Filozofski veslnik Letnik /Volume XXIV • Številka/Number 3 • 2003 • 139-149 ROJSTVO BIOPOLITIKE1 MICHEL FOUCAULT Letošnja predavanja so bila v celoti posvečena temu, kar bi moralo pravza- prav predstavljati zgolj uvod. Zadržali smo se torej pri temi »biopolitike«: s tem razumem način, kako so od osemnajstega stoletja dalje poskusili raciona- lizirati probleme, ki so se v obliki pojavov, značilnih za skupnost živih bitij, ki tvorijo populacijo, postavljali vladni praksi: zdravje, higiena, rodnost, dolgo- živost, rase... Vemo, da so zavzemali ti problemi od devetnajstega stoletja dalje vse pomembnejše mesto in vemo tudi, katere politične in ekonomske zastavke so izoblikovali vse do danes. Zdelo se mi je, da se teh problemov ni dalo ločiti od področja politične racionalnosti, znotraj katerega so se pojavili in dobili svojo ostrino. Gre na- mreč za »liberalizem«, saj so v odnosu do njega postali nekakšen izziv. Kako lahko začne sistem, ki skrbi za spoštovanje pravnih subjektov in za svobodo individualnih pobud, upoštevati fenomen »populacije«, skupaj z njegovimi specifičnimi učinki in problemi? V imenu česa in v skladu s katerimi pravili lahko z njim upravljamo? Debata o zakonodaji javnega zdravja, k i je poteka- la v Angliji sredi devetnajstega stoletja, nam lahko služi kot primer. * * * Kaj naj razumemo z besedo »liberalizem«? Glede zgodovinskih univer- zalij in glede nujnosti, da v zgodovini preizkusimo nominalistično metodo, sem se oprl na razmišljanja Paula Veyna. S prevzemom določenega števila že izbranih metod pa sem poskusil »liberalizem« analizirati, vendar ne kot teo- rijo, niti kot ideologijo, seveda še manj kot način, kako se »družba« »zasto- pa«; pač pa kot prakso, se pravi kot »način, kako nekaj storiti«, k i je usmeije- 1 Prevedeno p o »Naissance de la biopolitique«, Dits et Ecrits II, Gallimard, Pariz 2001, str. 818-825. 1 7 1 M I C H E L F O U C A U L T na proti ciljem in ki se regulira z neprestano refleksijo. Liberalizem j e treba torej analizirati kot načelo in metodo racionalizacije vladnega izvrševanja - racionalizacije, ki se pokorava, in prav to je njena posebnost, notranjemu pra- vilu maksimalne ekonomičnosti. Medtem ko si prizadeva vsaka racionalizaci- ja vladnega izvrševanja maksimalizirati svoje učinke tako, da karseda zmanjša izdatke (tako v političnem kot v ekonomskem pomenu) , pa ima liberalna ra- cionalizacija svoje izhodišče v postavki, da vlada (tu seveda ne gre za »vlado« kot institucijo, temveč za dejavnost kot j e upravljanje s človeškimi vedenji v določenih okvirih in z državnimi instrumenti) ne more biti svoj lasten smo- ter. Vlada svojega razloga za obstoj nima v sami sebi, in njeno maksimalizaci- jo, četudi v najboljših možnih razmerah, ne more biti njeno regulativno nače- lo. V tem oziru liberalizem prelomi z »državnim razlogom«, k i j e od konca šestnajstega stoletja v obstoju in krepitvi države iskal smoter, ki bi lahko upra- vičil naraščajočo vladnost* in določil njegov razvoj. Polizekcissenschaft, ki so jo v osemnajstem stole^u razvili Nemci - bodisi zato, ker jim je manjkala velika državna forma, bodisi zato, ker jim je majhnost razdrobljenih teritorijev nu- dila dostop do enot, ki jih je bilo s tehničnimi in konceptualnimi instrumen- ti tistega časa dosti lažje nadzorovati - , j e vselej delovala po načelu: nismo do- volj pozorni, preveč reči se nam izmuzne, preveč področij j e brez regulacije in predpisov, red in administracija sta nepopolna - skratka, premalo vlada- mo. Polizeiiuissenschaft j e oblika, ki si j o j e nadela vladna tehnologija, ki j o j e obvladovalo načelo državnega razloga: in v nekem smislu je »povsem nara- vno«, da se začne zanimati za probleme populacije, ki mora biti kar najbolj številna in aktivna - za moč države: zdravje, rodnost in higiena torej tu brez težav dobijo pomembno mesto. Sam liberalizem pa spremlja naslednje načelo: »Vselej vladamo preveč« - ali vsaj, vselej je treba domnevati, da vladamo preveč. Vladnost se ne sme iz- vajati brez neke »kritike«, ki p a j e dosti radikalnejša od preizkusa optimalno- sti. Ne sme se spraševati le po najboljših (oziroma po najcenejših) sredstvih * »Z vladnostjo [gouvernementali té] r azumem skupek, ki ga vzpostavljajo institucije, procedure , analize in refleksije, izračuni in taktike, ki omogoča jo izvajanje te tako speci- fične kot kompleksne oblike oblasti, ki ima za svojo glavno tarčo populacijo, za glavno obli- ko vednost polit ično ekonomijo , za bistveni tehnični i n s t rumen t dispozitive varnosti. Dru- gič, pod 'vladnostjo' r azumem tendenco, smer sile, ki na ce lo tnem Zahodu že zelo dolgo n e n e h n o vodi k prevladi tega tipa oblasti, ki bi ga lahko imenovali 'vlada' [ 'gouverne- ment ' ] nad vsemi drugimi: suverenostjo, disciplino; kar j e p o eni strani pripeljalo do razvo- j a nekega celotnega niza specifičnih aparatov vlade in p o drugi d o razvoja nekega celot- nega niza vednosti . Z vladnostjo bi, na koncu, po moje kazalo razumeti proces , ali bolje, rezultat procesa, preko katerega j e država pravičnosti s rednjega veka, k i j e v 15. in 16. stole- tju postala administrativna država, vse bolj postajala 'vladana' [ 'gouvernemental isé ' ] .« Mi- chel Foucault , Dits et écrits II, 1976-1988, Quar to , Gallimard, Pariz 2001, str. 655. (Op. ur.) 1 7 2 R O J S T V O BIOPOLITIKE za dosego svojih učinkov, pač pa se mora spraševati po sami možnosti in le- gitimnosti svoje namere, da doseže učinke. V sumu, da vselej tvegamo, da bo- mo vladali preveč, j e vsebovano vprašanje: zakaj bi bilo torej treba vladati? Odtod pa izhaja dejstvo, da se liberalna kritika skorajda ne loči od proble- matike, k i j e bila v tistem času nova, od problematike »družbe«: prav v nje- nem imenu skušajo namreč izvedeti, zakaj je nujno, da vlada obstaja, zakaj bi se j i lahko odrekli ter pri čem j e njen poseg nekoristen oziroma škodljiv. Ra- cionalizacija vladne prakse j e v okviru državnega razloga implicirala svojo maksimalizacijo, pogojeno z optimumom, in sicer kolikor obstoj države ne- posredno predpostavlja izvrševanje vlade. Liberalna refleksija pa ne izhaja iz obstoja države in vlada zanjo ni sredstvo za dosego sebe kot smotra; pač pa iz- haja iz družbe, ki se nahaja v zapletenem zunanjem in notranjem razmerju do države. Prav družba — hkrati kot pogoj in končni smoter - omogoči, da se ne zastavlja več vprašanje: kako kar največ vladati in to s čim manjšimi izdat- ki? Temveč prej naslednje: zakaj je treba vladati? Kar pomeni: zaradi česa j e obstoj vlade nekaj nujnega in katerim smotrom z ozirom na družbo mora vla- da slediti, da upraviči svoj obstoj? Ideja družbe omogoči razviti vladno teh- nologijo izhajajoč iz načela, d a j e vlada že sama na sebi »odvečna«, »v pre- sežku« — oziroma vsaj, da se prišteje kot neki dodatek, za katerega se lahko in se moramo vedno spraševati, ali je potreben in čemu koristi. Namesto da iz razlike država-civilna družba naredimo neki splošen zgo- dovinski in politični pojem, ki lahko omogoči proučevanje vseh konkretnih sistemov, lahko rajši poskusimo v tej razliki videti obliko shematizacije, ki je značilna za neko posebno vladno tehnologijo. * * * Ne moremo torej reči, d a j e liberalizem utopija, ki ni bila nikoli realizi- r a n a - razen če vzamemo za jedro liberalizma projekcije, ki jih je bil primo- ran izoblikovati iz svojih analiz in kritik. Liberalizem niso sanje, ki zadenejo ob realnost, in se j im vanjo ne uspe vpisati. Liberalizem vzpostavlja - in prav to j e razlog tako za njegovo raznolikost kot tudi za njegova ponavljanja - kri- tični instrument realnosti: predhodne vladavine, ki se je hočemo znebiti; se- danje vladavine, ki j o poskušamo s temeljito revizijo reformirati in racionali- zirati; vladavine, k i j i nasprotujemo in katere zlorabe hočemo omejiti. Tako da bomo lahko liberalizem našli - sicer v različnih, a sočasnih oblikah - kot regulacijski načrt vladne prakse in kot včasih radikalno opozicijsko temo. Za angleško politično misel iz konca osemnajstega in iz prve polovice devetnaj- stega stoletja so te različne rabe liberalizma precej značilne. Še zlasti pa so značilne za obrate oziroma dvoumnosti Benthama in benthamovcev. 1 7 3 M I C H E L F O U C A U L T Gotovo je, da sta trg kot realnost in politična ekonomija kot teorija igra- li v liberalni kritiki pomembno vlogo. Vendar liberalizem ni, kot j e to potr- dila pomembna Rosanvallonova2 knjiga, niti njuna posledica niti njun razvoj. Trg je v liberalni kritiki vse prej igral vlogo nekakšnega »testa«, kraja privile- giranega preizkusa, kjer lahko odkrijemo učinke vladnega ekscesa3 in ga ce- lo izmerimo: cilj analize mehanizmov »pomanjkanja«, oziroma splošneje, trgovine z žitom sredi osemnajstega stoletja, j e bil pokazati, od katere točke dalje je vladati vselej pomenilo preveč vladati. Naj gre za fiziokratske Tabele ali pa za Smithovo »nevidno roko«, naj gre torej za analizo, ki poskuša v obli- ki »evidence« napraviti vidno izoblikovanje vrednosti in kroženje bogastev, ali pa naj gre, nasprotno, za analizo, ki predpostavlja bistveno nevidnost po- vezave med iskanjem individualnega dobička in naraščanjem skupnega bo- gastva — ekonomija na vsak način pokaže neko načelno neskladje med opti- malnim potekom ekonomskega procesa in maksimalizacijo vladnih postop- kov. Zaradi tega, in ne toliko zaradi pojmovne igre, so se francoski oziroma angleški ekonomisti osemnajstega stole^a ločili od merkantilizma in kame- ralizma; dosegli so, da se je razmišljanje o ekonomski praksi izmuznilo hege- moniji državnega razloga in zasičenosti zaradi vladnih posegov. Ker so te po- sege uporabili kot merilo tistega »preveč vladati«, so j ih umestili »na mejo« vladnega delovanja. Liberalizem nedvomno nič bolj ne izvira iz pravne refleksije kot iz eko- nomske analize. Ni se rodil iz ideje politične družbe, ki temelji na pogodbe- ni vezi. Toda skozi raziskovanje liberalne vladne tehnologije se je izkazalo, da je regulacija preko pravne oblike vzpostavila neki instrument, k i j e bil nepri- merno učinkovitejši od razumnosti ali zmernosti vladajočih. (Fiziokrati so si zaradi nezaupanja do prava in do pravne institucije bolj prizadevali poiskati regulacijo v despotu z institucionalno neomejeno oblastjo, ki j e priznaval »naravne« zakone ekonomije, ki so se mu vsiljevali kot očitna resnica.) Libera- lizemje iskal to regulacijo v »zakonu«, toda ne preko prava, ki bi bilo naravno, pač pa jo j e v njem iskal zato, ker zakon definira oblike splošnih posegov, ki izključujejo posebna, individualna, izjemna merila, ter zato, ker vzpostavi so- delovanje vladanih pri izdelavi zakona v parlamentarnem sistemu najuspeš- nejši sistem vladne ekonomije. »Pravna država«, Rechtsstaat, Rule of Law, orga- nizacija »dejansko reprezentativnega« parlamentarnega sistema so torej sko- zi celoten začetek devetnajstega stoletja povezani z liberalizmom; toda tako kot politična ekonomija, ki so jo sprva sicer uporabljali kot kriterij za eksce- 2 P. Rosanvallon, Le Capitalisme utopique: critique de l'idéologie économique, Seuil, Pariz 1979. 3 V izvirniku: l'excès de gouvemementalité - gre za stanje, ko vlada prekorači zakonska pooblastila. (Op. prev.) 1 7 4 R O J S T V O BIOPOLITIKE sivno vladanje, ni bila liberalna niti po naravi niti po vrlini in je celó hitro vpeljala antiliberalna stališča (bodisi v Nationaloekonomie iz devetnajstega sto- letja ali p a v načrtnem gospodarstvu iz dvajsetega), tako tudi demokracija in pravna država nista bili nu jno liberalni, niti liberalizem nujno demokratičen oziroma navezan na pravne oblike. Rajši torej, kot da bi v liberalizmu videl neko bolj ali manj koherentno doktrino ali neko politiko, ki sledi določenemu številu bolj ali manj določe- nih ciljev, bi rad v liberalizmu videl obliko kritične refleksije o vladni praksi; ta kritika lahko izhaja od znotraj ali od zunaj; lahko se naslanja na ekonom- sko teorijo ali se nanaša na pravni sistem, ne da bi bila z njima nujno in eno- značno povezana. Vprašanje liberalizma, kolikor ga razumemo kot vprašanje »vladati preveč«, j e bila ena stalnih dimenzij pojava, k i j e v Evropi nov, naj- prej p a j e , tako se zdi, nastopil v Angliji: gre za »politično življenje«; vpraša- nje liberalizma je celó eden izmed konstitutivnih elementov tega pojava, ko- likor namreč drži, da obstaja politično življenje od takrat, ko je vladna praksa v svojem morebitnem ekscesu omejena z dejstvom, d a j e njeno »dobro ali sla- bo«, njen »preveč ali premalo« predmet javne debate. * * * Seveda tu ne gre za izčrpno »interpretacijo« liberalizma, pač pa za osnu- tek možne analize — in sicer »vladnega razloga«, torej tistih tipov racionalno- sti, ki se uveljavijo v postopkih, s katerimi skozi državno administracijo usmer- jamo človeška vedenja. Takšno analizo sem poskusil izvesti na dveh sodobnih primerih: na nemškem liberalizmu iz let 1948-1962 in na ameriškem libera- lizmu chicaške šole. Liberalizem je v obeh primerih, v točno določenem kon- tekstu, nastopal kot kritika neracionalnosti, k i je značilna za vladni eksces, in kot vrnitev k tehnologiji zmerne vlade, kot bi dejal Franklin. Takšen eksces je bil v Nemčiji vojni režim, nacizem, toda onkraj njega tu- di tip usmerjenega in načrtnega gospodarstva, ki j e bil posledica obdobja 1914—1918 ter splošne mobilizacije sredstev in ljudi; takšen eksces je bil tudi »državni socializem«. Dejansko je bil nemški liberalizem drugega povojnega obdobja že odločen, načrtovan in do določene mere celó uveljavljen s strani ljudi, ki so od let 1928-1930 dalje pripadali freiburški šoli (oziroma jih je slednja vsaj navdihovala) in ki so kasneje objavljali v reviji Ordo. Ob prepleta- nju novokantovske filozofije, Husserlove fenomenologije in sociologije Maxa Webra, v določenih točkah sorodni dunajskim ekonomistom, ki so se zanima- li za zgodovinsko izraženo povezavo med ekonomskimi procesi in pravnimi strukturami, so denimo Eucken, W. Roepke, Franz Bóhm in von Rustow delo- vali kritično na treh različnih političnih frontah: sovjetskega socializma, nacio- 1 7 5 M I C H E L F O U C A U L T nal-socializma ter intervencionističnih politik, k i j ih je navdihnil Keynes; toda naslavljali so se na tisto, kar so imeli za svojega edinega nasprotnika: tip eko- nomske vlade, k i je sistematično ignoriral tržne mehanizme, ki lahko edini zagotovijo regulacijo za oblikovanje cen. Ordoliberalizem, kije obdeloval osno- ve teme liberalne vladne tehnologije, j e poskusil definirati tržno (toda ne na- črtno, niti ne usmeijeno) gospodarstvo, ki bi bilo organizirano znotraj institu- cionalnega in pravnega okviija, ki bi po eni strani nudil jamstva in zakonske omejitve ter po drugi strani zagotavljal, da svoboda ekonomskih procesov ne bi pripeljala do družbenega neravnovesja. Prvi del predavanj je bil posvečen proučevanju tega ordoliberalizma, k i j e vplival na gospodarsko izbiro splošne politike Zvezne republike Nemčije v obdobju Adenaueija in Ludwiga Ehrarda. Drugi del predavanj pa j e bil posvečen nekaterim vidikom tistega, čemur pravimo ameriški neoliberalizem: gre za neoliberalizem, ki ga navadno ume- ščamo v znamenje chicaške šole in ki s e j e prav tako razvil kot reakcija na ti- sti »preveč vlade«, kar so v očeh omenjene šole od Simonsa dalje predstavljali New Deal politika, načrtovanje vojn ter velikih gospodarskih in družbenih programov, ki so j ih večino povojnega časa podpirale demokratske admini- stracije. Kritika v imenu ekonomskega liberalizma seje, tako kot pri nemških ordoliberalistih, sklicevala na nevarnost, ki bi j o predstavljala neizogibna se- kvenca: ekonomski intervencionizem, inflacija vladnih aparatov, prekomerna administracija, birokracija, poostritev vseh oblastnih mehanizmov, istočasno pa bi nastajala nova ekonomska neravnovesja, ki bi vpeljala nove posege. To- da tisto, kar je v ameriškem neoliberalizmu zbudilo našo pozornost, j e neko gibanje, k i j e popolnoma nasprotno temu, kar najdemo v socialnem tržnem gospodarstvu v Nemčiji: medtem ko slednje meni, d a j e regulacija cen s stra- ni trga - k i j e edina podlaga racionalnega gospodarstva - sama po sebi tako krhka, d a j o j e treba podpreti, izboljšati, »urediti« z oprezno notranjo politi- ko družbenih intervencij (ki obsega pomoč brezposelnim, kritje zdravstvenih potreb, stanovanjsko politiko itd.), pa poskuša ameriški neoliberalizem vse prej razširiti racionalnost trga, oblike analize, ki j ih ta racionalnost predlaga ter kriterije za odločitve, kij ih svetuje področjem, ki niso izključno oziroma predvsem gospodarska. To velja tako za družino in rodnost; to velja tudi za prestopništvo in kazensko politiko. To, kar bi bilo treba proučiti zdaj, p a j e način, kako so se zastavljali spe- cifični problemi življenja in populacije znotraj vladne tehnologije, ki j o j e - daleč od tega, da bi bila vselej liberalna - od konca osemnajstega stoletja ve- dno znova mučilo vprašanje liberalizma. * * * 1 7 6 R O J S T V O BIOPOLITIKE Letos j e bil seminar posvečen krizi pravne misli v zadnjih letih devetnaj- stega stoletja. Prispevke so pripravili François Ewald (o civilnem pravu), Ca- therine Mevel (o javnem in administrativnem pravu), Eliane Allo (o pravici do življenja v otroški zakonodaji), Nathalie Coppinger in Pasquale Pacquino (o kazenskem pravu), Alessandro Fontana (o varnostnih ukrepih) ter Fran- çois Delaporte in Anne-Marie Moulin (o policiji in zdravstveni politiki). Prevedla Ana Žerjav 1 7 7