11, n a I a vsak Četrte* Cen« mn >e 8 K na leto rZa Nemčijo 10 K na Ameriko in drage tnie države !> K. — Poflameane Številke se proda.ai« f ——— po 80 vinarjev----: I Slovenskemo Hndstvu v pouk in zabavo. Spi si in dopisi se poftiljaio: Uredništvo .Domoljuba* Ljubljana, Kopitarieva olioa Naročnina reklamacije in in-aerafci pa Upravnišfcvu „ Domoljuba*. —— Ljabliana. Kopitarjeva ulioa •«—- Štev. 49. V Ljubljani, dne 5. decembra 1918. Italijanski imperializem. Odkar se je zrušila avstro-ogrska južna fronta, zasedajo Lahi jugoslovansko ozemlje. Zasedli so dalmatinsko obalo, , I^o, Trst, Gorico, na Kranjskem ozemlje ?lo črte Postojna, Rakek, Idrija, Žiri. Kamor pridejo, se obnašajo kot brezobzirni gospodarji. Naše narodne oblasti odstav-Ijajo, prometna sredstva (pošto itd.) jemljejo v svoje roke, zapirajo naše šole, prepovedujejo slovenske časopise, zaprisezajo naše ljudi svoji državi, naše vojake internirajo. Kratko: Vsako svobodno gibanje, vsak izraz našega narodnega življenja hočejo popolnoma zatreti. Domov pa ti po-lentarji sporočajo, kako navdušeno jih naše ljudstvo sprejema. S tem zasedanjem naše zemlje in s svojim imperialističnim nastopom je Lah pokazal vso svojo zahrbt-nost in samogoltnost, skratka: svoj vsega i zaničevanja vreden značaj. Že je bilo pre-j mirje sklenjeno nekaj ur, Lah je še vedno streljal na naše ljudi. Naše države ne priznava zato, da more prodirati v tujo zemljo, ki ni njegova in nikoli ne bo. Dokler je stala naša fronta ob Soči in Piavi, nI mogel Lah niti pedi naše zemlje dobiti. V dvanajstih ofenzivah ni mogel vkljub velikanskim žrtvam doseči niti najmanjšega uspeha, dasi je imp\ neprimerno boljšo artiljerijo in več,vojnih sredstev kakor Avstroogrska. Ne le, da kljub temu ni nič dosegel, še bežati je moral nazaj v beneško nižino. Ko pa se je naša fronta zrušila/ tedaj je Lah dobil pogum. Seveda, tako zasedanje je lahko: kjer nimam nobenega lasprotnika, tam sem lahko zmagovalec. Na take »zmage« more biti ponosen samo Lah. Ta, naš južni sosed, ki nas je prišel sedaj »reševat« in »mir« delat, ruta vojaško »i premagal. Razpad naše armade je Ml političen, nc vojaški. Dogodki v zaledju so vplivali na fronto, da je kratko-malo odložila orožje. Čehi in Jugoslovani se niso hoteli več vojskovati, ker niso vedeli, zakaj se vojskujejo. Za Avstrijo? Za tisto nemško-maržarsko Avstro-Ogrsko, ki je dejansko že zdavnaj več ni bilo, ki je živela le še na papirju po uradniških pisarnah, ki so jo bili narodi v srcu že zdavnaj zavrgli. Za cesarja? Trije milijoni ljudi naj preliva;:, kri za enega človeka, za večjo slavo vladarske hiše? Trije milijoni naj umrjejo, vsj narodi bivše Av-stro-Ogrske, to je 51 milijonov ljudi naj trpi največjo bedo in stisko — za cesarja? Za »domovino«? Kje je ta »domovina«, ki zahteva tako blazne žrtve? Vsi avstro-ogrski narodi so se kakor na dano znamenje vzdignili in rekli: Dovolj je te blazne vojske! Taka domovina, ki zahteva toliko žrtev od svojih sinov, nimati, ampak zlobna ali nora mačeha! Ustanovili si bomo vsak svojo novo domovinp, saj v prejšnji itak nismo mogli živeti v miru med seboj. Tako so govorili narodi doma, tako vojaki v fronti, odložili orožje in šli domov. Lah pa za njimi v našo zemljo, ki je ne moremo braniti, In tako žanje zdaj Lah lavorike na polju, ki ga nihče ne brani. — Med pogoji za premirje, ki ga je dovolila ententa Avstro-Ogrski je tudi določilo, da sme ententa zasesti važne točke bivšega avstro-ogrskega ozemlja. S krinko tega pogoja bo najbrže Lah opravičeval nasproti ententi svoje prodiranje v mirno Jugoslavijo. Zakaj gotovo je, da Angleški in Francoski nenasitna laška grabežljivost ni všeč. Lah hoče biti plačan za to, ker je posegel v vojsko. Plačali naj bi mi s svojo kožo. Pa ne bo šlo! Trdno smo prepričani, da bo mirovna konferenca (posvetovanje) pokazala Lahom pot nazaj v Italijo. Da bi Lah obdržal te lepe kose naše zemlje! To se ne sine zgoditi in to se ne bo nikoli zgodilo! Lah ne more pričakovati, da bo z našo zemljo plačan od entente, ker ji je po- Leto XXXI. magal razbiti Avstrijo in Nemčijo. Da pri zrušitvi Avstrije Lah riima nobene, niti najmanjše zasluge, smo že omenili. Torej tudi nima pravice zahtevati kakega plačila za to. Kar zdaj Lah počenja pri nas, to je rop in nasilje, to je največji zasmeh Wilsonovih načel o demokraciji in samoodločbi. Lahi izvršujejo zdaj na naši zemlji najsurovejši imperializem. Wilson je odločno nastopil proti nemškemu imperializmu, ta je sedaj popolnoma strt — na Nemškem in v bivši Avstriji. A zdaj naj pride doba novega, laškega imperializma? Komaj smo * se enega otresli, naj nas zasužnji drugi? Ali bo wilson trpel, da sc Lahi tako norčujejo iz njegovega demokratičnega programa (načrt), ki edini more svetu zagotoviti tako zelo potrebni mir? Prepričani smo, da Wilson tega ne bo trpel. Če dobe Lahi pri mirovnem sklepu le eno ped slovenske zemlje, ki pred vojsko ni bila njihova, tedaj bo to zmaga nasilnega imperializma, namesto pravične demokracije. To bi bilo odobrenje in potrdilo krivične vojske, to H bila premamljiva skušnjava za brezvestne vladarje, ministre in generale v prihodnjem času, da začno zopet vojsko, če bodo videli, da se z vojsko vendar kaj doseže. Če hoče človeštvo in če hoče ententa, ki se smatra za tako visoko kulturno, da bo imel cel človeški rod od te vojske korist, tedaj mora mirovna konferenca najstrašnejše obsoditi vsako o -svojevalno vojsko in vsako vojsko sploh, zlasti pa tako vojsko, kakoršnajebilata. Od te vojske ne sme noben narod, nobena država na škodo druge države ali drugega nedolžnega naroda obogateti. Najbolj nedemokratično, nekulturno in nečloveško pa bi bilo, če bi jugoslovanski narod^ ki je v tej vojski največ trpel — Srbi in Goričani! — moral trpeti še vsled laškega imperializma. To bi bilo za entento in za Am<>- iiko in za Wilsona še poscbei r.eodpust-Ijivo. In žc danes lahko z mirnim srcem trdimo: Če tudi najmanjši del jugoslovanske zemlje ostane v laških rokah, bo to v najkrajšem času vzrok vojske med Jugoslavijo in Italijo. To je tako gotovo, dana to lahko priseže m o. Ali ne bi bilo torej naravnost blazno, če bi se pri mirovnem sklepanju, ki naj vendar postavi kolikor mogoče trdne temelje bodočemu svetovnemu miru, če bi se pri tem sklepanju sprejelo kaj tacega, kar bi v najbližjem času svetovni mir ogrožalo in ga zopet spodkopalo. Tega mirovni delegati (zastopniki) gotovo ne bodo hoteli. Zato trdno upamo, da bodo ententini zastopniki Lahom peruti nekoliko pristrigli; čc hočejo imeti trajen mir, morajo to storiti. — Pravičnost in mir zahtevata, da I.ah izgine iz uašega ozemlja. In ker trdno verujemo v zmago pravičnosti — dozdajsejevtejvoj-ski sijajno skazala — smo trdno prepričani, da bo tudi v sporu med Italijo in Jugoslovani zmagala pravica, ki je očivid-n o n a naši strani. Ljubljani. Za nove naročnike naj se pa pošilja naročnina edinoie po nakaznicah in naj se na odreže!', vselej zapiše nov naročnik. S tem bo cenjenim naroč-j nikom samim najbolje ustreženo. Upravništvo »Domoljuba«. Kako bo z novim letom? Ko smo letos o Kresu dvignili ceno »Domoljubu«- od 5 na 8 kron, smo bili mnenja, da bodo za leto 1919 vendar že zavladale boljše razmere in da nam bo mogoče ostati vsaj pri tej zvišani naročnini. Res se je v minulem polletju mnogo, mnogo premenilo, zadrege pa, v katerih smo se nahajali zaradi izdaje -Domoljuba«, so se v marsičem znatno poslabšale. Vsote, ki jih je sedaj treba plačevati za barvo, tisk, službene plače, predvsem pa papir, so naravnost ogromne. V silni zadregi za papir tiskarne sedaj ne vprašujejo za ceno, marveč samo gledajo, da ga dobe. Pa kaj bi pripovedovali o teh težavah, povemo kar kratko: »Domoljub« stane za bodoče leto 1919 .J*" 10 (deset) kron. Vemo, da povišek tistim, ki ne razpolagajo z denarjem, ne bo všeč, a krivda zadene dolgotrajno vojsko, ki nam je napra- ; vila v vsem in povsod take cene, da noben \ vojni čas takih še ni poznal. Prosimo torej, naj se blagohotno vpo- j števa naše težko stališče. Poskrbeli pa bo- . ino, da bo list — vkolikor je v teh žalost- j nih časih razdvoja in nesloge možno — I vsestransko ustrezal in da bodo naročniki ] /. njim zadovoljni. S plačevanjem naročnine naj cenj. naročniki prično takoj. Položnice dunaj-skč poštne hranilnice, v kolikor jih imamo šc v zalogi, so namreč veljavne samo do novega leta. Priložili jih bomo takoj !n vsak naj se je posluži najkasneje do Božiča. Drugi naročniki, ki bi do 15. decembra ne prejeli položnice, naj odpošljejo 10 kron po nakaznici, ali pa počakajo s plačilom preko novega leta, ko bo ustanovljena naša domača poštna hranilnica v Politični obzornik. Edinstvo Slovencev, Hrvatov In Srbov — Izvršeno. Naša poglavitna naloga je bila, da ,' pridemo do jedinstva s Srbi. To je neob-' hodno potrebno in silno nujno že zaradi-j tega, da dobimo neko enotno, močno vlado nad celo Jugoslavijo s Srbijo vred. Taka močna, osrednja vlada je silno potrebna že zaradi laškega nasilja, ki postaja vsak dan hujše. Slovenci in Hrvati skupaj nimamo moči, da bi se ustavili, s Srbi vred pa bi dobili pri ententi velik vpliv, ki ga dosedaj nismo imeli, ki ga pa vendar radi Italijanov silno potrebujemo. Ravno zato se je na eni strani pogajal v Švici dr. Korošec s srsbkim ministrskim predsednikom Pasičem zaradi enotne skupne vlade. Zato je Narodno veče sklepalo o onem dalmatinskem predlogu, naj se osnuje državno veče (neke vrste državni zbor, v katerem bi bili tudi zastopniki iz Srbije in Črne gore) naj se imenuje za začasnega vladarja- princ Aleksander, ki naj zbere iz državnega veča skupno jugoslovansko ministrstvo ter imenuje po posameznih pokrajinah (Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Črna gora, Slovenija i. dr.) guvernerje (nekake deželne predsednike) ter ravno toliko državnih tajnikov, ki bi bili posredovalci med guvernerji in osrednio vlado. Zastopniki Vseslovenske Ljudske St anke so bili proti takemu načrtu, kakršen je bil predložen, ker je nedemokratičen (začasni vladar imenuje na svojo roko ministrstvo, guvernerje in tajnike in kon-štituanto naj skliče, kadar se vrne red i.i mir — kdaj pa bo to?). Zastopniki S. L. S. v Zagrebu so dosegli, da se je načrt bistveno spremenil in sicer tako, da imenuje regent Aleksander tiste za ministre, guvernerje in državne tajnike, ki jih bodo predlagali zastopniki ljudstva, konštituanta (državni zbor, ki ga bo izvolilo ljudstvo in ki bo sklepal o ustavi in državni obliki) pa naj se voli potom splošne enake in tajne volilne pravice ter se mora sklicati vsaj tekom šestih mesecev po sklenjenem miru. Sedaj so šli odposlanci Narodnega veča (odposlanca S. L. S. sla dr. Cankar in dr. Korošec) v Belgrad, da se lam še glede tega dogovore s srbsko vlado in Ale- j ksandrom. Regent Aleksander je dne 1. decemb. v slovesni avdienci sprejel odposlance Narodnega veča. Podpredsednik NV. Pavelič je prebral spomenico, v kateri izjavlja v imenu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so bili podaniki bivše Avstroogrske, da je njihova neomajna volja združiti se s kraljevino Srbijo v enotno državo. Zato naj se osnuje začasna skupna vlada pod začasnim' vodstvom regenta Aleksandra, dokler se ne izvoli konštituanta po načelih splošne, enake, direktne, tajne in proporcio- nalne volilne .pravice. Posebno jc povdar-jal Pavelič, da naj se nova skupna vladi zavzame za to, da bo ves narod SIIS združen v Jugoslaviji. Regent Aleksander je nato odgovoril, da se on in njegova vlada strinja s tem predlogom in da bo njegova posebna skrb, da se bo vladalo v Jugoslaviji v najglobljem demokratskem smislu in da so r.iu vsa tri plemena jugoslovanskega naroda enako ljuba. Dalje je povdarjal, da bo skupna vlada posebno delala na to, da Italija zapusti po krivici zasedene kraje in da je londonska pogodba, po kateri bi Italiji za vedno pripadali vsi sedaj zasedeni kraji, neveljavna. Končal j«; Živel narod slovenski, hrvatski, srbski! Naj bode za vse čase srečno in slavno naše kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kako čudno moč prevzame človeka! Mislimo o socialnih demokratih, kakor že hočemo, eno jim moramo pustiti: iz-borno so organizirali v svojih vrstah večino delavstva in smotrno so se borili proti nadvladi višjih stanov ter se potegovali za popolno demokratizacijo in vsestransko pravičnost. Sedanja vojska je prinesla sadove njihovega dela. Vsa Rusija je pod rdečimi prapori, in tako mogočna nemška država se pokorava ducatu rdečih socijev. S tem je socialna demokracija stopila pred nove naloge. Doslej je bilo njih delo — kritizirati in podirati, odslej bodo morali kazati, koliko je resnice v njihovih besedah in kako znajo tudi zidati. Ves svet je mnenja, da so jo v Rusiji pošteno polomili. S svojimi socialističnimi in pretiranimi reformami, ki prav nič nc odgovarjajo resničnim potrebam življenja, niso prinesli Rusiji toli zaželjene sreče, temveč nov nered in nove boje. Tudi so naenkrat, ko so videli da so v manjšini, spremenili svoje nazore o demokraciji in enakopravnosti vseh stanov. Pravzaprav ne sklepajo nič drugače kot je sklepal rajni car Nikolaj. Nikolaj si je mislil: »Duma je preveč demokratičnega mišljenja. Čc bo zborovala, preti velika nevarnost, da izpodrinejo mene in moje plcmenitašc od državo tako zelo potrebne nadvlade nad ljudstvom.« Zato je dumo razpodil in ljudstvo je ostalo brez besede pri vladnih poslih — vladal je absolutizem. Ko so prišli na Ruskem boljševiš' je rokel Kranjc, ko je Francoza zibal. — Manifestacija v čast Jugoslaviji se jo tudi pri nas vršila dne 4. novembra. Bilo je zelo lopo in veličastno in po vasi brezštevilno zastav in zastavic. Gospodarski del. Gospodarska obvestila. Kamniška čebelarska podružnica bo imela svoj občni zbor v nedeljo dne 15. decembra 1918 ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Tomažu« v Kamniku, Velika ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika. — 2. Volitev podpredsednika. — 3. Volitev odbora. -- 4. Poročilo blagajnika. — 5. Razni nasveti. — Po občnem zboru plačevanje udnine. — Jak. Virient, t. č. POQPprostovoljni narodni davek. Prostovoljni narodni davek se zbira pri vseli davčnih uradih na slovenskem ozemlju In pa prt finančni » deželni blagajni v Ljubljani. Občinstvo, ur&di, korporacije itd. se prosijo, naj tozadevna darila oziroma zbirko odvedo proti prejcinnemu potrdilu v roke imenovanih blagajn. Sprejme se vrorlnote vsake vrste (novci in bankovci vseh valut in vrednostni predmeti. Želeti jo, da se obenem z darom odda »-opis darovanih vrednot. Prašiči iz Slavonije v Slovenijo. Dne 27 novembra jo izdala vlada SHS v Zagrebu dovoljenje za nakup iti izvoz enega vlaka do-pitanih prašičev (okoli 900) iz Slavonijo za slovensko ozemlje. Najvišje cene za nakup prašičev so uradno določene maksimalne cene s katerimi so pokriti stroški (8 do 9 kron za 1 kg žive teže). Ni pa izključeno, da se bodo prašiči dobili tudi ceneje, ker znaša ponekod težila cena v Slavoniji za en kilogram žive teke že celo le 4 krone. Z ozirom na velikanske prometne težkoče po hrvatskih železnicah, ki bi sicer onemogočile izvoz blaga in z ozirom na to, da jo pomanjkanje po zabeli v slovenskih krajih naravnost katastrofalno, bo prehranjevalni urad v Ljubljani sam organiziral izvoz pra^iN v iz Slavonije in bo v to svrho poslal tja posebni živinski vlak z vsem potrebnim osobjem. Po mnenju poverjenika za prehrano g. Edo Markoviča, ki je Slovoncom zelo naklonjen, naj bi bilo prvo dovoljenje izvoza prašičev za slovensko ozemlje le prva pomoč v skrajni sili. Pozneje, zlasti ko stopi v življenje nova organizacija za nakup živine pri Narodni vladi SHS v Zagrebu, je upati na tako velik dovoz prašičev, da bodo potrebščine slovenskega ljudstva, v kolikor se to tiče potrebščine masti in špeha, krito v najboljši meri. Cena prašičem pada. Na Hrvatskem zlasti v Slavoniji, se nahaja velika množina pitanih prašičev, katere ponujajo tudi na Kranjsko, in sicer za ceno 4 do 6 K za kilogram žive teže. Opaža se tudi, da bo cena goveji živini v kratkem padla.. Naredba Narodne vlade. Poverjeništvo za prehrano je izdalo odlok, da sme v slovenskem ozemlju spravljati v promet žito, mlinske izdelke. fižol ln krompir le žitni zavod v l.iUD-ljani, govejo živino, prašiče, meso i" mast pa le Vnovčevalnica za. živino in mast v Ljubljani. Izvzete so množine do 20 kg (pri krompirju do 50 kg) za lastno gospodinjstvo. Za 32 milijard Kron avstroogrsklh bankovcev kroži sedaj po bivši avstro-ogrski monarhiji. Plačevanje davščin na slovenskem štajerskem. Finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani jo odredilo, da se davščine (direktni davki, pristojbine itd) na slovenskem Štajerskem nimajo več plačevati pri poštnih uradih s poštnohranilničnimi položnicami, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davči.om uradu. Stranke so poživljajo, naj svoje davščino v rodu poravnajo in se pri tem točno držijo pričujoče odredbo. Zidno opeko, portl£tndc8meilt m drugo potrebščine dobite kmetovalci v šmarci pri Živinorejski zvezi, pošta Radomlje. Opozarjamo na tozadeven inserat v današnjem »Domoljubu«. Opozarjajo se dotični, ki so na opekarni v Radomljah naložili opeko brez vednosti Živinorejske zveze, da se nemudoma zglase v pisarni v Šmarci in plačajo, sicer bodo imeli sitnosti. Odgovori. E. Z. L, Vprašanje. Starše imam v Ameriki. Podpirali so me pred vojno z mesečnimi 70 do 100 K. Sedaj služim in imam mesečne plače 100 K. A s tem ne morem živeti in sem naredila dolga 460 K. Ali smem prositi za ame-rikansko podporo? Odgovor. Prosite lahko, gotovo pa ni, da bi kaj dobili, ker se bo reklo, da doslej niste bili potrebni, ker ste se tako kasno na to spomnili, da bi prosili. A. P. VpraSanJe. Eno leto je že preteklo, odkar sem bil superarbitriran kot črnovojnik-Ni pa povedano v vojaškfem listu, za koliko odstotkov sem za delo nesposoben. Okrožn zdravnik, ki me je zdaj preiskal, mi je dal spričevalo za 100 odstotkov. NI pa v spričevalu da sem bil za delo nezmožen odpuščen od vojakov. Ali mi pristoja kakšna invalidska podpora in v kateri višini? INpl T tetpk Mptf Lla&LM Ippppl Junakinja iz Štajra. Poveit Prev«)a * * * (Dati*.) Tiste dni je sklenil Joahim Hendel, podreti most, ki je med Vogelsangom in Štajcr-dorfom vodil čez Štajro. Ledene plošče, ki so plavale po reki, so narezale kote, da so se majali. To pa ni nič motilo okoličanov, da ne bi hodili čezenj, čeprav je bilo zelo nevarno. Bilo je tisti dan silno grdo vreme. Hendel je z nekaterimi mestnimi svetovalci prišel na desni breg Štajre. Danes mora pasti most. Na levem bregu je stalo dvajset mož mestne kompanije, ki iim je mesto laitnanta Hendelna poveljeval neki poročnik. Vojaki so nosili smolnate vence in smolenice, da bi ž njimi zažgali koze, ki so nosile most. Na kolcih so pripeljali tudi tri sodčke smodnika, da bi most pognali v zrak, če bi se koze ustavljale ognju. Tako je ukazal mestni sodnik, ki je sam pripravil zažigalnico. Že so viseli na kozah smolnati venci, že so bile privezane smolenice, kar se prikaže na desnem bregu Matija Radlinger, štajerski župan. Bil je župan le po imenu. Sodnik Hendel si je prilastil vso oblast nad Štajrom, tudi župansko. Radlinger je bil pravi slamnati mož. Tega si pa ni jemal k srcu, ker je bil vnet luteran in je z drugimi vred videl v Hendelnu štajerskega odrešenika. Danes pa — kaj je to — slovesno prihaja z zlato župansko verižico in s prstanom. Ne malo se mu čudijo gospodje, Se bolj se začudi|0, ko najnujneje kot župan mesta Štajer zaprosi Hendelna, naj odstrani z mosta, preden ga podere, stari križ in svetniško podobo, ki sta bila že od pamtiveka na počreznem tramu. Spravi naj križ in podobo svete Ane na drugi most. Sicer je vse skupaj pnpeško malilco- vanje. Pa plavičarji, ki plavijo hlode po Štajru, imajo veliko spoštovanje do obeh, celo lutcrnnski jih časte. Naslal bi krik in vik, če bi se iima kaj zgodilo. Ljudstvo ima prazno vero, da pride nesreča nad Štajer, če sc jima kaj zgodi. Hendel ga je debelo gledal. Za Boga! Je-li to Radlinger, srčni protestant? Zdi se, da prihaja iz Vizerfelda. Ostro mu pravi sodnik: »Podoba je stara in vsa razjedena, Rad-linger. Namenil sem se, da postavim kame-nitega Krista na novi most, ki ga naredim pomladi. Tej stari šari, ki spominja na papeško suženjstvo, nikakor ne prizanescin. Čudim se, da me ravno vi kaj tacega prosite, ki v eni sapi zatrjujete, da je to češčenje neumnost. Saj se tudi okoličanke jeze nad menoj, češ, da morajo sedaj po ovinkih hoditi v mesto. Rajši bi še hodile čez stari most, čeprav bi jim bilo utoniti. Pa kaj me to briga. To bi nilo lepo gospodarstvo, če bi človek hotel bili vsikdar na voljo preprostemu ljudstvu.« župan je mrklo gledal ter je stopil v stran. Imel je mnogo hlodov in lesa, zato so mu bile tako pri srcu želje plavičarjev. Pa Hendel pravi: ne, potem je: ne, kakor bi pribil Mestni vojaki so zažgali smolenice in smolnate vence. Z vsake koze je buknil plamen, črni dim se je dvigal kvišku. Na obeh bregovih so se gnetli moški in ženske, je bolščalo tisoč in tisoč radovednih, skrbnih oči. Približali so se tudi plavičarji. Zamolklo in jezno so godrnjali: »Ali veste, da so roparji ubili nekega plavičarja, ki ni hotel pozdravljati Križanega na mostu. Kdor ga ne pozdravi, ta je zaklet... Sedaj ga zažigajo ... Ii pazite... nekaj se bo zgodilo. Glejte! so vpili, »ne gori, ne gori, čudež, čudež! Smolnati venci so goreli, visoko so plapolali plameni . . . Pa glej! Sredi med plameni sloji križ, je nedotaknjena podoba svete Ane na počeznem tramu. Venci so pogoreli, koze niso skoraj nič trpele. Ta nesramni most se trese pod otroško nogo, kljubuje pa ognju in sili. Ga li varuje čudoviti križ? Hendel si je gladil črno brado, roka se mu je tresla v beli rokavici. Z jeznimi pogledi je streljal na most. Li ni ta most s pa-peškim križem podoba stare cerkve, ki ji je napovedal boj? Tudi rimska cerkev se maje, nima nobene inoči, da bi človeku kazala pravo pot — toda, kakor hitro se pripraviš, da podereš staro šaro — glej, kljubuje ti s peklensko silo. Hendel je stopil tik k vodi, da so se zadevali njegovi čevlji ob ledene plošče. Z močnim glasom je zavpil vojakom onstran reke: »Naj gredo ljudje narazen! Izpustite nad koze sodčke smodnika, da bo enkrat konec!« »Takoj, kakor velite,« se je glasilo onstran reke v mrazu, v katerem je zmrzovala .sapa na ustnicah. Ljudje so se umaknili z bregov. Tudi svetovalci so stopili nazaj. Samo Hendel je ostal ne daleč proč od mosta ter je opazoval, kar se je sedaj godilo. Štirje možje so v čoln, ki je bil nad mostom, naložili sodčke s smodnikom. Nastavili so jim zažigalnice, ki so jih zažgali, Sedaj so čoln obrnili v smer proti kozi, katera je nosila križ in podobo svete Ane. Vse nemo pričakuje. Čoln plava proti mostu. Kar se vjame za železni kavelj, ki je molel iz koze, ki je nosila križ... Tedaj se dvigne modri plamen . .. grozen pok in grmenje . . . tisoč ognjenih glav švigne proti nebu. Zemlja se je stresla. Kakor gora visoko se dvigne črni dim nad Štajrom, vse ozračje smrdi po smoli in žveplu ... Sedaj se razprši dim. Nebo je čisto, so^nce se smeje nad Štajrom. Hendel se je globoko oddahnil. Zadnje razvaline mosta so drvile po besnečih valovih Štaira. O križu in sv. Ani ni bilo ne duha ne sluha. Hendel je pihal iz grla žvepleni dim. potem se je glasno nasmejal ter je zaklical županu Radlingerju, ki se je z drugimi možmi zopet približal k vodi: »No, gospod! Se li še bojite upora? Glej-le ljudi, kako mirno stoje in gledajo v tla. Vesle, kaj so nričnkovale te štajerske korenine: da me bo ubil kamen, ki bo zletel v zrak . . . Čeprav so luterauci, imajo še vendar I mnogo papeške krvi v sebi. Ravnokar je šlo | v zrak nekaj praznoverja. Pa si nikaltor ne laskam, da sem zavil vrat vsej papeški šari. »Res je,« ie rekel Radlinger, ki je še vedno temno gledal. Jezilo ga je, da ni obveljala njegova beseda. »Mnogo je še praznoverja v Štajru. Kljub vaši prepovedi še vedno visi mnogo malikovalskih podob. Celo zaroto so zoper vas začeli. Čudim se le, da ne nastopite z orožjem proti zarotnikom.« »Zaroto? O, že vem, vi mislite na tiste shode v Šfajerdorfu,« je rekel Hendel, ki je i zaničljivo napihnil ustnice. V mislih vam je | admontska sodrga v gostilni »pri modrem jelenu«. To mi je vse znano. Li naj naženem i štajerske strelce zoper par tercijalk, ki ob po- ; toku brusijo jezike?« j »Prosim, gospod!« je rekel Radlinger, ki je postal rdeč v obraz. »Zarotilo se je dva- j najst mož, med njimi dva patricija.« »Saj vem. Ti gospodje sede v gostilni, se zalivajo z vinom in se zadirajo s svojimi jeziki ob štajerskega sodnika. Naj imajo to veselje. Če bodo kalili mir, kar se doslej še ni zgodilo, vzamem gostilničarici vinotoč, pa je konec besedi. Če bi sedaj kaj druzega ukrenil zoper gostilno »pri modrem jelenu«, bi se mi smejale krave! — Vas vznemirjajo papeški maliki — saj ste bili ravnokar priča, kako sem jih nekaj pometel. Drugi še pridejo na vrsto. Poglejtel Poglejte!- Z rokami, na katerih je imel nataknjene bele rokovice, je pokazal na reko, ki se je valila v kristalno čistih valovih: »Ne vidite ničesar? Tudi jaz ne. Kje je most, kje križ, kje stara šara? Vse se odplavili valovi. Tako bo čisti, novi nauk poplavil iz Štajra vse papeško praznoverje. Kmalu ne bo o njem nobenega sledu več.« V farni cerkvi so v tem trenutku žalostno zapeli večerni zvonovi. Tako čudno so zveneli, brez zvenka, brez mehkobe, kakor da bi bili ubiti. »Gre li kdo k pridigi?« je hudobno vprašal Hendel. S svojimi spremljevalci je stopal po švicarski ulici gori. »Greste li vi, Radlinger? Pa, preden greste, si kupite pri katoliškem lekarnaju prašek zoper spanje.« Čeprav se je smejal, so vendar padale njegove besede kakor kladiva, ki mečejo iskre. »Zares, gori pri fari malo dajo na svojo čast!« je smejaje se nadaljeval. »Za psovačem, ki je pa vendar imel v sebi nekaj duha, je prišel šumljač, ki še besede ne spravi iz sebe, če je ni preje zapisal... To je žalostno, to je sramota. Zadnji čas je že, da zadoni prava, čista božja beseda z glavne leče, ki jo sedaj onečaščuje ta prazni žlobudrač. V farni cerkvi sta pokopana moj oče in moja mati. Te kapucinade tega praznoglavca onečaščujejo njih prah. Cesar je govoril o treh letih.. . Tretje leto bom jaz skrajšal...« Te Hendelnove besede so se kmalu raznesle po vsem mestu. Tudi v Garsteinu so jih zvedeli. Za to je skrbel učitelj Lindner. Hendel da nikoli ne mlati prazne slame. Če pravi, da bo prikrajšal tretje leto, ko naj ves Štajer postane luteranski, gotovo ostane pri svoji besedi. »In če pravi — da noče, oprostite, pre-častili oče! — da bi še nadalje onečaščevale vaše kapucinade prah njegove matere, potem je gotovo, da na prihodnji praznik presvetega Rešniega Telesa ne bo pel pri farni cerkvi noben katoliški zvon več.« Karel je obledel pri teh besedah in je rekel: »Hendel ima slab okus. Pokvarilo ga mu je rjovenje njegovih pridigarjev.« Ves tisti' dan ni izpregovoril ne besedice več, tako je bil užaljen njegov pridigarski ponos. Njegovi podložniki so imeli težke ure. Pa še druga bol se mu ie vedno krepkeje pojavljala. Bal se |e Hendelna. Groza ga je bilo, če se bo uresničilo prerokovanje opata Helerja, da bo kmalu bila zadnja ura za Štajer in garstenski samostan... "Kaj storiti? Kdo naj zabrani nesrečo? Nehote se spomni nečimerni, malenkostni mož v stiski m sili na Alberta, junaškega bojevnika boziega. Morda je pa vendajr le dobro pridigal. Sicer je zmerjal, toda, .na trd les spada trd klin... Albert, da bi bil sedaj ti tukaj! Da bi le kmalu prišel! Nemirno se je ozira! Karel iz svoje sobe po Železni cesti doli. Bila je prazna in zasnežena. Bilo je proii koncu svečana. Lahko še minejo tedni.^ Kare! je še gledal skozi okno. Toda obupal, je, da bi Alberta videl pred četrto neJeljo v postu. Poslal bi sela v Admont, toda nikogar ni, ki bi hotel v snegovih in viharjih postuviti svoje življenje v smrtno nevarnost. * * * Železna cesta j,e bila s snegom pokrila. Nihče se ni upal na njo. Po njej je hodila bleda smrt. Kar prijaha na hromem belcu menih, ki se mu mraza in truda tresejo roke, da komaj drži uzdo. Prijahal je čez novi most, potem je zavil proti Garstenu, proti samostanu. Vratar ga je zagledal skozi okno in je glasno zaklical: »Čudež, gospod pater Albert prihaja.« Bil je Albert. Morali so ga dvignili iz sedla. S težavo je omahoval v samostan, oprl nu dva brata. Sedem dni je bil na polu, po katerem hodi bleda smrt. Zadrževali so ga ^ Admontu pobožni bratje, ki so ga vzljubili. Toda njegovo srce je hrepenelo in koprnelo po Štajru. Slutil je, v kakšni nevarnosti so tam uboge duše, pred oči so mu stopali črni naklepi Ilendelnovi. Ponoči mu je donela nu iuho mila prošnja opata Helerja. Zajahal je konja brez služabnika, ki se je ba! snežene puščave in smrti, in se je čisto sam podal na pot. Sedem dni je bil na poti, desetkrat je jahal mimo smrti. Sedaj so vrača v samostan, iz katerega ga je iz same nevoščljivosti po-nal predstojnik. Toda vse odpušča. Ko so ratje prinesli onemoglega v njegovo celico, so ga prosili, naj miruje. Prinesli so pon<;v z gorečim ogljem, da bi mu segreli nosleljo. Toda prepovedal je vsako strežbo. Ko se je nekoliko odpočil in so mu bili zopet pokorni udje, je vstal ter je šel k vikariju Karlu, da ga pozdravi. Ta je že čul o njegovem prihodu, šel mu je nasproti in mu je prijazno rekel: »Hvala Bogu. da prideš.« Albert se je, kakor veli pravilo, spustil na kolena, ki so bila od ježe in mraza vsa trda, in vikarij mu je podelil sveti blagoslov. »Gospod«, je rekel nato Aibv-rt, »tukaj je denar, 150 tolarjev, po štiri odstotke.« Iz ne-drija je potegnil mošnjo in jo je dal vikariju. Konci prstov so mu bili zmrznjeni. In kako je mož izgledal! Oči so mu bile udrte, ves rumen je bil in se je zelo postaral. Strašni sledovi grozne poti so mu zrli iz mrtvaško-bledega obraza. Vikariju je bilo skoraj žal, toda pogled na zlate tolarje mu prežene ves kes. »Prav, da si prišel,« je ponovil. »Gotovo te je gnalo domotožje, da si prišel v takem vremenu, ko sem te najmanj pričakoval?« Albert se je nasmejal. Domotožje! Po Garstenu! Po kraju preganjanja in zaničevanja. »Ne, gospod, nisem imel domotožja,« je mirno, nekoliko zasmehljivo rekel. »Saj sem tujec v vašem samostanu. Vendar sem si mislil, da me boste v postu potrebovali v Štajru, pa sem prišel.« »To mi je zelo ljubo. Samo žal mi je, da si moral na potu prestati toliko nevarnosti,« je rekel Karel, kar je le mogel prijazno. »Pri-nesi mu pol kozarca zavretega vina,« je ukazal bratu, ki je čakal v sobi. Sedaj je premišljeval, li naj pove Albertu, kako je v Štajru. ali ne. Sklenil je, mu vse razodeti. Kaili Albert mo'a takoj na delo, niti trenutka ne sme zamuditi, sicer bo vse izgubljeno. »Drago rni je, Albert, da misliš in skrbiš za Štajer. Sedaj ti povem, da se j-? ta čas marsikaj zgodilo, kar me zelo boli in mi pro-vzroča velike skrbi. Nič ni veselo v Štajru, nič lepo. Sedi! — Žalibog! Moje pridige, ki sem iih imel v Štajru in sem rotil in prosil v duhu našega Gospoda Krista za mir, so bile zastonj. Hendel ic čisto drug človek, kakor sem si ga mislil. Hudoben mož je, ki se ne meni za mojo ponižnost in krotkost. Zasmehuje me in mi odbija roko, ki sem mu jo ponudil v duhu Krislovem, v duhu ljubezni in usmiljenja. Noče miru, hoče boj do uničenja. Gorje! Tudi mi moramo noseči po enakem orožju, da vidimo, če kaj dosežemo. Meni rii dano, grmeli m razsajati na leči, prenehal sem, Tf to znaš. \ct *-.e torej nc moremo izogniti boju, 1-oš za-uaprej zopet ti pridigal mesto mene. Pridiguj ostro -- pa ne surovo, razumeš? Hoče nam vzeli 'arno cerkev. To moraš zabraniti, opomni se kako te je ljubil rajni oče, koliko ie nate zidal. Stori, kar le moreš, da Štajer ne pade krivi veri v žrelo. Tega pričakujem od lebc. Prihodnjo nedeljo začneš z novim ciklom proti Lutru in njegovemu delu. Pij vino, ki sem ti je dal prinesti. Albert je pil. I resla jla ga mraz in vročina... pri Fern-■ lergu so okoli njega lulili volkovi ... Še sedaj ga je groza, da 11111 skoraj zastaja kri, da se mu dela črno pred očmi. Odgovoril je: »Storil bom, kar bom mogel, in se bom ravnal po vašem povelju. Če ne bom bolan, bom pridigal že prihodnjo nedeljo in Bog naj podeli svoj blagoslov. »Kaj misliš, bolan? je vikarij nagubančil čelo. Oh . . . Kako se sebi samemu smilil Jaz nimam nikdar časa biti bolan ...« .. (Dalje.) To in ono. Prehrana. Še veliko slabše bi izhajali v sedanji vojski, ako bi ne bilo poljedelstvo na Nemškem nn tako visoki stopnji, Kajti Nemci bi potem zahtevali od naše države še več žita. Rabijo pa tam za umetno gnojilo predvsem kalij, ki ga imajo Nemci na celem svetu brez-primerno največ. Sicer so ravno te dni pisali amerikanski listi, da so odkrili v Kaliforniji v nekem jezeru velikanske zaloge kalija, še večje kakor so one na Nemškem. A potrebovali bi 1000 milijonov dolarjev samo za priprave. Uspehi umetnega gnojenja so veliki. Primerjajmo Nemško in Ogrsko v letih 1909 do 1913, koliko centov po 100 kg tega aii onegia žita so pridelali na en hektar. Pa moramo še pomislili, da je ogrska fcemlja veliko rodovit-nejša nego nemška. Pšenice je pridelala Ogrska v onih letih povprečno na hektar 13 centov, rži 12, ječmena nad 13, ovsa 11, Nemčija pa 21 in pol, 18, 21 in 20. Premog. Kitajska ima na celem svetu največ premoga, zaloge računijo na bilijon ton, lo je milijon milijonov. A pridobivanja je še majhno, leta 1913. lia primer samo 15 milijonov ton. Kaj je lo, milijon milijonov, vidimo iz teh-le primerov: Avstro-Ogrska ga nakoplje vsako leto okoli 50 inilijonoy ton, Anglija 275 milj. ton, Nemčija 350, Amerika 450, torej te države skupno nekaj nad tisoč milijonov Ion. Če bi ga izkopavale lisoč let isto za-'ogo na leio, bi šele izkopale cn biljon. Za tako visoke številke seveda nimamo nobene primere, nimamo pravega izraza. Kuba. Otok Kuba v Ameriki ima glavno ■esedo za cuker iz trsa, tam ga dobivajo največ. 64 odstotkov vsega kubanskega izvoza obstoji iz cukra, 26 odstotkov pa iz tobaka; primerjaj smodko r. imenom kuba. Ruski lan. Bridko občutimo jedaj v vojski pomanjkanje predivnih snovi. Rusi so v tem oziru dosti na boljšem, ker imajo poleg domače;;.- bombaža predvsem tudi dosti izvrstnega lanu. V zadnjih letih so pridelali na leto skoro polovico vsega evropskega lanu, okoli 250.000 tort. 1 tona ie 1000 kilogramov. Proslor, na katerem ga dobivajo, meri en milijon hektarjev, lorcj toliko kot cela Kranjska ali Koroška. Največ ga je v pokrajini Vologdn, okoli 150.000 hektarjev. Pred lakoto na Dunaju. »Frciiidenblatt« izve, da nameravajo v kratkem skrajšati količino kruha na Dunaju na polovico. Istočasno bi se morala skrajšati tudi na polovico količin na krompirja, mesa ne bo nič. Odločitev do danes še ni padla, pač pa je pričakovati odločitve v najkrajšem času. To nadaljno skrajšanje količin živil je odvisno od prenehanja dovozov iz Češke. Ogrske in Nemčije. Spietmo so takoj proti popolni oskrbi čevljarski vajenec liri tvrdkl M. Eorvat, LiiibMann, Duua ska cesta št. 19. I. dvorišče. 4- M.-. 5 .- In višie. Dobre harmonike K 4«--. 'itr-, 80- dvovrstne dunaiske harmonike K I2u 1H.. trivrstne K JU,, W in ISie. Zamena dovoljena al! denar nazai PoSiha po Do- zetju alt predplačilu razpoSl Jan Konrad, Bril* 1491 c. in Jkr. dvo-rn* založnik CeSko. Krema za britie CJMs va brez vode. 1 porcelanasti iniiiii lonček 7 K 50 vin. umni Milo za critle rerfteS 9 K, 1 kg 34 K. - Pošilja se proti naprejpošiljatvi denarja M. Jiinker, eksportna trgovina, Zagreb 1, Petrinjuka 3 III., Hrv. PriM.no TOALETNO MIlO fino diSeCe komad 100 gr 3 kosi K 18--,t kos. KM--, 12 kos. K 65' Pristno PRALNO MILO za kg kron PoSIlia proti predplačilu M. Jiinker, Izvozna tvrdka z.agreb 1, Petrimika i -Hrvatsko. ična darila. 11111M111111.....11,11IIIEII11111 Srebrne in zlate ure ter lepi Driljanti. SI. občinstvu se naznanja, da so v zalogi zelo lepi srebrni predmeti ,«0„i svetnim primerni za darila za cerkve. Vljudno vabi in se priporoča tvrdka F. ČUDEN, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1. 4494 MLATILNICE V zalogi so zopet vsakovrstne fine za pogon z roko in silo, stiskalnice, decimalne tehtnice, kotli za žganje, reporeznice, stroji za rezanje zelja, kbnje nnnni m jnj pripravni za vsa-za slamoreznice, I Uulll lllillll ko mletev I. t. d. Franc Hitti, zaloga poljedelskih strojev, 4532 Ljubljana, Martinova cesta štev. 2. om- PopoSno belo platno -«o morete dobiti z vporabo naSega Izbornega tuga PHHŠEa ZA PLATNO. Velik prihranek In malo truda pri praniu. t zavo'' 150 gramov K t-—, 250 gramov K t-50, 450 gramov K 2-50. Najmanj te more naroČiti 10 zavojev! Pri naroČilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetju. Prodalaici di be popust zavod z. izvoz m. jiinker, ffiraursssr. (Zakonito zavarovan Moj Untvereal-ročni mlin 'e izlioren a tnletev maka, dtftav sladkorja, kave, ovsen riža, orebov itd. Ta mali iulin .e |o 'uknm voinht-izboroo "orn-Hol in se lanki po aulia za vsako vrsto mlevske-ga izdelka Teža okolu 1 kg. Cena ti. Unlversal-mltn za meso K 00 —. Mlin za drobljenjo kost) K 320-—. Pošilja an z Dunaja proti predplačilu zneska po generalnem zastopstvu Maks BOhnel Dunaj IV. Margaretenstr. 27 oitd. P. 07. V Prospekt zastonj. Krmila manjka! Zato so uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobio prebavi in popolnoma izkoristi, oai se pri meša 2 krat na teden krmi. ena pest polnu Mart n" t0 1® dl P1 Trnk6czy-a rediln prašek. ,,lTl0dl.ll Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zred*. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovta v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolainami na razstavah: na Dunaju, v Parizu Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Srbečico, liiaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno ,,Skabolorm" ma-žilo" Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 4-— veliki K 6-porcija za rodbino h 16-— Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem islenu, Ljubljana Marijin trg. 1520 Pazite nn varstveno znamki „8k*boform" I Zobotrebce kupuje po najvlijlb cenah PETER KOZINA & CO., LJUBLJANA, BREG 20. 4172 LMD5IM POSOJILNICA reglitrovana zadruga z neomejeno zavezo T Ljubljani, v lastnam domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po 41 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje tg vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago počtne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila prati vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v »Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Bezsrvnl zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo kooeom lota 1917 nad 3i milijonov kron. 1Ib5I 035SES32553E&SI IS IESIISSS3SSSSSSSSS5I tS IBIggBBBlIa Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine H- SUTT^Ef} - samo v Ljubljani §t. svetovn oznana razpošiljalniea Izdaja konzorcij „Domoljubtt". Odgovorni uradnik Josip Gostlnčar v Ljubljaui Tiskala Katoliška tiskarna.