za- došča, da ogreva sebe. Uspela tur- neja desetih predstav je velik uspeh za amaterski oder. Prejšnji mesec so začeli s štu- dijem nove igre angleškega ro- manopisca in dramatika Maug- hama »Sveti plamen«. Vsekakor je to delo težje in treba bo vložiti še in še več truda, toda volja in čut do lepega bosta zmogla vse. Vsa dejavnost Svobodašev pa se ne odraža le v odrski umetno- sti. Letos so ustanovili mladinski in moški pevski zbor, ki se prav pridno pripravljata za nastop za dan mladosti. V skupnem delu s Socialistično zvezo pa bodo letos dogradili pre- potrebno garderobo, ki jim bo služila za bralne vaje. Prostovolj- no delo in krajevni samoprispe- vek bosta rešila to vprašanje, več- je število nastopov in večja kva- liteta pa bosta plačilo vsem sku- paj za vloženi trud. -ik Premajhna skrb staršev Zavod za zaposlovanje delavcev v Velenju je omogočil vsem osmim raz- redom 20 šol šoštanjske in mozirske občine poučne izlete v Celje, Polzelo in Prebold, te dni pa bodo dijaki v vseh večjih podjetjih v občini preiz- kušali svoje sposobnosti in veselje do različnih poklicev, obenem pa bodo pobliže spoznali proces proizvodnje, vprašanje storilnosti in osnove samo- upravljanja. Zavod pa je tudi pisme- no povabil starše 351 otrok, ki bodo letos končali obvezno šolanje, da se pogovore o željah v okviru obstoječih možnosti za zaposlitev. Zal pa se je vabilu odzvalo le 60 staršev, kar ob izredno perečih pogojih za zaposlitev v obeh občinah nikakor ni razum- ljivo. Napori Zavoda ne morejo biti v do- voljni meri uresničeni, če je staršem vseeno, kje in kako se bo zaposlil jutri njihov otroko. -ik Odbor za prostovoljno delo Na seji občinskega odbora Sociali- stične zveze Šoštanj je bil imenovan 21-članski aktiv za proučevanje osnut- ka nove ustave. Z delom bo pričel že ta teden. Najprej mora temeljito predelati snov stare ustave in njenih dodatnih zakonov, kajti le na ta na- čin bo vsak posameznik lahko tolma- čil spremembe, ki jih bo prinesla no- va ustava. Delavska univerza je že pripravila vse za študij aktiva. Sočasno Je odbor imenoval tudi 15 člaski občinski odbor za prosto- voljne delovne akcije. Njegova naloga bo koordinacija prostovoljnega dela, ki poteka letos v treh skupinah: v ob- činskem merilu, krajevnem merilu in v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. -ik NOVA SINDIKALNA PODRUŽNICA V Šoštanj ski občini so pred dne- vi ustanovili 44. sindikalno po- družnico, in sicer pri Stanovanj- ski skupnosti Velenje. Delokrog nove podružnice je precejšen, saj zajema poleg upravljanja stano- vanj 5 uslužnostnih servisov, ki nudijo kvalitetne storitve po niz- kih cenah. Nedvomno bo podruž- nica odigrala pomembno vlogo v samoupravljanju in njena prva naloga bo ureditev in razširitev prostorov nekaterih servisov, kaj- ti številčna naročila kažejo na po- trebo po širšem delovanju le-teh. VELENJSKI RUDARJI so presegli plan Velenjski rudarji so v letoš- njem prvem tromesečju znova do- segli lepe uspehe v dvigu storil- nosti, čeprav so imeli v zapadnem polju težko zamotane hidrološke in tektonske pogoje, ki še sedaj ne dopuščajo normalni razvoj jamskih del. Raziskva in uvajanje varnostnih ukrepov sta močno prizadela proizvodnjo v tej eko- nomski enoti. Težava s prodajo in postopno ogrevanje vskladiš- čenega premoga sta narekovala manjšo proizvodnjo in tako je plan bil presežen le za 3 odstotke. Prepričani pa so, da bo ta odsto- tek ob koncu leta večji, saj bodo z vključitvijo novega stroja za priprave PK-3 znatno dvignili učinek; v zboljšanju organizacij- skih prijemov in v razvoju ciklič- nega dela pa vidijo najsolidnejšo osnovo za boljšo produktivnost in hkrati skrajšanje delovnega časa. Zabeležili so znatni padec ma- teriahiih stroškov, kar pa se od- raža le v padcu stroškov za usluge, ki si jih nudijo ekonomske enote med seboj. V nepovoljnom polo- žaju sta elektrostrojni obrat in avtopark zaradi zastoja investi- cijske izgradnje jame Šoštanj in dnevnega kopa, za kar bi elektro- strojni obrat izdeloval opremo, avtopark pa opravljal vožnje. V prvih treh mesecih je proda- ja premoga izredno nazadovala v primerjavi z lanskoletnim istim obdobjem. Najobčutr^eje je vpli- vala na prodajo manjša poraba lignita v termoelektrarni Šoštanj, železiniško transportnih podjetij in trgovskih podjetij iz drugih re- publik. Sele v aprilu je prišlo de večje prodaje. -ik Poleg lepih družinskih stanovanj v tej stolpnici bo tudi 192 sam- skih sob KADROVSKE SPREMEMBE Zaradi neaktivnega dela v ne- katerih primerih celo malomarne- ga odnosa do dela nekaterih čla- nov ideološke komisije pri občin- skem odboru SZDL Šoštanj je iz- vršni odbor na zadnji seji predla- gal spremembe. Obenem je odbor pretresal vprašanje razbremenit- ve nekaterih tovarišev, ki imajo preveč funkcij. -ik GHROM-METAL na dobri poti Proces dela v novozgrajenem objektu gre od tehnične pisarne, kjer upravnik podjetja in predsednik delavskega sveta izračuna- vata statični račun za konstrukcijo obdelovalnice do varovancev Bivša Mehanična delavnica v Velenju je pred leti propadla za- radi nepravilnega vodenja, raz- prtij v kolektivu in drugih mahi- nacij. Čeprav je prisilna uprava v dveh letih nekako izravnala stanje, ima današnje obrtno pod- jetje Ohrom-metal še vedno te- žave z odplačevanjem starih dol- gov. Leta 1959 je prišlo do popol- ne zamenjave delovnega kolekti- va, ki odslej pozna le razvoj. Od 24 milijonov bruto produkta je proizvodnja porasla na 130 mili- jonov. Kolektiv pa se je za dosego teh uspehov moral mnogokrat od- reči 100 odstotnim zaslužkom. Podjetje je bilo brez osnovnih strojev in orodja. Z voljo in skupnim hotenjem so razširili svojo dejavnost, s solid- no kvaliteto pa stopili v nekaj kooperacijskih zvez z večjimi podjetji. Letošnje prvo tromesečje ni najbolje uspelo, kar kaže 90 odstotno doseganje proizvodnega plana. Glavni vzrok za podplan- sko proizvodnjo je pomanjkanje naročil. V mesecu marcu pa so uspeli skleniti p>ogodbe, tako da bodo že v drugem tromesečju do- segli predvideno polletno proiz- vodnjo. V treh obračunskih enotah pod- jetja je zaposlenih 70 ljudi. V glavnem sodelujejo s »Klimo« iz Celja, za katero izgotavljajo dele za klimatske naprave, v zvezi z drugimi toovinsikimi podjetji pa razne konstrukcije. Obrat Galva- nika dela pretežno za Tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Pred dnevi je imel svojo prvo sejo novoizvoljeni delavski sVet. V zvezi z novimi inštrumenti so sprejeli smernice za bodoče delo in sklep o obveznem družbeno- ekonomskem seminarju zia člane samoupravnih organov. Glavno razpravo pa so posvetili storilno- sti ia organizaciji dela, ki ni še najboljša, ter spremembam, ki jih bodo vnesli v pravilnik o osebnih dohodkih. Njihova skrb bo, da z zvišano storilnostjo dvignejo najnižje osebne dohodke v podjetju, ki se gibljejo okrog 13.000 dinarjev. Razmerje v razponu plač 1:3,2 pa daje izredno povoljno sliko ce- lotnemu kolektivu. ATLETSKA REPREZENTANCA BO TRENIRALA V VELENJU Atletska reprezentanca Jugoslavije bo prišla v avgustu v Velenje, kjer se bo pripravljala za nastop na evrop- skem prvenstvu v atletiki, ki bo v jeseni v Beogradu. Te priprave bodo oživele ne preveč zasedene športne objekte rudarskega mesta, upajmo pa, da bodo tudi vplivale na množičnejši odziv mladih v vrstah Partizana, ki kljub uspehom v nekaterih sekcijah vključuje še vse premalo mladincev. Šolo bodo obnavljali Dijaki L osnovne šole v Šoštanju bodo že ob dnevu mladosti za- ključili šolsko leto. šola je zdavnaj odslužila in je nujno potrebna, temeljite adaptacije, zato jo bodo že s 1. junijem začeli obnavljati, tako da bodo učenci v jeseni ste pili že v nove, sodobnejše prostore Spomini na Srbijo Skozi Bosno smo se vozili ob najlepšem vremenu. Zdaj smo 'ahko zrli skozi akna. Videli smo ženske s feredžami čez obraze, "a poljih pa so se nezakrite Bosanke obračale s hrbti k nam. Ko sem i)oglod okrenil vzdolž vlaka, sem iz vseh vagonov videl gle- j!|iti Celjane, med temi mnoge znance in prijatelje. Kakor da ^-clje samo potuje z menoj ... Kosila ni bilo, pač pa nas je popoldne Rdeči križ na sarajev- '^keni kolodvoru pogostil z goljažem, pivom in štruco belega kruha ^'^ osobo. Oboroženi nemški spremljevalci so nas čedalje mani nadlegovali. K nam je pristopil postajenačelnik — Slovenec in nam po- , -Prvi transport je odšel v Jagodino, vaš pa je določen za ^^prijo. v bogato srbsko Mezopotamijo pridete in tam ne boste P'adovaJi.« »Torej ne pojdemo morda v taborišča?« . »Ne. Nemci vas bodo spremili le do Arandjelovca. Tam iboste "va dni počivali.« sm ^A^^ ^^^j "^"^ •'^ postalo jasno, kam smo namenjeni. Kraj o doslej poznali samo po imenu. Kaj le bomo tam doživeli? "otovali smo vso noč. Mnogi so tarnali, drugi so jih hrabrili, '■oci so polegli po tleh vagonov. Iz spanja nas je preibudil nemir. V sosednjem vagonu se je nekdo skušal oObesiti, a so ga т zadnjem trenutku rešili iz zanke ... V ranem jutru smo se razgledovali že po srbski zemlji, po hišicah na brdih z vinogradi, po livadah, kjer je pastirček s šaj- kačo na glavi pasel ovce. Vse tod je bilo mirno, kakor da se na svetu ni nič izpremenilo in je na njem vse v redu in prav... Pozdravljena, Sibija, dežela svobodoljubnega bratskega na- roda, velikega v svoji zgodovini! Ali nas boš rada sprejela in nam hotela biti domovina, ko tudi sama trpiš v suženjstvu in bedi? Kaj skrivajo v sebi tvoja polja, gozdovi, gola brda, vasi? Kaj se iskri in temni v očeh tvojih ljudi, ko se ozirajo k nam, pregnan- cem? Skrivnostna dežela si, a razodela se boš, kajti pride tvoj Č£ls. To pa bo tudi naš čas, kajti povezati se hočemo s teboj in tvojim narodom do kraja, na življenje in smrt. Pred poldnem 12. junija smo prispeli v Arandjelpvac. Za kolo- dvorom je čakalo več kočij, da so prevzele stare ljudi in matere z otroki iz našega transporta. S prtljago v rokah smo skozi urejeni park krenili k zdraviliškim zgra dbani. Srečal nas je neoborožen srbski žandar in nam rekel: jZdaj ste svobodni...« Nasmehnili smo se drug drugemu, ko smo opazili, da nam no- ben Nemec ne sledi več in smo po mnogih tednih spet sami s se- boj. Toda ne še! Pred upravno zgradbo zdravilišča se zberemo in tam stoje dva nemška oficirja in dva civilista. Eden izmed teh po seznamu kliče naša imena in izstopamo. Končno civilista (zastop- nika begunskega komisarijata iz Beograda) podpišeta papirje^, oficirja jih prevzameta in salutirala, ne da bi nas še pogledala^ Nato naglo odideta. Civilist nas nagovori: >Bra6o i sestre!« Milo se nam stori ob tem pozdravu. Po nenehnem surovem ravnanju z nami v zaporih smo vendarle še ljudje, ki nas bratje priznavajo za brate. Poslušamo: Srbski narod, čeprav sam pre- življa težke dneve, nam hoče nuditi vse, kar zmore, da bi nam, bilo dobro ... Presenečeni opažamo, da so tu bili pripravljeni na naš prihod. Pričenjamo čutiti ljubezen v utripu velikega srbskega srca 1в mnogo laže nam je. V naših očeh ni več solze. Smelost v nas raste» Nacisti so z nami sklenili račune, a ne mi z njimi. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 —18. maja 1962 ŽENA• DOM • DRUŽINA AU JE ALKOHOL STRUPI Pristaši alkohola trdijo, da ni, temveč, da je celo koristen, stro- kovnjaki pa ne menijo tako. Po- glejmo, kaj pravijo. Majhne količine alkohola niso škodljive. Toda zavoljo svojih drobnih molekul in lastnosti, da v vodi hitro topi, alkohol zelo hitro in. močno prodira v vse ce- lice organizma. To prodiranje se začne že pri sluznici ust, nada- ljuje in stopnjuje pa se predvsem skozi sluznico želodca in črevesja. Izkušnje in znanstvene ugotovitve pa potrjujejo tudi to, da je pro- diranje v organizem hitrejše, čim večja je v alkoholni pijači kon- centracija alkohola. Pa tudi v vsakdanjem življenju poznamo dejstvo, da na primer žganje hi- treje »stopi v glavo« kot vino ali kakšna druga koncentrirana alko- holna pijača. Tudi to je res, da močnejše osebe prenesejo več al- kohola, da se počasneje opijanijo in vse to zavoljo tega, ker ga nji- hov organizem hitreje uničuje. Vse tisto kar velja za strup, viftja tudi za alkohol. Tudi ta predstavlja v organizmu tujo snov in pomeni zanj nevarnost. Cim dlje učinkuje na telo, tem večje so škodljive posledice. Po- stopoma se v jetrih alkohol sicer razkraja, njegov manjši del pa se izloča tudi z dihanjem in znojem. Kljub temu pa alkohol škodljivo vpliva na. ves organizem. Zani- mivo je, da škoduje tudi jetram, ki se pravzaprav proti njemu naj- odločneje borijo. Ena izmed po- sledic pretiranega uživanja alko- holnih pijač je zato lahko obole- nje jeter. Tak bolnik zgubi ape- tit, shujša, trebuh in noge mu za- tekajo itd. In čimbolj so jetra bol- na, tem dlje ostaja alkohol v te- lesu in tem bolj škodljivo vpliva nanj. Da je alkohol za organizem res strup, potrjuje tudi dejstvo, da se telo brani preti njemu. Najpre- prostejše sredstvo za to je — bru- hanje. Vemo, da se v primeru, če popijemo pretirane količine alko- hola, telo mnogokrat zateče k te- mu učinkovitemu sredstvu. Toda na žalost postane neučinkovito takrat, ko je alkohol že stalni gost v človekovem telesu. Raziskovanja so pokazala — to bo zanimalo predvsem žene — da je plod v materinem telesu alko- holu prav tako izpostavljen kot vsi ostali deli ženinega organiz- ma. Zaradi tega je otrok v veliki nevarnsoti, če mati med noGeč- nostjo pije alkohol. Nekoliko manj pa je škodljivo, če otrok pije mleko vinjene matere. Ra- zumljivo pa je, da tudi to ne mo- re biti dobro za njegov razvoj. Iz tega torej sledi, da alkohol v manjših količinah — toda le, če gajpijepiQ redkokdaj — ne .škodu- je, škoduje pa pitje pijač, kjer je alkohol močno koncentriran (žga- nje, konjak itd.) in pa vsako red- no ali močno uživanje alkoholnih pijač. S. S. Pomladne prieeske Nova letošnja moda deluje kljub nekaterim fantastičnim li- nijam zelo mladostno in prijetno. V korak s svojimi kolegi so sto- pili tudi kreator j i frizur. Le-ti so namreč upoštevali »prehodni čas« od kratkih k dolgim lasem in so se odločili za srednje dolge lase, ki dajejo velike možnosti česanja. Težko je reči, za kateri model se bodo žene najbolj ogrele. Vendar ima največ možnosti tisti, ki do- voljuje »neposlušne« kodre, ki se v obliki slapa spuščajo ob obra- zu, zadržani pa so z odgovarjajo- čo pentljo. Seveda v resnici ta pričeska ni tako enostavna, kot bi lahko sodili po besedah. Je pa sveža in zelo mladostna. No, in takih novih »srednjedolgih« fri- zur je letos, kar veliko. Mnogo žena si bo spelo lase na zatilju ali celo na temenu, druge pa se bodo spet požvižgale na modo гл še naprej nosile kratke lase. Da bo poleti bolj hladno! Obleka iz potiskanega blaga, je kljub svojemu precej živahnemu vzorčku primerna tudi za nekoliko močnejše postave. Poseben čar daje obleki ovratnik v obliki šala, ki ga lahko poljubno zavežemo. PET MINUT kozmetike nosu Marsikdaj je nosek tisti »ne- srečnež«, ki se nanj najbolj hu- dujemo, ko se pogledamo v ogle- dalo. Predolg je lahko, preveč obilen, prav nič lepo oblikovan in mi smo nesrečni. Nekje pravi- jo, da je edina rešitev v takih primerih kirurški poseg, toda mi nismo čisto takega mnenja. Steže kdaj poskusili, da bi linijo svo- jega nosu prikrili oziroma izbolj- šali z učinkovito frizuro, z dobrim šminkanjem ali čem podobnim? Zavedati se morate, da je na sve- tu zelo malo žena s pravilnim obrazom. Še manj pa je takih, ki imajo tako popoln videz, da si la- hko privoščijo povsem ravne la- se, ali pa take, ki so jih spele na temenu tako, da je obraz popol- noma prost. Marsikdaj je namreč tudi naj normalne j ši nos na oko velik in neroden, če je obraz pre- več »gol« in smo vse lase spra- vili na teme ali pa na zatilje. S tem namreč še povečamo odda- ljenost vrha nosu od las. Posku- site se počesati tako, da boste na čelo ali na ušesa spustili kodre las in vaš nos bo takoj prijetnej- ši. In navsezadnje — nikoli ne bi smeli pozabiti, da je vsak obraz nökaj specifičnega in da ni prav, čo želimo koga posnemati. Po na- vadi je vedno tako, da je kopija bolj ponesrečena kot original. Ce imate občutljiv nos, ki je pokrit s tanko in suho kožo, mo- rate paziti na veter in sonce. Po- iščite dobro zaščitno kremo proti soncu, ki pa jo lahko uporabljate tudi za to, da jo nanesete na kožo pred. pudran jem. Seveda se v kombinaciji s to kremo uporablja izključno puder v prahu, ki ima to prednost, da uravnava izloča- nje loj nie, hkrati pa kožo tudi ščiti. Ce je koža na nosu mastna — kar se marsikdaj primeri tudi ti- stim, ki imajo sicer suho kožo — mu moramo posvetiti še večjo pozornost. Ce si obraz namažete s hranljivo kremo, nikar ne na- mažite z njo tudi nosu. Zanj iz- berite raje kremo, ki preprečuje pretirano izločevanje lojnih žlez. V vročih poletnih dneh je naš nesrečni nos marsikdaj pokrit s kapljicami znoja. To je nerodna reč in na prvi pogled se zdi, kot da ne moremo pomagati. Toda v resnici ni tako. Napudrajte ga s pudrom v prahu — v njem pa morajo biti sestavine, ki absorbi- rajo znoj, toda istočasno ne sme- jo zapirati kožnih por. V ta na- men je primeren t. im. angleški prašek, ki se nanaša na popolno- ma O'Sušeno kožo in to v kar naj- manjši meri. Nos za tem prema- žite s kremo in ga napudrajte. Nervozne žene, pa tudi mlada dekleta mnogokrat tožijo zaradi »rožnatih« nosov. Pogosto je vzrok za to v preslabi cirkulaciji krvi. Najučinkovitejše zdravilo je zatorej pogosto sprehajanje, vož- nja s kolesom, plavanje itd. Kadar pa je nos tako velik, da v resnici moti linijo obraza, se zatečimo k primernemu šminka- nju. Včasih zadostuje že, če jih našminkamo s temnim pudrom. Pomaga pa tudi takale masaža: položite kazalce na obe strani no- su in popolnoma lahno in nežno potegnite z njima navzgor. To ponavljate, toda pazite, da ne bo- ste pritiskali premočno. In — nikar se neprestano ne dotikajte nosu! To velja seveda predvsem za najmlajše. Kar po- glejte jih! Kadar berejo, božajo svoj nos, kadar pišejo nalogo, ali se uče, prav tako. Vse to deluje kot slaba masaža in prav kmalu si lahko nos deformirajo. Morda bodo kasneje za to imeli manj težav. Drobni nasveti Katranske madeže odstranimo s tkanine z vrelim mlekom ali pa z vročim limoninim sokom. Jod odstranimo s salmi jakom in špiritom. Madeže, ki nam jih je pustil pisalni trak, pa očistimo s špiri- tom. Notranjost košare za perilo ob- ložimo s kosom plastične mase. Tako bomo perilo zavarovali pred umazanijo, pa tudi bojazen, da bi se le-to utegnilo strgati, nam bo prihranjena. Vlažno perilo pokrijemo s ko- som plastične mase in ostalo bo pripravljeno za likanje. Tako nam ga ne bo treba vedno znova vla- žiti. Pikici se je pričel novi dan Generalno čiščenje Pomlad je in čaka nas veliko čiščenje stanovanja. »Zbogom ve- selje in domačnost, zbogom dru- žinska sreča in harmonija, jutri bo v stanovanju hrup in ropot, pele bodo metle in omela, iz pre- prog se bodo dvigali oblaki pra- hu, isoprog in otroci si že v duhu želijo preseliti se na najbolj o- samljen otok!« Vidite, tako ni prav in ne sme biti, lahko je drugače. Stanova- nje lahko ohranimo lepo in čistj tudi brez posebnih muk in težav. To bomo dosegli, če bo vsa dru- žina sodelovala in če se bomo pri čiščenju držali tehle navodil: Predvsem naj ne bo čiščenje stanovanja nekakšen prevrat v hiši. Kdor stalno pazi na red in čistočo, mu »glavnega« ali »veli- kega« čiščenja pravzaprav sploh ni treba ali pa bo to potekalo mno- go laže. Čiščenje stanovanja naj ne bo nikoli generalno, bolje čistiti po- samezne dele stanovanja posebej in s tem ohraniti hišni red v rav- notežju. Pri čiščenju stanovanja ne sme- mo biti zaletavi, vsako stvar mo- ramo opraviti s preudarkom. Na dan glavnega čiščenja moramo misliti že nekaj dni prej, že pred njim opraviti čimveč dela, tako da bodo potem ostala le še glav- na opravila. Predale, knjižne po- lice, vaze, slike in podobne pred- mete očistimo že prej in jih pre- nesemo v drugo sobo, ali pa jih očiščene prekrijemo s platnom ali papirjem. 2e zračimo, stepe- mo in skrtačimo zimnice, saj jih bomo na dan glavnega čiščenja prekrili ali prenesli drugam. Dan pred glavnim čiščenjem sname- mo zavese, jih očistimo oziroma operemo in jih posušimo. Prav ta- ko že prej očistimo preproge in jih spravimo v varen kot. Ce smo se ravnali po teh navodilih, nam ostanejo še za dan glavnega či- ščenja sledeča opravila, zanje pa si najamemo pomoč: Izpraznimo sobo, kolikor je le mogoče. Majhne kose pohištva odnesemo ven. Razstavimo poste- lje. Težko prenosljivo pohištvo pa s pomočjo krp, ki jih denemo pod noge, zrinemo v sredino sobe. Strop in stene očistimo z omelom, zavitim v čisto krpo, ki jo sproti stresamo. Nato očistimo z vlažno krpo rolete, vrata, okna, oken- ske police in ko se lotimo še par- keta, je najhujše za nami. D. J. Naša muca Ze od nekdaj so mi zelo pri srcu domače živali. Ker pa ni- mamo posestva, redimo le zajčke, kokoši, pujska, psička in mačko. Med vsemi mi je najljubša moja muca — Miki. O njej vam želim napisati zgodbico. Ko sem bila nekega dne ravno pri kosilu, sem hotela psičku od- stopiti nekaj kosti. Poklicala sem ga, pa ga ni bilo. Zato sem šla pogledat, kje naj bi tičal. Opazila sem ga na cesti, ko je ravno nekaj trgal. Hitro sem po- gledala in misilila sem, da je uni- čil mojo muco. Zajokala sem in poklicala očka in mamo. Ko smo vsi trije stopili bliže, smo opa- zili, da naš psiček trga — zajčjo kožo, muca pa je sedela na ograji in si umivala tačke. Jaz pa še vedno nisem mogla verjeti. Dvig- nila sem muco, jo odnesla v ku- hinjo in odtlej bolj pazila nanjo. Dragica Zupane, Laška vas '^4. itore Med zreškimi pionirji Ko smo pretekli teden hodili po konjiški občini, nas je pot mimo- grede zanesla tudi na osnovno šo- lo v Zrečah. Tam smo našli stare znance »Celjskega tednika<-'. Pi- onirji te šole že namreč nekaj časa zbirajo nove naročnike za naš list, ob našem obisku pa so obljubili, da se bodo še bolj po- trudili in se vključili v tekmovan- je, ki smo ga razpisali med vsemi šolami našega okraja. Vsak teden bomo namreč nagradili tisto šolo, ki nam bo v tekočih sedmih dneh poslala največ novih naročnikov. Toda pustimo zdaj vprašanja na- klade in razširitve »^Celjskega ted- nika-» ter prepustimo besedo raje zreškim pionirjem in tovarišici, ki vodi pionirsko organizacijo na njihovi šoli. Ob začetku šolskega leta smo si sestavili program dela. V njem so rmše najpomembnejše rmloge. Vse naše delo zapisujemo v pi- onirsko kroniko, ki bo kmalu po- stala zajeten dokument dela zreš- kih pionirjev. Kaj smo že letos napravili, ste vprašali? O, tega je bilo že precej! Najprej smo se vključili v letošnje pionirske igre in smo v okviru te akcije pripra- vili že izlet na Roglo. Mimogrede — delamo z roko v roki z zreškim Planinskim društvom. Udeležili smo se tudi občinskega smučar- skega tekmovanja, sankarskega tekmovanja, zadnje dni aprila pa smo imeli tudi spomladanski kros. Da, tudi to moramo povedati, da smo v Zrečah sprejeli Titovo šta- feto. Naša lokalna štafeta je tekla do Konjic, tu pa smo se udeležili sprejema zvezne štafete, ki je tek- la skozi naše občinsko središče.^^ Tako so govorili o svojem delu zreški pionirji. Skoraj bi se bili že poslovili, ko so se spomnili, da bi morali pravzaprav kaj pove- dati tudi o svojih krožkih. Tako smo zvedeli, da deluje na šoli pevski zbor, tri folklorne skupine, ročnodelski, šahovski, strelski, dramski in • še drugi krožki, da imajo vrtnarsko pionirsko zadrugo in še celo vrsto drugih dejavno- sti. Toliko teh krožkov je na šoli, da je vsak pionir vključen vsaj v enega. No, na šoli pa imajo tudi težave. Nimajo namreč telovadni- ce, pa tudi pionirske sobe si za- enkrat še niso mogli urediti. Zve- deli pa smo, da se bodo kmalu selili v novo šolo in takrat se bodo začeli boljši delovni pogoji. V zbornici zreške šole so nam potem pokazali še dva lepa, velika albuma, ki sta dokaz prizadevno- sti domačih pionirjev. Prvi, večji, je nastal med lanskimi pionirski- mi igrami, ko so zbirali gradivo za tekmovanje "Moj kraj včeraj, danes in jutri."^ Tako smo v njem našli najstarejše fotografije zre- ške tovarne kovanega orodja, šte- vilne zapiske iz narodnoosvobodil- ne borbe in časov pred njo, doku- mente o naši povojni graditvi in mnogo takega. V onem manjšem, pa so zbrane fotografije o delu^ Na sliki je prizor iz »Rdeče kapice<^, ki so jo uprizorili pionirji iz Zreč svobodnih aktivnosti na šoli. Iz- prosili smo, da smemo tu ven »ukrastv< eno izmed številnih slik. Izbrali smo fotografijo, ki je po- snela prizor iz igrce Rdeča kapica, ki jo je naštudiral pionirski dram- ski krožek. S to igrico so bili zreš- ki pionirji tudi zastopani na okraj- ni reviji v Gornjem gradu in jo zato lahko štejemo prav gotovo med njihove največje uspehe. Prijeten je bil naš razgovor na osnovni šoli v Zrečah. Pnjeten zato, ker je iz njega velo prija- teljstvo in pa želja, da pomagamo drug drugemu. Pionirji Celjske- mu tedniku, mi pa njim — tako^ da vsem našim bravcem povemo, kako pridni so. VT ^X^U so UREDILI Z.l6Can OTROŠKO IGRIŠČE Na dan mladosti bodo v Zrečah odprli novo otroško igrišče. Tisti, ki vedo, koliko časa so v tem kraju govorili o otroškem igrišču, so to novico sprejeli z veseljem. Opre- ma za igrišče je zdaj končno pri- pravljena in igrišče, ki so ga pre- bivalci Zreč zgradili s prostovolj- nim delom, bo kmalu dobilo pr- ve obiskovavce. S tem pa vpraša- nje otroškega varstva v Zrečah še ni rešeno. Velik problem je še vedno otroški vrtec. Vse kaže si- cer, da se bo vrtec vselil v po- slopje sedanje šole, toda prej se bo moral ta izseliti v novo šolo. V Zrečah upajo, da bodo te se- litve kmalu opravljene in bo tako končno tudi vprašanje otroškega varstva v njihovem kraju vsaj za silo rešeno. Keramične vaze nam povzro- čajo mnogokrat precej skrbi. Ker puščajo vodo. smo primorani pod nje postaviti krožnik, kar pa prav gotovo ni v okras. Da bi se izog- nili tem nevšečnostim, poskusimo vaze docela osušiti, notranjost dna pa premažimo z vrelim parafinom oziroma voskom. Tako bomo za- ščitili pohištvo pred madeži, ki jih navadno te vaze puščajo. KAKO ČISTIMO OKNA Menim, da ni gospodinje, ki bi bila za ta posel posebno navdu- šena. Gospodinjam, ki okna či- stijo z jelenovim usnjem, je vse- kakor laže kot onim, ki jih čistijo le s starimi krpami in časopisnim papirjem. Slednjim priporočamo naš nasvet. V trgovinah prodajajo ceneno pripravo, s katero bodo brez tru- da, dobro in ne da bi si zmočili roke, pomile okna. Priprava je napravljena iz plastične stekle- ničke, v katero naj nalijejo vodo. Na steklenički je na eni strani pritrjena goba v obliki podolgo- vatega valja, na drugi strani pa je tanka guma. Z rahlim priti- skom na ročaj steklenice izstisne- mo na steklo tanek curek vode. Z pripravo operemo z oken vso u- mazanijo. Nato pripravo obrnemo in s tanko gumo posušimo steklo, da se bo znova svetilo. LJUDJE MED SEBOJ Bodimo dosledni! Kazalec na uri je neutrud- Ijivo krožil. Sekunde so se spreminjale v minute, iz teh pa so nastale ure. Sedela sem v čakalnici mo- derno urejenega frizerskega salona. Opazovala sem bele plašče, ki so se v počasnem tempu premikali po dolgi česalnici. Slednjič; bila sem na vrsti! Ze sem hotela vsta- ti in zasesti mesto ob veli- kem bleščečem ogledalu. Takrat pa — kdo ve od kod se je vzela — je na moje mesto na katerem sem čakala dve polni uri, sedla neka. druga tovarišica. Ko sem jo opazovala v ogledalu, sem ugotovila, da ni ena od tistih,, ki so ves čas potrpežljivo ča- kale poleg mene. Zato sem frizerki, ki je ženi, ki me je prehitela, urejevala lase, to pojasnila. Tovarišica me je potolažila, češ, da bom kljub temu kmalu na vrsti, da je ta tovarišica čakala že od zjutraj itd. Najin pomenek je zmotila nova stranka. Sele tedaj sem opazila, da je tudi ta stopila skozi »-zadnja vrata-". Namenila se je naravnost k frizerki in ji razložila, da nima časa čakati, da jo naj vzame hitro na vrsto, ker bo sicer zamudila kinopredsta- vo. Kako je bilo naprej, ne vem. Salon sem zapustila, kljub temu, da sem vanj za- hajala precej let in da sem tudi to pot zamudila precej dragocenega časa. Stopila sem v manjši in tudi ne tako moderno urejen salon, kjer pa so me sprejeli s prijaznim pozdravom. In kar je še bolj čudno — kljub večjemu šte- vilu strank so mi pričesko uredili v eni uri. Da-ca CELJSK ITEDNIK STEV. 19 — 18. maja 1962 Občani si pomagajo sami >Cermi ¡)Ia(ujt'mn davke? Mar jaio. da bomo zdaj še delali za- stonj? Ne! Občina naj da. Vi tam. Jtaj ne vidite, da je cesta zanič: morate nam dati denar!. Tako se večkrat nepremišljeno razburi kakšen možak na zborn volivcev. Pred leti so taki primeri bili bolj pogosti. Toda to je skoraj smeš- no. Na Šmarskem tista sredstva, ki jih zberejo od kmetov, niti za šolanje kmečkih otrok največ- krat ne zadostujejo. I3anes pa je slika že precej drugačna tudi po vaseh. »Pridite! V ponedeljek pridi- te!« je smeje pripovedoval to- variš Jože iz Zibike. ^Sami bomo gradili! Preko 87 članov SZDL se je vključilo v delovno enoto in zgradili bomo cesto Koretno— Vinski vrh. pa če se vse na glavo |)o.stavi.« Besede niso bile prazne. Zares so pričeli graditi cesto, ki meri okoli 3ikni. Delo že teče in pravijo, da bodo imeli cesto. * V Šmarju pri Jelšah je po- trebno po|)raviti šolo. Občina ni- ma dovolj denarju! Zedinili so se, da se bodo tudi tega skušali sami lotiti. Pravkar zbirajo sred- stva in starši razumejo, da šola mora biti urejena. Pionirji pri- našajo od doma tisočake, kmetje prispevajo tudi les. »Šola«, to je prvo.f pravi tovariš Košenjina. »Brez šole danes otrok ne more uspešno v življenje. In šolo mo- ramo urediti s skupnimi močmi, saj gre za naše otroke, za našo prihodnost!« In tako je prav! * V Dobovcu pri Rogatcu je šola na strmini, kamor ni bilo nobene primerne vozne ceste. Denarja ni, a tudi kraji so tam revnejši. Pa vseeno so zagrizeno zagrabili za delo. Z lastnimi silami so že čisto do šole zgradili cesto. In šolo Dobovčani tudi visoko ceni- jo! Da, kar delaš sam, v ikar vla- gaš svoj trud, občan, to ceniš bolj kot podarjeno stvar. V Imenem so se lotili gradnje gasilskega doma. v katerem bo tudi prosvetna dvorana. »Teme- lje smo zbetonirali, navozili pe- sek in kamenje, pripravili zidno opeko in apno. zdaj bi potrebo- vali samo še les.« je pripovedo- val tovariš Anton Šelekar. »pa nam niso odobrili sečnega dovo- ljenja. Kmetje so nam podarili preko 40 kubikov gradbenega le- sa, ki bi si ga sami posekali, pa nam niso odobrili. To je težko razumeti! No. birokracija še ved- . no po malem živi! Pa obupujejo ne! Ko bi nam vsaj septembra dovolili posek, pa ga Iwmo spra- vili letos pod streho! Skoraj pre- pričani smo lahiko. da bo dom stal!<. Tako so na Smarskem občani razgibali roke. Pa ne samo v teh krajih. V Ratanski vasi. Nego -. njah. Kozjem, Mestinju, povsod delajo. Tu vodovod, tam športno igrišče, občinsko cesto, kopališče, šolo. Občani si pomagajo sami, zaupajo v lastne sile in s tem od- ločilno prispevajo k razvoju ko- mune. Morda pa je najvažnejše še to, da vzporedno z njihovim delom zori tudi zavest, da so ti objekti naši, last vseh. Občani de- lajo, občani koristijo! To je naše, to moramo čuvati! Ko bo taka za- vest prevzela veliko večino, ta- krat podobnih razprav, kot je opisana uvodoma, na naših zbo- rih volivcev ne bo. In takrat, to- variši, bo spet še lepše! Zanimiv trenutek Naša kamera je ujela res zani- miv trenutek. Srečala sta se dva konja, vprežena v voz poln sena s »štiridesetimi konji avtomobi- la«. V mestu je danes podoben posnetek že zanimivost, čeravno tudi štirideset »avtomobilskih konj« ni nekaj posebnega in ve- likega. Na cesti srečamo vozila, ki jih poganja precej več »konj«. Pred dnevi pa smo sprejeli celo vest, da je večni lovec za hitrost- nimi rekordi Donald Cambell zgradil novo Modro ptico — avto- mobil, ki ima kar preko štiri ti- soč konj. Torej tehnika res naglo napreduje. In če bi se naša dva konja s senom srečala z Modro ptico, bi ju morda bilo celo sram. Stiri tisoč konj pač več niso mač- je solze. IZ ZIBIKE Zibika je kraj, o katerem ne slišimo mnogo. Kljub temu je v povojnem času napredovala tako. da ne zaostaja za drugimi kraji. Edino društvo je Gasilsko dru- štvo, ki skrbi z nekaterimi red- kimi prireditvami, da življenje v Zibiki popolnoma ne zamre. Uspeh prav tega društva je, da je postavilo v Zibiki primerno stavbo, ki sicer ni »moderna«, vendar pa nudi dovolj prostora za domače prireditve. S tem je Gasilsko društvo v Zibiki ustva- rilo vse pogoje za vsestransko prosvetno delo, zlasti za izvaja- nje gledaliških iger oziroma pev- skih nastopov, kot so bili nekoč na šolskem odru. Vse je priprav- ljeno in čaka le na »kralja Mat- jaža«, ki bi bil pripravljen za- staviti svoje moči za še večjo de- javnost v našem kraju. — A te- ga ni! Toda nekaj se je v zadnjem času le premaknilo. Pred krat- kim je bil tukaj koncert meša- nega pevskega zbora in vokalne- ga okteta Prosvetnega društva »Poštar« iz Ljubljane. Ta elitni zbor ima 40 članov izredne zmog- ljivosti: spored pa je obsegal 12 pesmi mešanega zbora in 10 pes- mi moškega okteta. Pevovodja zbora je tukajšnji domačin, ki vodi zbor že mnogo let. Njegovo delo kaže. da ni samo marljiv in navdušen dirigent, ampak je tudi ustvarjalec in harmonizator na- rodnih pesmi. V tretjič »Nesebično uradno obvestilo« v 16. številki našega lista smo objavili pojasnilo Obč. ljudskega odbora Mozirje na članek »Neres- nično uradno obvestilo«, ki ga je objavil tovariš Zavolovšek. Ker se oba članka v osnovi popolno- ma razlikujeta, smo se podrob- neje pozanimali za to zadevo in ugotovili tole: Oba sestavka izhajata iz so- glasne ugotovitve, da je vajenec Venceslav Zavolovšek samovoljno prekinil učno" razmerje. Bistvo spora je v izvedbi administrativ- nega postopka Obč, LO Mozirje, ki je polno nerazjašnjenih in ne- utemeljenih trditev ter tudi da- tumov. V obvestilu o razveljavitvi uč- ne pogodbe (morala bi biti od- ločba) je rečeno, da je prekinitev učne dobe zabeležena z dne 1. 11. 1961 (Dan mrtvih — praznik). V utemeljitvi obvestila pa je izvle- ček iz zapisnika o zaslišanju va- jenca, ki ima datum 2. 11. 1961. (Vajenec je ta dan delal kot obi- čajno na novem učnem mestu v Ljubljani.) Takšni podatki nikakor niso v skladu z uradnimi obvestih. Ce pa so uslužbenci mozirske občine vendarle delali na sam praznik — Dan mrtvih, je nerazumljivo, kako so lahko zadevo dokončno rešili dan poprej (1. 11. 1961), če je o tej zadevi bil vajenec osebno zaslišan od inšpektorja za delo šele naslednji dan 2. 11. 1961). Zanimiveje pri vsej zadevi pa je še to, da po izjavi vajenca in njegovih domačih, vajenec sploh ni bil nikdar zaslišan, temveč mu je le ob priliki iskanja potrdila o trajanju učne dobe na prvem de- lovnem mestu (to je bilo 3. aprila letošnjega leta) delovni inšpektor dejal, »naj se podpiše v njegovo beležko, da bo videl, kako se zna podpisati«. Menimo, da takšen administra- tivni postopek sodi v anale prav- ne prakse, ker je predvsem NE- NAVADEN in verjetno do kraja neverjeten. Toliko o zlonamernosti pisanja tovariša Zavolovška, kot pravi v svojem dopisu načelnik za gospo- darstvo obč. LO Mozirje Požar- nik, je že lahko samo smešna in res ni več dvoma, kdo se naj ko- mu opraviči. Jože Klančnik Poišcimo skupno rešitev Našo vasico Spitalič in vse v tej dolinici loči od Konjic Konjiška gora. Razmeroma visoka je; deja- li bi preveč, če je treba čez njo sleherni dan ob svitu na delo v Konjice. Peljite se, bi morda kdo svetoval. Ne gre! Kajti ni ne vla- ka ne avtobusa. Tako je res treba čez goro; poleti, ko je prijetno in po zimi, ko je treba gaziti tudi meter visoko snežno odejo. Menim pa, da bi skupaj — pre- bivalci naše dolinice in ostali, ki bi lahko sodelovali pri tem — le našli rešitev. V tem koncu stanu- je okoli 40 delavcev, ki morejo sleherni dan v Konjice. To pome- ni, da bi avtobus, recimo mu »de- lavski«, bil poln. Bil bi polno iz- koriščen. Toda rešiti bi morali hkrati tu- di drugo težavo. Delavci delajo v različnih izmenah. No, ali res ne bi mogli tudi tega z dobro vo- ljo urediti. Končno delavec v to- varni, ki je pred prihodom na delo prehodil dvanajst kilome- trov in premagal okoli 700 metrov višinske razlike, tudi ne more po- staviti za stroj vseh svojih moči. Zaradi tega sem prepričan, da bi s skupnimi močmi le lahko po- iskali ustrezno rešitev. Kaj menite vi? I. M. Spitalič Ce v vašem kraju in okolici res živi okoli 40 delavcev, ki morajo sleherni dan preko Konjiške gore v Konjice na delo in če razen te- ga, kot omenjate v pismu, obsta- jajo tudi pogoji za vožnjo in ga- ražiranje avtobusa, potem je do- kaj razumljivo, da bi posebna ko- misija občinskega zbora proizva- jalcev skupaj s predstavniki kraja, podjetij in avtobusnim podjetjem le lahko našla ustrez- no rešitev. Gotovo je namreč, da prehod preko Konjiške gore in premago- vanje preko sedem sto metrov vi- šinske razlike pred delom hkrati tudi pomeni precejšnje izčrpava- nje delavca že pred začetkom de- la. To pa pomeni manjšo storil- nost in možnost za povečanje šte- vila nesreč pri delu. Uredništvo Krivica ali neinformfranost? Bralec Ivan S. iz Zgornje Hu- dinje, ki se je udeležil narodno osvobodilne vojne, nam je poslal pismo, v katerem zatrjuje, da se mu je zgodila krivica in da je po tuji krivdi v težavnem položaju. V Zagradu je imel hišo. Ker je to poslopje bilo za komunalne namene pKjtrebno, je pristal, da jo proda občini. Istočasno pa je za dobljeni denar kupil stanovanj- sko poslopje v Zgornji Hudinji, ki pa je bilo žal naseljeno z drugimi strankami. Doslej se mu ni posrečilo, da bi stranke izselil. Piše nam tudi, da so mu na stanovanjskem uradu občine obljubili, da bodo preskr- beli stanovanje za stranke. Isto- časno omenja, da mu tudi občin- ski odbor Zveze borcev ni poma- gal. O tej zadevi smo se najprej pozanimali pri občinskem odbo- ru Zveze borcev. Zvedeli smo, da bi mu tudi ob najboljši volji ne mogli pomagati, kajti najprej mo- rajo preskrbeti stanovanja • ali vsaj vphvati, da stanovanja do- bijo bivši borci, ki niso nikjer za- posleni. Tovariš Ivan S. pa je za- poslen in bi mu morda lahko pomagal le aktiv Zveze borcev v podjetju, odnosno podjetje, kjer je zaposlen. Na občini smo pa dobili dokaj zanimiv odgovor. Namreč tovari- ša Ivana S. so opozorili, da je silno tvegano kupovati hišo, ki je 'naseljena. Istočasno pa so zavr- i^iU vsako možnost, da bi kdor- l^oli obljubljal stanovanje v ta- kem primeru, ko je jasno, da mo- občina najprej pomagati pre- bivalcem, ki stanujejo v nezdra- '^'ih prostorih, a od drugod ne mo- računati na stanovanje. To 3ta v kratkem odgovora ^oeh forumov, vendar menimo, ^a bi s skupnimi močmi vsaj v ^oglednem času le lahko rešili ta Pereči stanovanjski problem, ki J,^ nastal predvsem zaradi nein- lormiranosti. Uredništvo Šofer, srečno pot! že od 13. februarja polnijo pro- store Osnovne šole v Mozirju od- rasli učenci, obiskovalci tečaja za pridobitev višje kvalifikacije za šoferje. To so namreč ljudje v poklicu — šoferji, ki po svoji redni službi vsak dan sledijo uč- nemu programu. Med 16 predmeti so štirje vendarle najpomembnej- ši — motoroznanstvo, prometni predoisi, tehnologija, in še mate- matika. Ti so »trd oreh« za vse. — Ze samo zanimanje kaže na popularnost tečaja. Razrednik, to- variš Milan Kojc pa nam je od- kril, da vzroki za dobro delovanje tečaja niso samo v predavateljih, marveč k temu v zvrhani meri pripomorejo tudi slušatelji sami s svojo prizadevnostjo in disci- Dliniranostjo. Mimo redne služ- be, ki terja popolno zbranost in traja tudi več kot osem ur, redno obiskujeio tečaj in marljivo sle- dijo predavanjem. — Kai pa družinsko življenje, sem radovedno vprašala prvega V levi klopi. — Odpade, to pač odpade... je nagaiivo odvrnil in pomežiknil sosedu. — Kaj pa stroški tečaja, kdo neki jih krije? — Gozdno gospodarstvo Na- zarje krije vse stroške. Prav ta- ko splošno stavbno podjetje v Smartnem ob Paki ter Zgomje- savinjska kmetijska zadruga. Ostala podjetja pa, žal, le delno — so potožili. — In končno še: vaša želja? — Dobro opravljen izpit in na- to sproščen, tovariški »likof«. Smeh je napolnil učilnico in se razlegel tudi po stopnišču, ko sem zaprla vrata za seboj. Srečno, šofer, srečno tudi to- krat, sem jim v sebi zaželela. PLESNA SOLA V CELJU ZAKLJUČILA TEČAJE S plesnim venčkom, ki je bil v ne- deljo v Narodnem domu, je celjska plesna šola zaključila redne tečaje, ki so se začeli preteklo jesen. Povedali so nam, dr so imeli v teh mesecih sedem plesnih tečajev — štiri začet- ne in tri nadaljevalne — ki jih je končalo nad devet sto mladih ljudi. Tečaje so vodili priznani plesni uči- telji, pa tudi že stari znanec celj- ske mladine mariborski plesni mojster Simončič. Vsi ti tečaji pa niso bili edina pri- reditev plesne šole v preteklem letu. Prijeten sloves so si pridobili namreč tudi mladinski plesi, ki jih Plesna šola prireja trikrat na mesec. Meseca februarja pa je bilo v Celju tudi uspe- lo republiško plesno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 27 najboljših slovenskih plesnih parov. Celjska plesna šola je torej prve težave že premagala. Sicer je res, da so uspehe dosegli le zavoljo velike prizadevnosti nekaterih ljudi, zato lahko upamo, da bodo v prihodnje, ko bodo dobili več pomoči, delali še bolje. I. ŠE ENKRAT »FICKO« Tudi letOs bo občinski sindikal- ni svet v okviru Počitniške skup-, nosti pripravil veliko tombolo. Letos bo tombola, kot predvide- vajo na Teharjah 3. julija popol- dne. Prva tombola pa bo tudi le- tos popularni »fičko«. POJASNILO v zadnji številki se nam je v se- stavku »Nenavadna oporoka« vrinila napaka, ki jo to pot popravljamo. To- varišica, ki je želela, da njeno truplo po smrti zažgejo v krematoriju, ni zapustila premoženja — dejansko raz- padle hišice in mali vrt — občini. Občina je le izdala potrebno uradno dovoljenje, ki 4eЈЦОЈЕекзцј^ potrebno. 37 igraIcev na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu Zveza za telesno kulturo celjske ob- čine je minule dni izvedla občinsko prvenstvo posameznikov v n^m<7nem tenisu, katerega se je udeležilo 87 igravcev in igravk. Naibol.iši člani so se zvrstili takole: 1. Roje (Partizan Celje). 2. Coh (Ga- berjeV 3. Kvas (Partizan Celje), 4. J. Kovačič (eimnazija>. ,">. Zadravec (Par- tizan C«"4eV 6. Creninšek (Celjski tisk>. 7. J^všek (Partizan Celje), 8. T. Kovačič (gimnazija). Vrstni red Clan'*»; 1. Konic (učitelji- šče>. 2. Pelicon (Elektro>. Mladinci: 1. Kvas, 2. Gajšek, 3. Jev- šek. 4. Poznič (vsi Partizan Celje). Mladinke: 1. Gajšek, 2. Jukič, 3. De- želak, 4. Kacjan (vse Partizan Celje). Pionirji: 1. Poznič, 2. Rotar, 3. Mar- tinkovič, 4. Mravlje (vsi Partizan Celje). TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. SAMOSTOJNI REFERENT IZVOZA Pogoj: a) Šolska izobrazba: Ekonomska fakulteta; b) Praksa: Večletna praksa v zunanji trgovini pri gospodarskih organizacijah. 2. REFERENT IZVOZA Pogoj: a) Šolska izobrazlba: Komercialna višja šola ali Ekonomska sred- nja šola z dopolnilnimi tečaji in z znanjem tujih jezikov; b) Praksa: Več- letna praksa v zunanji trgovini pri gospodarskih organizacijah. 3. TEHNIK EMBALAŽE Pogoj: a) Šolska izobrazba: TSŠ — lesni ali strojni odsek; b) Praksa: Splošna praksa v gospodarskih organizacijah 5 leta. 4. VODJA TEHNIČNE KONTROLE Pogoj: a) Šolska izobrazba: Strojna ali kemijska fakulteta; b) Praksa: Večletna praksa v gospodarskih organizacijah. Obračunska osnova po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. IŠČE SOBE za svoje inženirje in tehnike prazne ali opremljene. Najemnina se plača po dogovoru. Vse ponudbe dostaviti na kadrovsko-socialni sektor. Celje, dne 12. maja 1962. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, CELJE (E) CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 18. maja 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT Premalo asa oba Kálíor v šestem, tako je tu- di v sedmem kolu spomla- danskega dela tekmovanja slovenske cons¡ke nogometne lige eno samo točko rešilo le moštvo Kladivarja. Četudi je Kladivar v dvoboju z lju- bljansko Ilirijo vodil 3:1, je navsezadnje le moral spre- jeti miroljubni remi 3:3. To pa je isto kot neuspeh, zlasti še, če pomislimo, da je Kla- divar prav to moštvo v jesen- skem delu premagal z viso- kim rezultatom 6:0. Kaj se zgodi moštvu, ki podcenjuje svojega nasprot- nika, so pokazali celjski že- lezničarji, ki so dvoboj z ma- riborskim Kovinarjem izgu- bili 4:2. In to na lastnem igrišču ter pred svojo publi- ko. Po osemnajstem zavrtljaju je Kladivar zadržal šesto mesto s šestnajstimi točkami ter po- zitivno razliko v golih 38:30, Celje pa je zdrknilo na de- seto mesto in ima trinajst točk ter še zmeraj visoko ne- gativno bilanco 38:55. V devetnajstem zavrtljaju bo Kladivar gostil moštvo krajnskega Triglava. Lanska tekma med obema parterje- ma se je končala z zmago Triglava 2:1. Kladivar ima tokrat lepo priložnost, da se oddolži za jesenski poraz. Moštvo celjskih železničarjev pa bo odpotovalo v mesto ob Muri, kjer se bo sestalo z ekipo, ki jo je lani na doma- čem igrišču odpravilo z viso- kim rezultatom 6:2. Mladi atleti Kladivarja POVSOD NAJBOLjâl Mladi atleti Kladivarja so že v prvem kolu zvezne lige potrdili izredno pripravljenost za borbo s točkami, rezultati in nasprotni- ki. Tako so starejši in mlajši mla- dinci ter mladinke v prvem kolu opravili z vsemi nasprotniki v re- publiškem merilu ter se v vseh treh skupinah uvrstili na prva mesta. To je uspeh, ki ga lahko doseže samo en atletski kolektiv v državi — in to AD Kladivar. Ta uspeh ni slučajen, temveč plod sistematičnega in množičnega de- la z mladino in pionirji. Uvod v prvenstveni del letoš- nje atletske sezone ni ostal brez rekorda. Dosegel ga je pionir AD Kladivarja Kunej pri skoku ob palici. Z rezultatom 331 cm se je uvrstil na čelo najboljših pionir- jev V državi v tej disciplini. V republiškem meriln jo zapo- redje klubov, ki so nastopili v prvem kolu zvezne atletske lige naslednje: STAREJŠI MLADINCI: 1. Kla- divar 18.682, 2. Branik 17.146, 3. Ljubljana 15.524, 4. Olimpija-Svo- boda 15.021, 5. Rudar 13.806 itd. MLAJŠI MLADINCI: 1. Kladi- var 14.016, 2. Branik 13.289, 3. Olimpija-Svoboda 13.147, 4. Tri- glav 12.434, 5. Ljubljana 11.647 itd. MLADINKE: 1. Kladivar 13.000, 2. Branik 11.508, 3. Maribor 10.746, 4. Rudar 9.562, 5. Triglav 9.361 itd. Revija Jugoslovanske otletike Za nedeljo, 20. maja je AD Kladivar pripravil vrhunsko prireditev, saj bo- do na tako imenovani reviji jugoslo- vanske atletike nastopili menda prav vsi kandidati za letošnjo evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Beogra- du. Miting se bo začel ob desetih do- poldne na stadionu Borisa Kidriča. Prva zmaga Sele tretja tekma spomladanskega dela tekmovanja je prinesla rokomet- ni ekipi celjskih železničarjev prvo zmago. Dvoboj s Partizanom iz Krške- ga se je končal v njihovo korist 25:15 (10:9). Najuspešnejši strelec za Celjane je bil Snedič, ki je sam zabil osem golov. Po tretjem kolu povratnega dela tekmovanja, oziroma po trinajstem kolu v celoti je ekipa ZRK Celja na petem mestu z enajstimi točkami ter razliko v golih 258:251. M. B. KEGLJACI ZA JUGOSLOVANSKI POKAL, Komisija za kegljanje pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je razpisala tekmovanje svojih moštev za jugoslo- vanski pokal. Tekmovanje se je za- čelo že 15. in bo trajalo do konca maja. Za ta nastop se je prijavilo šestnajst ekip. Tekmovanje bo na kegljišču Ingrada v Celju v disciplini 6 krat 200 lučajev na izpadanje. Tehniška in ekonomska srednja šola Prejšnji teden je bilo v Celju okraj- no prvenstvo v rokometu za srednje in vajenske šole. Nastopilo je 5 žen- skih in 8 moških ekip. Med mladin- ' kami so zmagale dijakinje Ekonom- ske srednje šole z osmimi točkami. Sledijo: 2. gimnazija 5, 3. učiteljišče 5 itd. Mladinci so igrali v dveh skupinah. Prijetno so presenetili vajenci iz Žal- ca, ki so zasedli četrto mesto. Končni vrstni red: 1. Tehniška srednja šola, 2. učiteljišče, 3. gimnazija, 4. vajenska šola Žalec, 5. Ekonomska srednja šola itd. Zmagovalca obeh ekip sta si pribo- rila spominski zastavici ter prehodna pokala. Občinsko prvenstvo v rokometu Letos je telesnovzgojna dejavnost šolske mladine v Šaleški dolini zelo razgibana. Po uspelih zavodnih in ob- činskih tekmovanjih v smučanju, orodni telovadbi in krosu, so se pio- nirji in pionirke pomerili še v roko- metu. Tekmovanje je bilo v Velenju in so se ga udeležile vse štiri osnovne šole iz Velenja in Šoštanja. Ekipe so bile zelo izenačene. Med pionirji je prva osnovna šola iz Šoštanja le za las zmagala pred drugo, prav tako iz Šo- štanja. Pri dekletih pa je prvo mesto osvojila vrsta šole Mihe Pintarja To- leda iz Velenja. F. C. 36 TELOVADCEV na okrajnem prvenstvu Čeprav je bilo razpisano za mladin- ce in člane ter za mladinke in članice se je na okrajnem prvenstvu v orodni telovadbi zbralo le 36 moških ljubi- teljev te težke, a lepe športne pano- ge. Ugotovitev ni nič kaj razveseljiva, zlasti pa ne za 39 partizanskih društev v okraju in prav tako ne za razmah orodne telovadbe pri nas. Dejstvo kaže, kje bo treba prijeti, da se bo stanje izboljšalo in da bo dobila orod- na telovadba tudi pri ženskem spolu tisto mesto, ki ga je nekoč imela. Kakor člani, tako so tudi mladinci tekmovali v treh razredih, pač glede na znanje in dosedanje uspehe. V prvem razredu članov so nastopili sami znani orodni telovadci, vsi pri- padniki gabrskega partizanskega dru- štva. Med njimi je znova najvišji na- slov osvojil Kisel, ki je zbral 107.4 toč- ke. Na ostala mesta pa so se uvelja- vili: 2. Pavčič 105,6. 3. Jože Srot 104.0 4. Edi Srot 101.3. Člani II. razred: Strgar iz Slov. Ko- njic ni imel konkurence. Nastopil je sam in zbral 51.8 točke. Najboljši člani tretjega razreda pa so se zvrstili takole: 1. Pirnat (Ga- berje) 53.3, 2. Vodlak 49.7, 3. Fonda (oba Braslovče) 49. 4. V ekipnem ocenjevanju je pri čla- nih prvega in tretjega razreda zma- gala vrsta Partizana Gaberje. Mladinci so v posameznih skupinah dosegli naslednje rezultate: I. razred 1. Bajd (Gaberje) 51.0; II. razred: 1. Trebičnik 54.4, 2. Lau- benštajn (oba Gaberje) 48.3; III. razred: 1. Kovačič 54.8, 2. Ja- vornik (oba Velenje) 53.5, 3. Selišnik (Gaberje) 53.3. V tej skupini je v ekip- nem ocenjevanju zmagala vrsta Par- tizana Velenje. V celoti so se tekmovanja udeležili pripadniki petih partizanskih dru- štev, in sicer iz Gaberij, Braslovč, Velenja, Vojnika in Slovenskih Ko- njic. M. B. Med štirimi ognji Komisija za temeljno telesno vadbo pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je v nedeljo izvedla okrajno prven- stvo pionirjev v igri med štirimi ognji. Med tremi vrstami pionirk so prvo mesto z dvema zmagama osvo- jile mlade članice Partizana iz Goto- velj, druge so bile pionirke Partizana Celje-mesto, tretje pa tekmovalke iz Šoštanja. Med petimi ekipami pionirjev pa je bil vrstni red naslednji: 1. Šoštanj 3, 2. Celje mesto 2, 3. Mozirje 2, 4. Ta- bor 2, 5. Griže 1. Ni slo brez presenečenja v počastitev 13 .maja, praznika or- ganov za notranje zadeve, je kegljaški klub »13. maj« organiziral pokalni tur- nir. Sodelovalo je osem ekip, ki so se pomerile med seboj v dveh nastopih v borbenih partijah. Prvo mesto je prepričevalno osvo- jila ekipa ZNK Celje s 774 podrtimi keglji. Presenečenje pa je pripravila sindikalna ekipa Tovarne tehtnic, ki se je z rezultatom 745 kegljev uvrstila na drugo mesto. Ostala moštva so se uvrstila takole: 3. »13. maj« I 744, 4. Elektro 743, 5. Kovinotehna 722, 6. Invalid 689, 7. JLA 636, 8. »13. maj« II 634. Turnir je pokazal, da bi bilo prav, če bi program kegljaških prireditev večkrat izpolnili turnirji v borbenih pati j ah. J. L. ODBOJKA v počastitev trinajstega maja, praz- nika organov za notranje zadeve so pripadniki postaje Ljudske milice št. 1 v Celju odigrali prijateljsko tek- mo v odbojki z ekipo komande vojne- ga odseka. Zmagali so miličniki z rezultatom 2:1 (15:4, 9:15, 15:4). Odlični rezultati v nedeljo je bilo v Ljubljani re- publiško izbirno tekmovanje mladin- skih in pionirskih ekip za udeležbo na državnem prvenstvu v streljanju. Tekmovanja so se udeležile najboljše ekipe iz vseh okrajev. Mladi strelci iz celjskega okraja so dosegli izreden uspeh, saj so od štirih razpoložljivih pobrali kar tri prva mesta med ekipa- mi. Rezultati so bili: MLADINCI — 1. Celje 1076, 2. Jesenice 1068, 3. Ljub- ljana 1055 itd.; MLADINKE — 1. Mari- bor-Tabor 987, 2. Maribor; Center 927, 3. Slov. Konjice 921; PIONIRJI — 1. Celje 657, 2. Maribor-Tabor 631, 3. Nova Gorica 616; PIONIRKE — l. Šem- peter pri Žalcu 553, 2. Ljubljana 467 itd. Mimo tega pa so se mladi strelci iz celjskega okraja izkazali tudi kot posamezniki, saj so v vseh skupinah dosegli najboljše uspehe, tako Vili Dečman iz Stor med mladinci (276), Mimika Klokočovnik iz Spitaliča pri mladinkah (241), Martin Lah iz Celja med pionirji (168) ter Ida- Kosu iz Šempetra med pionirkami (168). Zmagovalne ekipe so si pridobile pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo na praznik mladosti v Beogradu. I. P. Slika s Savinjskega nabrežja v Celju. TUDI LETOS Te dni je tamburaški zbor že- lezničarskega prosvetnega dru- štva »France Prešeren« v Celju dobil ne samo laskavo vabilo, temveč tudi priznanje, saj ga je odbor za izvedbo drugega tradi- cionalnega festivala tamburaške glasbe Jugoslavije v Osijeku vnovič pozval na sodelovanje pri izvedbi letošnjih festivalskih pri- reditev od 2. do 4. junija. Kot je znano, sodelujejo na tem festiva- lu samo najboljši tamburaški an- sambli iz posameznih republik. Tako bo zbor, ki ga že dolgo vrsto let vodi tov. Janko Hočevar, za- stopal na jugoslovanskem festi- valu ne samo Celje, ampak tudi našo republiko. Za letošnji nastop v Osijeku si je tamburaški orkester ŽPD »France Prešeren« izbral Vodo- pivčevo suito »Svadba na starem gradu«. Delo je napisano v šestih stavkih ter po dolžini (njegova iz- vedba traja namreč dvajset mi- nut) povsem ustreza propozicijam festivala. CELJSKI UTRINEK Ostal vam bom zvest... v neki celjski ustanovi so imeli sestanek kolektiva. Vsi so bili resni kot se za tak dogodek spo- dobi, dokler... Besedo je povzel predstojnik, ravnatelj, direktor... ali kot se že temu reče (ki bi moral že zdavnaj v zasluženi pokoj) ter z resnim (in menda ganljivim) gla- som dejal: — Nekateri govorijo, da odha- jam v pakoj. Toda, jaz vam ob- ljubljam s častno in moško bese- do, da vas zdaj, v izredno težkih časih, ne bom zapustil. Še naprej vam bom ostal zvest in vas vo- dil... Iz nemih ust poslušalcev je od- mevala ena sama beseda: — Škoda. (Pravijo, da je to bil edini ne- resni dogodek na tem sestanku.) Krompir 45—55 (50), zelje kislo 60—80, pesa rd. 100, korenjček 50—150 (200), peteršilj 200—400 (250), špinača 150—400 (150), solata 200—450 (250—280), radič 200—300, grah (340), fižol v. 140—160 (180), fižol n. 100—130 (150), por 100—200 (150), čebula (150—280), česen 400 (430), jabolka 50—120 (90), češnje (300), suhe slive 180 (230), suho sadje 150—180, limone (260), orehi jed. (1.300), jajca 20—23 (23), mleko 56, smetana 320, sku- ta 200, sir domači 550 (550), domače maslo 850 (800), perutnina 600—1.200. KRONIKA NESREČ Z mopedom sta padla Vincenc Ivenčnik iz Škofje vasi ter Henrik Žnider iz Razborja pri Vojniku. Oba sta dobila poškodbe na glavi. — Fran- cu Kosu iz Prapreč pri Vranskem se je med vožnjo splašil konj. Kos je padel z voza in si pri tem poškodoval glavo in roke. — Dragica Zlender iz Zado- brove pri Skofji vasi je padla z mo- torjem, si pretresla možgane in zlo- mila rebra. — Stanko Rečnik iz To- maža pri Vojniku je padel s kolesom in si poškodoval nogo. Uspel kros na Polulah Društvo za telesno vzgojo Partizan na Polulah je v počastitev dneva mla- dosti organiziralo tradicionalni spo- mladanski kros z možično udeležbo najmlajših. Med pionirkami je zmagala Cvetka Jug, drugo in tretje mesto pa sta si razdelili Cvetka Stoklas in Vikica Gračner. Tek pionirjev je bil zelo razburljiv, saj so najboljši že takoj po startu tekli na čelu kolone. V fi- nišu je zmagal Božo Les, takoj za njim je v cilj pritekel Ivan Koštric, tretje mesto pa je zasedel Ivan Hor- PRVO MESTO IN POKAL za smučarje Celjskega tiska Čeprav so tekmovanje večkrat prestavili, prireditelji enajstega tradicionalnega prvenstva članov sindikata tiska in papirja Slove- nije v smučanju, tudi slednjič ni- so imeli sreče. Prireditev na Okrešlju je skoraj ves čas motilo slabo vreme; tej nevšečnosti lah- ko pripišemo tudi slabo udeležbo, saj se je na startu zbralo vsega skupaj le 61 tekmovalcev iz osmih sindikalnih organizacij. V končnem ocenjevanju ekip so zmagali smučarji — člani časo- pisnega podjetja Celjski tisk, ki so imeli ne samo najštevilnejšo, temveč tudi najbolj izenačeno ekipo. Za ta uspeh so prejeli v dar lep pokal. V posameznih disciplinah so bi- li doseženi naslednji rezultati: VELESLALOM ČLANI: 1. Debe- ljak (Celjski tisk) 1.22.8, 2. Ko- ren (Mariborska tisk.) 1:24.5, 3. Dolenc (Ljudska pravica) 1:26.0, 4. Glavič (Mariborska) 1:33.8, 5. Uršič (Pavliha) 1:36.4.., 11, Fi- ster (Celjski tisk) itd. MLADIN- CI: 1. Zupančič (J. Moškrič) 1:20.4, 2. Roblek (J. Moškrič) 1:42.0, 3, Horvat (Delo) 1:44.9 .., 5, Slam- nik, 7. Oset, 8. Zavški (vsi Celjski : tisk). ČLANICE: 1. Jarc (Karto- ' nažna) 49.8, 2. Lovše (Ljudska pravica) 1:16.8, 3. Pajk 2:54.0,,, 5. Gol j čar, 6. Korošak (vse Celj- ski tisk). V patrolnem teku za člane je nastopila samo ekipa Celjskega tiska, ki je v postavi Slamnik, Omerza ter Nidorfer dosegla na progi 6 km čas 33:34.4. Mladinci so tekli na 4 km: 1. Zavški (Celjski tisk) 19:43.0, 2. Rus (Ljudska pravica) 20:00.8, 3. Oset 21:08.8, 4. Krajne (oba Celj- ski tisk). Članice so se pomerile v teku na 1,5 km dolgi progi: 1. Goljčar 11:27.4, 2. Korošak 12:39.6, 3. Pajk (vse Celjski tisk) 13:00.4. SLALOM Člani : l. Koren (Mariborska) 57.9, 2. Zupančič (J. Moškrič) 58.4, 3. Debeljak (Celj- ski tisk) 1:00.7, 4. Dolenc (Ljud- ska pravica) 1:00.9, 5. Rozman (Mariborska) 1:07.0... 11. Fister, 21. Oset (oba Celjski tisk). — MLADINCI: 1. Slamnik (Celjski tisk) 1:38.1, 2. Roblek (J. Moškrič) 1:43.5, 3. Krajne (Delo) 1:47.0... 7. Zavski (Celjski tisk). KONČNI VRSTNI RED EKIP: 1. Celjski tisk 399.5 točk, 2. Mari- borska tiskarna 227, 3. Ljudska pravica 198, 4. Kartonažna tovar- na 162, 5. Tiskarna Jožeta Mo- škrič a 91 točk. Trije posnetki s smučarskega tekmovanja na Okrešlju. Zgoraj — slovesnost pred pričetkom tekmovanja; spodaj — zmagovalna eki- pa članov Celjskega tiska v patrolnem teku (Omerza, Nidorfer, Slamnik); na desni — Goljčar je v a, zmagovalka v teku članic. PRVI PORAZ Po dveh zaporednih zmagah so ko- šarkarji šoštanjskega »Elektra« v tretjem kolu spomladanskega dela tekmovanja v slovenski ligi utrpeli prvi poraz. Dvoboj so izgubili z ekipo mariborskega Branika. Rezultat 67:61 (27:24). Po tem kolu so Soštanjčani na če- trtem mestu s štirimi točkami ter razmerjem v koših 187:159. VELENJČANI že prvaki? Čeprav preostajajo do konca tekmo- vanja še štiri kola, se zdi, da so si Velenjčani že zagotovili prvo mesto in s tem pravico do sodelovanja v kvali- fikacijah za vstop v slovensko consko ligo. V sedmem kolu spomladanskega de- la prvenstva v okrajni ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Šmartno ob Paki-Velenje 0:5, Kovinar-Zreče 3:0 w:o. Slov. Konjice-Rog. Slatina 5:2, Soštanj-Olimp 0:3, Zalec-Vransko 8:1, Rogatec-Nazarje 3:0. Po tem kolu je lestvica naslednja: Velenje 18 16 1 1 95:10 33 Olimp 18 14 3 1 77:9 31 Kovinar 18 13 1 4 67:19 27 Smartno/Paki 18 10 2 6 59:24 22 SI. Konjice 18 9 3 6 48:35 21 Rog. Slatina 18 5 7 6 41:47 17 Šoštanj 18 7 2 9 38:32 16 Rogatec 18 7 1 10 29:59 15 Žalec 18 6 2 10 46:74 14 Nazarje 18 4 2 12 32:82 10 Vransko 18 2 2 14 30:101 6 Zreče 18 1 2 15 16:86 4 V nedeljo, 20. t. m. bodo igrali: Na- zarje-Smartno ob Paki, Zalec-Rogatec, Olimp-Vransko, Konjice-Soštanj, Ko- vinar-Rog. Slatina ter Zreče-Velenje. Zaradi sodelovanja okrajne repre- zentance na proslavi dneva mladosti v Kumrovcu, bodo 27. maja odpadle prvenstvene tekme okrajne lige. prometna kronika Kdaj bodo prišle no vrsto ÌSn?"^* Po zaslugi sveta za notranjo politiko pri Okrajnem ljudskem odboru je pred kratkim ponovno zaživela komi- sija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Za njenega predsednika je bil imenovan tov. Lavoslav Levstik. 2e prva seja te komisije je odprla in načela niz problemov, v bistvu prav nič novih, zato pa še zmeraj izredno aktualnih in bolečih proble- mov, ki zadevajo varnost prometa na naših cestah, ki se tičejo ne samo voznikov motornih vozil, temveč tu- di kolesarjev in pešcev, urbanistov in delavcev v komunali itd. Gre za kom- pleks problemov, s katerimi se mora- mo ukvarjati vsi, ne pa samo promet- no varnostni organi (ti celo v dolo- čenih primerih najmanj), gre za reši- tev neštetih vprašanj, ki naj omogo- čajo takšne pogoje na cestah, da bo na njih in zaradi njih čedalje manj prometnih nesreč. Nekaj od teh pro- blemov, ki vplivajo na varnost pro- meta in na število prometnih nesreč bomo skušali analizirati, ali nanje vsaj opozoriti, tudi v našem listu; postopoma seve, v več številkah. Kod drugod Je tudi v celjskem okraju značilen nagel porast števila motornih vozil; na žalost pa z nara- ščajočim prometom ni šla v korak gradnja in modernizacija cest, da ne govorimo o tem, da tudi vzdrževanje ni takšno, kot bi moralo biti. Ker so ceste vsaj v glavnem ostale iste, na- staja čedalje večji problem zlasti ie zato, ker se na njih odvija mešan promet, ker se tu srečujejo tako mo- torna vozila, kot kolesarji, vprege traktorji, pešci itd. Pred leti so se pogostokrat slišale tolažilne besede, češ kaj bi z gradnjo kolesarskih stez, ko pa kolesom že bije plat zvona in ko se bliža čas, ko Jih bo na cestah čedalje manj. Toda številke povedo ravno obratno. Kakor avtomobilov in motorjev, tako Je na cestah čedalje več tudi kolesarjev. Po številu kolesa celo za več kot deset- krat prekašajo motorna vozila. To pa že nekaj pomeni; pomeni pa tudi to, da bi jim morali vsaj tam, kjer se pojavljajo v največjem številu zago- toviti ustrezne steze. Čeprav o grad- nji kolesarske steze od Vojnika preko Celja do Žalca, pa morda do Šem- petra govorimo že več let, se zadeva v glavnem ni premaknila z mrtve točke. Nekaj sto metrov kolesarske steze Je bilo urejene le ob Mariborski in Ljubljanski cesti, drugod pa ne. Zahteva po ureditvi kolesarske steze na odseku od Vojnika do Žalca Je prišla že tako daleč, da Je težko upra- vičevati odlašanje njene graditve. V zadnjih petih letih je bilo na tem odseku samo zaradi kolesarjev 58 pro- metnih nesreč, 9 mrtvih kolesarjev, 27 težje poškodovanih ter za okoli 15 milijonov škode na motornih vozi- lih. Na tem odseku vozi vsak dan od 12.000 do 15.000 kolesarjev. Mar te številke ne povedo dovolj? CELJSKI TEDNIK STEV. 19. — 18. maja 1962 Hokejisti na travi pridno delajo športno igrišče v mesitnem parku v Celju je znova zazÍTeJiO. Komaj so ga zapustili drsalci im hakeisti na ledu, že se nanj preselili ljubitelji hokeja na travi, ki prav tako delajo pod okril- jpjn HDK Celje. Zdaj se pripravljajo na prvenstvene tekme. V nedeljo 20. tega meseca bodo v Senovem odigrali zaostalo tekmo jesenskega dela prven- stvenega tekmovanja povratne tekme pa se bodo začele v sredini junija. Kot je znano sodelujejo v celjsko zasavski sku- pidii hokeja na travi štiri moštva: Parti- zan Senovo, Partizan Krško, Mladost iz Trbovelj ter HDK Celje, Umrl je naš dragi oče, brat, tast iu svak CIRIL R4KV$A kopetan v pokoju, Majstrov borec in glasbenik Pokopali smo ga v petek, dne 11. maja 1962 ob 16. uri na pokopališču v Kopru. Žalujoči: hčerki Sonja Benedičič in Tea Ristić, sestra Eia, brat Metod in ostalo sorodstvo. Koper, Maribor, Sarajevo, Chicago, dne 10. maja 1962. Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil član našega kolektiva Haks Zagoršek šofer Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Od njega smo se poslovili v torek, 15. maja 1962 pri Florijanu. Delovni kolektiv in sindikalna podružnica »Hidromontaže« Maribor RAZPIS Šolski odbor Tehniške šole Celje želi vključiti v delovno razmerje naslednje stalne sodelavce za poučevanje na Teh- niški šoli v Celju: a) za poučevanje predmetov na gradbenem oddelku 3 gradbene inženirje in 1 arhitekta b) za poučevanje na strojnem oddelku 4 strojne inženirje c) za poučevanje splošnih predmetov 2 profesorja matematike in fizike 1 profesorja slovenskega in ruskega jezika Prejemki bodo po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov Tehniške šole Celje. Nekaj stanovanj je zagotov- ljenih v letu 1963. Šolski odbor Tehniške šole Celje ŠOLSKI ODBOR TEHNIŠKE SOLE CELJE razpisuje vpiis v I. letnik oddelka za strojnike in oddelka za gradbenike za šolsko leto 1962/63. Sprejetih bo od 50 do 100 učencev z uspešno dovršeno osemrazredno osnovno šolo. Ob vpisu je treba predložiti: 1. prijavo za vpis (kolek 50 din, obrazec prijave 1,20) 2. rojstni list 3. spričevalo o dovršenem osmem razredu in spričevalo (ali dijaško knjižico) iz 6. in 7. razreda. 4. mnenje osnovne šole. Kandidati naj predložijo navedene dokumente do 19. ju- nija 1962 upravi šole, Celje — Kidričeva 3. KMETIJSKI KOMBINAT 2ALEC obrat »SEME« Celje s samostojnim obračunom razpisuje delovna mesta za : enega TRGOVSKEGA POMOČNIKA, mlajšo moč z izpitom enega TRGOVSKEGA VAJENCA — kmečkega stanu, zaželeno iz bližnje okolice Celja, enega DELAVCA — polkvalificiranega Nastop za vsa delovna mesta možen takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Ponudbe z življenjepisom je poslati do 30. maja 1962 na upravo »Seme« Celje, Aškerčeva 19. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri obrtnem podjetju »Finomehanika« Celje, Stanetova ul. 19 razpisuje delovno mesto samostojnega računovodje podjetjo Pogoj: srednja šolska izobrazba s prakso samostojnega dela v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejemamo do 31. maja 1962. Upravni odbor Tovarne lahke konfekcije ter pletenin . »Toper« Celje razpisuje delovno mesto vodje splošno- kadrovskega oddelka Pogoj: 1. Višja strokovna izobrazba s prakso; 2. Srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na ustrezajočih delov- nih mestih. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedibo šolskih kvalifikacij in opi- som dosedanjega službovanja »prejme UO podjetja do "^1. maja 1962. Gozdno gospodarstvo Celje razpisuje za Počitniški dom v Dramalju pri Crikvenici prosto delovno mesto kvalificirane kuharice Ponudbe naj interesentke pošljejo na Komisijo za Počitniške domove Gozdnega gospodarstva Celje STANOVANJSKA SKUPNOST »CENTER« CELJE razpisuje delovno mesto: 1. KVALIFICIRANEGA ZIDARJA 2. KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA Prošnje je vložiti pri Stanovanjski skupnosti, Zidanškova ulica 18 do 30. maja 1962. Čitajte »Celjski tednil(!« OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 18. maja 1962 ob 20. uri: Saul Levitt: PROCES. Gostovanje v Za- gorju. Sobota, 19. maja 1962 ob 19.30: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. So- botni abonma in izven. Nedelja, 20. maja 1962 ob 10. uri: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. ob 15.30: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Torek, 22. maja 1962 ob 19.30: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. Tor- kov abonma in izven. Sreda, 23. maja 1962 ob 15.30: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. II. šolski abonma in izven. Četrtek, 24. maja 1962 ob 19. uri: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. III. šolski večerni abonma in izven. Petek, 25. maja 1962 ob 15.30: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. I. šol- ski abonma in izven, ob 20. uri: Ivan Cankar: POHUJŠA- NJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Šmarju pri Jelšah. Sobota, 26. maja 1962 ob 16. uri: Ar- thur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Gostovanje v Velenju, ob 20. uri: Arthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Gostova- li j e v Velenju. Nedelja, 27. maja 1962 ob 10. uri: Mar- cel Franck: SRECA NA UPANJE. H nedeljski dopoldanski abonma in izven. KINO KINO UNION 19. dO 20. 5. 1962 »LJUBEZEN MARJO- RIE MORNINGSTAR«, ameriški barvni film 21. do 24. 5. 1962 »NAIVNA DEKLETA«, francoski film KINO METROPOL 17. dO 20. 5. 1962 »DOLGA NOC 1943«, italijanski film 21. dO 22. 5. 1962 »ZASLEDOVANJE ZMAJA«, jugoslovanski film 23. do 24. 5. 1962 »SLAB DAN V BLACK ROCKU«, ameriški barvni film LETNI KINO 19. do 20. 5. 1962 »POLETNE ZGODBE«, italijansko-francoski barvni film 21. do 22. 5. 1962 »NEVIHTA«, jugoslo- vanski barvni Csc film 23. do 26. 5. 1962 »BENETKE«, MESE- CINA IN TI«, italijanski barvni VV film MATINEJA 20. 5. 1962 »VELIKO PRIČAKOVANJE«, angleški film KINO DPD »SVOBODA«, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 19. dO 20. 5. 1962 »CRNI BLISK«, nem- ški barvni film 23. dO 24. 5. 1962 »TI, STRUP«, franco- ski film RAZNO SPREJMEM STROJEPISNO DELO! Naslov v upravi lista. OSAMLJENO UPOKOJENKO do 55 let, srčno omikano z družinskim sta- novanjem v bližini Celja želim spo- znati. Ponudbe pod »Harmonija« na upravo lista. PROSTOR ZA LOKAL ISCEM! Nudim nagrado. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Toplo se zahvaljujeva celotnemu osebju očesnega oddelka celjske bol- nišnice posebno pa dr. Jurku in dr. Vrhovcu za izkazano pomoč pri zdravljenju. Seme Elza Celje in Selih Marija, Šentjur. POPRAVEK IZ ŠTEVILKE 16 Celjske- ga tednika: ZAHVALA ZA FLIS ANTONA se pravilno glasi: Žalujo- ča sinova in hčere SPREJEM V PRVI LETNIJK TEHNI- ŠKE KEMIČNE SOLE — RUŠE V Šolskem letu 1962/63 bo sprejetih 70 dijakov v prvi letnik Tehniške ke- mične šole Ruše. POGOJI SO: 1. z uspehom končana osemletlia, 2. sprejemni izpit je iz slovenscme in matematike pismeno ter ustni raz- govor. 3. dobro zdravstveno stanje in 4. starost do 16 let. K prošnji za sprejemni izpit, ki jo je treba poslati na ravnateljstvo šole v Rušah do 22. junija, morate prilo- žiti: državni kolek za 50 din, dve znamki po 25 din, življenjepis, rojstni list, zdravniško spričevalo in spriče- valo o dokončani osemletki z mne- njem šole. Sprejemni izpiti bodo 23. junija 1961 ob 7. uri zjutraj. Kandi- dati iz oddaljenih krajev imajo mož- nost prenočiti v internatu noč pred in po izpitu. Pravtako se lahko tu hranijo. Ravnateljstvo osemletke naj Vam nabavi dijaško objavo za zniža- no vožnjo z vlakom, na sprejemni iz- pit. Rezultati sprejemnih izpitov bodo objavljeni 23. junija popoldan. Kan- didati, ki bodo po opravljenem spre- jemnem izpitu sprejeti v šolo, imajo možnost ves čas šolanja bivati v in- ternatu. Mesečna oskrbovalnina zna- ša ca. 9.500 dinarjev. Učni program je sestavljen tako, da tvorita že prvi dve leti pouka za- ključeno celoto in se lahko po uspeš- no dovršenem druge mletniku z za- ključnim izpitom šolo zapusti s kvali- fikacijo kvalificiranega delavca ke- mične stroke. Ti se lahko zaposlijo v podjetjih, odnosno v zavodih na de- lovnih mestih, kjer je potrebno dolo- čeno znanje kemije ali pa v labora- torijih kot laborant za rutinska dela. Ostali, ki izpolnjujejo pogoje, pa šo- lanje nadaljujejo še za dve leti in končajo kot kemijski tehniki. Stipendije šola ne posreduje in si jo morate poiskati sami. Zasledujte v časopisih razpis štipendij. Lahko pa vložite prošnjo na več podjetij ali pa na občinski ljudski odbor. Poizkusite pri podjetjih, da bi Vas sprejeli v uk, kot da ste učenec v gospodarstvu in Vas pošiljajo sem na šolanje. Tako Vam lahko podjetje daje vajensko nagrado. O načinu sprejema v internat boste še posebej obveščeni ob izpitih. PRODAM MALO POSESTVO ob cesti II. reda 4 km iz Celja z vsem inventarjem in živino takoj vseljivo ugodno na- prodaj. Informacije se dobe v hotel- ski loži hotela Evropa v Celju v do- poldanskih urah. DOBER JABOLCNIK prodam po 35 di- dinarjev. Fijavž, Frankolovo. OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. NSU PRIMA 150 ccm, 14.000 km ugodno naprodaj. Celje, C. v Laško 4. OTROŠKO POSTELJO in novo ku- hinjsko opremo, primerno za večjo kuhinjo, prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Orel, Linhartova 4. KRAVO 9 mesecev brejo, prodam. Vegova 10, Polule, Celje. POSESTVO 80 arov, sadovnjak, braj- de, hiša s tremi prostori, gosp. po- slopje, elektrika, blizu Celja napro- daj. Teržan. Pečovnik 40. KOMBINIRANI ITALIJANSKI otroški voziček prodam. Plečnikova 9, (Jo- žefov hrib). KUHINJSKO KREDENCO prodam. Lipovec. Trubarjeva 75. KREDENCO in otroško posteljico pro- dam. Naslov v upravi lista. GRADBENO PARCELO v Celju poce- ni prodam. Naslov v upravi lista. STAVBNO ZEMLJIŠČE 52 arov pro- dam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v upravi lista. VESPO 150 ccm — 1959 v odličnem stanju, prodam. Maver, Trg oktobr- ske revolucije 1'VI. SKORAJ NOV italijanski otroški vozi- ček, športni, naprodaj. Ul. 29. Nov. 22/3-38. Celje. SPALNICO, ugodno prodam. Vprašati pri Dolžan, Celje, Dečkova blok 50/1. OBVESTILA Obveščamo vse davčne zavezance na območju občine Celje, da bodo davčni razporedi za kmečko odmero za leto 1961 in 1962 razgrnjeni na javni vpo- gled med uradnimi urami, to je vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8. do 12. ure v dneh od 16. 5. 1962 do vključno 28. 5. 1962, in to: za mesto Celje v prostorih uprave za dohodke v sobi štev. 78. Za krajevne urade Dobrna, Franko- lovo, Strmec, Skofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Store in Vojnik pa v prostorih Krajevnega urada. Rok za pritožbe zoper odmero davka od kmetijstva za leto 1962 preteče 15 dni po obvestilu to je 12. 6. 1962. Istočasno obveščamo vse davčne za- vezance od samostojnih poklicev in premoženja, da so po 83. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 22/61) razgrnjeni na vpogled seznami o ugotovljenem prometu in čistem dohodltu za posamezne davčne zave- zance. Seznami so na vpogled pri upravi za dohodke, v pritličju C trakta od 19. 5. do 29. 5. 1962. leta. Občinski ljudski odbor Celje Uprava za dohodke STANOVANJA- ISCEM OPREMLJENO SOBO do jese- ni s souporabo kopalnice. Plačam 8.000 do 10.000. Naslov v upravi lista. ŽENSKO OSEBO sprejmem na hrano in stanovanje. Pomagala naj bi v gospodinjstvu. Lahko upokojenko po dogovoru. Naslov v upravi lista. SOBO V CELJU išče pošten, miren krojaški pomočnik. Lahko tudi kot sostanovalec. Naslov v upravi lista. ZAKONCA IŠČETA SOBO! Plačata dobro ali pomagata v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKI ali slični, ki bi bila voljna kuhati dvem osebam, nudim hrano in stanovanje. Lipičnik, Trnovlje 110 a Škof ja vas. STAREJŠA VDOVA išče sobo v pred- mestju. Plača najemnino vnaprej do 2 leti. Naslov v upravi lista. ODDAM PRAZNO SOBO proti plačilu vnaprej. Naslov v upravi lista. 7-đnevno potovanje s posebnim vla- kom v GRČIJO v dneh od 24. do 30. junija. Cena 40.750 din. Prijave do 20. maja. 4-dnevno potovanje v DOLOMITE v prvi polovici julija. Cena 16.990 din. 2-dnevno potovanje v TRST in BE- NETKE v prvi polovici meseca julija. Cena 8.600 din. Prijave do zaključnega števila udeležencev. NUDIMO VAM: Organizacijo izletov in prevozov strokovnih ekskurzij z modernimi tu- rističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlete nudi- mo izredne popuste. Posredujemo Vam nabavo potnih li- stov in tujih vizumov v najkrajšem času. Rezerviramo Vam postelje v spalnih vagonih na vseh progah J2 in v ino- zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo- zovnic za tu in inozemstvo, za želez- niški, pomorski in avionski promet. Vršimo menjavo tujih valut, rezer- vacije privatnih in hotelskih sob. Preskrbimo Vam avtotaksi. Brez- plačno Vam nudimo vse informacije. V prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije ter avtobusne in želez- niške vozne rede. Poslovalnica je odprta vsak dan od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslo- valnica Celje, Titov trg 3, tel. 28-41. КиРГ№ ENOSTANOVANJSKO VSELJIVO HI- ŠO v Celju, ali neposredni bližini, kupim. Naslov v upravi lista. NUJNO POTREBUJEM 4 gr 22 karat- nega zlata za zobe. Naslov v upravi lista. VPREZNI voz, srednji prodam. Dam zanj jabolčnik ali čebele. JančlC Martin, Šmarjeta 36, Skofja vas. SLAMO ZA STREHO (skope), kupim. Fijavž, Frankolovo. NOVO ALI DOBRO OHRANJENO ENOSTANOVANJSKO HIŠO v bliži- ni Celja kupim proti takojšnjemu plačilu. Informacije iz vljudnosti v hotelski loži hotela Evropa v Celju v dopoldanskih urah. FILATELISTI — Za obisk svetovB* razstave poštnih znamk v času od 18. 8. do 2. 9. 1962 smo pripravili avto- busno potovanje v Prago — pri- jave sprejemamo do 15. junija 1961. ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI — Za obisk mednarodne razstave »ZO- BOZDRAVNIK KOT UMETNIK« sme pripravili v času od 7. do 14. 7. 19et potovanje z vlakom v Köln, pit- jave sprejemamo do 31. maja 1962. Delovni kolektivi! Pravočasno si re- zervirajte za Vaš Izlet Kompasov tu- ristično opremljen avtobus. Poleg ne- štetih izletov, ki bodo vodili v vsth smereh po naši lepi domovini in od- krivali udeležencem neštete prirodne, zgodovinske in folklorne zanimivoeM, bomo organizirali tudi izlete na vse pomembnejše gospodarske, kulturne in športne prireditve v inozemstvu. Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko n»- ših fili j al v Zagrebu, Beogradu itd. Pred vsakim potovanjem obiSfiite Kompas — Celje in prepričali se boete o naši solidnosti! Delovni kolektivi! Dvodnevni Izle* Trst—Benetke v našem moderne» avtobusu bo presenečenje za Vas. Cena propagandna! Po Vaši želji Vaœ. dostavimo brezplačno Izdelan okvirni program! Pokličite tel. 23-50 aH pi- šite na naslov Kompas — Celje, Tom- šičev trg 1. Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in dnigUfr evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, TomälCe* trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Va» vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Va» ; postreže z vsemi cenami hotelskih la ^ privatnih uslug širom Jugoslavije in tujine. Od 25. maja dalje v prodaji novi vozni redi. Turistično podjetje Kompas — ceije — Tomšičev trg 1. Tel. 23—50. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — po.štni predal 16 — .telefon 25-23 in 24-2"> uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 152 — telefon 2^-75 in 20-89 — tekoòa račun pri Narodni banki Celje: óOì-ll-l-ò'ìb - izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400 četrtletna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov razpisov ia objav do vsake srede do 12. ure v oglasnem oddelku Trg V. kon- gresa Informacije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v upravi ^eiy^l^g^^ednDça^^^^^^ DRAGI GOSTJE! RAZVEDRILO na vrtu hotela Evrope Vam nudi kolektiv vsak dan razen ponedeljka in sicer v po- poldanskem času od 17. do 19. ure s koncertno glasbo, zvečer od 20. ure dalje pa s plesno zabavno glasbo. — V primeru slabega vremena je glasba samo zvečer v kavami. — Vsako nedeljo dopoldan od 9.30 do 12.30 koncertna glasba na vrtu. Zabavo Vam nudi priljubljeni orkester »BARANJA«. Kolektiv hotela Evropa Celje PRI NAS in PO SVETU BELE NARCISE Tri besede, trije pojmi, troje razliönih stvari, pa vendar nekaj skupnega. Velikocvetne marčne zlatoru- mene narcise so že odcvetele. Le- tos so kot vse cvetje precej za- mudile. Zamudile so tudi bele narcise, ki vsako pomlad ogrnejo planinske planjave pod Golico, ko Gorenjci prirejajo že tradicional- no nedeljo narcis. Takrat zaživi ta del Karavank in dandanes vse do Svetega Križa hrumijo po vi- jujgasti planinski cesti avtomobi- li. Na tisoče ljudi se zgrinja pod Golico, da bi uživali v prelesti, ki jo nudi narava. Kakor da bi po- novno sneg pobelil pašnike in se- nožeti. Na milijone belih cvetov kot bela preproga pregrnija po- krajino. Seveda ob teh prilikah nastopijo tudi mladi člani gorake straže, ki vedo, da vsi ljudje niso taki, da bi zgolj s pogledom na cvetoče poljane zadostili svoji ljubezni do rož. Mnogo je tudi takih, ki to ljubezen izkazujejo z rokami. Med temi pa so seveda tudi ljudje, ki mislijo, da je cve- toči raj zlata jama, in hočejo od- nesti čim večje butare cvetja za prodajo. Kdo bi vedel povedati, zakaj so si bele narcise, ki nosijo še pri- pono poeticus, izbrale pobočja Galice za vsojo množično razrast? Igra narave, najugodnejša tla, morda človekova skrb? Mimogrede povejmo še to, da so med čebuličarkami narcise naj- bolj skromne in trdne. Narcis je več vrst in vse imajo visokodo- neča imena kot »King Alfred«, »Oliver Crowell«, »Msr. Backhou- se*, »Carlton«, »Actaea«, »Mary Capeland«, Narcisa poetica, »Van Sion« itd. No skoraj bi ob pogovoru o narcisah pozabili na Narcisa. Nar- cis je mitološka osebnost iz sta- rogrške mitologije. Fant je bil sin boga rek Kefisa. Bil je tako lep, da je bil zaljubljen v samega se- be in preziral ljubezen prelepe nimfe Eho. V svoji samozaljub- Ijenosti seveda ni uspel. Kako tu- di, saj je taka ljubezen neures- ničljiva. Pa je uvenel od hrepe- nenja. Bogovi so ga spremenili v cvet, ki ima enako ime ... Lepa zgodba, mar ne. Tako le- pa in vsebinsko poučna, da so ljudje iznašli še besedo »narci- zem«. Narcisti so tisiti, ki vse pre- več ljubijo sami sebe v napuhu in samodapadljivosti. To so lju- dje, ki posvečajo vse preveč skr- bi izgledu svojega telesa. Filozof Freud in njegovi nasledniki pa so smatrali, da v otroški dobi vsak človek doživlja narcizem. No, ne- katerih se oprime za vselej ... Toliko se da povedati o Narci- su, narcisah in narcizmu. Ni ma- lo? ČVEKA... Najprej so šušljali, potem pol- glasno »■komentirali« in nazadnje že kar za točilnimi mizami govo- rili, da je direktor Janez Smola za zapahi. Janez Smala je bil za te reči občutljiv, pa je sklenil, da bo odvil klobčič, ki se je zamotal. Zato je začel pri svoji ženi: — Nič me ne briga. Ce ne po- veš, kdo ti je prinesel na nos, se bom ločil in te tožil... — Žena je povedala, da je slišala od Pepee. Pepea inženirjeva žena je men- cala, potem je le stisnila iz sebe. da ji je povedal Pepe, njen mož. In tako je šlo naprej. Od Pepe- ta k Mici, od Mice k Franclju, od Francija k Roziki, od Rozike k Reziki itd. Vmes so bili skoraj vsi poklici in stanovi našega »lepe- ga mesta« ... Ko pa je direktor Janez Smola stal na koncu neskončne poti, po kateri je tekla čveka in se debe- lila, se mu je skoraj zameglilo pred očmi: — Kje pravite, da ste slišali, da sem zaprt? — je pestil kofetarico Nežo. — Ce vam povem, gospud tova- riš direktor, od vaše soproge sem zvedela. — — Ona vam je rekla? — — Ne naravnost tovarš direk- tor. V pekarni sem slišala, kako se je pogovarjala z neko žensko. — In kaj je rekla? — Rekla je, da mora še v dro- garijo kupiti nekaj za vas, ker ste zaprti...— Tako se je odmotal klobčič, za- čaran krog, v katerem se je zna- šel Janez Smola, direktor, ki ga je nekega dne nenadoma za- prlo ... -ček Bilo e res nepozabno Nič bolj prisrčnega ni moglo biti pretekli ponedeljek na celjski železniški postaji, kot prizor, ki ga kaže tudi naš posnetek. Ko je vlak »Bratstva in enotnosti« pripeljal na celjski kolodvor, je na stotine ljudi dvignilo roke v pozdrav, in iz stoterih grl je vrela dobrodošlica. Cvetje je frčalo sko- zi okna v vlak in solze ganotja, navdušenja, hvaležnosti ter radosti so zalivale oči... Ko so gostje iz Srbije, ki so v težkih vojnih letih nudili zatočišče in gostoljubje našim izseljencem, zapustili vlak. jih je obkrožila mladost. Otroci in tudi vnuki tistih, ki so pred dvajsetimi leti kovalknajprisrčnejše stike z bratskimi Srbi. so jih obsuli z ljubeznijo. Mala pionirka, ki jih je s šopkom rož in izbranimi be- sedami pozdravila, je potlej romala iz rok v roke. kot naj- večja dragocenost. Kdo ve, če je kdaj v tako kratkih minu- tah dobila toliko vročih poljubčkov. Zdaj je bila v naročju brkatega Šumadinca, zdaj Smederevca, potem jo je spet k sebi stisnila Kragujevčanka ... Bilo je nepozabno ... SAJ NISTE HUDI... — Saj niste hudi... je na pol v zadregi začel razgovor sredi ceste. (V zadregi je celo pozabil na podzrav) ... — Zakaj neki mu je odvrnil tisti, kateremu je bilo namenje- no opravičilo. — Veste... veste... zdaj sem pa jaz predsednik tistega sosve- ta, ki ste ga doslej vodili vi. Saj niste hudi. kaj? — Ah. kje le! Želim vam le obilo .plodnega dela in dosti uspehov! (Tako. kar sredi ceste, meni nič, tebi nič. je zvedel za svojo razrešitev. Nihče mu ni povedal, zakaj so ga zamenjali, nihče ga ni grajal, še manj. da bi mu kdo izrekel tisto skromno besedico — hvala — za dosedanje delo. Nih- če! Samo zamenjali so ga! Pa naj še kdo reče, da ne gledamo na ljudi.) Cardinalna Claudia Cardinale je dosegla v italijanski filmski hierarhiji tako mesto kot se »priliči« njenemu priimku, pa če ga tolmačimo po latinsko, ali pa po grško. V prvem pomenu je med prvimi, takoj za glavnim, v drugem pa je «srce«, kar tudi ni za odmet. Vsekakor je pri svojih triin- dvajsetih letih naredila veliko kariero, saj je posnela doslej že 17 filmov. To pa je veliko, če pri- pomnimo, da je prvega posnela pred petimi leti. V zadnjem filmu »Leopard« igra z Burtom Lancastrom. Toda mora biti precej zamotano dekle, čeprav iz družine italijanskega delavca, če je pisatelj Alberto Moravia v pogovonj o Claudiji irjavil: — Človek dobi apetit za življe- nje, ki je siromašno, spontano — mavzaioter pa razdvojeno od inte- lektualnih in moralnih komplika- — Skratka, Clauéia je »glavna«. V soboto v Hudo luknjo Kot smo že poročali, bo v so- boto, to se pravi jutri, krenila na malo avanturo mala skupina, ki se je namenila ponovno preiskati Hudo luknjo na meji celjskega in mariborskega okraja v kanjonu Pake. Pohod v podzemski svet je bil nekajkrat odložen zaradi mra- za in deževja, ko, potok Ponikva naraste, V takih okoliščinah se je težko prebijati skozi ožine med podzemskimi dvoranami. Ce ne drugega, vsaj hud prehlad si la- hko naleze vsak, ki tvega tak podvig. Sicer letošnje vreme ni najbolj naklonjeno, saj natanko ni mo- goče vedeti, ali bo kak dan brez nalivov. Lahko se zgodi, da bo treba tudi tokrat prestaviti dan odhoda. Ekipa je sestavljena. Štela bo osem ljudi, v kateri bodo: Trije planinci, en jamar, dva novinar- ja in dva zastopnika turističnega društva iz Velenja. K opremi in stroškom te male ekspedicije so prispevali: Celjski tisk, Turistič- no društvo Velenje, Rudnik Ve- lenje, Turistična podzveza Celje in Hotel Paka v Velenju. Ekipa je opremljena z nepre- močljivim oblekami in obutvijo, z vrvmi in plezalnimi pripomočki, z akumulatorskimi lučmi, s sred- stvi za prvo pomoč in kar je ra- zumljivo, s fotoaparati za zani- mive posnetke in barvne diapo- zitive. Skupina bo v Hudi luknji pre- bila en dan. Njena naloga bo, da ugotovi sedanje stanje v jami, stanje nekdanjih naprav, ki so pred vojno omogočale obisk in kar je glavno, da sproži propa- gandno akcijo za obnovo tega ze- lo zanimivega turističnega objek- ta v naši ožji domovini. SMREKE Z BOJIŠČA POHORSKEGA BATALJONA BODO RASLE V SRBSKI ZEMLJI Obisk v Mariboru so nekdanji gostitelji slovenskili pregnancev izkoristili za ogled bojišča legen- darnega Pohorskega bataljona. Bratski predstavniki iz Srbije so si ogledali še vidne sledove biva- nja in boja bataljona. Ko so k spomeniku padlih junakov polo- žili venec, so tik ob bojišču izko- pali nekaj mladih smrečic zato.- da jih bodo posadili v srbsko zemljo. Tam bodo rasle kot smre- ke z bojišča, ki ga je pojila kri padlih borcev Pohorskega bata- ljona. Tudi to je bilo dejanje velike pietete in prisrčne pozornosti ter še en dokaz resničnega bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. F.R. MALA UNIVERZA — MALA UNIVERZA — MALA UNIVERZA —MALA UNIVERZA - MALA UNIVERZA - MALA UNIV ČLOVEK GOVORI... Včasih, zlasti pa kadar pridemo komu v zobe, nam je kar odveč človeška lastnost — dar govora. Toda razen majhnega odstotka, ki jim je kakorkoli odvzet govor, govorimo vsi ljudje. Človek je tu- di edino bitje na svetu, ki govo- ri. Rekli boste, saj tudi živali po- znajo glasovno sporazumevanje. To drži, toda to ni govor. Govor je tisto, ko človek brez ene same gestikulacije, brez trena, lahko pove najhujšo resnico in spravi čez usta največjo laž ... Ce bi načeli spor, kdaj je člo- vek začel govoriti, bi prepira ne mogli končati. Ali je človek po- stal človek, ko je že govoril, ali je šele s sposobnostjo artikulira- nega govora postal človek? Naj- brž se z človekovo sposobnostjo, da je začel uporabljati delovna sredstva, da je začel živeti druž- beno življenje in deliti delo, spa- ja tudi njegova vrlina govorjenja. Začetek človeške govorice po- stavljajo v obdobje pred ledeno in kameno dobo — nekako za 700 tisoč let nazaj. Takrat se je opičje žlobudranje spreminjalo v smi- selne besedice in v nerodne stav« ke. Eno gotovo drži, da so pe- kinški, heidelberški, javanski, ne- andertalski in rodezijski pral Ju- dje že govorili. Mnenja o nastanku človeškega govora in jezikov so različna. Eni trdijo, da so za podlago služili vzkliki tn f lasovi, ki so v začetku pomenili glasovni izraz za strah, začudenje, veselje, užitek, glad in podobno. Drugi spet pravijo, da so šumi in glasovi okolice, tako prirode kot živih bitij navajali človeka k posnemanju, kot seiest listja, piš vetra, zavijanje orka- nov, glasovi živali itd. Toda naj- brž je treba oboje upoštevati in p»ridodati še izkušnje, kajti prav gotovo so pri skupnih opravilih primitivna bitja poznala tudi gla- sovno koordinacije dela. Od nekaj besed in vzklikov so se razvile govorice, jeziki, nareč- ja. Koliko jezikov je z ljudstvi vred že propadlo, kdo bi to ve- del? Eno drži, da latinščina in stara grščina nista edina jezika, ki ne živita več. Prav tako biblij- ska izročila o »babilonski jezi- kovni zmešnjavi« povedo o veliki množici jezikov, ki so v takratni cvetoči Mezopotamiji prispeli v stik. Jeziki so se razvijali tako kot vse ostalo, kar imenujemo in vključujemo v socialno zgodovino človeštva. Poleg narečij, ki so sa- mo odtenki v skupnih jezikih, imamo tudi jezikovne skupine, kot je indogermanska, po kateri so v daljnem sorodstvu tako ger- manski, romanski, slovanski in drugi jeziki, ki se razlikujejo na primer od enozložnih jezikov Daljnega vzhoda itd. Koliko jezikov je danes na sve- tu? Veliko, toda ne dosti več, kot jih je bilo pred dva tisoč leti, če- prav je bilo takrat komaj okoli 100 milijonov ljudi na svetu. Po podatkih OZN je na svetu danes vsaj 138 jezikov, če upošte- vamo samo tiste, ki predstavljajo materin jezik vsaj milijonu ljudi. Najmogočnejši je gotovo jezik Mandarin, ki ga govori 481 mili- jonov Kitajcev. Takoj za njim je angleščina, ki jo govori 288 mili- jonov ljudi. Potem je na vrsti slovanski jezik, saj rusko govori 164 muijonov. Hindi, najmočnej- ši med Indijci, predstavljajo je- zikovno skupnost 158 milijonov ljudi. Špansko govori 152 milijo- nov, nemško pa 120 milijonov. Potem se jeziki stoterih milijonov nehajo. Med temi glavnimi jeziki sta angleščina in španščina najbolj zanimiva, saj sta se razširila predvsem zaradi imperialistične- ga oevaisinisk in kolonizafciie sveta.. Nekoč so v divji dobi človekovega detinstva bile razvite le naj- nujnejše besede, potrebne za sku pno delo, boj in sporazumevanje. Danes prek ustnic drsi tisoče in tisoče besed. Od nežnosti, do ostrih diskusij, od iskrenosti do do laži... REDEK POSNETEK.. . Redko se zgodi, da bi v Celja mogli posneti takle prizor. Prava šumadinska narodna nošnja na pravi Šumadinki pred spomeni- kom pesnika Antona Aškerca '■■ Vodnikovi ulici. Taka prilika se nam je ponudila v ponedeljek, ko so se v Celju za kratek čas usta- vili potniki vlaka »Bratstva in enotnosti« ...