CElJE' 23. OKTOBRA 1980 - ŠTEVILKA 42 - LETO XXXIV - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Tokrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam poslali izpolnjene anketne liste. V
uredništvu bomo kaj kmalu opravili žrebanje in objavili rezultate. Vaše odgo-
vore pa bomo skrbno prebrali in napravili analizo. Pravkar dajemo v javno
raipravo tudi našo vsebinsko zasnovo za prihodnje leto, pa bodo vaši odgovori
tu J: pomemben sestavni del javne razprave.
Čeprav smo šele v drugi tretjini oktobra in je pred nami še Teden domačega
filma, njegov utrip pa je že močno čutiti tudi v našem uredništvu, že snujemo
vsebino za praznične dni ob Dnevu republike in za Novo leto. Kaj hočemo, čas
hitro teče in kdor ne gre v korak z njim - zaostaja.
V začetku tedna je bilo spet polno sonca. Ko pišem te vrstice sem že v dvomih,
če bo tako obdržalo do četrtka, ko boste prebirali Novi tednik. Bodimo optimisti!
DRAGO MEDVED
mJlLA
Člani izvršilnega odbo-
ra Ljubljanske banko
Splošne banke Celje so
na zadnji seji med drugim
odobrili štiri investicijska
-j-^^jsojila. Tako celjski lič-
ili v višni 18,1 milijonadi-
iiarjev za razširitev proiz-
vodnje varjenih mrež.
Vrednost celotne naložbe
)c 73,2 milijona dinarjev.
Drugo posojilo v zne-
sku 5,9 iTiilijona dinarjev
je dobil Kmetijski kombi-
nat Šentjur za izgiadnjo
farme nesnic z zmoglji-
vostjo 35.000 komadov.
Vrednost celotne naložbe
jo okoli 22 milijonov di-
narjev.
Pomembna je tudi odo
britev posojila žalskemu
Hmezadu (Interni banki)
v znesku nekaj nad 20 mi-
lijonov dinarjev za napra-
vo 72 ha hmeljskih nasa-
dov in 100 ha hmeljskih
žičnic.
In končno so odobrili
posojilo Lesni industriji
Sopoti v Radečah v zne-
sku 11 milijonov dinarjev
za izgradnjo proizvodne-
ga in energetskega objek-
ta ter za nabavo potrebne
opreme. Predračunska
vrednost celotne naložbe
je skoraj 71 milijonov di-
narjev.
MB
OBISKALI SMO RIMSKE TOPLICE - NI KRIVA CINKARNA
»celje 80«
VAJA ZA MIR - VARNOST
Ob koncu tedna preverjanje obrambnih načrtov
Na Svetini pri Celju se je
končala dvodnevna šolska
vaja pod naslovom CELJE
80. Pri tem je šlo za prakti-
čen prikaz preverjanja na-
rejenih obrambnih načrtov,
ki je pokazalo njihovo upo-
rabnost ter tudi nekatere
pomanjkljivosti in slabosti.
V vaji CELJE 80 so sodelo-
vali delavci vseh služb pri
Občinski skupščini Celje z
Izvršnim svetom, družbeno-
politične organizacije in
Komite za SLO in DS.
Ob zaključku vaje so pio-
nirji svetinske osnovne šole
pripravili priložnostni kul-
turni program, o vaji pa je
govoril Jože Marolt. Posebej
je izpostavil, da so vsi udele-
ženci vaje CELJE 80 dobro
opravili delo in da je bila va-
ja koristna, potrebna, dobro
zamišljena in pripravljena
ter tudi dobro izpeljana.
Vključene so bile najaktual-
nejše naloge, za katere so or-
ganizatorji vaje mislili, da jih
je treba v sedanjem času
praktično preveriti. Ugodno
je ocenil sodelovanje in pri-
spevek vseh, ki so sodelovali
v vaji CELJE 80. Obrambni
načrti so ne glede na nekate-
re pomankljivosti, ki jih bo-
mo seveda odpravili, dobro
sestavljeni.
Vaja je imela tri glavne
točke:
• ažuriranje obrambnih
načrtov,
• praktično delo sodelu-
jočih in
• vse, kar je bilo ugotov-
ljenega negativnega, da se
izboljša in odpravi!
Delo na tem področju pa z
zaključkom vaje CELJE 80
seveda ni končano. Vajo je
treba temeljito oceniti. To pa
mora narediti vsak na svo-
jem področju, kjer je sodelo-
val. Del izboljšav morajo že
same posamezne službe vne-
sti v obrambne načrte. Stal-
no je treba skrbeti za idejno-
politično osveščenost, zavest
in odgovornost slehernega
občana, saj mora vsak po
svojih najboljših močeh pri-
spevati za varovanje vsega,
kar imamo - mirno življenje
zdaj in v prihodnosti. Ob
zaključku je Jože Marolt po-
sebej zaprosil vse udeležen-
ce vaje, da temeljito opravijo
še zadnjo nalogo - komplet-
no in natančno oceno vaje.
Vaja CELJE 80 bo brez dvo-
ma pognala koristne koreni-
ne na tako pomembnem po-
dročju, kot je SLO in DS.
TONE VRABL
KmZAVELEHJSKEGA
v zadnjih dveh mesecih so velenjski rudarji dosegali mnogo boljše
delovne rezultate, kot prejšnje mesece letošnjega leta. To naj bi bila
tudi posledica številnih notranjih pogovorov, kjer se naj bi marsikaj
spremenilo, seveda na boljše. 2a! pa je v zadnjih dneh prejšnjega
tedna ponovno prišlo do manjše krize, ki se kaže v občutno manjšem
dnevnem izkopu rjavega premoga. Tako so v četrtek, 16. oktobra
nakopali 16.400 ton, v petek samo 15.300 in soboto celo 15.000 ter v
ponedeljek, 20. oktobra, 16.000! V oktobru so tako v dvajsetih dneh
nakopali 241.400 ton ali poprečno na dan 17.141. Osnovni plan so
sicer presegli - 108,3 odstotka, delovni načrt pa niso dosegli - 91,7
odstotkal
Do zmanjšanja izkopa premoga je prišlo iz večih razlogov, pred-
vsem pa zaradi krajšega stanja stroja Dawty in pa ponovitve notranje
šibke organizacije med posameznimi službami.
Od 1. januarja do 20. oktobra so velenjski rudarji nakopali 3 mili-
jone 519.400 ton, do izpolnitve plana (4,7 milijona ton) pa jim je tako
ostalo še milijon 180.600 ton. Ob zadnjih dogodkih bo zastavljeni
plan verjetno težje izpolniti, kot pred dnevi, ko razmere niso bile
takšne, kot so zdaj.
T. VRABL
^VJETIV SAVINJSKI DOLINI
rnu^^^^^^j^ka delegacija Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, ki se
in tov*^^ obisku v Jugoslaviji, je obiskala tudi žalsko občino. Gostje so si ogledali Hmezad
Sobj,'^''fio kmetijskih strojev Sip v Šempetru, od koder je tudi naš posnetek, popoldne pa
^^'u ic'^'' "bisku v krajevni skupnosti Prebold, kjer so se zanimali o krajevni samoupravi ter
Polit||^°'^'Jfiistov v kraju. Delegacijo je vodil namestnik načelnika oddelka CK KP SZ za
delo Valentin Nikoforov. J V -T T
KRSTILI SREČKA IN
DANICO
S simboličnimi imeni so v •
torek poimenovali v delovni
organizaciji Aero, pravilneje
v temeljni organizaciji Grafi-
ka, dve veliki in pomembni
investiciji: tiskarski stroj
»Multibobine« in zbiralni
stroj »Bielomatik«.
Krst je bil, kot se za grafike
spodobi, po tradicionalnem
običaju, krstitelj pa je bil
Rafko Dobrotinšek, tehno-
log v operativnem razvoju
Grafike. Besede na pot kr-
ščencema sta poleg pred-
stavnikov tujih firm sprego-
vorila še obratovodja obrata
neskončnih obrazcev Dani
Novak in pomočnik direk-
torja temeljne organizacije
za tehnična vprašanja An-
drej Sušterič, ki je tudi nave-
del glavne značilnosti obeh
pridobitev.
Tiskarski stroj omogoča ti-
skanje štirih rol naenkrat,
stiskane neskončne obrazce
pa tudi zbere. Je prvi in edini
tovrstni v Jugoslaviji, izdela-
la pa ga je francoska firma,
medtem ko je zbiralnega
nemška. Oba pa sta visoko
produktivna.
MBP
• MOZIRJE: REPRODUKCIJA V
ŽIVINOREJI
Izvršni svet občinske skupščine Mozirje je sprejel
predlog odloka o organizaciji reprodukcije v živinoreji.
Z njim urejajo vprašanja o razmnoževanju govedi,
konj, svinj in ovac. Odlok navaja okoli štirideset točk,
oziroma mest, kjer bo potekalo redno umetno oseme-
njevanje, zatem nekaj točk, kjei bo to delo potekalo po
posebnem naročilu in tudi območja, oziroma kraje,
kjer bo dovoljen naravni pripust.
O odloku bodo odločali delegati zborov občinske
skupščine.
MB
• CELJE: ŠKODE 45 MILIJONOV
DINARJEV
Člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine so
tudi na zadnji seji razpravljali o škodi po poplavi v noči
od 8. na 9. oktober in ugotovili, da znaša prva ocenitev
okoli 45 milijonov dinarjev. V tem znesku pa ni škode,
ki so jo povzročili zemeljski plazovi in ona, ki so jo
utrpeli zasebniki. Vse to bodo še posebej ocenili.
Sicer pa so ob tej priložnosti znova opozorili na
nalogo, ki jih čaka pri nadaljnji regulaciji Savinje.
Predlog za ta dela je zdaj med prioritetnimi.
MB
• JOŽE VEBER PREDSEDNIK SZDL
Na torkovi seji medobčinskega sveta SZDL v Celju
so izvolili novega predsednika in sicer Jožeta Vebra.
Dosedanjemu predsedniku Janku Zevartu so izrekli
zahvalo in priznanja za doslej opravljeno delo, dolgo-
letni družbenopolitični delavec pa bo ostal tudi v pri-
hodnje v središču družbenega dogajanja. Na omenjeni
seji so razpravljali o nadaljnjih nalogah MS SZDL in o
aktualnih problemih pri sprejemanju srednjeročnih
• CELJE: KOŠARKARJI LIBELE STARTAJO
Članska ekipa KK LIBELA Celje bo v soboto, 25.
oktobra startala v doslej najkvalitetnejšem tekmova-
nju - L B zvezni ligi. Prvi nasprotnik v hali Golovec bo
bivši član L zvezne lige Metalac iz Valjeva. Celjani
bodo nastopili z naslednjimi igralci: Robert Medved,
Boris Kralj, Abdulah Kafedžič, Dragan Pribanovič.
Mitja Muha. Nikola Musovič, Zoran Gole, Drago Du-
brovski, Dušan Hauptman, Miloš Sagadin, Alojzij Ku-
Ijat, Mirko Aničič in Jože Unferdorben. Kapetan ekipe
bo Zoran Gole, trener Zmago Sagadin, njegov pomoč-
nik Boris Zrinski in tehnični vodja Franček Zorko.
Poprečna starost ekipe je 21,3 let, poprečna višina pa
195.7 cm. Za start so se pripra\-ljali 95 dni, opravili 102
treninga in odigrali 28 tekem (19 zmag in 9 porazov).
Kljub temu, da je ekipa od prejšnje sezone močno
spremenjena obljublja borbenost v vseh srečanjih do
konca. Cilj: obstanek v L B zvezni hgi!
T. VRABL
• OBIRALCI SE VRAČAJO
Na posestvu Slom pri Ponikvi so. kljub slabemu
vremenu, pospravili pridelek jabolk, ki so primerna za
ozimnico in za industrijsko predelavo. Cena jabolk za
ozimnico (jonatan in delišes) ni visoka. Večje skrbi jim
na posestvu delajo jabolka, ki gnijejo, namesto da bi
jih industrija predelala v sok. Pri mestinskem Vitali pa
za odkup jabolk ne kažejo prevelikega zanimanja.
MP
• NEVARNO KRIŽIŠČE V GOTOVLJAH
Delegati za zbor krajevnih skupnosti iz Gotovelj so
zaskrbljeni zaradi neurejenosti križišča na obvozni in
priključni cesti. Tu se je že zgodilo precej nesreč in
nekaj tudi s smrtnim izidom. Strokovna služba komu-
nalne skupnosti meni. da je križišče projektirano in
zgrajeno tako, kot priključek stranskih cest na glavno
magistralno cesto. Omogoča razvrščanje vozil za zavi-
janje v razne smeri. Križišče je opremljeno s predpi-
sano signalizacijo. Udeleženci v prometu morajo upo-
števati prometni režim in prometne predpise, ker je le
tako moč doseči ustrezno varnost. V odgovoru so zapi-
sali tudi to. da je prometna varnost v tem križišču
odvisna od discipline udeležencev v prometu.
Obvoznico so gradili tudi za to, da bi bilo manj
nesreč v Žalcu. Bi lahko iz tega sklepali, da morajo biti
udeleženci v prometu disciplinirani vsepovsod, samo
v Žalcu rie"' Mislimo si lahko, da je do nesreč prihajalo
predvsem zaradi nediscipline.
JANEZ VEDENIK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober
TUDI
TKANINA V
MERKU
Tudi delavci vseh treh
temeljnih organizacij
združenega dela delovne
organizacije Tkanina Ce-
lje so se na referendumu
odločili za vključevanje v
SOZD Merx. Od tistih, ki
so se udeležili glasovanja,
se je v TOZD Veleprodaja
za vključevanje v SOZD
Merx odločilo 85,8% de-
lavcev, v TOZD Malopro-
daja 90 ter v TOZD Po-
trošnja Zagorje 97,7%.
Ce upoštevamo delov-
no organizacijo Tkanina
kot celoto, ima že zdaj
SOZD Merx 12 članic.
Zdaj so na vrsti le še
delavci TEKO, da se odlo-
čajo o tem koraku. Refe-
rendum o vključevanju v
SOZD Merx bodo v tej
delovni sredini imeli v to-
rek, 28. oktobra.
MB
teden domačega filma

Takoj po projekciji pogovor z ekipo
Med bistvene vsebinske
novosti Teden domačega fil-
ma 80 sodi nova oblika pogo-
vorov med gledalci in film-
skimi delavci. Doslej do
takšnih pogovorov ni priha-
jalo, če seveda ne upošteva-
mo niti intervjujev napove-
dovalca v unionski dvorani s
člani filmske ekipe. Letos bi
radi dosegli več, ravno zara-
di tega, da bi poglobili in utr-
dili vezi med občinstvom in
tistimi, ki so film naredili.
Letos bosta dve premieri
na dan. Prva predstava bo v
kinu Union že ob 17.30 uri in
po končani projekciji, se bo-
do gledalcem v dvorani
predstavili člani filmske eki-
pe. Zatem bomo povabili
gledalce, da se preselijo v ve-
liko dvorano doma JNA, ki
je v neposredni bližini
unionske dvorane, kjer^ naj
bi bil pogovor z gledalci in
filmskimi delavci. Tako se
bo lahko razvil sproščen dia-
log o filmu, medtem pa bo
tekla v unionski kinodvorani
že druga projekcija in po njej
se bodo filmski delavci po-
novno predstavili občinstvu.
Pogovore bodo vodili Jože
Volfand, Sla\'ko Pezdir in
Drago Medved.
Kolikor je novost vabljiva
m ponuja pravo možnost za
neposreden dialog med
ustvarjalci in gledalci, pa
skriva v sebi nekatera ugiba-
nja. Predvsem ta, kakšen bo
odziv pri gledalcih. Zato že
danes vabimo vse, ki jih
filmska umetnost zanima, da
se udeležijo vseh pogovorov,
ki bodo res enkratna prilož-
nost za spoznavanje lepih pa
tudi temnih trenutkov jugo-
slovanske kinematografije.
Čeprav bodo pogovori veza-
ni neposredno na filme, ki
bodo predvajani v premier-
nem sporedu, pa bodo ven-
darle zajeli tudi splošne pro-
bleme jugoslovanske film-
ske proizvodnje in njenih
odnosov do družbe.
Pokrovitelj pogovorov je
slovenski časnik TV-15
D, M.
V LAŠKEM NISO POČIVALI
Ob zadnji poplavi so se v
Laškem gasilci zelo izkazali.
Takoj so začeli ukrepati, zelo
dobro pa ocenjujejo samoza-
ščito delovanje v Zdravili-
šču, ki je bilo dobro priprav-
ljeno in so delavci Zdravili-
šča opravili vse reševalne ak-
cije praktično sami. Gasilci
so s črpalkami in moštvom z
nenehnim 18;urnim delom
rešili tudi klavnico. Najbolj
pa so gasilci v Laškem priza-
deti nad ravnanjem nekate-
rih neodgovornih občanov,
zlasti v naselju Otok. Kot
lahko razberemo iz njihove-
ga zapisnika, so se krajani
pritoževali nad poznimi in-
tervencijami gasilcev. To
svoje ravnanje so nekateri
krajani podkrepili še z izja-
vami, češ »zakaj nam gasilci
niso rešili ozimnice in po-
dobno«.
Gasilci so ogorčeni nad
ravnanjem tistih občanov, ki
so sami premalo ali pa nič
naredili za varnost svojega
pa tudi družbenega imetja.
Bili so tudi taki primeri, ko
so občani, med tem ko so se
gasilci v vodi borili za njiho-
vo imetje, vse to opazovali z
okna in v varni razdalji.
V akciji 10. oktobra je so-
delovalo 42 prostovoljnih ga-
silcev iz društev Laško, Tim,
Rečica, Vrh in Radeče.
KMETIJSKA PROIZVODNJA -
NEIZKORIŠČENE REZERVE
Najmanj 600-700.00 ha
opuščenih kmetijskih zem-
ljišč je v naši državi. Urba-
nizaciji »podleže« vsako le-
to okrog 40.000 ha obdelo-
valnih površin. Mednaro-
dna organizacija za kmetij-
stvo in prehrano FAO oce-
njuje, da bi lahko Jugosla-
vija prehranjevala 80 mili-
jonov ljudi. To so podatki s
tako težo, da jih ne bo mo-
goče obiti v bližnjih razpra-
vah o osnutku družbenega
dogovora o temeljih druž-
benega plana Jugoslavije za
1981-85.
Dosedanje razprave v pri-
stojnih telesih zvezne skup-
ščine so opozorila na nizko
stopnjo agrotehnične
opremljenosti, na to, da je
kmetijska proizvodnja v
podrejenem položaju, kar
zadeva cene, politiko na-
ložb ipd, ter da je jugoslo-
vansko kmetijstvo edino na
svetu, ki ne dobiva subven-
cij. Z letošnjim letom pre-
nehajo regresi za umetna
gnojila, kar bo zmanjšalo že
tako majhno porabo, s tem
pa pridelek.
Razprave pa se niso zado-
voljile z globalno ugotovi-
tvijo o nerazvitih odnosih
pri združevanju v kmetij-
stvu kot vzroku prepoča-
snega razvoja, še posebej ko
gre za individualna gospo-
darstva, češ da jim neu-
strezne cene ne dajo dovolj
dohodka za vse člane. Druž-
bena posestva pa kljub te-
mu rada sejejo pšenico, ker
zahteva sorazmerno maj-
hna vlaganja, dohodek, če-
prav manjši, pa je sora-
zmerno zanesljiv brez več-
jega tveganja, zlasti kar za-
deva prodajo. Kot so ocenili
delegati, je takšna usmeri-
tev verjetno posledica mo-
nopolne rente, ki jo uživajo
upravijalci družbenih zem-
ljišč.
Kot osnovno pomanjklji-
vost agrarne politike so v
razpravi ocenili nerazvitost
tržišča. To bi moralo funk-
cionirati kot objektivni kri-
terij za sporazumevanje in
dogovarjanje. Prek razvi-
tejših odnosov in tudi z več-
jimi vlaganji bi morali zla-
sti izkoristiti ogromne re-
zerve, ki jih ima naša drža-
va v kmetijstvu nasploh.
(DNEVNIK)
KOMEIJTAK
NAVČEK POTRKAVA
ZAVESTI
Čez nekaj dni bomo obiskali grobove, se pokion,]
spominu umrlih, žrtvam za svobodo, vsem, ki so riait
bili dragi, ki so z nami gradili življenje, ki ga uživamo
Pietetaje toliko stara kot človeška civilizacija, je
kulture. Se več. V naši družbi, v kateri smo na prvQ
mesto vseh vrednot postavili človeka, bi moralo spo.
štovanje delovnega človeka segati čez življenjske
mejo. Tako smo navsezadnje tudi zapisali v odloke o
pogrebnih svečanostih. Toda ravno dejstvo, da srno
morali o tem napisati odloke, potrjuje upravičen surri
da odnos do umrlih ni takšen, kot bi moral biti.
V čem je problem?
Problem je, da so nekateri pogrebi dobesedna »po.
grebščina«, da umrlega zgolj zagrebemo, ko da ni bil
naš občan, sokrajan, ko da ni bil del naše družbe
soustvarjalec in po svojih močeh ter zmožnostih priz.
nanja in spoštovanja vredna osebnost.
Vsak človek je v življenju storil dovolj, da si zasluti
besedo slovesa tudi s strani družbe, organizacij, ajj
društev katerih član je bil, če ne v zadnjem času življe.
nja, pa gotovo poprej, ko je bil na vrhuncu svojih moči.
Prepogosto pozabljamo na ljudi, ki so bili nekoč zelo
ugledni, tvorni in prizadevni, a jih je starost ali bolezen
odtegnila vidnejši aktivnosti. Imeli smo primer, ko je
umrl zelo izpostavljen funkcionar, ker pa sodobni poli
tični garnituri ni bil toliko znan, je bil njegov pogreb
mnogo skromnejši, kot je zaslužil. Pred časom je bil
primer v Laškem, kjer je civilni pogreb minil brez
vsakršne besede, čeprav je šlo za delavko, ki je, (?e
drugo ne, delala polnih 35 let. Takih primerov je na
žalost veliko in povsod.
Razmisleka je vredno tudi to, da marsikje mislijo,
kako naj se v imenu družbe ob grobu poslovijo od
pokojnika samo, če je pogreb civilen. Tako na takšnih
pogrebih navadno izzveni, ko da je umrli bil zgolj
vernik, ne pa tudi član širše družbene skupnosti.
In še nekaj je. Pogosto zataji obveščanje. Krajevne
skupnosti so ponekod tako velike, da se za smrt kra-
jana prepozno izve. Odgovorne službe ne sporočijo
pravočasno, ne spomnijo se na to niti ulični in vaški
odbori. Saj vendar ne moremo pričakovati, da bodo to
storili sorodniki, ki jim žalostni dogodek poleg priza-
detosti naveže še cel kup skrbi in potov.
Navček potrkava naši zavesti in nesporno je. da se v
odnosu do mrtvih zrcali tudi odnos do živih, a se hkrati
razglašamo za najbolj humano družbo.
JURE KRAŠOVEC
JAKA
ŠTEFANČIČ
Konjičani ga dobro po-
znajo. Tistim, ki so v po-
vojnih letih obiskovali II.
osnovno šolo (sedaj šolo
Edvarda Kardelja) je bil
učitelj in številnim rodo-
vom ravnatelj. Priljub-
ljen, kot temu rečemo. Le
kaj je bilo lepšega, kot če
je odpadla kakšna šolska
ura. Potem je prišel tova-
riš ravnatelj m pripove-
doval svoje doživljaje iz
časov narodnoosvobodil-
ne borbe. To so bile ure,
to so bili spomini, ki se
jih nismo nikoli naveliča-
li in jih nikoli pozabili.
Razdajal je svoja doživet-
ja, kot je razdajal svoje
mlade moči, kot jih še ve-
dno.
Zdaj je upokojen. To pa
pri njem pomeni le to. da
ne dela več kot ravnatelj.
Ostal pa je aktiven druž-
benopolitičen delavec.
Pi-edsednik občinskega
združenja Zveze borcev
NOV je že vrsto let. Pa ga
v Konjicah ne poznamo le
kot nekdanjega borca,
kot učitelja in ravnatelja.
Poznamo ga tudi kot lju-
bitelja zborovskega petja,
kot zborovodjo.
Ni še tako dolgo, kar je
vodil dva pevska zbora.
Oba moška. Enega v de-
lovni organizaciji LIP,
drugega upokojenskega.
Prenaporno je to postalo
zanj in ostal je zvest samo
enemu - moškemu pev-
skemu zboru Adolf Tav-
čar iz Slovenskih Konjic.
O njem, o njihovem skup-
nem delu in dosežkih
prav tako rad pripovedu-
je kot o preteklih letih
borbe. Tudi o tem ga je
prijetno poslušati. Zato,
ker ima rad našo sloven-
sko pesem, ker je resni-
čen ljubitelj zborovske
pesmi. Ker mu nekaj po-
meni in ker čuti z njo. Pa
tudi zato, ker prinaša zbo-
rovsko delo razgibanost v
vsakdanje življenje. Tu so
redne vaje, pa nastopi, so-
delovanja na prireditvah,
tudi na številnih pogre-
bih, saj še najtežje trenut-
ke pesem olajša. Vsaj en-
krat na leto se zbor odpra-
vi na izlet. Življenje osta-
ja Jaku Štefančiču polno
in plodno, takšno kot je
od nekdaj bilo.
OBRAZI
OBISK IZ SINGENA \
V gosteh pri Občinskem sindikalnem svetu v Celju je bila-
te dni na obisku 5-članska nemška delegacija iz Singena kij
jo je vodil Heinz Rheinberger. Gostje so si z zanimanjem j
ogledali delovni proces v Emo, Zlatarni in v Železarni Store. ■
Gostitelji so jim odgovarjali na vprašanja o družbeno-poli-;
tičnem in ekonomskem razvoju naše skupnosti in z njimi j
navezali stike za kasnejše sodelovanje.
V celjski Zlatarni jih je pozdravil Stane*1Seničar in jim!
predstavil organiziranost in proizvodni program Zlatarn.:
Včeraj so si člani nemške delegacije ogledali Zdravilišče.
Dobrno, danes dopoldne pa so, preden so odšli na razgovor
v Zdravstveni dom, položili venca pred spomenik revolucije;
v Celiu. '
M. POD JED i
DOBRNA: »FRANCE
PREŠEREN« IN »GRADIŠČA« \
NAVDUŠILA
V soboto sta se v zdraviliški dvorani na Dobrni številnim
poslušalcem predstavila s skupnim koncertom Mešani pev-
ski zbor »France Prešeren« iz Celja in pevke in pevci zbora
"Gradišča« iz Italije p6*d vodstvom dirigenta Itala Montiglia,
ki ga pri nas bolje poznamo kot člana strokovnih žirij na
tekmovanjih pevskih zborov. Spored je povezoval »Prešer-
nov« dirigent Edvard Goršič. Naš zbor se je predstavil z
borbenimi, narodnimi in umetnimi pesmimi, italijanski
gostje pa z renesančnimi, in svojimi narodnimi pesmimi,
poslušalce pa so najbolj navdušili z dobro odpeto slovensko
narodno »Nocoj pa oh nocoj«. Sicer pa so tudi po koncertu
na prijateljskem srečanju s celjskimi pevci dokazali, da jim
naša pesem ni tuja.
Sobotno srečanje je bilo za oba zbora že drugo - spomladi
so bili »Prešernovci« v gosteh v Gradišči. Pevci in dirigenta
pa so bili soglasni, da srečanje ne sme biti zadnje.
ML?',
polni vtisov
iz trstenika
Konec minulega tedna i
bilo v Trsteniku srečanj
mladih iz pobratenih obči
Trstenik (Srbija), Vrbove
(Hrvaška) in Laško. To sn
čanje mladosti in bratstva;
vsako leto v drugi občin
Skupina mladih iz laške ol
čine, ki je bila letos vključi
na v to manifestacijo, sej
dobro odrezala. Z gostitelji:
je delila na športnih tekm
vanjih prvo mesto, toda o'
ganizatorji v Trsteniku >
kot gostitelji odločili, da«
pripada zmagovalni pofc
gostom iz Laškega, kar je*
en dokaz gostoljubnosti ^
pojmovanja bratstva
enotnosti.
Minilo sredo, 15. oktob'
pa je občina Trstenik sla\''-
ob obletnici osvoboditve
činski praznik. Slovesno?
so se udeležili tudi članic'
činske delegacije, predsts
niki občinske skupščine •
družbenopolitičnih orga'
zacij v občini. Ob tej pr''*^
nosti so potekali razgovori
nadaljnem sodelovanju
pobratenimi občinami.
ti pa so se gostje iz pobra''
nih občin lahko prepriča''
velikem napredku Trstem^
in občine v celoti, zlasti pa^
bili impresionirani ob slo'''
snosti, ko so v Trsteniku P
lagali temeljni kamen za^'^,.
obrat industrijskega gil^''.;
•Prva petoljetka«, kater«?j.
investicijska vrednost ^
znašala 2 milijardi novih
narjev. a
V programu proslav od ,.,
činskem prazniku je sod^''
vala tudi številna kuU^f,:
ška skupina iz občine L^^^j
o čemer poročamo v po-^
nem sestavku. j j;
gt 42 - 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJSKI GRB ZA PODPOLKOVNIKA
SVETOZARJA VULIKIČA
Izvršni svet celjske občinske skupščine je sklenil podeliti
Celjski grb podpolkovniku JLA Svetozarju Vulikicu za
uspešno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in celjsko
občino pri izgradnji komunalnih objektov in naprav.
Gre za celjsko družbeno priznanje človeku, ki ni nikoli
odrekel pomoči tam, kjer je bila potrebna. In ne samo to -
velikokrat je bil sam pobudnik za akcije, ki so jih potem
izvedli pripadniki inženirske enote celjske garnizije JLA.
Slo je za dela, ki so v vseh primerih podprla iniciativo
krajanov in njihovih skupnosti in tako dala tem akcijam in
še večjo materialno vrednost, marveč so še bolj utrdila
sodelovanje med občani in vojaki.
Samo v zadnjem času je podpolkovnik Svetozar Vulikič
sodeloval s svojimi vojaki pri mnogih uspešnih delih. Na
prvem mestu velja to za ^esto v partizanske Brdce nad
Dobrno, za izgradnjo mostu čez Voglajno blizu Prožinske
vasi pri Storah, za odstranitev mnogih plazov na Frankolo-
vem. Strmcu, Ljubečni... za reševanje cisterne iz Savinje
itd.
Podpolkovnik Svetozar Vulikič sprejema visoko celjsko
družbeno priznanje v času, ko odhaja iz Celja na novo de-
lovno dolžnost.
Na sliki podpolkovnik Svetozar Vulikič na slavnosti ob
otvoritvi novega mostu čez Voglajno pri Prožinski vasi
MB
višinske ceste
POVEZALI SO JIH
Doslej v žalski občini 60 km cest
Letos je že v prvih mesecih
zelo intenzivno stekla akcija
izgradnje cestnih povezav vi-
šinskih domačij z dolino.
Zal, hitremu izvajanju del ni
sledilo tudi hitrejše združe-
vanje namenskih sredstev,
kljub priporočilom, da izve-
dejo solidarnostno akcijo
zbiranja sredstev že spomla-
di. To so med drugim pouda-
rili na torkovi seji predsed-
stva občinskega sveta Zveze
sindikatov v Žalcu.
Predvidena vlaganja Goz-
dnega gospodarstva Celje
TOZD Vransko potekajo v
skladu s programom del,
pravi sekretar komunalne
skupnosti Franc Radišek,
vendar sredstva za to niso bi-
la združena pri samoupravni
komunalni skupnosti. Sicer
pa krajevne skupnosti in ob-
čani združujejo za urejanje
povezav dogovorjena sred-
stva in delo v višini najmanj
deset odstotkov od skupne
vrednosti. Za letos so načrto-
vali ureditev 33 cestnih odse-
kov. Osemnajst so jih že ure-
dili, sedem jih še urejajo, za
šest odsekov potekajo pri-
pravljalna dela, po sklepu
krajevne skupnosti Vransko
pa dveh odsekov ne bodo
gradili in bodo sredstva, na-
menjena za njiju uporabili za
dokončanje drugih del. Tako
so letos v žalski občini pove-
zali 44 višinskih domačij in
skupaj zgradili dvajset kilo-
metrov cest.
Akcija teče že od leta 1977.
V tem času so zgradili 60 ki-
lometrov višinskih cest in z
dolino povezali 137 domačij.
To pomeni, da je tri četrtine
programa že realizirano. To
pa pomeni, da akcija dobro
uspeva kljub prepočasnem
vsakoletnemu zbiranju soli-
darnostnih sredstev, izpadu
načrtovanega denarja od ob-
čanov, zaposlenih izven žal-
ske občine, izpadu sofinanci-
ranja kmetijske proizvodnje
in ostalih občanov. Ob vsem
skupaj je treba upoštevati še
visoko inflacijo.
Predsednik štaba za izved-
bo solidarnostne akcije Ven-
česlav Satler meni, da bi bilo
treba akcijo nadaljevati tudi
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju. Pri tem bi mo-
rali nosilci planiranja ureja-
nje teh cest upoštevati tudi v
svojih razvojnih načrtih. Del
programa, ki ga do konca te-
ga leta ne bodo realizirali, je
treba še enkrat proučiti in ob
upoštevanju potreb ter stabi-
lizacijskih naporov izdelati
program del za obdobje od
1981 do 1982.
JANEZ VEDENIK
STEKLINA
SE ŠIRI
Steklina je na območju
občine Slovenske Konji-
ce v stalnem porastu,
vendar je doslej še omeje-
na na divje živali, zlasti
lisice. V mesecu septem-
bru so samo na območju
Stranic ugotovili pri šti-
rih lisicah steklino, tako
da je to območje najbolj
okuženo. Na drugem me-
stu po okuženosti je ob-
močje Vitanje - Brezen,
ki meji na občini Celje in
Slovenj Gradec, kjer je
steklina še bolj razširjena.
Po izkušnjah iz drugih
občin SR Slovenije, kjer
imajo steklino že dalj ča-
sa, predvidevajo, da se
bodo stekle lisice preseli-
le iz višjih predelov v ni-
žinske, kjer si lažje najde-
jo hrano. Vse kaže, da bo-
do kmalu najbolj ogrože-
ni dolinski predeli, kjer je
naseljenost ljudi največ-
ja. Doslej so se že sedem-
krat srečali z lisicami na
dvoriščih domačij, kjer so
se spopadle s psi. Pse so
seveda odvzeli in pokon-
čali. Ker ocenjujejo, da je
steklina že v tolikšnem
porastu, da prehaja že v
izjemno stanje glede
ogroženosti zdravstvene-
ga varstva ljudi, bodo mo-
rali pri popisu psov v kra-
jevnih skupnostih sode-
lovati tudi člani družbene
samozaščite. MBP
gostinstvo in turizem
OBNOVUENISTOLETNIK
Celje je dobilo obnovljeni hotel Evropo
v petek, 17. oktobra opol-
dne, je dosedanji direktor
Evrope, Miloš Planinšek,
odprl nov in obnovljeni ho-
tel B kategorije Evropo, na
vsak način pridobitev, ki za
Celje in njegovo zaledje veli-
ko pomeni.
Slavnost, na kateri so se
zbrali številni predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja celjske občine in drugi,
je začel predsednik delav-
skega sveta Evrope Tone Lo-
trič. Za njim je o pomemb-
nosti obnovljenega hotela in
o prizadevanjih Emone go-
voril predsednik kolektivne-
ga poslovnega organa SOZD
Emona Ljubo Filipan. Med
govorniki je bil tudi predse-
dnik izvršnega sveta celjske
občinske skupščine Venče-
slav Zalezina, ki je opozoril
na zgodovinski dogodek,
septembra 1939. leta, v tem
hotelu in na ustanovitev
Zveze delovnega ljudstva
Slovenije.
Poudaril je tudi prizadeva-
nja Celja po čim večji turi-
stični uveljavitvi in zato v
zadnjem času tudi korake po
močnejšem povezovanju go-
stinstva.
Miloš Planinšek odpira novi hotel Evropo
Začetki današnjega hotela
Evrope segajo v 1877. leto.
Gre torej za častitljivega sto-
letnika, ki je našel svoje pra-
vo mesto šele 1972. leta, ko
se je njegov kolektiv^ odločil
za integracijo z ljubljansko
Emono. To pa je tudi leto, ko
so se pričela prizadevanja za
obnovo in zgraditev novih
delov hotela. Pot do zdajš-
njega uspeha je bila torej
dolga osem let. Zdaj je kon-
čana in nova Evropa je tu, v
ponos Celju in njegovemu
območju. Tu je zdaj hotel, ki
ima v 111 sobah 189 postelj,
poleg tega še restavracijo, bi-
stro in druge prostore, ki mu
dajejo B kategorijo. Torej,
bistveno drugačna kakovost
od starega objekta.
Celotna naložba je veljala
106 milijonov dinarjev, je pa
seveda vprašanje, če bo pri
tej ceni ostalo.
V novem hotelu bo združe-
valo svoje delo 83 delavcev,
eno tretjino več, kot jih je
bilo v starem objektu.
Otvoritev nove Evrope je
izzvenela tudi kot priznanje
dosedanjemu direktorju Mi-
lošu Planinšku, ki ima prav
gotovo največ zaslug, da je
do te prenove prišlo, da je
stoletnik dobil ne samo novo
obleko, marveč še kaj več.
Lepo svečanost v sredini
oktobra je izpopolnil tudi
Komorni moški zbor.
Celotno nalogo je v okviru
kompleksnega inženiringa
izpeljal Razvojni center Ce-
lje, gradbena dela pa celjski
Ingrad.
M. BOZIC
v spomin na veliki dan
Slavnostno otvoritev hotela Evrope, v petek, 17.
oktobra, so povezali še z enim dogodkom, ki je obu-
dil spomin na veliki dan v letu, ko se je tudi nam vse
bolj bližal vojni val.
V petek je namreč član sveta federacije Franc Le-
SKošek-Luka odkril na pročelju novega dela Evrope
^Pominsko ploščo, ki govori, da so se 3. septembra
J^939. leta v teh prostorih sestali predstavniki napre-
l^t^ih delavskih in kmečkih skupin. Tu. v takratnem
f^otelu Evropa, so sprejeli delovni načrt za prihodnje
obdobje ter ustanovili Zvezo delovnega ljudstva Slo-
V^f^ije, ki je bila predhodnica poznejše Osvobodilne
..Pomemben sestanek se je ta dan pričel v restavra-
ciji Stegu v Zagradu. Toda. ko je policija preprečila
posvet, so se udeleženci zbrali v hotelu Evropa in tu
sdaljevali ter končali pomembno delo.
posnetku: Franc Leskošek-Luka odkriva spo-
"^'nsko ploščo na pročelju hotela Evropa. Plošča z
•^akim posvetilom je tudi na domu krajanov v Za-
^•"adu, na nekdanji Stegujevi restavraciji. MB
POGLEJMO NAOKROG
SREDA 15. OKTOBRA
Nal'te»bo letos dovolj. Tako so povedali predstavniki
splošnega združenja jugoslovanske naftne industrije,
ko so poudarili, da izpad dobave nafte iz Irana in Iraka
nadomestujejo z uvozom iz drugih dežel. Letos bo
uvoženo 10,8 milijonov ton surove nafte... Spremeniti
bo treba sedanji način gospodarjenja tako, da bomo
utrjevali samoupravni položaj delavca in racionalno
izkoriščali sredstva, ter dohodek, ki je na voljo. Sr-
diti boji iraško-iranskih sil za Abadan se še naprej
nadaljujejo. Napovedan je prihod iranskega premiera
Radžaia v Združene narode...
ČETRTEK, 16. OKTOBRA
Na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v SFRJ
je prispel predsednik finske vlade Mauno Koivisto.
Po sprejemu je Koivisto obiskal hišo cvetja na Dedinju
in se poklonil spominu predsednika Tita. V pogovorih
sta obe strani poudarili dobre odnose obeh držav in
opozorili na številne možnosti plodnejšega gospodar-
skega sodelovanja... V Rimu je v 80. letu starosti
umrl Luigi Longo, predsednik italijanske komuni-
stične partije... Ugandska vojska je odbila vdor
okoli 3000 pristašev nekdanjega diktatorja Amina na
severovzhod države...
PETEK, 17. OKTOBRA
Meso se še ne bo podražilo. Tako je sklenil republi-
ški izvršni svet in s tem je včerajšnji predlog po
vnovičnem dvigu cen, ki naj bi preprečil odliv živine
v sosednje republike, zavrnjen... 35 dnevni spopad
med delavci in upravo FIAT-a je končan. FIAT delav-
cev ne bo odpustil, v zameno pa mu bo država me-
sečno dajala 12 milijard lir za plače... Položaj v El
Asnamu, ki ga je opustošil potres, se počasi normali-
zira. Pomoč prihaja iz vsega sveta. V Sloveniji zbi-
ramo pomoč na žiro računu RK Slovenije 50101-678-
51579 - »za pomoč žrtvam potresa v Alžiriji«...
SOBOTA, 18. OKTOBRA
Kljub pozivom, da bi vsaj med muslimanskem
praznikom sprti strani prekinili sovražnosti, se iran-
sko-iraška vojna nadaljuje z nezmanjšano silovi-
tostjo. V varnostnem svetu je včeraj govoril iranski
premier Radžaj, ki je izjavil, da je Iran žrtev agresije.
Za zaroto proti islam.ski revoluciji je obdolžil ZDA in
SZ. Rešitev vidi le v kaznovanju agresorja«... V Rimu
so pokopali dolgoletnega predsednika italijanske ko-
munistične partije Luigija Longa... Italija ima štiri-
deseto vlado. Sestavil jo je Arlando Forlani, v njej pa
je 26 ministrov, polovica iz krščansko-demokratske
stranke, sedem je socialistov, po tri mesta pa so dobili
republikanci in socialdemokrati...
NEDELJA, 19. OKTOBRA
V Makedoniji se je uspešno končala vaja »Vsi v
obrambi in zaščiti 80«. Vaja je prikazala dobro pri-
pravljenost vseh dejavnikov SLO in DSZ v Makedo-
niji... V Moskvi so objavili sovjetsko-afganistansko
sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo sovjetski
vojaki ostali v Afganistanu dokler ne bodo prenehale
vse akcije upornikov... V Grčiji so objavili, da je od
danes ta dežela znova vključena v vojaško strukturo
NATO pakta. To je izzvalo val demonstracij... Soli za
posipanje cest bo letos dovolj, so sporočili iz Tuzle,
kjer bodo v rudniku soli nakopali 115.000 ton soli za
posipanje cest...
PONEDELJEK, 20. OKTOBRA
Z veličastnim zborom, na katerem je spregovoril
Stevan Doronjski, so v Zagrebu proslavili 40. oblet-
nico pete državne konference KPJ, ki je začrtala pot
delu KPJ neposredno pred vojno.Stevan Doronjski je
opozoril na zgodovinski pomen tega zasedanja, vnovič
pa je izrazil občudovanje zgodovinskemu delu tovariša
Tita in Edvarda Kardelja... Lazar Mojsov je bil na
osnovi poslovnika predsedstva CK ZKJ danes na seji
v Zagrebu imenovan za predsednika predsedstva CK
ZKJ z enoletnim mandatom. Dosedanjemu predse-
dniku Stevanu Doronjskemu so izrekli vso priznanje
in zahvalo za uspešno opravljeno delo... Javnost je
razburil kulturni škandal, ko Slovenska filharmo-
nija med gostovanjem v ZDA pred polno dvorano
Carnegie Halla v New Yorku ni mogla izvesti kon-
certa, ker organizator ni pravočasno dostavil instru-
mentov ... >   _   ^
TOREK, 21. OKTOBRA
Na seminarju z občinskimi in medobčinskimi sekre-
tarji ZKS so govorili o uresničevanju politike gospo-
darske stabilizacije v konkretnih okoljih. France Popit
je ob tem znova poudaril, da bo le izvoz zagotovil
trajni gospodarski razvoj... nadaljuje se iransko-
iraška vojna izčrpavanja. Hudi spopadi so še naprej v
okolici Abadana. mirovna prizadevanja pa se naprej
zadevajo ob zid gluhih ušes... V Mariboru se je s
predstavo Ščurki pričelo letošnje Borštnikovo sreča-
nje... Veliko je težav s setvijo, ki časovno zamuja.
Doslej so posejali le petino njiv. koruza pa tudi še ni
obrana... V Varšavi se je končal sestanek ministro\-
Varšavske zveze, na katerem so poudarili pomemb-
nost Madridske koference o varnosti in sodelovanju
v Evropi m vso pozornost namenili vojaškim vidikom
varnosti...
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober
SLIŠALI
SMO...
V novem Sadu priprav-
ljajo v decembru že drugi
kongres o hrani. Do sedaj
je pripravljenih okroglih
40 referatov, ki bodo ti-
skani kot prva knjiga. Na
kongresu bo ena od glav-
nih tem namenjena vklju-
čevanju Jugoslavije v me-
dnarodno delitev dela in
o možnostih jugoslovan-
skega izvoza hrane.
Zlobno pripommjamo,
kako upamo, da .se ne bi
zgodilo tako, da bi (lahko)
izvažali samo referate, v
katerih bi kar naprej pisa-
lo, kako lahko pridelamo
(teoretično) hrane za naj-
manj 80 milijonov ljudi.
Tako nas namreč cenijo v
FAO - mednarodni orga-
nizaciji za kmetijstvo!
UM
ZA UREJENE TRNOVLJE
Na razširjeni seji vseh družbenopolitičnih organizacij, ki
je bila v septembru v prostorih KS Trnovlje, so razpravljali o
temeljih družbenega plana občine Celje.
Na seji so kritično ocenili osnutek plana ter menili, da
Trnovlje zelo mačehovsko obravnava. Tako je v Trnovljah
predvidena samo gradnja samopostrežne trgovine in to šele
v letu 1985. Otroški vrtec, ki je že bil predviden v srednjeroč-
nem planu 1976-1980 pa je povsem izpadel. Po obstoječem
urbanističnem redu za Trnovlje pa ni določena lokacija niti
za samopostrežno trgovino, niti za otroški vrtec. Pravkar
obnovljeni Kulturni dom pa se nahaja v »industrijski coni«.
Pri izdelavi urbanističnega reda je bila predvidena gradnja
železniške proge, ki bi sekala Trnovlje na dva precej gosto
naseljena dela. Po novi varianti ta proga odpade, ker se je
našla druga ugodnejša rešitev.
Na osnovi navedenih dejstev so predstavniki vseh družbe-
nopolitičnih organizacij soglasno podprli predlog, da se
ukrene vse potrebno, da se doseže sprememba urbanistič-
nega reda.
Po novem urbanističnem redu naj bi bila določena loka-
cija za samopostrežno trgovino, otroški vrtec te;- druge ob-
jekte družbenega standarda. Nadalje naj bi urbanistični red
predvidel poselitev in zgostitev med zgornjim in spodnjim
delom Trnovelj, tako, da bi nastalo strnjeno naselje severno
od Kulturnega doma do zaščitnega pasu avtoceste. Sele s
predlagano poselitvijo bi bilo ekonomsko upravičeno gra-
diti objekte družbenega standarda na tem območju. PRAL
celjska szdl o izvozni aktivnosti
VEČ KONKRETNOSTI!
Preveč<^9 ponavljanja statih ugotovitev
Verjetno se bo v prihod-
nje moral svet za družbe-
noekonomske odnose in
ekonomsko politiko pri
celjski SZDL pogosteje se-
stajati, če bo hotel temeljito
razpravljati o vseh aktual-
nih vprašanjih in proble-
mih s svojega politično-de-
lovnega področja. Na pone-
deljkovi seji so pretresali
tri pomembne teme, od ka-
terih vsaka posebej bi bila
kar pravšnja za samostojno
sejo.
Tako so imeli na dnevnem
redu probleme izvoza celj-
skega gospodarstva, pro-
gram povezovanja gostin-
sko-turistične dejavnosti v
občini Celje in širše ter osnu-
tek samoupravnega sporazu-
ma o ustanovitvi SIS za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne in preskrbo prebivalstva
občin   celjskega   območja.
Prav temu zadnjemu sisu
člani sveta niso bili preveč
naklonjeni, čeprav se vsi za-
vedajo pomembnosti uredi-
tve področja proizvodnje in
preskrbe s hrano. S tem v
zvezi so menili, da bi bilo po-.
trebno to področje urediti
enotno v republiki. Sicer pa
so dokončno sklepanje pred-
ložili na kasnejši datum, v
tem času pa bodo pridobili
dodatne informacije za od-
govorno politično razpravo
in odločanje.
Na seji so podprli program
povezovanja gostinsko-turi-
stične dejavnosti v občini
Celje, ugotovili, da je že do-
sedanje združevanje celjskih
gostincev v okviru Gostin-
skega podjetja Celje dalo
obetavne rezultate in pripo-
ročili pospešitev združeva-
nja z rokom do 1. 1. 1981 ter
vključitev Samopostrežne
restavracije, ki je sicer Hme-
zadov tozd.
Razumljivo, da je bila
ključna razprava o izvoznih
aktivnostih celjskega gospo-
darstva, pri čemer so člani
sveta za družbenoekonom-
ske odnose in ekonomsko
politiko pri celjski občinski
konferenci SZDL v celoti
podprli gradivo in najpo-
membnejše ugotovitve, ki
sta jih kot delovno gradivo
pripravila izvršni svet in ko-
mite ZKS Celje oziroma po-
sebna delovna skupina.
Predvsem so poudarjeno za-
htevali konkretizacijo neka-
terih ugotovitev, ki so -
mnoge med njimi, končno
tudi stare po deset in več let,
kot na primer ugotovitev, da
»je celjsko gospodarstvo v
izvozu izredno razdroblje-
no« , ali pa tista, »da je možno
povečati izvoz tudi do konca
leta, če bo družba(l) izvedla
nekaj nujnih ukrepov«. Prav
ob teh dveh primerih in še
drugih, je zahteva po kon-
kretnosti pri nosilcih in ro-
kih najbolj logična. "
V izredno kritični razpravi
so člani sveta posebej opozo-
rili na vprašanja soodvisno-
sti dobrega planiranja, tako
v letu 1981 kot v naslednjem
srednjeročnem obdobju, od
hitrih rešitev v samem go-
spodarskem sistemu, pri
tem pa so naglasih, da je po-
trebno za vsako organizacijo
združenega dela izdelati po-
seben izračun glede njene
mednarodne menjave.
Veliko hudih besed je bilo
izrečenih tudi na račun
izvozno-uvozne administra-
cije, v kateri se vedno znova
pojavljajo novi obrazci.
Kljub vsemu kanček optimi-
zma, saj bodo plan izvoza
navzlic hudim težavam dose-
gli v Aeru, EMO, Topru, Že-
lezarni Štore in verjetno pre-
segli v Cinkarni, LIK Savi-
nja, Etolu. Omenjene so le
tiste organizacije združenega
dela, ki so jih zajeli v gra-
^diyu..„......mTJAUMNIK.
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČj^
ob 35-letnici gradisa
MOČ DELA IN UMA
Proslavljala je temeljna organizacija v Celju
Včeraj je 35 let Gradisa in
30 let delavskega samou-
pravljanja proslavila Gradi-
sova temeljna organizacija
Gradbena enota Celje. V
Unionski dvorani se je zbra-
lo veliko število delavcev, ki
so s svojim delom in zna-
njem pripomogli k temu, da
se je (Jtradis razvil v eno naj-
večjih podjetij v Jugoslaviji.
Slavnostni govornik na
slovesnosti je bil Oto Logar,
predsednik delavskega sveta
Gradbene enote Celje. V svo-
jem govoru je poudaril, da so
rezultati petintridesetletne-
ga dela vidni na vsakem ko-
raku, saj je Gradiš v tem ča-
su zgradil preko 4500 raznih
objektov, med njimi 25 veli-
kih energetskih objektov
vključno z atomsko elektrar-
no v Krškem. Na dolgem spi-
sku zgrajenih objektov je tu-
di delež celjske temeljne or-
ganizacije velik in pomem-
ben, je poudaril Oto Logar.
Tako ne gre prezreti izgrad-
njo vseh štirih faz termoelek-
trarne Šoštanj, stanovanjske
izgradnje v domala vseh ob-
činah celjskega območja, po-
sebej pa v velenjski in celjski
občini, številne industrijske
objekte in druge javne ob-
jekte kot so šole. zdravstveni
domovi in drugi.
"Rezultati delavskega sa-
moupravljanja so v tridese-
tih letih vidni na vsakem ko-
raku,« je dejal Oto Logar.
"Uresničene oblike in dose-
ženi uspehi kažejo, da sa-
moupravljanje ni več ideja
ali želja, temveč je postalo
družbena stvarnost, dolžnost
in obveznost, da te ustavne
pravice delavci stalno ulrji.
jemo in dopolnjujemo.-
Na včerajšnji slovesnor.
so v imenu celotne teineljrtj
organizacije Gradiš - Grac
bena enota Celje prejeli šti;
je delavci nagrade za plodK
in -pridno delo. Tako so tt
nagrade prejeli: Franc Hi-
zmec. kvalificiran strojni!';
Muhamed DZananovič, kvi
lificiran železokrivec, Siro:
Marinič, kvalificiran tesan:
Oto Logar, vodja sektor;
Ljubljana. Celjska temelJK
organizacija pa je nagrad:
podelila tudi najboljšem;
sektorju, to je IMV Novo me
sto.
DAMJANA STAMEJCK
libela zanimiva na tujih tržiščih
KA2E SMER NA ZAHOD?
Povpraševanje po tehtnicah Maxima, Olimpia in Expres
Libeli Celje se poleg nekate-
rih poslovnih vezi z »vzhodom«
obetajo tudi nove z ■zahodom«.
Tako se želi dvoje zahodnonem-
ških podjetij povezati tesneje s
celjskimi tehtničarji - to sta fir-
mi Pfister iz Augsburga in Tole-
do iz Kolna, zanimanje za sode-
lovanje pa kaže tudi nizozemski
Berkel.
Po mnenju glavnega direktorja
ing. Jožeta Bobnarja je bilo ob
navezavi prvih poslovnih stikov
ugotovljeno, da obstoji več mož-
nosti sodelovanja, tako na po-
dročju izvoza, medsebojnih kom-
penzacijskih dobav, kooperacije
in skupnih nastopov na tržiščih.
Zaenkrat se v Libeli bolj nagiba-
jo na stran sodelovanja s firmo
Pfister, ki je mimogrede rečeno s
svojimi 900 delavci pomemben
proizvajalec tehtalne opreme v
Evropi in največji proizvajalec
cestnih ter železniških tehtnic v
Zvezni republiki Nemčiji. Lahko
pa se postavi še z dosežki na po-
dročju vodenja procesne tehno-
logije, saj izdeluje tudi procesne
računalnike. Njihov najnovejši
proizvod pa je digitalni tehtalni
terminal, ki je uporaben kot me-
rilna naprava za vse večje most-
ne tehtnice.
Prav firma Pfister, ki je sicer
po velikosti podobna Libeline-
mu tozdu tehtnic, želi kompleti-
rati svojo proizvodnjo in to s
tehtnicami Maxima, Olimpia in
Expres - Preciz. Pri tem bi Libeli
ponudila ves svoj proizvodni
program, zanimajo pa jo tudi
skupni naslopi z Libelo, tako na
jugoslovanskem kot na drugih
tržiščih.
Firmo Toledo predvsem zani-
majo poleg že omenjenih tehtnic
še klavniške tehtnice Emona. Si-
cer pa bi tudi Toledo želel kom-
pletirati svojo ponudbo, čeprav
so za Libelo njegove želje manj
simpatične, saj kaže zelo razno-
\Tstne potrebe po tehtnicah, ko-
ličine pa niso velike, prav tako
nekaterih zaželenih preciznejših
nagibnih tehtnic v Libeli še ne
morejo ponuditi.
Ne glede na predvidene spre-
membe zunanjetrgovinskih
predpisov, ki bi utegnile zaostriti
zahteve po izvozu pri mednaro-
dnih kooperacijah, lahko zabele-
žimo, da si celjska Libela s svoji-
mi kakovostnimi proizvodi, v ka-
terih je tudi vse več domačega
znanja, uspešno utira poslovne
poti na zahtevna tržišča.
MITJA UMNIK
Tehtnica Maxima - vsestransko uporabna v trgovinah in
gostinstvu
BANDAG OBISKAL
PREVOZNIŠTVO
Te dni je bilo zelo živahno v
celjskem Prevozništvu. Na obisk
v to delovno organizacijo so priš-
li športniki DO Bandag iz Škofje
Loke, ki so člani SOZD Alpe-
tour. Med obemi DO je namreč v
zadnjem času zelo uspešno po-
slovno sodelovanje. Tega pa so
hoteli okrepiti tudi s športnimi
stiki. Športniki obeh delovnih
organizacij so se pomerili v nogo-
metu, streljanju in šahu.
Pomladi so imeli v Skofji Loki
več uspeha domači. Tokrat pa
športniki Prevozništva, ki so
zmagali v nogometu 4:0 v strelja-
nju 584:543 in v šahu 2,5:2,5.
Gostje so povabili športnike
Prevozništva na zimske športne
igre SOZD Alpetour, Med sreča-
njem pa so si gostje ogledali tudi
vse prostore celjskega prevozniš-
tva.
J. KUZMA
NIČ VEČ SUHIH PIP
NA POLZELI
Polzela je eden izmed ti-
stih krajev v žalski občini,
ki so se v zadnjih letih zelo
razvili. Močno se je poveča-
lo število prebivalcev in ta-
ko ni nič čudnega, če je bila
nekaj časa oskrba ljudi s
pitno vodo izredno slaba.
To še zlasti velja za leto
1978. Da bi na polzelskem
vodovodu odpravili po-
manjkljivosti, je Komunal-
no podjetje iz Žalca leta
1978 izdelalo sanacijski pro-
gram vodovoda Polzela.
Program sestavlja več faz,
celotna vrednost sanacij-
skih del pa bo znašala okrog
šest in pol milijonov dinar-
jev.
Prvo fazo sanacije, ki je ve-
ljala 220 tisoč dinarjev so že
opravili. Slo je za vodovodne
priključke na levem in de-
snem bregu Savinje. V prvih
mesecih tega leta so uredili
tudi prečkanje cevovoda
preko Savinje, kar je stalo
več kot 535 tisoč dinarjev.
Pravočasno so zgradili tudi
cevovod Orla vas-Topovlje-
-Parižlje, ki se vključuje v
sistem napajanja vodovoda
Polzela iz vodovoda Tabor.
Tudi dela iz druge faze sana-
cije so že opravili. To pome-
ni, da so zgradili cevovod
preko soseske Center. Ta de-
la so veljala skoraj 700 tisoč
dinarjev. Do konca letošnje-
ga maja naj bi bila zaključe-
na tudi tretja faza obnove, ki
zajema izgradnjo rezervoar-
ja. Zaradi nekaterih težav
bodo dela zaključena konec
tega meseca. Četrta faza -
obnova cevovoda od tovarne
nogavic do Garanta, še traja
V celoti pa so zaključili tuč
peto fazo obnove - gradnf
cevovoda od Garanta *
Grešnika in v naselje seve."
no od Grešnika. Ta dela ^
veljala 566 739 dinarjev.
V tem letu načrtujejo šeZf
menjavo cevovoda od G'
ranta, pod železniško pro^
in preko Struge do novež-
cevovoda v soseski Center
Hkrati s sanacijskimi
polzelskega vodovoda, uff
jajo delavci Komunalnet-
podjetja iz Žalca tudi nekat^^
ra dela na vodovodu v Tab^
ru. Da bi zagotovili zadosti
količino vode za enotni ^
dovod Tabor-Polzela, so P'
čeli tudi z gradnjo novega^'
jetja in cevovoda od zaje^;
do rezervoarja nad Taboro'
Ob vsem tem lahko mif'
zapišemo, da je glavnih teZ'
v zvezi s pomanjkanjem P
ne vode na Polzeli koneC;
JANEZ VEDE^'■
____^
V ŠEMPETRU 143
KRVODAJALCEV
Zavod za transfuzijo
iz Celja je v sodelovanJj^
krajevno organizacijo ^ ■
čega križa v Šempetru P j,
dnevi pripravil krvodaja'^
akcijo, ki se jo je ude'.^ .
143 krvodajalcev. Akc-iJ^j,
se množično udeležili ofp,
ci Aera, LIK Savinje, S';
in Elektra Šempeter.
udeleženci akcije je bilf'^.j;
li 40 takih, ki so kri dar«'
T. TAV*-'
42 - 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
qOVORI predsednik OK zsms celje darko končan
MLADI ŽELIJO SOODLOČATI
\/eč poudarka idejno-političnemu usposabljanju
^■a minuli volilno-pro-
rframski seji občinske konfe-
rence ZSMS Celje so mladi
sprejeli programsko usmeri-
tev občinske konference ter
njenih organov in organiza-
cij za mandatno obdobje
1980-82. Darku Končanu,
[10"'emu predsedniku občin-
ske konference ZSMS Celje,
gjno v tem trenutku postavili
naslednje vprašanje: Na ka-
terih družbenih področjih
je bo morala občinska orga-
nizacija ZSMS v tekočem
mandatnem obdobju še po-
sebej angažirati?
.,V široko zastavljenem
programu naših usmeritev
in dela bo treba najprej dose-
či cilj, da mladinska organi-
zacija ne bo odigravala le for-
malne vloge^našem politič-
nem sistemu. Treba ji bo za-
gotoviti tudi dejansko vlogo
z akvitnim vključevanjem in
delom naših delegatov v de-
legacijah  zborov  občinske
skupščine, v skupščinah sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, v samoupravnih
organih itd. Vključevanje
mladih v politični sistem od-
ločanja pa je pomembno tu-
di zaradi tematike, ki se
obravnava v okviru delega-
cij, ki je za življenje in delo
mladih še kako pomembna.
Gre za vključevanje v stabili-
zacijska prizadevanja, sred-
njeročno planiranje, svobo-
dno menjavo dela v okviru
SIS, obsežno problematiko
zaposlovanja, preobrazbo
vzgojno-izobraževalnega si-
stema, štipendijsko politiko
v povezavi s kadrovsko. Vse
to pa so najbolj življenjska
vprašanja mlade generacije.
Posebno pozornost name-
ravamo posvečati idejno-po-
litičnem usposabljanju naših
članov, da bodo sposobni de-
lovati ne le v mladinski orga-
nizaciji, ampak v vseh orga-
nih oziroma organizacijah
našega političnega sistema.
Več pozornosti nameravamo
posvečati tudi kulturni pro-
blematiki, ne le zgolj potroš-
nji kulturnih dobrin, ampak
tudi izvajanju, oblikovanju
kulturnih programov. Na po-
dročju mladinskega prosto-
voljnega dela se skušamo
orientirati na organiziranje
lokalnih mladinskih delov-
nih akcij, skratka, na ureja-
nje našega življenjskega in
delovnega okolja v vseh sre-
dinah, in ne nazadnje na kre-
pitev idejne, kadrovske in
organizacijske vloge ZSMS
kot ene od subjektivnih sil v
okviru frontne organizacije.«
MARJELA AGRE2
AKTUALNO
krojenje usode tedniku
v ČIGAVEM IMENU?
Te dni v oktobru, ki se zlati v težki
in zlati jesenski barvi in je tudi sim-
bol žetve plodov, dela človeških
rok, te dni se dogovarjamo v obči-
nah celjskega območja za naše na-
daljnje delo na področju informira-
ni
Novi tednik in Radio Celje z enot-
nim uredništvom (iO novinarjev in
3 uredniki) pripravijo vsak dan za
štiri ure radijskega programa in te-
densko 24 časopisnih strani. Vse to
za bralce osmih občin celjskega ob-
močja pa tudi več.
Ko se te dni dogovarjamo o na-
šem delu za prihodnje leto in za pri-
hodnje srednjeročno obdobje oce-
njujemo tudi čas enega leta - tedaj
smo namreč razgrnili v javno raz-
pravo vsebinsko zasnovo Novega
tednika in Radia Celje, z željo da bi
naše soustanoviteljice - to pa so ob-
činske konference SZDL celjskega
območja vsem svojim članom po-
sredovale naša hotenja. Vse to zato,
da bi skupaj dogovarjali vsebino,
torej obliko in način informiranja.
Obe programski zasnovi smo obja-
vili v Novem tedniku.
Zal so bile razprave le v celjski,
laški in šmarski občini. Ne vemo če
so bile tudi v drugih občinah - mor-
da pa nas niso vabili nanje.
Mnogo trenutkov v letu je bilo
posvečenih bitki za obstanek. To je
dobro, kajti ne moremo si predstav-
ljati v naši družbeni stvarnosti in-
formativno institucijo, ki bi tudi
uspavana zdela v lastnem zado-
voljstvu. A od tega smo zelo daleč in
si takega položaja tudi ne želimo.
Želimo objektiven in soustvarjalen
odnos vseh, ki so v tej družbi odgo-
vorni za kakovostno delegatsko in
javno informiranje. Te prve kon-
kretne korake je v zadnjem času
storila le celjska občina. Zakaj gre?
Gre za to, da je naš položaj vse
prej kot zadovoljiv, mislimo pa pri
tem predvsem na materialni in fi-
nančno plat. Čeprav je v strukturi
skupnega prihodka kar 78% deleža
iz reklam in kar je skrajno neugo-
dno in nevzdržno, tudi z vidika ob-
jektivnosti, nas v uredništvu skrbi
nekaj drugega. To bomo danes jav-
no in na glas izrekli, kajti menimo
da družba mora izreči svoje mnenje
o obstoječem stanju.
Zaskrbljujoče je to, da ni podpore
dobri in objektivni informaciji s ti-
ste strani, in od koder bi ta podpora
morala priti najprej in so zanje lju-
dje na svojih položajih tudi odgo-
vorni. Vsi skupaj se namreč prema-
lo zavedamo vloge in pomembnosti
informiranja. Ko preverjamo obve-
ščenost dostikrat pridemo do ugo-
tovitve, da ljudje, ki odločajo o naši
'USodi« ne berejo Tednika in ne po-
slušajo- radia, v rokavu pa imajo ve-
dno pripravljeno karto za >ustrezno
oceno«. Da se premalo zavedajo vlo-
ge informiranja dokazuje dejstvo,
da se ga tudi premalo poslužujejo.
So pa vedno pripravljeni v imenu
baze, delegatov, občanov in drugih
kategorij, ki vedno prav pridejo vsa-
ki demagogiji, zagotavljati kako vse
te strukture tega itak ne potrebu-
jejo.
Zato se po enoletni bitki sprašuje-
mo, v čigavem imenu odločajo ti
ljudje. V neki občini nam je eden
vodilnih družbenih delavcev dejal,
da v '^njegovi občini" sploh niso
zainteresirani za Novi tednik. Pri
tem je pozabil, da je samo naročni-
kov v »njegovi" občini preko 1000
in da je v prosti prodaji prodamo
skupaj z naročninami več kot 2000
izvodov časnika. Ob tem se nam ne-
hote postavlja vprašanje, če vsa ob-
činska glasila opravljajo svojo vlogo
v tistem smislu, v kakršnem so bila
delegatski bazi predstavljena, zato.
da bi v občinah namenili denar za-
nje. Kot nam je znano, to niso maj-
hna sredstva, glasila pa dobivajo
družine na dom in to brezplačno.
Nikoli nismo nasprotovali občin-
skim glasilom, v šmarski občini
smo celo navezali konkretne oblike
sodelovanja, ki so se izkazale kot
zelo dobre, smo pa kot novinarji in s
tega vidika kot družbeni delavci
proti poenostavljanju vloge infor-
miranja, zlasti tam, kjer so občinska
glasila v rokah vodilnih ljudi v obči-
ni, kar dokazuje primer iz neke ob-
čine, kjer je urednik občinskega
glasila kar predsednik izvršnega
sveta občine.
Novi tednik se mora samo na
osnovi svoje vsebine boriti za bralce
in menimo, da je tako tudi prav, ker
je to ob vseh drugih družbenih me-
rilih najbolj zanesljiv barometer na-
šega dela. Zavedamo se, da nas tudi
v prihodnjem letu čaka težak boj za
obstanek. Vemo tudi, da obstojajo
objektivne težave in da so tudi sub-
jektivne možne, nevzdržno pa je, če
sta subjektivizem in »zaplanka
nost" del vsakdanje politike na tem
področju.
Videti je da, da bomo morali res
priti v izgubo, da bi šele pod druž-
benim varstvom opozorili na polo-
žaj in obstoječe stanje do take mere,
ko nas res nihče več ne bo mogel
trepljati po rami z besedami: »Saj
bo šlo, kot je šlo še vedno!"
Naši problemi niso od včeraj. So
posledica dolgoletnega nerazume-
vanja in nedojemanja dejanskega-
stanja na področju informativne de-
javnosti.
Odločeni smo bitko izbojevati do
konca in tudi vemo, v čigavem
imenu! DRAGO MEDVED
NOČNA VAJA V NOVI VASI
Stab operative pri Občinski gasilski zvezi Celje je
pripravil obširen program različnih prireditev za Te-
den požarne varnosti, ki v temeljih izhaja iz republi-
škega programa. V Celju so se tudi odločili, da vseh
prireditev ne bodo pripravili samo v formalnem Tednu
požarne varnosti, ki poteka v vsej republiki, ampak da
ga bodo razširili na štirinajst dni.
V vse krajevne skupnosti,-organizacije združenega
dela in šole so poslali okrožnice z smernicami o po-
menu in načinu praznovanja Tedna požarne varnosti.
Pred dnevi so na sedežu gasilske brigade Celje orga-
nizirali posvet o namenu in dejavnosti gasilstva na
celjskem področju oz. krajevnih skupnostih. Posvet je
bil namenjen predstavnikom tistih krajevnih skupno-
sti, ki na svojem področju nimajo gasilskih društev.
V tem in prihodnjem tednu bo po vseh sredinah več
preventivnih predavanj. V nedeljo, 25. oktobra, pri-
pravljajo občinsko nočno vajo s sodelovanjem terito-
rialnih in industrijskih gasilskih društev ter Gasil-
ske brigade Celje. Vaja bo v Novi vasi ob 18. uri.
Vsa gasilska društva morajo v času Tedna varstva
pred požarom na svojem terenu pregledati vodne vire
- hidrante. V mestu, kjer ni gasilskih društev, bo pre-
gled opravila Gasilska brigada Celje. Tekmiovanje po-
sameznikov in ekip so zaradi prenatrpanega programa
preložili na prihodnje leto.
T. VRABL
pravniški dan
TRIJE VIDIKI
V spomin na 10. oktober 1844
strokovni društvi celjskih
pravnikov (Društvo pravni-
kov in Društvo pravnikov v
gospodarstvu), sta se delov-
no spomnili prvega zbora
slovenskih pravnikov, ki je
bil 10. oktobra 1944 na Su-
horju v Beli krajini. Ob tej
priliki sta društvi pripravili
strokovno srečanje članov,
namenjeno obravnavi ožjih
in širših pravnih tem. druš-
tvi sta povabili ugledne
pravne strokovnjake, ki so
tekom dneva prodali stro-
kovno problematiko in omo-
gočili koristno razpravo.
Dopoldne, 13. oktobra
1980 so vzporedno rekle raz-
prave na treh pravnih po-
dročjih. Profesor pravne fa-
kultete v Zagrebu dr. Franjo
Bačič je na področju kazen-
skega prava odprl pomemb-
no dilemo, kako s teoretič-
nih izhodišč priti do učinko-
vitega in pravilnega obtože-
vanja in sojenja, na področju
ugotavljanja storilcev kazni-
vega dejanja. Navzočih je bi-
lo preko 80 udeležencev.
Sodnik Vrhovnega sodišča
SR Slovenije dr. Boris
Strohsack je sistematično
obdelal pomembno področje
civilnega prava, namreč tisti
del, ki obsega vse osnove in
načine odškodninskih ra-
zmerij po škodi, ki jo povzro-
či žival. 31 udeležencev je
dobilo koristne napotke za
bodoče delo.
Sodelavec Inštituta za de-
lovna razmerja pri Pravni fa-
kulteti v Ljubljani, dr. Janez
Novak, pa je v svojem pri-
spevku opozoril na nekatera
pomembna vprašanja iz de-
lovnega prava. 75 udeležen-
cev je v tem času razgovora
našlo odgovor na marsikate-
ro vprašanje, ali pa vsaj mož-
no rešitev problema.
V popoldanskem času je
bila predvidena širša tema,
ki bi naj bila zanimiva tudi
za nepravnike, predvsem za
družbene in javne delavce.
Pravniki so bili sicer v veči-
ni, in je predavanje predsed-
nika zakonodajne komisije
Skupščine SR Slovenije dr.
Lojzeta Udeta pritegnilo pre-
ko 40 poslušalcev. Osrednja
tema je bila razkorak v priča-
kovanjih, da bo pravo razre-
šilo vse probleme in možno-
sti, ki so v pravu omejene na
obseg znanih in danih oblik
in instrumentov. Zato je
poudaril ponovno edino
upravičenost pričakovanj,
da je samoupravno dogovar-
janje in sporazumevanje ti-
sto, ki lahko učinkovito ra-
zreši tudi najosnovnejše
družbene odnose, predvsem
na družbenoekonomskem
področju.
Navedene oblike dopol-
njevanja strokovne izobra-
zbe, ki sta jih društvi upora-
bili, so upravičile vsa priča-
kovanja. Ne samo večja mož-
nost udeležbe in sodelovanja
širokega kroga udeležencev
in bolj aktivnega sprejema-
nja snovi, temveč je očitna
prednost tudi v relativno
neznatnih stroških, takšnih
oblik izobraževanja.
^________.________....... L.V.
TEDEN POŽARNE VARNOSTI
'NASTANEK POŽARA LAHKO
PREPREČITE:
^ stanovanju, kleti in na podstrešju
hranite vnetljivih, lahko \ netljivih
^'ksplozivnih snovi!
f^edno pregledujte dimnike in di-
^noodvodne naprave. Izogibajte se
P'"ovizoričnih kurilnih in ogrevalnih
''aprav!
Ne  krpajte  električnih  varovalk,
mveč dotrajane nadomestite z no-
rimi!
^.^'^'■bite, da bodo električne naprave
eano brezhibno delovale!
da K ^'^P^šcate stanovanje poskrbite,
Kari ^° izključeni vsi energetski viri.
^J^ar zapuščate stanovanje za daljši
°fnr ^^^''^P^te električne naprave iz
Pri uporabi električnih in plinskih
naprav upoštevajte strokovna navo-
dila.
Ne dovolite, da z električnimi in
plinskimi napravami ravnajo otroci!
Redno kontrolirajte električne, plin-
ske in oljne naprave!
Ne uporabljajte vnetljivih tekočin za
podkurjenje!
Usposobite se za gašenje z ročnimi
gasilskimi aparati!
POSTOPEK V PRIMERU
POŽARA:
Ravnajte preudarno, brez panike in
razburjenja!
Ne gasite električnih naprav z vodo,
kadar so pod napetostjo. Gasiti jih
smete le z neprevodnimi gasilnimi
sredstvi.
Vnetljive tekočine lahko gasimo s
kemičnimi gasilnimi sredstvi in ne z
vodo, prekrivanjem ali dušenjem.
Požar na plinskih napravah najbolj
uspešno pogasimo, če zapremo izvor
plina (ventil jeklenke). Pomnite! Plin
ni nevaren, kadar gori, temveč postane
nevaren, če uhaja brez izgorevanja
(eksplozija)!
V vsakem primeru pokličite gasil-
sko enoto na telefonsko številko 93,
predvsem pa takrat, ko požara ne mo-
rete pogasiti z lastnimi silami!
Pomnite! Požar se lahko v prvi mi-
nuti pogasi s kozarcem vode, kasneje
pa le s težko gasilsko tehniko.
Podobno velja za pravočasno obve-
ščanje gasilske enote! Takojšnjo spo-
ročilo lahko prepreči katastrofo.
ZA PRAZNIKKS SLAVKO
ŠLANDER
Prizadevna komisija za šport in športno rekreacijo
pri KS "Slavko Šlander« je tudi letos pripravila v
počastitev krajevnega praznika vrsto tekmovanj. V od-
bojki je pri moških nastopilo 5, pri ženskah pa 3 ekipe.
Pri moških je zmagal Ingrad pred JLA, KS Slander,
tehniško šolo in KS Dolgo polje, pri ženskah pa
osnovna šola Slavko Slander pred krajevno skup-
nostjo S. Slander in tehniško šolo.
Izredno razgibano je bilo v tekmovanju v malem
nogometu, kjer je nastopilo 7 ekip. Po boljši razliki v
danih golih je zmagala ekipa JLA z devetimi točkami
(+16) pred KS Slander 9 ( + 10), Nivojem 7 ( + 11). KS
Center 7 ( + 7), Ingradom 6, KS Ostrožno 2 in tehniško
šolo brez točke.
V tem tednu bodo nastopili še v šahu in kegljanju,
nadvse zanimivo pa bo tudi nogometno srečanje med
žensko reprezentanco Slovenije z mladinci KS SI.
Slander.
K. JUG
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober
pred kurilno sezono
ZIMA BELA, VRH PEČI SEDELA
K štednji z energijo lahko vsak doprinese
Vse pogosteje se srečujemo z besedo
»kriza« in jo prestavljamo iz enega na
drugo področje. Vse bolj pogosto jo
najdemo na področju energetike in
energetskih virov. Da bi jo ublažili,
krizo namreč, smo se zavestno odloči-
li, da bomo varčevali na vseh področ-
jih. Tudi na področju ogrevanja. Kuril-
no sezono smo pomaknili bolj proti
zimskemu obdobju, živo srebro v
ogrevanih prostorih, smo rekli, se mo-
ra pomakniti za nekaj stopinj navzdol.
Ne povsod, kajti v šolah, otroških
vrtcih, bolnišnicah in še v nekaterih
drugih ustanovah ne gre varčevati na
račun otrok, bolnih in oslabelih. To so
nam v anketi, ki smo jo opravili na
ulici in na delovnih mestih povedali
tudi Celjani. Kljub vsemu pa so se
mnogi pritoževali, da je v stanovanjih,
ki so vezana na centralna ogrevanja
zlasti zjutraj in zvečer zelo hladno. Cez
dan, ko je veliko stanovanj praznih in
ko nam tu in tam priskoči na pomoč
sonce, že še gre, so menili. Zjutraj in
zvečer pa marsikje brnijo električne
pečice, ki gredo zdaj v trgovinah do-
bro v prodajo. Varčevanje se potem
zavrti v začaranem krogu električnih
in plinskih peči. Radiatorji so v neka-
terih stanovanjskih soseskah že topli
ali vsaj mlačni. Spet drugod jih šele
»poskusno- ogrevajo. Celjani pravijo,
da se jim to ne zdi prav, saj centralno
kurjavo plačujejo skozi celo leto, pa se
zdaj, v prehodnem obdobju spoprije-
majo s prvim prehladom. Mnogo laže
je tistim, ki imajo lastno ogrevanje, če
so si le kurjavo pravočasno oskrbeli.
Anketo o ogrevanju smo opravili 14.
oktobra, torej dan pred uradnim začet-
kom nove sezone. Je morda pri vas
doma že bolj toplo?
Hinko Jordan, iz Samoupravne sta-
novanjske skupnosti - vodja ogreva-
nja, je takole razmišljal: »V teh dneh
so toplarne poskusno »spuščale« to-
ploto do stanovalcev. O režimu in času
kurjenja odločajo posamezni kurilni
odbori in marsikakšna stopinja je
odvisna prav od njih. Pri vsakem zago-
nu pride do tehničnih ali drugih nev-
šečnosti, z^ kar vse preradi poskrbijo
tudi stanovalci sami, ki se lotevajo
usposabljanja peči in radiatorjev. Naj-
večkrat v škodo svojih sostanovalcev.
.Pred pričetkom kurilne sezone smo
uspeli napolniti vse kurilnice s posa-
meznimi vrstami kuriv, žal pa rezer-
voarske zmogljivosti kurilnic niso
povsod enake. Okoli energetskih virov
se moramo vsi racionalno obnašati. V
okviru kurilnih odborov se bo treba še
marsikaj dogovoriti in se zavzemati za
to, da bomo kaj prištedili, a da nam bo
vseeno toplo. Ni potrebno brez potreb
odpirati oken v stanovanju in spuščati
dragoceno energijo v zrak. Marsikaj je
odvisno tudi od kurjačev in od časa
ogrevanja. Nesmiselno je ogrevati sta-
novanja ves dan, temveč v dveh ali
treh fazah, pa nas zaradi tega ne bo
prav nič zeblo.«
MATEJA PODJED
marijagradec pri laškem
NOVO OB PRAZNIKU
Pomnik padlim krajanom, nova cesta in igrišče
24. oktober je dan, ko kra-
jani KS Marijagradec praz-
nujejo svoj praznik v spomin
na uspelo partizansko akcijo
na področju krajevne skup-
nosti.
Letošnje praznovanje bo-
gatijo nove pridobitve, ki jih
uvrščajo v slavnostni spo-
red. Tako bo v petek zvečer v
kulturnem domu celovečer-
ni pevski koncert, na kate-
rem poleg domačega meša-
nega zbora KD »Anton
Tanc« sodelujejo še pevci
mešanega okteta »Lokvanj«
iz Vojnika. V soboto bo kre-
nila na pot mladinska poho-
dna enota po partizanskih
poteh. V soboto popoldan bo
otvoritev asfaltne ceste iz
Laškega na Lahomšek. V ne-
deljo dopoldan bo v Marija-
gradcu pri domu odkritje
spominske plošče padlim
krajanom v NOV, kjer bo go-
voril nekdanji komandant
Kozjanskega odreda Marijan
Jerin. Popoldne pa bo v Ma-
rijagradcu otvoritev novega
športnega igrišča, ki je bilo
te dni dokončno urejeno.
Posebne pozornosti je vre-
dna akcija krajanov Lahom-
ška. Trojnega in drugih za-
selkov, ki so z izredno priza-
devnostjo lani in letos poso-
dabljali svojo cesto. Investi-
cija je vredna 255 starih mili-
jonov, za kar sta krajevna
skupnost in samoupravna
komunalna skupnost prispe-
vali vsaka po 50 milijonov,
krajani pa z dodatnimi 43 mi-
lijoni v denarju in 112 milijo-
ni ustvarjene vrednosti s
prostovoljnim delom, stroj-
nimi urami in prevozi.
VEČ ZA
USPOSABLJANJE
DELEGATOV
Celjska stalna šola dele-
gatov je prvikrat začela z
delom v maju 1975 leta.
Že ves čas delovanja
opravlja pomembno izo-
braževalno poslanstvo.
Resda so bile v zadnjem
letu določene težave pri
kadrovanju, vendar pro-
gram ni bil okrnjen. Na-
sprotno. Celje se lahko
pohvali, da je prvo v Slo-
veniji organizirano pri-
stopilo k usposabljanju
izvoljenih delegatov.
Veliko zanimanja je bi-
la deležna tudi brošura
Delamo, ustvarjamo, od-
ločamo. Z njo so prejeli
delegati primeren priroč-
nik s tezami in povzetki
najpomembnejših tem, ki
so jih poslušali v eno-
tedenski delegatski šoli.
Novo šolsko leto naj bi
odprla vrata tudi delegat-
ski šoli. Še pred začet-
kom bi kazalo ponovno
pregledati dosežke in sla-
bosti minule izobraževal-
ne sezone. Delavska uni-
verza kot izvajalec in or-
ganizator šole se je sreče-
vala z nerazumevanjem v
kolektivih, kjer so uspo-
sabljanje delegatov pre-
stavili na stranski tir. Ne-
katere skupine zato niso
bile polnoštevilne.
Zmanjšalo se je tudi letno
število delegatov s potrdi-
lom o uspešnem dokon-
čanju stalne šole. Še ve-
dno pa so v sestavu sluša-
teljev prevladovali dele-
gati delegacij, za zbor
združenega dela. Manj je
bilo delegatov iz poseb-
nih delegacij in iz krajev-
nih skupnosti.
V septembru bi morali
najprej izvrednotiti de-
lovno poročilo o šoli. Po-
tem pa ne bi smeli odlaša-
ti z začetkom stalne šole
delegatov. V nasprotnem
primeru bo še večji osip
pri kadrovanju. Mnogo
več posluha za delegat-
sko usposabljanje pa bo-
do morali pokazati prav v
organizacijah združenega
dela in v krajevnih skup-
nostih.
ZBOR SAVINJSKIH
PLANINCEV
Zbor savinjskih planincev
bo v nedeljo ob deseti uri pri
obnovljeni planinski posto-
janki v Marija Reki. Zbora se
bodo udeležili tudi markaci-
sti in gorski stražarji MDO
Savinjska.
F. J.
v šentjurskem tolo
DVAKRAT OBRNJEN DINAR
Delavke zaslužijo od 3500 do 4800 din
v šentjurskem TOLO, ki
ima svoj obrat tudi na Plani-
ni, dobro gospodarijo. To pa
ne pomeni, da se ne srečuje-
jo z vrsto težav, zlasti ko gre
za reprodukcijski material.
Ta 360-članski kolektiv je že
v minulem letu, kakor tudi
letos del svoje proizvodnje
izvozil na Švedsko in Nizo-
zemsko. Vendar zaenkrat
predstavlja izvoz majhen de-
lež celotnega dohodka zapo-
slenih. V tej delovni organi-
zaciji znaša povprečni oseb-
ni dohodek zaposlenih 5500
din in je torej mnogo manjši
od povprečnega osebnega
dohodka v občini. Delavke
Tola morajo vsak zaslužen
dinar ne enkrat, dvakrat
skrbno obrniti. O tem Kati-
ca Zupan, skladiščna delav-
ka: »Na tem delovnem me-
stu sem komaj dva meseca,
sicer pa sem v Tolo zaposle-
na že sedem let. Dobro se
počutim v tej delovni sredi-
ni. Naši osebni dohodki pa
so v primerjavi z drugimi re-
snično nizki, čeprav se celo-
ten kolektiv trudi, da bi čim-
več ustvaril in privarčeval.
Zaslužim 4800 din. Mož je za-
poslen v Alposu in najini
skupni mesečni prihodki le
redko presežejo 14.000 din.
Imava enega otroka. Včasih
kar hudo »zaškriplje«, saj se
čudežev s tem denarjem ne
da delati. Nekatere delavke
zaslužijo še manj in tudi veli-
ko družin je še, ki morajo
shajati z manjšimi mesečni-
mi prihodki. Toda upam, da
se bo kmalu obrnilo na bolje
in da bomo tudi pri nas več
zaslužili.«
Jožica Pinter, delavka pri
pakiranju: »Sest let že priha-
jam na delo v ta kolektiv,
kjer se sicer dobro počutim.
Seveda se, kakor številne
druge delavke v Tolo, ne mo-
rem pohvaliti z dobrim me-
sečnim dohodkom. 3500 do
3800 din dobim na mesec.
Mož je zaposlen v Tapetniš-
tvu v Celju. Skupaj zasluživa
okrog 14.000 din. Velikokrat
je zelo hudo, saj imava tri
majhne otroke, ki kar naprej
kaj potrebujejo. Se srečo
imam, da mi jih v najini od-
sotnosti pazi mama. Da bi
morala plačevati še za otro-
ško varstvo pa ne smem niti
pomisliti. Skrbno je treba
gospodariti z vsakim dinar-
jem. V Tolo prihajam iz Loke
pri Zusmu in moja velika že-
lja je, da bi lahko delala sa-
mo v popoldanski izmeni, da
bi se lahko z možem menja-
vala pri vzgoji in varstvi'
otrok. Seveda si tudi jaz že-
lim, da bi bili naši prejemki
ob koncu meseca višji.«
■   MATEJA PODJED
V BESEDI IN SLIKI
VITANJE: KULTURNI PONOS
V Vitanju so res na svojski način rešili probleme skla
ščenja gradbenega materiala. Odložili so ga kar pred k
turnim domom. Bilo bi kajpak razveseljivo, če bi bil
menjen za obnovo dotrajanega kulturnega doma. Tr
žal!
Kakor koli že, menim, da to ne bi bilo potrebno. Tisti
so našli tako rešitev, bi se le lahko zavedali, da kultu
dom in skladišče gradbenega materiala ne sodita skur
ADAM PUi
ZREČE: NAGEL RAZVOJ
Zreče postajajo močno industrijsko središče konjii
občine, sočasno pa se razvija kraj v vseh pogledih,
zadnjih letih so zgradili veliko novih stanovanj, pri čen
imata, kot tudi sicer pri razvoju kraja, velik delež delo'
organizaciji Unior in Comet. Mnogi zgrajeni objekti dr
benega standarda so rezultat prizadevanj vseh krajan
Tudi letos gradijo stanovanja, urejajo kanalizacijo (nai
snetku), športni center, nadaljujejo z asfaltiranjem ce
na Roglo, iščejo nove izvire vode, ki je še vedno prima
kuje, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za novo pokoi
lišče in komunalno urejanje središča krajevne skupi
sti... Hitro se razvijata tudi gostinstvo in turizem - n
hotel na Pohorju bo izgotovljen še letos. Ml
^^ 42 - 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
lAŠKO
UTRJEVANJE PROGRAMOV
^ečje naložbe le v Muflonu
Q tem, kako je v osnutku
wovora o temeljih družbe-
nega plana občine Laško za
obdobje 1981-85 opredeljen
2voj nekaterih najpo-
membnejših področij, pripo-
veduje Pavle Ajdnik, pred-
sednik komiteja za družbeno
planiranje in razvoj pri
Skupščini občine Laško.
Kako so v osnutku dogo-
vora o temeljih družbenega
plana občine Laško oprede-
ljena prizadevanja za zago-
tovitev stabilizacije gospo-
darjenja in za obvladovanje
(okov družbene reproduk-
cij'•       .
Mislim, da smo se tudi v
občini Laško dovolj zavest-
jo vključili v prizadevanja
j,a stabilizacijo gospodarstva
da bi dosegli takšne cilje, ki
jO zastavljeni na ravni repu-
blike in zveze. Mislim, da gre
tu predvsem za nalogo, kako
/ novimi tehnološkimi pri-
dobitvami doseči takšne re-
zultate, ki bodo dali ob manj-
ših sredstvih vlaganja dokaj
vi.šje dohodke, predvsem do-
hodek na zaposlenega delav-
ca. To se bo dalo doseči s
tehnološkimi izpopolnitva-
mi, / večjo udeležbo kvalifi-
ciranega kadra ter z iska-
njem takšnih proizvodnih
usmeritev, ki bodo dolgoroč-
no zagotavljale tudi boljše
poslovne uspehe. Seveda je
'.ena glavnih nalog, kako
zmanjšati negativno razliko
med uvozom in izvozom.
Usmeritev na področju le-
sno-predelovalne proizvod-
nje je ena bistvenih nalog,
saj gre za to, da bi se zmanj-
šal izvoz proizvodov primar-
ne proizvodnje oziroma po-
večal izvoz končnih izdel-
kov. Pogoji za to seveda niso
v celoti dani, zato bo treba
storiti še marsikaj, da bi to
nalogo uresničili.
Kako posamezne organi-
zacije združenega dela pla-
nirajo SvOJ razvoj? Izhodi-
šča so zelo različna, vendar
so glavne usmeritve znane,
saj prizadevanja in naloge v
zvezi s planiranjem niso no-
ve, ampak potekajo že dobro
leto dni. V osnutku dogovo-
ra je jasen poudarek na ra-
zvoju nekaterih komplek-
snih področij, kjer gre za
zaokrožene naloge, katerim
smo posvečali že doslej naj-
več pozornosti.
Tako smo izpostavili proiz-
vodnjo izolacijskih materia-
lov in vseh spremljajočih de-
javnosti, potem proizvodnjo
in predelavo papirja, okrepi-
ti pa je treba še področje
zdraviliškega turizma. Ena
kompleksnih nalog je tudi
pospeševanje razvoja kme-
tijstva in proizvodnja hrane.
V premogovništvu glede na
skope zaloge premoga ne
pričakujemo posebnih pre-
mikov, v kovinsko-predelo-
valni industriji pa gre za utr-
jevanje obstoječega progra-
ma, to je r^ iz''^ d je h adi -
nih stolpov ter strojev in na-
prav za predelavo plastičnih
mas ter avtomatov za prede-
lavo ekspandiranega polisti-
rola. Kot novost na tem po-
dročju uvajamo izdelavotur-
bin in hidromehanskega ma-
teriala za manjše elektrarne.
V proizvodnji kmečkih iz-
delkov gre za utrjevanje že
sedanjega proizvodnega pro-
grama, to je proizvodnjo ter-
moizolacijskih materialov,
kjer bo treba spremeniti
strukturo osnovnih surovin.
Naložbe, oziroma sedanji
uvoz bo treba v največji mož-
ni meri zamenjati z domači-
mi materiali. V DO Cemen-
tarna Zidani most, kjer ima-
jo že dlje časa težave pri do-
seganju dohodka, bo treba
najti ustrezen proizvodni
program. V radeški Papirni-
ci pri osnovnih vrstah papir-
ja ne načrtujemo sprememb,
povečal pa se bo izbor proiz-
vodov pri TOZD Muflon Ra-
deče: samolepilnih materia-
lov, magnetnih nosilcev po-
datkov in proizvodov za spe-
cialne premaze. Zato so tu
predvidene večje naložbe,
saj je pokrivanje jugoslovan-
skih potreb po teh materia-
lih premajno. V tekstilni in-
dustriji ni predvidenih po-
sebnih novosti, povečala se
bo le zmogljivost proizvod-
nje mikane preje in ukinila
proizvodnja polčesane. V ži-
vilsko-predelovalni industri-
ji, konkretno v Pivovarni pa
načrtujejo iskanja nekaterih
novih rešitev tehnologije pri
predelavi kvasa.
MARJELA AGRE2
akustika odmeva
ODSLEJ VSAKO LETO
Žalski mladinci so se izkazali
Kritike na račun festivala
akustične glasbe, ki je bil
pred dnevi v Žalcu, smo že
slišali. Organizatorji, to je
OO ZSMS iz 2alca, so lahko
ponosni, da so s to prireditvi-
jo popestrili dolgčas, ki sicer
vlada na glasbenem področ-
ju. Res je glasbenih priredi-
tev kar precej, toda tistega
pravega, glasbe za mlade, je
zelo malo. Izgleda, da so žal-
ski mladinci z večerom aku-
stične glasbe izbili sodu dno,
saj se je v Hmezadovi dvora-
ni zbralo toliko ljudi, kot le
redkokdaj. Sicer pa preberi-
mo, kaj so nam povedali or-
ganizatorji prireditve.
ANDREJ SPORIN, pred-
sednik OO ZSMS Žalec: »Za
uspel večer se moramo zah-
valiti predvsem članom sku-
pine Kladivo, konj in voda.
Festival so izkoristili za to,
da so se lahko predstavili šir-
šemu občinstvu in menim,
da so to storili čisto dostoj-
no. Verjetno bo ta festival
odslej na vrsti vsako leto, saj
mladi radi poslušajo to zvrst
glasbe."
MATJA2 GROBELNIK:
»V Žalcu se na glasbenem
področju ničesar ne dogaja.
Nobenih kakovostnih kon-
certov ni. Odločili smo se
pač za ta večer in pričakovali
smo kakšnih sto ljudi. Prišlo
jih je štiri sto. Težav je bilo
mnogo manj kot na kakšni
veselici, to pa pomeni, da
mladi vendarle nismo tako
problematični, kot nam ne-
kateri očitajo."
ROMAN KRUSIC: »Mladi
so prišli na koncert skoraj iz
vseh občin celjskega območ-
ja. To pomeni, da si takšno
glasbo želijo. Da je bil obisk
dober, se moramo zahvaliti
tudi Novemu tedniku in Ra-
diu Celje, valu 202 in Stopu,
ki so nam pomagali pri re-
klamiranju prireditve.«
TANJA RAMŠAK: »Zani-
mivo je, da sta tudi nas mla-
de najbolj navdušila ljudska
godca, ki sta igrala na diato-
nično harmoniko in lovorjev
list. Ta dva, prišla sta z Do-
lenjske, sta požela največji
aplavz. MisUm, da je festival
dal misliti predvsem to, ka-
ko naprej Prepričana sem,
da mora biti odslej v Žalcu
vsako leto. Še bolj mu bomo
morali posvečati pozornost.
V zadovoljstvo nas mladih in
mladih glasbenikov.«
JANEZ VEDENIK
SVEČANOSTI OB DNEVU
MRTVIH
V Celju bodo ob Dnevu mrtvih osrednje komemora-
tivne svečanosti v petek, 31. oktobra 1980 in sicer:
• pri grobnici narodnih herojev na Šlandrovem
trgu ob 11. uri,
• v zaporih »Stari pisker« ob 11.45 uri in
• pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu ob 16.
uri. V programu ob komemorativnih svečanostih bo
sodelovala šolska mladina in godbi na pihala KPD
France Prešeren ter EMO Celje. Komanda garnizije
JLA Celje pa bo na komemoracijah na Šlandrovem
trgu ob 11. uri in na Golovcu ob 16. uri sodelovala z
vodom vojakov, ki bodo iztrelili častne salve.
V žalcu so dobili
DOM - UČILNICA GASILSTVA
Oasilski dom za potrebe občinskega gasilstva
v nedeljo popoldne je bilo
v Žalcu zbranih toliko ga-
silcev, kot že dolgo ne. Ves
parkirni prostor pred Namo
•n hotelom je bil poln rde-
čih gasilskih avtomobilov,
''i so pripeljali gasilce iz
^'seh gasilskih društev v
^Iski občini pa tudi iz so-
sednjih občin. Na Ljubljan-
ski cesti v smeri proti Šem-
P^tru so se postrojili v tri
^salone gasilci člani, člani-
in najmlajši pionirji. Bi-
'0 jih je več kot 500! Stru-
"^no so prikorakali na plo-
ščad pred nov gasilski dom,
[^'.bo odslej dalje njihova
'•'silnica za še boljše delo pri
požarni varnosti. Ob strani
se jim postavili številni^
praporščaki, tako da je bila
slika resnico lepa.
»Požarna varnost - po-
memben člen družbene sa-
mozaščite« je pisalo na steni
za slavnostno tribuno, kjer
so se zbrali številni družbe-
nopolitični delavci na čelu z
Vladom Goriškom, Jožefom
Janom, Ivom Robičem in
drugimi ter predstavniki ga-
silskih organizacij na čelu s
načelnikom štaba operative
pri Republiški gasilski zvezi
Slovenije Antonom Sentoč-
nikom.
O pomenu novega gasil-
skega doma, ki sodi v okvir
prve faze bodočega Doma za
SLO in DS, so govorili: pred-
sednik   Občinske   gasilske
zveze Franc Jelen, predse-
dnik skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, predsednik
Gasilskega društva Žalec
Ivan Pražnikar in v imenu
pokrovitelja predsednik Ob-
činske interesne skupnosti
za varstvo pred požarom
Stane Rednak, ki je tudi
otvoril nov gasilski dom ter
izročil gasilcem dve novi vo-
zili. V kulturnem programu
so nastopili godba na pihala
iz Zabukovice, oktet iz Veli-
ke Pirešice, Moški pevski
zbor Svoboda Žalec in učen-
ci osnovne šole Žalec, ki so
pripravili simpatičen »gasil-
ski •• recital, ki ga je napisala
Meta Rainer.
Ob otvoritvi in prevzemu
doma so izročili tudi šest-
najst zahvalnic vsem tistim,
ki so največ prispevali, (!a so
v Žalcu in žalski občini prišli
do novega gasilskega doma.
Prejeli so jih: Skupščina ob-
čine Žalec, Izvršni svet
Skupščine občine Žalec, Ob-
činska skupnost varstva
pred požari Žalec, Gradiš
Ljubljana - gradbena enota
Celje, Občinska gasilska zve-
za Žalec, Krajevna skupnost
Žalec, Zavod za načrtovanje
zemljišč Žalec, Vlado Gori-
šek, Jože Jan, Stane Rednak,
Anton Gros, Franc Jelen,
Ivan Cetina, Peter Kerševan,
Alojz Hrušovar in Franc in
Mirko Drev Bernard.
Vsi govorniki so poudarili,
da so z novim domom dobili
potrebno moderno učilnico
za nadaljne izobraževanje
članstva v gasilstvu. V domu
bodo imeli prostore žalsko
gasilsko društvo. Občinska
gasilska zveza in interesna
skupnost varstva pred poža-
ri, to pa pomeni, da bo dom
odprt vsem gasilcem žalske
občine pri njihovem nadalj-
nem delu, zlasti izobraževa-
nju. Prav slednjemu pa je
treba posvečati največ po-
zornosti, kajti v opremo so
veliko vložili, z njo pa je tre-
ba znati delati. Samo z zado-
voljivim znanjem bo draga
moderna oprema dobro iz-
koriščena. Z novim gasil-
skim domom pa so tudi zače-
li Teden požarne varnosti v
žalski občini, ki bo končan v
nedeljo prav tako pred do-
mom s pregledom vseh enot
in opreme.
TONE VRABL
KAKO BO S ŠTIPENDIJAMI?
Zaskrbljeno se sprašujemo, kako bomo štipendirali
učence, ki so se odločili za kmečki poklic. Kmetijski sklad
občine je prazen. Tako zatrjujejo tisti, ki se na to spoznajo.
Kaj bomo torej naredili, da mladi, ki nam jih je uspelo
pregovoriti, da gredo v kmetijsko šolo, ne bodo ostali na
cedilu?!
V mesecu aprilu poteka usmerjevanje v poklice. Tedaj
smo delavci kmetijske zadruge Konjice delali reklamo z&
poklic kmeta. Prepričevali smo mlade, da bodo dobili šti-
pendijo, če se le odločijo za tak poklic. Uspelo nam je
pridobiti kar lepo število mladih učencev. Za poklicno kme-
tijsko šolo se je odločilo osem dijakov, za srednjo pa sedem.
Z veseljem ugotavljamo, da nam je uspelo obdržati število
učencev in dijakov na isti ravni kot lansko leto. »Starih«, ki
obiskujejo drugi letnik in višje letnike šol, imamo iz naše
občine štirinajst. V srednji šoli sedem in v poklicni sedem.
Skrbi nas. da ne bi ti mladi ljudje, ki so sledili nušim
besedam, ostali na cedilu, brez štipendij. Ce bi se kaj takega
primerilo, je jasno, da jih bodo starši vzeli iz šole, ker jih ne
morejo vzdrževati. Šolanje ni zastonj, to je znana reč.
"KOROŠKI
PLEBISCIT 1920«
^ani Zgodovinskega druš-
iz Celja se bodo popoldne
'^rali na svojem mesečnem
^''*^<^anju v klubu kulturnih
Jielavcev -Ivan Cankar., v Ce-
Anton A.škerc bo poročal
^ Poteku mednarodnega sim-
?"^'ja Koroški plebi.scit
1920...
MP
°0RIS ZAPLATIL V
JA2V0JNEM
CENTRU
j,^<^t>ra) popoldne 16.30 so v
^^zvojnem centru odprili no-
'° '■azstavo Tokrat se je .s
'^'^ntni deli predstavil slikar
^^Ljubljane. Boris Zaplatil.
b "1^' pesmi pa je prebiral
V ')^n Meserko
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST CELJE
razpisuje
v naknadnem roku:
za šolsko leto 1980/81 kadrovske štipendije za
študij na pedagoški akademiji za smer:
- tehnična vzgoja - 4 štipendije
Prijavi za štipendiranje (obrazec DZS 1,65) je treba
priložiti:
- overjen prepis ali fotokopijo letnega spričevala šol-
skega leta 1979/80 in spričevala o zaključnem izpitu,
- potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju
in številu družinskih članov,
- mnenje šole oz. organizacije ZSMS ali ZKS.
Rok za prijavo je 30/10-1980.
»ŠIPAD KOMERC«
OOUR NAMJEŠTAJ
SARAJEVO
Prodajalna pohištva št. 813 Celje
Mariborska 44 (tel. 063 23-034)
63000 CEUE
razpisuje
po sklepu delavskega sveta TOZD
JAVNO LICITACIJO
za prodajo
- tovornega vozila OM cerbiatto 2,51
letnik 1970 nevozen
izklicna cena 40.000,00 (brez prometnega davka)
Javna licitacija bo 29. X. 1980 ob 11. uri v prostorih
skladišča Teharska cesta.
Ogled vozila je mogoč na dan licitacije od 8 do 11.
ure v skladišču Teharska cesta.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati
10% varščino od izklicne cene. Stroške za prepis
vozila in prometni davek plača kupec.
Na licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne
osebe Predstavniki družbenega sektorja morajo
predložiti pooblastila DO in barirani ček za vplačilo
varščine.
št. 42 - 23. oktober

druga premiera v slg celje
SPOPAD MED REDOM IN NEREDOM
Ob uprizoritvi Evripidovih Bakhantli v Križajevi režiji
Evripid (485-406 pr. n. št.) je zadnji veliki
predstavnik klasične starogrške tragedije,
ki je zaradi novih filozofskih pogledov na
življenje ostal med svojimi sodobniki v sen-
ci Aishila in Sofokla, kmalu po smrti pa je
začel njegov ugled in vpliv naraščati, saj je
predvsem iz njegove ustvarjalnosti rasla no-
va atiška komedija ter rimska, renesančna,
klasicistična in razsvetljenska dramatika 18.
stoletja. S svojo globoko skepso do klasične
mitologije, psihološko poglobljenostjo
dramskih oseb in spoznanjem temeljne raz-
cepljenosti človeka na razum in nerazum-
sko ter stalnega nasprotja, ki zaradi tega
poteka v človeku in v družbi, so njegove
drame sporočilno žive tudi danes. Morda ni
zgolj naključje, da je najboljša predstava le-
tošnjega Bitefa prav sodobna nemška upri-
zoritev Alkestide istega dramatika. Sodob-
no gledališče se vrača k izvorom dramatike,
da bi človeka znova vznemirilo s temeljnimi
vprašanji posameznikovega in družbenega
obstoja, s tem pa zgovorno dokazuje, kako
se človekovo življenje v bistvu kljub silne-
mu razvoju znanosti in tehnologije ni spre-
menilo. V ta izrazito sodobna izpovedna pri-
zadevanja se z uprizoritvijo Bakhantk vklju-
čuje tudi celjsko gledališče, ki s tem znova
potrjuje svojo izpovedno angažiranost.
V Bakhantkah je postavil Evripid naspro-
ti svet slepe strasti, nezavednega fanatizma,
■ barbarske- zamaknjenosti, ki mu vlada
Dioniz, bog vina, veselja, plodnosti, ekstaze,
ter svet trezne razumnosti, »helenskega- re-
da, na čelu katerega je tebanski kralj Pentej.
Srdit spopad med - barbarskim" neredom in
•helenskim.. redom je neizogiben, njegov
katastrofalni rezultat je Agavin umor njene-
ga lastnega sina, tebanskega kralja Penteja.
Zmagajo torej podzavestni nagoni, temne,
neobvladljive strasti, zmaga nered, toda
prav to spoznanje je tragično in resnično
obenem. Agavin gnus ob tragičnem spozna-
nju detomora in trpljenje v izgnanstvu, ki bo
po Dionizovi volji sledilo, dajeta osnovo nje-
ni katarzi, moralno osveščenje pa sproščata
tudi v gledalcu. Dioniz sicer zmaga, kar je
upoštevaje njegovo božansko nesmrtnost
tudi nujno, toda njegova zmaga vzbuja gnus
in odpor, saj jo omogoča šele najgnusnejši
zločin. Dioniz torej ne zmaga zaradi pravič-
nosti, ampak zgolj zaradi nesmrtnosti, ki mu
daje bistveno premoč nad umrljivimi. Ena-
ko zločinsko bi s svojim nasprotnikom rav-
nal tudi Pentej, če bi že po izhodiščnem
položaju ne bil šibkejši. Evripid se torej ne
postavlja za nikogar, ampak samo upodab-
lja spopad "dominantnih sil, ki obvladujejo
vse človeško početje- (dr. Gantar), spopad
med silami razuma in nerazumskega, reda
in nereda, duha in gole čutnosti, ki spremlja
posameznika in svet od začetka do današ-
njih dni.
Režiser Franci Križaj je ob pomoči drama-
turga Tarasa Kermavnerja usmeijal upiizo-
ritev predvsem v smeri politične aktualiza-
cije. 2e v uvodnem prizoru, ki ga je postavil
kar v gledališki foyer, je predstavil Dioniza
kot sodobnega leporečnega, vase zagledane-
ga in manipulatorskega diktatorja, zbor po-
slušnih bakhantk in satirov pa kot sfanatizi-
rano vojaško krdelo, pripravljeno nasesti
vsakršni manipulaciji. Vse nadaljnje dogaja-
nje je s tem zastavljeno kot spopad dveh
fanatizmov; Dionizovega, zasnovanega na
iracionalnem, ter Pentejevega, zasnovanega
na veri v moč razuma. Prvinskemu ritmu in
bogastvu čutnega, ki ga sproščajo bakhant-
ke, stojijo nasproti čutnost zatajujoči Pentej
in vojaki s svojimi obritimi lobanjami, togi
in hladni v svojem razumarstvu. Pomemben
prispevek je taki interpretaciji dodala Meta
Hočevarjeva s sceno in kostumi. V temačno
globino na levi strani je obesila ogromno
drevesno vejo, desno spredaj pa postavila
nekoliko privzdignjen govorniški in mrtva-
ški oder hkrati. Bakhantke in satire je odela
v živopisna. barvno vsklajena oblačila, ki so
bila v nasprotju s črnimi asketskimi kostu-
mi Penteja in njegovih vojakov. Posebno
učinkovito je uporabila veliko rumeno plat-
no za monolitno postavitev zbora in plastič-
ne cevi v prizoru bakanalij. Prvinski razgi-
banosti bakhantk je s koreografijo pomaga-
la Ksenija Hribarjeva, ki je na glasbo Darija-
na Božiča uspela poudariti bogastvo čutne-
ga odzivanja in njegovo stopnjevanje v ob-
časno ekstatičnost. Režiser je vodil dogaja-
nje do tragičnega vrha in razpleta brez pre-
mora, v enem samem dejanju, znotraj kate-
rega je uspeval stopnjevati dramatičnost do
tragičnega vrha, v razpletu pa je preveč do-
sledno sledil besedilu, zaradi cesarje popu-
stil tempo in prepričljivost celote.
V gibalno in govorno zahtevni predstavi
sodeluje celoten ansambel, zato naj omenim
le vidnejše dosežke. V vlogi Dioniza je po
daljšem času našel in izkoristil več ustvar-
jalnih možnosti Janez Starina, ki je od v.sega
začetka narcisoidno samovšečen in dikta-
torsko inanipulatoiski, a tudi prilagodljivo
zvit in užaljeno maščevalen. Njegovega za-
drtega nasprotnika, tebanskega kralja Pen-
teja, je s potezami samozavestne vladarske
vzvišenosti in razumarske hladnosti in togo-
sti dosledno utelesil Bogomir Veias. Po-
membno in težko nalogo so opravile v zboru
prvinsko radoživih in ekstatičnih bakhantk
Ljerka Beiakova, Marjanca Krošlova, Anica
Kumrova, Mija Mencejeva, Alja Tkačeva,
Jadranka Tomažičeva, Jana SrTiidova ter sa-
tira Matjaž Arsenjuk in Drago Kastelic. Ka-
rikaturo starčevske prilagodljivosti je izrisal
zlasti Janez Bermež kot Teiresias, tej pa je
dodal poteze tragične zgroženosti, a hkrati
pokončne vdanosti v vlogi Kadma Jože Pii-
stov. Nadi Božičevi tragične figure Penteje-
ve matere Agave ni uspelo v celoti preZariti
s prepričljivo blaznostjo in nato s tragičnim
spoznanjem lastne usode. Tudi Petru Bošt-
jančiču je v ključnem pričevanju sla o tra-
gičnem detomoru manjkalo pristnosti, ki je
je bilo več v pričevanju pastirja Mira Podje-
da. Igrajo še Borut Alujevič, Zvone Agrež in
Bruno Baranovič.
Predstava je potrdila živost in aktualnost
Evripidove tragedije, pa čeprav tokrat pred-
vsem na politični ravni. Interpretacija za
bolj strnjenim zaključnim delom pa bi ver-
jetno laže prodrla do sodobnega gledalca, ki
ostaja, po premierski publiki sodeč, nekoli-
ko zadržan.
SLAVKO PEZDIR
PESEM ZDRUŽUJE
V okviru sodelovanja
med sindikalnima organi-
zacijama Celja in Singe-
na, oziroma mest ob Bo-
denskem jezeru v Zvezni
republiki Nemčiji, so ko-
nec prejšnjega tedna go-
stovali v Celju člani mo-
škega pevskega zbora iz
Dettingena.
Goste je najprej in ob
navzočnosti predsednika
občinskega sindikalnega
sveta Staneta Meleta
sprejel predsednik celj-
ske občinske skupščine
Jože Marolt. Ob tej prilož-
nosti je poudaril pomen
takšnih gostovanj, vlogo
pesmi, ki ne pozna pre-
gi-aj-
Za pozdrav in sprejem
se je zahvalil dirigent Hel-
mut Gloger, ki je hkrati
tudi občinski svetnik in
je ob tej priložnosti posre-
doval še pozdrave svoje-
ga župana.
Okoli tridesetčlanski rrio.
ški zbor iz Dettingena,
ima več kot 80-letno tra.
dicijo, je imel dva koncer.
ta, prvega na Dobrni in
drugega v Trnovljah. Na
obeh je uspešno predsta.
vil nemško ljudsko p^.
serh skozi stoletja. Ob^
nastopa so dopolnili člani
Komornega rrn)škega
zbora pod vodstvom prof
Vida Marcena, na zaključ-
nem koncertu v Trnov.
Ijah pa so pevci obeh zbo-
rov zapeli tudi skupaj in
tako s slovenskima po-
smima potrdili vlogo
takšnih srečanj pri spora-
zumevanju med narodi.
Na posnetku: mod
sprejemom pri predse
dniku celjske občinski
skupščine Jožetu Marol-
tu (na skrajni levi). Prvi z
desne pa je dirigent go-
stujočega zbora, Helmut
Gloger. M. B02l(
GERMANIZACIJA SLOVENCEV
NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.V STARI AVSTRIJI DELO NEMŠKE PETE
KOLONE V STARI JUGOSLAVIJI IN IZGANJANJE PRVIH SLOVENCEV IZ
SPODNJE ŠTAJERSKE DOMOVINE
PROF. ALBIN ^
PODJAVORŠEK 1
Seveda si je družba Siidmark priza-
devala, da bi na Spodnjem Štajerskem
okrepila položaj nemštva tudi s kultur-
nim delom in propagandnimi podvigi.
Leta 1900 so ustanovili bogate knjižni-
ce v Celju, v Mariboru, v Brežicah in
Radgoni, leta 1902 v Šentilju, itd. Do L
svetovne vojne je bilo na Spodnjem
Štajerskem že 23 kmjižnic s 23.373
zvezki. Leta 1898 so začeli izdajati svoj
koledar, svoje ideje so propagirali v
lastnem glasilu »Mitaeilungen der
Siidmark« (Sporočila Siidmark), izda-
jali so pesmarice, propagandne brošu-
re, organizirali predavanja in različne
proslave in si na splošno prizadevali,
da bi utrjevali med slovenskim ljud-
stvom nemško miselnost ter ustvarjali
videz o nemški imenitnosti. Svet naj bi
videl, da gre za nemško pokrajino.
Najvažnejše njihovo prizadevanje je
bilo naseljevanje nemškega kmečkega
življa na slovenske propadajoče kme-
tije.
Odpor slovenskega zavednega pre-
bivalstva proti graditvi nemškega šol-
stva na Spodnjem Štajerskem, kakor
smo to videb pri ustanovitvi slovenske
okoliške osnovne šole v Celju leta 1875
ali v Rogatcu oziroma Gaberju pod
Donačko goro leta 1900, kaže, kako se
je prebujala v naših ljudeh obrambna
sila, ko so se postavljali v bran za svoje
narodne in človeške pravice. Tako je
bilo po vsej slovenski Spodnji Štajer-
ski in časi so postajali čedalje ostrejši,
slovenski ljudje pa borbenejši. Nemci
in nemškutarji ter različni oportuni-
stični elementi, ki so se nagibali na
nemško stran zaradi trenutnih koristi,
lahkovernosti ali tudi občudovanja
»imenitnosti« nemštva, so pritiskali na
naše ljudi s političnimi, gospodarski-
mi, socialnimi in kulturnoprosvetnimi
sredstvi, da bi jih prestrašili, udarili in
uklonili. Proti njim so se z enakim
orožjem začeli boriti Slovenci, ki se
jim je v desetletjih od sredine 19. sto-
letja bogato razbohotila literatura. Na-
raslo je tudi število slovenskih zave-
dnih izobražencev, čeprav so morah
skozi izrecno nemške šole in vzgojne
zavode, pojavili so se slovenski časniki
in javne ljudske manifestacije. Vse to
je razgibavalo slovenske ljudske mno-
žice. Imeli smo že tudi nekaj stanov-
skih in literarnih časopisov, slovenski
šolniki so pisali prvovrstne slovenske
šolske učbenike in dvigali kvaliteto
vzgojno-izobraževalnega dela. V ugo-
dnejših gospodarskih pozicijah so bili
tudi slovenski obrtniki, gostilničarji,
trgovci, posestniki in začetniki sloven-
ske industrije.
V izrazitejšo obrambo proti nemške-
mu šolstvu te vrste raznarodovanja ter
nasploh raznarodovanja Slovencev na
njihovih rodnih tleh se je načrtno in
sistematično postavila narodnoo-
brambna organizacija - Družba svete-
ga Cirila in Metoda, ki so jo ustanovili
slovenski rodoljubi na predlog duhov-
nika in zgodovinarja Ivana Vrhovnika
3. julija 1885 v Ljubljani. Njen namen
je bil vsestransko podpirati in pospe-
ševati slovensko šolstvo, za kar je
Družba ustanavljala in vzdrževala ali
pomagala ustanavljati ali vzdrževati
slovenske šole in otroške vrtce. Dolga
leta jo je vodil javni in kulturni dela-
vec in slovenski mecen, monsignor
Tomo Zupan. 2e leto dni po usta-
novitvi je imela 15 podružnic, leta 1912
pa že 265. Največ jih je bilo na Kranj-
skem in Spodnjem Štajerskem z okrog
17.000 člani. Od 1. februarja 1908 je
izdajala lastno glasilo »Slovenski bra-
nik«. Poskrbela je za šolstvo in otroške
vrtce v Trstu in na Primorskem, na
Spodnjem Štajerskem jih je imela 6.
Podpirala je tudi šole in številne slo-
venske šolske akcije, šolske knjižnice
in posebno kulturnoprosvetna priza-
devanja slovenskega učiteljstva. Če-
prav ni dosegla na Slovenskem tolikš-
nega finančnega učinka, kot ga je do-
segel v Avstriji Deutscher Schulverein
in leta 1909 Roseggerjev sklad, je ven-
darle aktivno povezala v svojo dejav-
nost zavedne slovenske ljudi vseh po-
litičnih usmeritev, svetovnih nazorov,
poklicev ipd. in sprožila pomembno
gibanje proti raznarodovanju. Imela je
težko delo, saj je bila proti njej celotna
nemško-avstrijska upravna birokraci-
ja in je imela tudi manjše zaledje -
Slovenijo, ki se je politično, gospodar-
sko, socialno in kulturnoprosvetno še-
le dvigala. Poleg tega je imela Družba
svetega Cirila in Metoda na Sloven-
skem, posebno pa na Spodnjem Šta-
jerskem, proti sebi tudi močno politič-
no in gospodarsko organizirane Nem-
ce in nemškutarje s celotnim »šulfe-
rajnskim« aparatom. Prihajalo je do
krvavih demonstracij proti Družbi
svetega Cirila in Metoda, napadov,
pretepov in pobalinskih izzivanj. Sep-
tembra 1908 je nemška in nemškutar-
ska drhal v Ptuju nesramno fizično
napadla udeležence skupščine Družbe
svetega Cirila in Metoda, ki so v ob-
dravskem slovenskem mestu mirno
razpravljali o svojem delu in načrtova-
li nadaljnje akcije za graditev sloven-
skega šolstva. Ptujski gnusni dogodki
proti ciril-metodarjem so vzbudili po
vsej Sloveniji hude reakcije. Posebno
je zavrelo 20. septembra 1908 v Ljub-
ljani, kjer je-nastopila proti sloven-
skim demonstrantom avstrijska solda-
teska, ki je streljala v slovenske ljudi,
jih precej ranila, mrtva pa sta obležala
Ivan Adamič (brat skladatelja Emila
Adamiča) in Dušan Lunder.
Zločin uradne Avstrije nad goloro-
kim slovenskim ljudstvom v Ljubljani
in umor dveh slovenskih dijakov je
odmeval po vsej Avstriji, posebno po
slovenskih deželah. Obširno so o tem
pisali listi po vseh evropskih središčih,
nemški, jugoslovanski in slovenski
časniki, dogodek sam pa je še bolj
strnil Slovence v boju proti raznarodo-
vanju. Ta boj je bil trd, neizprosen in
brez kompromisov. Slovenski pisatelj
Ivan Cankar je v glasilu jugoslovanske
socialne demokracije, »Rdečem pra-
porju« 23. septembra 1908 pisal o teh
dogodkih in je v uvodniku »Krvavi
dnevi v Ljubljani« opozoril na prave
krivce žalostnega incidenta.
RAZSTAVA ZANIMIVOSTI IZ ETNOLOŠKE
FOTOTEKE - STAREJŠA LJUDSKA
ARHITEKTURA
Pokrajinski muzej \' Celju je v prostorih Muzeja revolu
odprl razstavo -Zanimivosti iz etnološke fototeke - Stan
ljudska arhitektura.' S fotografijami nekaterih stare
stavb, smo poskt^ali pokazati estetski izgled in bogas
oblik naše podeželske arhitekture, saj leži naša regija
stičišču različnih vplivov in je zato še posebej zanimiva
Razstava je odprta od 21. X. do 30. X. 1980 vsak dan
9.-12. ure in 15.-18. ure, v nedeljo pa od 9.-12. ure.
VLADIMIR SLIB
35 let mladinske knjige
SOPOTNICA VSE
Martin Krpan je priljubljen
.Mladinska knjiga praznuje
letos ."^S-Ietnico svojega obsto-
ja, ki je v mesecu oktobru obe-
ležen še z mesecem knjige«.
Ob tej priložnosti so pri Mla-
dinski knjigi, da bi se še bolj
približali ljubiteljem knjig, po-
skrbeli s pestro ponudbo v.seh
vrst knjižnih del. Še posebno
skrbno so izbrali program za
najmlajše, saj bodo prav ti, če
bodo z dobro knjigo rasli od
malih nog, znali segati po njej
vse življenje. Poleg tega pa so
pripravili še razprodajo knjig in
nepopolnih zbirk od leposlov-
nih do poljudnoznanstvenih del.
Tako zdaj kupci mnogo ceneje
pridejo do dobre knjige in z njo
obogatijo svojo domačo zbirko.
Zanimivo je, da so pri Mladin-
ski knjigi v Celju v zadnjih
dneh in tednih prodali največ
izvodov bogato ilu.stnranega
Martina Krpana. Kupuiejo ga ta-
ko starejši kot mlajši hralci. Do-
bro gredo \- prodaj(. tudi jjo.sa-
mezne knjige iz zbirke Nasa
seda, ki jo Mladinska knjiga
di ponuja v razprodaji.
Vse bolj pribljubljen P"*'
tudi Svet knjige, ki ga v C'
redno obiskuje kakšnih 1"
članov. Ob konicah, tore]
koncu četrtletja, se v m^P
kotičku knjigarne zvrsti tud'
400 članov, ki knjižna delaj
šče ali kasete kupijo po pr^
dni izbiri iz kataloga. Tovr«
ponudba je seveda zelo pr^"
Ijena, saj imajo družine d"'
časa, da se odločijo za nakw
ali one knjige. Pn Mladi
knjigi v Celju veliko razmiki
o razširitvi prodajnega koi^
ki je zdaj za številne Ij^^'''
knjig in člane Sveta knj'*
veliko pretesen. Pomemb''^
da je prav ta Svet priteg
knjigi mnoge bralce, ki
nedavnega niso bili ^
prebirati knjige. To pa ^
uspeh in se odraža tudi ^
■ meseca knjige-. ^
MATEJA PO^
8. stran - NOVI TEDNIK
št
42 -23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
laško:
uspešno
gostovanje
v srbiji
Pred dnevi je bila v Sr-
biji na gostovanju skupi-
na amaterskih kulturnih
delavcev iz Laške občine,
l<i je sodelovala v progra-
mu prireditev ob občin-
skem prazniku v pobrate-
nem Trsteniku in ker so
že bili na poti v tej smeri,
so spotoma nastopili tudi
v pobrateni Mionici, prav
tako v Srbiji.
Prireditev pod naslo-
vom "Večer glasbe, naro-
dnih plesov in pesmi- so
izvajali godbeniki godbe
na pihala KD -Svoboda«
Laško in folklorna skupi-
na KD "Anton Tanc«.
Spored godbe je obsegal
borbene melodije jugo-
slovanskih narodov, slo-
venske partizanske melo-
dije, splet ruskih melodij,
plesne melodije v zabav-
nem ritmu in skladbe slo-
venskega narodno-zabav-
nega žanra. Folklorna
skupina je predstavila tri
slovenske plese in eno
bosansko kolo. Se pose-
bej so bili toplo sprejeti v
Trsteniku v velikem mo-
dernemi kulturnem do-
mu, kjer jim je občinstvo,'
okoli 400 obiskovalcev, j
navdušeno ploskalo kar
med izvajanjem progra-
ma. To je toliko bolj po-
membno zato, ker je Tr-
stenik vajen izredno kva-
litetnih kulturnih priredi-
tev z vrhunskimi izvajalci
iz države in tujine. Ni
dvoma, da so bili izvajalci
iz Laškega deležni tolike
pozornosti tudi zaradi po-
bratimskih vezi, vendar
je priznanje izzvala brez
dvoma tudi kakovost
izbranega programa in ra-
ven nastopajočih.
Na povratku so amater-
ji iz laške občine v Beo-
gradu obiskali tudi hišo
cvetja in se poklonili spo-
minu največjega Jugoslo-
vana - Titu.
EC
V
teden domačega filma
VABUlV KRATKI METER
Na sporedu bo 9 kratkih filmov
Teden domačega filma je lani uvedel v
svoj spored pester izbor slovenskih kratkih
filmov. Takrat smo se tudi odločili, da bomo
predstavljali kar najbolj popoln pregled nad
slovensko filmsko proizvodnjo kratkih fil-
mov. Na TDF so tako prvič našii svoje mesto
učni, vzgojni, študijski, namenski, doku-
mentarni in drugi filmi, predvsem pa zelo
pester izbor ljubiteljskih filmov. In v tem je
bila lanska največja vrednota Tedna dorpa-
čega filma.
Tudi letos ne bo nič drugače. Po doseda-
njih prijavah sodeč bo spored celo še bolj
svež in pester, saj bomo videli kar devet
zaokroženih sporedov kratkih filmov. Tega
bo uvedel v ponedeljek, 10. novembra že
tradicionalni Mali teden domačega filma,
ki bo predstavil najboljša dela najmlajših
slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki delujejo
v pionirskih in mladinskih filmskih krožkih
ter kinoklubih in ki ne smejo biti starejši od
20 let. V tem sporedu sodeluje kot soorgani-
zator Zveza kulturnih organizacij Sloveni-
je, Mali teden domačega filma pa je omogo-
čila Metka Celje.
, Spored slo venskih kratkih filmov bo v
sredo 12. novembra pričel izjemno deloven
in zanimiv kinoklub Zarja iz Izole, ki v
okviru pouka likovne vzgoje pod vodstvom
mentorja Konija Steinbacherja že vrsto let
utira pionirska pota slovenskega animirane-
ga filma. Iz tega kluba je izšla vrsta najbolj
perspektivnih in zagnanih filmskih amater-
jev v Sloveniji. V sporedu TDF pa bomo
videli pester izbor iz večletnih snovanj tega
kinokluba.
Celjani bodo še posebej lepo sprejeli nov
amaterski celovečerni film Stanka Josta
»Slovenski hamlet«, ki ga je posnel s sode-
lavci v celjskem Fotokino klubu in v kate-
rem so ob amaterjih zaigrali tudi poklicni
igralci SLG Celje.
Petek, 14. novembra bo prinesel na spo-
red bržkone enega viškov 8. TDF. S šestimi
dokumentarnimi študijskimi filmi se bodo
namreč predstavili študenti Akademije za
film, gledališče, radio in televizijo, torej
bodoči poklicni slovenski filmski in dram-
ski režiserji, ki so s svojimi deli že lani nav-
dušili. V okviru tega sporeda pa bomo videli
še dve študijski vaji študentov 2. letnika
Akademije.
Izbor iz dela slovenskih amaterskih fil-
marjev bo dopolnil spored v soboto, 15. no-
vembra, ko bomo zavrteli izbor najboljših
letošnjih slovenskih amaterskih filmov, ki
so se predstavili na festivalu v Prevaljah. .
2e lani so s svojimi provokativnimi in za-
nimivimi filmskimi iskanji izredno prijetno
presenetili slovenski študenti, ki delajo v
Študentskem kulturno-umetniškem cen-
tru. V letošnjem izboru bo osem njihovih
filmov, na projekcijo pa bodo povabili tudi s
projekcijo filmov po zidovih predprostora
kina Union nekaj minut pred pričetkom
»prave« predstave. Vsekakor bo ta izbor v
nedeljo 16. novembra več kot le vredno vi-
deti.
Spored slovenskih kratkih filmov bo zak-
ljučil izbor štirih novih vzgojnih filmov, ki
jih je letos ustvarila Dopisna delavska uni-
verza Univerzum in v katerih bomo spozna-
li kako nastane avtomobil, kako ribarijo po-
klicni ribiči, nabiranje gozdnih sadežev in
razvoj prometa na slovenskem.
Vsekakor bo izbor slovenskih kratkih fil-
mov, katerega izvedbo so omogočile Zla-
tarne Celje, eden najprivlačnejših in hkra-
ti najbolj kakovostnih dogodkov v Tednu
domačega filma.
BRANKO STAMEJCiC
Pod budnim očesom filmske kamere oživ-
ljajo risbice izolskih šolarjev, članov krož-
ka »Zarja« v prave male animirane moj-
strovine.
poročilo o onesnaženosti celjskega zraka
NI KRIVA CINKARNA
Generatorski plin in odpadni katran
V začetku tega meseca se
je več občanov telefonično
obračalo na upravne in inš-
pekcijske organe občine z
zahtevo po odpravi preko-
mernega onesnaženja zraka,
do katerega je prihajalo
predvsem v nočnih urah dne
5., 6. in 7. oktobra. V svojih
sporočilih in pritožbah so
navajali, da je bil občasno ze-
lo močan smrad, zaradi kate-
rega so se ponoči prebujali
in zapirali okna. Večina je za-
trjevala, da je temu kriv po-
novni zagon ferosulfatne li-
nije pridobivanja žveplove
l^isline. Ta obrat je bil na-
n^reč v rednem letnem re-
n^ontu od polovice avgusta
do 30. septembra.
Upravni organ in inšpek-
cijske službe, ki stalno
opremljajo stanje ozračja, so
•^a osnovi avtomatskega za-
Pisa vsakokratnih koncen-
tracij žveplovega dioksida in
bremenskih razmer ter spo-
ročil občanov ugotovili, da
tokratno onesnaženje
'Predvsem smrad) ne gre kri-
^'ti kislinske obrate Cinkar-
Povprečne dnevne kon-
centracije žveplovega diok-
pda so se v času med 30. sep-
l^mbrom in 10. oktobrom gi-
J^^e v mejah od 0.03 do
"^4 mg m-* zraka.  Najvišje
trenutne, kratkotrajne kon-
centracije pa so dosegle vre-
dnost 1,14 mg m^ in to dne 7.
10. ob četrti uri zjutraj, ko ni
Dne 5. 10. je zapis za del
dneva izostal, pa ne moremo
podati celodnevne povpreč-
ne vrednosti.
Po določilih Odloka o var-
stvu zraka v občini Celje
izmerjene vrednosti še ne za-
htevajo uvedbe izrednih
ukrepov.
Ocenjujemo, da so te kon-
centracije v tem času še tole-
rantne. Z ohladitvami pa se
bodo te koncentraciji bi-
stveno dvignile zaradi pri-
četka kurilne sezone.
Ne glede na ugotovitve pa
so pristojni organi interveni-
rali in izvedli kontrolo nad
vsemi kislinskimi obrati k,
bilo nobenega vetra. Sicer pa
poglejmo spodnjo tabelo gi-
banja onesnaženosti zraka z
SOo v tem času;
Cinkarni dne 7. 9. Rezultat te
preverbe je bila zahteva, da
obratovodstvo odpravi mot-
nje, ki so povzročale višje
emisije kot jih predvideva
tehnološko pravilno voden
postopek.
Kontrolne meritve emisij
so dokazale uspešnost po-
sega.
Smrad, nad katerim so se
pritoževali občani pa še ni
izginil. Zato smo 8. oktobra
izvršili na zahtevo Skupnosti
za varstvo zraka ponovno
kontrolo. Tokrat smo se
usmerili na stare agregate za
proizvodnjo generatorskega
plina. Sodeloval je tudi pred-
stavnik skupnosti za varstvo
zraka. Pomoč pa nam je nu-
dila tudi Služba za varstvo
okolja, ki deluje v Cinkarni.
Ocenili smo, da ima smrad,
ki nadleguje občane svoj
izvor tu. Zato bomo poskrbe-
li za ustrezne meritve in ugo-
tovili za kakšne snovi gre in
v kolikšnih koncentracijah
so prisotne v atmosferi me-
sta. V razgovoru z vodstvom
Cinkarne smo zastopali stali-
šče, da je nujno potrebno
čimpreje rešiti vprašanje na-
daljnega obratovanje dotra-
janih generatorjev. To je po-
trebno tudi vsled tega ker
vzporedno s proizvodnjo ge-
neratorskega plina nastaja
tudi odpadni katran, ki pov-
zroča dodatne nevšečnosti v
okolju.
Po teh ugotovitvah lahko
zaključimo, da zrak v tem ča-
su ni bil prekomerno one-
snažen z žveplovim dioksi-
dom, temveč z drugimi snov-
mi, ki pa jih doslej še meri-
mo. Za njihovo merjenje,
predvsem pa ugotavljanje so
namreč potrebne drage apa-
rature, ki pa jih naš center še
nima.
Občinski komite za
urbanizem in varstvo okolja
Skupnost za varstvo zraka
občine Celje
V BESEDI iN SLIKI
ŽIČE: ZADOVOLJNI S TRGOVINO
Jožica Kop in Poldika Rečnik sta prodajalki v trgovini z
mešanim blagom v Žicah, v trgovini, ki so jo krajani dobili
lanskega decembra. V njej je mogoče dobiti vse tisto, kar
je potrebno za vsakodnevno življenje. Z izbiro so najbolj
zadovoljni krajani, z novimi prostori pa seveda poleg njih
tudi trgovci. »Razlika med prejšnjo staro trgovino in seda-
njo je ogromna. Tam je bilo vse staro, dotrajano, ničesar .se
z dobro voljo ni dalo več urediti. Zdaj smo zadovoljne. Pa
je bil tudi res zadnji čas. Vsi smo se tega zavedali, zato je v
sedanji trgovini vloženega tudi veliko prostovoljnega
dela,« sta dejali prodajalki. MBP
USPELA PLESNA PRIREDITEV
Plesna sekcija Tine Rožanc iz Ljubljane obstoja že 10 let
in ima za sabo že lepe uspehe. Mnogo plesalcev in plesnih
parov se je tu naučilo izjemnih plesnih prvin, ki jih niso
ohranili le zase, temveč prikazali tudi na mednarodnih
tekmovanjih. Ob svojem jubileju so se odločili za krajše
obiske po Sloveniji, z namenom, prikazati širši javnosti
svoje delo in trud.
Pred nedavnim so nastopili v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju trije amaterski plesni pari - Ines Stajn -
Andrej Hrup, Irena Muhlbauer - Lojze Gornik, Nina Bla]
- Mare Malgaj - ki so pred kratkim nastopili tudi na
državnem prvenstvu, ter najboljši jugoslovanski par Fredi
Novak in Viktorija Tomič. Pravi užitek je bil gledati
mlade pare, kako so z vsem svojim čutom in estetiko
lepega telesnega gibanja izvajali plesne prvine. Njihov
program je zajemal standardne in latinsko-ameriške plese
rock'n'roll. D. GLANCNIK
PESEM V VOJNIKU
Drugo pevsko srečanje, ki ga je organiziralo Prosvetno
društvo »France Prešeren« Vojnik, je uspelo. V polni
dvorani kulturnega doma v Vojniku se je občinstvu pred-
stavilo pet zborov. Nastopili so: moški pevski zbor Pro-
svetnega društva Tone Tomšič iz Strmca pod vodstvom
Petra Selčana, moški pevski zbor Kulturno prosvetnega
društva Vitanje pod vodstvom Franca Poklica, mešani
pevski zbor Gostinskega podjetja Celje pod vodstvom
Antona Volaske, moški pevski zbor Prosvetnega društva
France Prešeren iz Vojnika pod vodstvom Rudija Sakel-
ška in člani moškega pevskega zbora Kralj Matjaž iz Li-
buč pri Pliberku. Vsi nastopajoči so ljubiteljem lepe pe-
smi pripravili lep večer.
I. RAZSTAVA ROČNIH IZDELKOV NA HUDINJI
Kulturno društvo Franc Kač Hudinja je priredila v pro-
storih Osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji 18. 10. 1980
I. Razstavo ročnih del krajanov Hudinje.
Sodelovalo je 26 razstavi j alce v z več kot 100 deli. Vklju-
čene so bile tapiserije, makrameji, gobelini, vezenine, kle-
klanje, izdelki iz kovine in lesa, fotografije...
Pred otvoritvijo je bil kratek kulturni program, v kate-
rem se je prvič predstavil občinstvu mešani pevski zbor
Franc Kač Hudinja pod vodstvom Dragice Zvar.
Zbor šteje 52 članov, predstavili pa so se s petimi pe-
smimi. Zbor zelo aktivno deluje in vadi, ter se pripravlja
med ostalimi tudi za nastop na občinski reviji pevskih
zborov, ki bo 28. 11. 1980 na Dobrni. Zbor je odprtega
značaja, zato so vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja, ki
imajo veselje in posluh, da se vključijo v naš zbor.
Prav tako se je prvič predstavila vokalno instrumen-
talna skupina Delta 5, katera prav tako deluje v okviru
omenjenega društva. MILAN KUDER
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober 1qj
koncert
OTOŽNE SOLZE ČRNE AMERIKE
Kljub kvalitetnemu programu, slab obisk
Ce na koncert v dvorano,
ki sprejme okoli 3000 obi-
skovalcev, pride samo sla-
ba četrtina poslušalcev je
to sicer finančno slabo za
organizatorja, lahko pa je
to vseeno prijeten glasben
večer za tiste, ki so prišli na
koncert.
To se je zgodilo minuli pe-
tek v dvorani Golovec, ko je
uredništvo Novega tednika
in Radia Celje priredilo kon-
cert črnske duhovne glasbe
na katerem so razen Nevv
Swing Quarteta nastopili še
Oto Pestner, Nada Kneževič,
Josipa Lisac, plesna skupina
Korak in skupina desetih
glasbenikov, ki jih je vodil
prof. Borut Lesjak. To je bil
prvi v seriji koncertov, ki jih
Gostovanje Josipe Lisac v ZDA je mnogo pripomoglo k
tem, da je njen nastop prepričljiv in glasbeni program
skrbno izbran. Tudi na koncertu v Celju je s svojim petjem
prepričala poslušalce v svoje pevske kvalitete.
New Swing Quartet prireja
ob promociji svoje šeste veli-
ke plošče, ki bo izšla prihod-
nji mesec. Takrat bo izšla tu-
di nova velika plošča Ota
Pestnerja.
Po uvodni tradicionalni
črnski duhovni pesmi Fve
traveling je na oder stopila
Nada Kneževič, po marsika-
terih kritikah najboljša jugo-
slovanska in ena najboljših
evropskih pevk jazza. Nada
Kneževič je imela v petek
zvečer še en koncert z an-
samblom 7 mladih v Ljublja-
ni in se je takoj po končanem
nastopu odpeljala v Ljublja-
no. Pred odhodom je še po-
vedala, da so poslušalci, ki
so prišli na koncert pač tisti,
ki poznajo in ljubijo dobro
glasbo. Zal je teh vse manj.
Člani Nevv Swing Quarteta
Dare Hering, Oto Pestner,
Rado Razdevšek in Marjan
Petan so v nadaljevanju s
svojim petjem pokazali zakaj
jih kritiki štejejo med naj-
boljše bele interpretatorje
črnske duhovne pesmi. To je
tudi velika zasluga priredb,
ki so delo Ota Pestnerja in pa
seveda zelo dobre vpetosti
posameznih članov.
V odmoru med koncertom
so nekateri poslušalci meni-
li, da se petje Josipe Lisac ne
bo vklopilo v program kon-
certa. Josipa je to s svojim
petjem povsem demantirala.
Njen nastop je bil prepričljiv
in glasbeno skrbno izbran.
Vsekakor je to odraz nekaj-
letnega bivanja v Združenih
državah Amerike, kjer je ta
pevka poskušala uspeti. Tu-
di po skladbah, ki jih je zape-
la se vidi, da so delo svetov-
nih mojstrov, kot je na pri-
mer Van Morison.
Prijetna osvežitev petkovega koncerta je bila skupina
gimnazijcev, ki je simpatično zapela črnsko duhovno
pesem <
Oto Pestner je za svoj na-
stop izbral nekaj starejših in
nekaj najnovejših skladb s
plošče, ki bo šele izšla. Za
zadnjo skladbo si je na oder
pripeljal tudi plesno skupino
Korak. Štiri mlade Celjanke
bodo morale uvideti, da je za
take nastope treba znati ne-
kaj več kot samo par kora-
kov desno in levo.
Skupina glasbenikov, ki je
spremljala pevce, razen Josi-
pe Lisac, ki je pripeljala s
sabo svoj trio, je svoje delo
opravila profesionalno. Ka-
ko tudi ne, saj so to sami
preizkušeni glasbeniki, kot
je Milan Ferlež, Mišo Grego-
rin, Džuro Penzeš in drugi
na čelu s prof. Borutom Les-
jakom.
Celoten koncert v dvorani Golovec je bil v znamenju črnske duhovne glasbe, ki jo že več
kot deset let uspešno predstavlja NEW SWISG QUARTET. Tudi tokrat so izpolnili
pričakovanje sicer na pol prazne dvorane. Dare Hering, Rado Razdevšek, Oto Pestner in
Marjan Petan so bili sicer razočarani nad slabim obiskom, kljub temu pa so obljubili, da
bodo letos še enkrat nastopili v Celju.
Čeprav v tem prispevku
nebi iskali vzroke slabega
obiska omenjenega koncerta
je treba vseeno spregovoriti
besedo dve tudi o poslušal-
cih, ki so prišli v dvorano
Golovec. Videlo se je, da so
to zares ljubitelji in pozna-
valci dobre glasbe, ki so zna-
li z burnim ploskanjem na-
graditi nastopajoče za dober
nastop.
F. P.
Foto: DRAGO MEDVED
Oto Pestner si je za spremljavo ob pesmi »Hoču - pripeljal
na oder štiri plesalke, ki sestavljajo skupino KORAK.i
Dekleta bodo morala še ogromno vaditi, če bodo hotela t
kolikor toliko slediti podobnim že znanim plesnim skupi-
nam. -»
Nada Kneževič je s svojim nastopom navdušila poslušalce
v dvorani Golovec ter tako dokazala, da je res prva dama
jazza v Jugoslaviji.
NOV DOM V ŠENTVIDU PRI
PLANINI
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Planini slovesno pre.
dali svojemu namenu nov kulturni dom, ki so ga zgra.
dili iz sredstev zbranih po potresu, sredstev kulturne
skupnosti Slovenije in občine ter ob pomoči Šentjur,
skega izvršnega sveta. Postavili so ga v treh letih. Ob
tem pa ne gre prezreti velikega deleža krajanov i^
članov društva Zarja, saj brez njihove gmotne in mate-
rialne pomoči ne bi šlo. Tako pa je, v zdaj lepo urejen
dom, vgrajenih več tisoč delovnih prostovoljnih ur in
veliko kubičnih metrov lesa, ki so ga prispevali kra-
jani. Zdajšnja vrednost doma je ocenjena na 5 milijo,
nov in pol. Čeprav dom še vendarle ni povsem nared,
saj manjka še oprema za oder, v njem še ni reflektorjev
in ozvočenja, to članov društva še malo ne moti, da ne
bi začeli z rednimi vajami po vseh štirih sekcijah.
Medtem ko je v Šentvidu nastajal nov dom, dejavnost
društva ni zamrla, če tudi je bilo treba velikokrat vaditi
kar doma. Povsem drugačni bodo odslej pogoji za delo
in tega se v Šentvidu zelo veselijo. Ne sami člani Zarje,
tudi krajani, ki bodo odslej zapolnjevali dvorano, v
kateri bo prostora za 200 in več ljudi. Kakor obljubljajo
Zarjani, bo tudi letošnje programsko leto dovolj pe-
stro.
Svoj prvi nastop v novem domu pa bodo pripravili
že za nedeljsko slovesnost, kjer bo zbranim ob novi
veliki pridobitvi govoril Ludvik Mastnak, predsednik
izvršnega sveta skupščine občine Šentjur.
.    MATEJA POD JED
VITANJE: NEPOZABNO
Občani, ki so našteli že več kot 75 let, so se 28.
septembra zbrali v vitanjski šolski dvorani. Srečanje
starejših krajanov Vitanja postaja tako že tradicio-
nalno. Letošnje je bilo četrto, udeležilo pa se ga jo 40
občanov.
Moški pevski zbor pod vodstvom Franca Poklica in
učenci osnovne šole pod vodstvom Adele Pačnikove
so jim pripravili lep in prisrčen kulturni program.
Udeležence je v imenu RK pozdravil Silvo Hlastec, v
imenu krajevne skupnosti pa Lenka Fijavž. »Urad-
nemu« delu srečanja je sledila obilna pogostitev in
sproščen pogovor.
Za tiste, ki zaradi starosti in odaljenosti ne bi mogli
priti, je bil organiziran prevoz od doma in nazaj. Pogre-
šali pa smo nekatere znane obraze, ki so še bili na
lanskem srečanju, letos pa jih žal ni več med nami.
Med udeleženci pa je bila naša najstarejša krajanka
Antonija Gračner, ki je že krepko prekoračila 90. leto.
Njej so bili namenjeni številni pozdravi in lep šopek.
Vse tiste pa, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so že ali
pa še bodo obiskali na domovih.
Potrebno je izreči iskreno zahvalo vsem, ki so kakor-
koli - bodisi s prispevkom bodisi z organizacijo pripo-
mogli k temu prijetnemu dnevu. To pa so v prvi vrsti
KS, RK, SZDL ter obrtno kovinsko podjetje Kovinar.
Vsem najlepša hvala.
F. M.
PRI PRISTOVŠKOVIH:
NJUNIH PETDESET LET
Nista šla pred matičarja, da bi ponovila besedico, ki
sta si jo izrekla pred petdesetimi leti. Zvestobo, ljube-
zen in spoštovanje sta tokrat vnovič potrdila v krogu
svojih najdražjih. Zlato poroko sta Miloš (76 let) in
Alojzija (72) Pristovšek iz Celja proslavila med svojimi.
Miloš se je rodil v Polju ob Sotli in se šel po šoli učit
za mizarja v Zagreb. V Celje je prišel pravzaprav po
naključju, in svoje prvo delo v mestu ob Savinji je
začel pri mojstru Vehovarju. Tu je bil skoraj osem let,
vse do 1934. leta, ko je odprl svojo delavnico, ko se je
osamosvojil. Trdega dela je bil vajen že prej, samo-
stojna pot pa ga je vodila k še večjemu prizadevanju-
Delo in samo delo. Ne samo to. S svojimi izdelki, zlasti
pohištvom, je presenečal, prejemal zanj številna priz-
nanja tudi na razstavah in ob drugih priložnostih. Lju-
dje so ga cenili, spoštovali. Zaslovel je zaradi dobrega
dela. Tudi zaradi dela v obrtniških organizacijah.
V družici Alojziji je našel zvesto spremljevalko. Prav
tako delavno. Kot prodajalka je delala v različnih ko-
lektivih dvajset let. Upokojila se je 1965. leta, pet let za
njo pa še on.
Ob srečanju sta bila še vedno pod vtisom velikega
družinskega dogodka. Bolj redkobesedna, skoraj zadr;
žana in večkrat z vprašanjem - čemu vse to, zakaj
pisanje v časopisu o njima, ki živita predvsem za svojo
družino.
Imata dva otroka, Eriko in Francija, oba poročena,
štiri vnuke... Lep šopek. Ponosna, ugledna in složna
družina.
Se veliko zdravih in srečnih leti
M. BOZK-
št. 42 - 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
kako z
zbranim
denarjem?
Dne 18. septembra letos
ste objavili pismo z naslo-
vom "Kako z zbranim denar-
jem ■ V odgovoru {bolje re-
čeno pripisu, opomba ure-
dništva) sami omenjate, da
vam je za vsak objavljen ali
neobjavljen članek potrebno
imeti podatke o piscu. Vsee-
no ste objavili omenjeni čla-
nek, v komentarju pa ome-
njate še "konkretne naved-
be«, ki jih pa niste objavili.
Torej, se niste držali
osnovnega principa, da vam
je mogoče preveriti resnič-
nost članka ali pa istovetnost
pisca.
Pismo in pa vaš odgovor
(pripis, opomba uredništva)
je namreč razburil duhove v
Zahomu, kot domnevna pis-
ca, ki sta si celo dovolila pod-
pisati druge ljudi pod pismo,
pa sva obtožena dva, ki ima-
va pogum se podpisati s svo-
jima imenoma. Do take ob-
tožbe je verjetno prišlo, ker
sva novembra 1979. poslala v
Savinjski občan pismo, kot
odgovor na članek »Nič jim
ni težko, ker imajo radi svoj
kraj.« Pismo je obravnavalo
tudi problematiko dela poti,
ki vodi na planinski dom na
Homu, podpisali so ga pa
krajani, ki ob tem delu poti
živijo.
Dejstvo, da ste objavili na
pol anonimno pismo je pov-
zročilo, da smo oblateni dru-
gi. Zato mislim, da ste dolžni
napako popraviti, način pa
prepuščamo vam.
VILI POBE2IN,
Pongrac 34
EDI PETEK,
Pongrac 35
UREDNIŠTVO: Povsem
točne so navedbe, da smo
objavili le del na pol anoni-
mnega pisma. Zakaj? V pi-
smu, ki je bilo podpisano z
dvema priimkoma in začet-
nicama imena, je nekdo, ki
se je skril za hrbet drugih,
odprl vprašanje gradnje in
zlasti porabe zbranih sred-
stev za ureditev ceste. To-
rej, je šlo za vprašanje, ki bi
ga ne smeli skrivati pred ni-
komer. Zakaj torej tolikšno
razburjenje, če smo v pripi-
su zapisali, da je prav, če
režijski odbor ali krajevna
skupnost seznanita krajane,
kako je bilo s sredstvi: koli-
ko je bilo zbranega in kako
denar porabljen. Ker je šlo
za to vprašanje, smo objavi-
li del pisma, ki je bilo na pol
anonimno. V tem vprašanju
nismo želeli nikogar, niko-
gar prizadeti, zato ne vemo,
kako naj popravimo »napa-
ko«. Ta bo popravljena te-
daj, ko bodo tisti, ki so raz-
polagali z zbranimi sred-
stvi, objavili, kako so jih
porabili. Omenili smo tudi
nadzorno službo. V stro-
škovniku bi morali zapisa-
ti, koliko je šlo tudi za to
dejavnost. Na ta strošek na-
miguje tudi na pol anoni-
mno pismo.
Da bo režijski odbor, ozi-
roma krajevna skupnost na-
pisala takšno poročilo, smo
se dogovorili že ob vašem in
obisku drugih tovarišic v
našem uredništvu. Doslej
tega sporočila še nismo do-
bili.
Ob vsem tem, ker gre v
bistvu samo za javnost de-
la, se nam zdi skrajno neo-
kusno, da vas nekateri bla-
tijo, češ, da ste vi napisali
pismo našemu uredništvu,
ker ste si pač tudi upali že
ob koncu lanskega leta opo-
zoriti na to vprašanje. Prav
tako je več kot smešno, da
so nekateri motili sovašča-
ne v poznih večernih urah,
češ, zakaj so pisali to pismo.
Vse to je odveč. To so tudi
primeri, ki si zaslužijo
obravnavo na drugem me-
stu in ne preko časopisa.
Po našem mnenju je reši-
tev problema v tem, da
predsednik režijskega od-
bora seznani, kako je bilo z
denarjem, ki ste ga zbrali za
ureditev ceste. Morda bi
takšno pismo napisali tudi
v krajevni skupnosti. Tu je
problem in ne kdo se je skril
za imenoma drugih in po-
slal pismo z vprašanjem na-
šemu uredništvu, pismo, ki
smo ga objavili samo delno,
čeprav seveda ostro obsoja-
mo takšno početje, ki je
slabše od anonimnega. Vidi-
te, tudi takšne ljudi imamo.
Toda, mi smo to ugotovili,
šele po prvem protestu iz
vaše vasi in ne prej.
serviserji, ne
tako!
Te dni nam je Tatjana
Povh iz Čopove 35 v Celju
poslala obširno pismo, v ka-
terem zelo podrobno opisuje
stike in zapetljaje, ki jih je
imela s privatnim serviser-
jem in tudi servisersko služ-
bo družbenega podjetja. Šlo
je za popravilo televizijskega
sprejemnika.
V pismu z datumi in argu-
menti opisuje, kdaj je servi-
serja naročila, kdaj je servi-
ser obljubil, da pride... pa
ga ni bilo in podobno. Tudi o
tem, kako je en serviser ugo-
tovil, da drugi ni dobro »po-
pravljal« in še in še... škrat
ka sličice, ki smo jih v glav-
nem navajeni. Seveda pa to
posploševanje ne velja za ti-
ste, ki svoje delo jemljejo re-
sno, z veliko odgovornostjo.
Niso vsi enaki, to vemo iz
lastne prakse.
Ob zaključku pisma, ki ga
je napisala Tatjana Povh, za- •
deva še ni bila rešena in tele-
vizijski sprejemnik še ni bil
popravljen. Morda je zdaj to
delo dobro opravljeno, kajti
bilo je že prej, pa vselej sla-
bo, pomanjkljivo.
Zato naj ta zapis velja
vsem tistim serviserjem, ki
tudi zaradi preobilice dela,
težko spoštujejo obljubljene
roke, da vendarle povedo
strankam natanko, kako in
kaj. Tudi to je mogoče, vsaj
tako menimo. Potem bo
manj slabe volje in ljudje vas
bodo iskali z večjo zavzetost-
jo, tudi s spoznanjem, da se
vselej obračajo na pravi na-
slov.
UREDNIŠTVO
kako je z
vonarjem?
Prejeli smo dopisnico. Na-
pisal jo je Alojz Belak iz Ka-
juhove ulice 9 v Celju. Piše o
poplavi, o Vonarjih, škodi, ki
je nastala po nedavni popla-
vi in se na koncu vprašuje,
kako je s pregrado in jeze-
rom Vonarje.
Vam, tovariš Alojz Belak
in drugim, ki si morda za-
stavljate ista ali podobna
vprašanja, sporočamo, da
smo o Vonarju objavili obši-
ren sestavek direktorja ko-
lektiva Nivo Celje, Nika Ro-
žiča. Objavljen je bil na 5.
strani Novega tednika št. 36
dne 11. septembra. Morda
ste ga prezrli? Se je čas, da
ga preberete in spoznate na-
men in vlogo pregrade. Za-
pis je bil objavljen pod na-
slovom »Agonija lepe reke.«
UREDNIŠTVO
stanovalci na
otoku se
pritožujejo!
Stanovalci v blokih na
Otoku 9 in 11 v Celju imajo v
oskrbi in uporabi tudi igri-
šče, ki je med blokoma. Tu
so razne naprave za otroke,
tudi klopi za počitek stano-
valcev, predvsem teh, ki tu
stanujejo.
Dijaki Tehniške šole pa se
v času malic, ko gredo v bliž-
njo samopostrežnico, ustavi-
jo na tem igrišču, zasedejo
klopi in tu tudi malicajo. Po-
tem pa, namesto, da bi za se-
boj pospravili, odvržejo vse
odpadke živil in papirnate
zavitke kar na igrišče, čerav-
no je tam več posod za od-
padke.
Igrišče je namenjeno sta-
novalcem in zlasti njihovim
otrokom. Vsi se zavzemajo,
da bi bilo vedno urejeno in
čisto, zato prosijo vodstvo
Tehniške šole, da prepove
svojim dijakom posedanje in
zlasti odmetavanje odpad-
kov na tem prostoru.
Ko eden ali drugi stanova-
lec opozori dijake na to po-
četje, dobi v odgovor kopico
grdih, surovih psovk, kar go-
tovo ni v čast zavoda in tej
doraščajoči mladini.
STANOVALCI BLOKOV
Na Otoku 9 in 11.
UREDNIŠTVO: Čeprav bo
posedanja in malicanja na
tem prostoru v času, ki se
nam približuje, vse manj, je
opozorilo vendarle umest-
no. Ujjajmo, da bo tudi zale-
glo. Ze v naprej hvala.
nevarna
cesta
Cesta iz Kostrivnice proti
Rogaški Slatini skozi Cačo
vas in Žagaj je lani dobila
asfaltno prevleko. Letos so
jo morali na več mestih že
popravljati in znova prevleči
z asfaltom.
Cesta je pravi izziv za ne-
sreče. Promet je čedalje več-
ji. Cesta bi morala biti široka
pet do šest metrov, vendar
ima na nekaterih krajih sa-
mo štiri metre in 30 centime-
trov. Na takšnem cestišču se
težko srečata avtobus in avto
ali voz z vprego. Razen tega
je mehka še bankina. To je
past za šoferje, še zlasti za
voznike težkih tovornjakov.
Že se je zgodilo, da sla se
komaj srečala tovornjak in
kmečki voz. Samo za las je
manjkalo, da bi se voz ne
prevrnil na voznika.
In kako.^bo v zimskem ča-
su? Bankine bi morali utrditi
in tako bi cesto tudi razširili.
Spomladi so na oddelku za
komunalo na šmarski občini
obljubili, da bodo bankine
utrdili. Pa nič! Po toči bo
prepozno zvoniti!
ŠTEFAN OGRIZEK
Cača vas 43, Podplat
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in opozorilo. Upaj-
mo, da ga bodo prebrali tu-
di tisti, ki odgovarjajo za
varnost prometa na tej ce-
sti. Veseli smo, da vam je
Novi tednik všeč, kar ste za-
pisali v pripisu in da radi
prebirate rubriko »Poglej-
mo naokrog.«
NESREČNE
STOPNICE
V krajevni skupnosti
Nova vas v Celju so po-
stavili stopnice na hribč-
ku, ki vodi k osnovni šoli
Frana Roša. Že ko so
stopnice gradili, so se mi-
moidoči nejeverno ozirali
v strmino, saj je bila nji-
bova izvedba že za laika
nekoliko dvomljiva, ker
niso bile vkopan? v teren,
ampak kar položene na
pobočje. A to je stvar
stroke, zato pustimo to. V
tem trenutku je-bolj zani-
mivo vprašanje, kaj zdaj
početi s stopnicami, saj je
OŠ Frana Roša oziroma
njeno vodstvo prepove-
dalo učencem uporabljati
te stopnice, ker so prene-
varne, da o zimskem času
in poledici ne govorimo.
Zvedeli smo, da šola ni
naročila izdelavo teh
stopnic, nastale so na
osnovi projekta, ki načr-
tuje urbanistični razvoj v
krajevni skupnosti. Kako
je z uporabnim dovolje-
njem bo najbrž moral po-
vedati kakšen inšpektor,
kaj s stopnicami pa nek-
do drug. Kaj, ko bi se v
naši družbi le enkrat na-
vadili odgovarjati za svo-
je delo. Stopnice so po-
stavljene in zaprte. Nihče
jih ne uporablja. Torej?
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST Rl^
pozdravljajo me tod gredoi
v skalnati Kojzici so zrasli temelji za šolo, vrtec, cesto...
KRAJ POD KOPITNIKOM NEKOČ
Rimske Toplice so znane kot kopališče in
zdravilišče že iz rimske dobe, ko sta cveteli
Klavdija Celeia ob Savinji in Petovio ob reki
Dravi. Po izkopaninah sodeč pa so toplice
izkoriščali že v antiki. Iz rimske trdnjave se
je kopališče razvilo v zdravilišče in letovišče,
ki ni poznano samo v naši domovini, ampak
tudi preko njenih meja.
Tam, kjer stoji danes kopališče, deloma pa
tudi nižje, v neposredni bližini »Stare po-
šte«, so leta 1845 in 1874 izkopali zanimive
ostanke iz časov, ko je bil rimski imperij na
vrhuncu svoje slave. Med izkopaninami so
našli tudi precej starega rimskega denarja in
temeljev nekdanjih objektov. Na izkopanem
denarju so vtisnjena imena: Augustus, Slav-
dius, Comonodus, Traianis.
V času preseljevanja narodov so bile uni-
čene tudi Rimske Toplice, še huje pa jih je
leta 1201. uničil silovit potres. Ponovno zač-
no rasti šele v XII. stoletju z odhodom Mad-
žarov.
Leta 1529 so Rimske Toplice napadli in
izropali Turki, od začetka XVII. stoletja da-
lje pa so si kopališče podajali in prodajali
fevdalni mogotci, vse dokler ga ni leta 1840
kupil tržaški trgovec Ulrich. Družina Ulric-
hova je bila lastnik kopališča vse do osvobo-
ditve. Zadnji lastnik je bil Gustav Ulrich, ki
je bil zagrizen nacist. Leta 1942 je dal kopali-
šče na razpolago nemški vojski, s tem pa se
začenja drugo poglavje zgodovine Rimskih
Toplic.
POMLAD V KOJZICI
Ob vrsti dogodkov bo v zgodovini Rim-
skih Toplic iz časov NOB gotovo ostal zapi-
san kot najpomembnejši dan 22. maj 1941.
Ta dan so se v Kojzici nad Smarjeto sestali
predstavniki političnih skupin na čelu s
predstavniki KPS z namenom, da se dogo-
vore o organiziranem in oboroženem odporu
proti okupatorju. Na sestanku v skaloviti
Kojzici so se zbrali: Slavko Šlander, Miloš
Zidanšek, Angel Besednjak, Tone Grčar,
Leo Novak, Metod Hočevar, Martin Kores,
Jože Jurač, Kari Reberšek, domačin Alojzij
Diacci, Alojz Lešnik in Vinko Ustar. Usta-
novili so pokrajinski odbor OF za Štajersko
in s tem položili temelje za oborožen upor, ki
se je kmalu razplamtel po vsej Štajerski.
OBELEŽJA IN POMNIKI
REVOLUCIJE
Na pohodu XIV. divizije od Sotle preko
Kozjanskega, v spopadu med enoto Sercer-
jeve brigade in vermani, ki so prodirali proti
partizanskim položajem tako, da so gnali
pred sabo skupino šolarjev iz Lokavca, je 12.
2. 1944 padel bataljonsko komandant Ilija
Badovinac. Spomenik stoji ob cesti Gračni-
ca-Vodiško, na kraju, kjer je narodni heroj
padel. Na pokopališču v Lažišah pa stoji
granitno spominsko znamenje padlemu po-
litkomisarju Martinu.
V gozdu nad Panečami je grobišče, kjer so
pokopani borci Kozjanskega odreda, padli v
bojih leta 1944 in 1945 ter granitno znamenje
padlemu borcu Tonetu Sotlarju-Sremcu.
Na pokopališču v Smarjeti stojijo zname-
nja z imeni padlih borcev, talcev in v tabori-
ščih pomrlih domačinov ter spominska plo-
šča gozdnim delavcem, ki so bili ustreljeni v
gozdu v Rimskih Toplicah. Tam stoji tudi
spomenik prvemu talcu, študentu, domači-
nu, Jožetu Tovorniku.
"Moja muza ni mehkužna
bledohčna gospodična;
Crnogorka je, Spartanka,
deva zdrava, ognjevita ...»
Tako je Anton Aškerc, naš največji pesnik
balad in romanc, označil svojo poezijo, iz
katere veje sovraštvo do zatiranja in zasuž-
njevanja delavstva. Bil je prvi, ki je pri nas
ustvaril idejno podkrepljeno socialno pe-
sem.
Rodil se je 9. januarja 1856 v Globokem,
mladost pa je preživljal na domu tete Ajtke,
ki mu danes pravijo kar Aškerčevina. V teku
so dogovori za obnovo te domačije in uredi-
tev v kulturni spomenik, s tem pa bomo
Slovenci poravnali dolg pesniku najlepših
balad in romanc.
Krajevna skupnost Rimske Toplice leži ob
zemeljski prelomnici, v ozki, prečni dolini
Savinje na vznožju Stražnika in Kopitnika.
Na levem in desnem bregu Savinje so po-
sejani zaselki: Brodnice, Brstovnica, Dol,
Globoko, Gračnica, Lokavec, Lože, Povče-
no. Rimske Toplice, Senožete, Sevce, Stren-
sko, Škofce, Vodiško, Konc, Lažišče in Za-
brež.
Število prebivalcev je 2001. Živijo
gospodinjstvih, zaposlenih pa jih je
žalost najmanj v domači krajevni sku
Ti kraji so nam dali Antona Aškeri
ca balad in romanc, Maksa SnuderJi
in doktorja pravniških ved ter velil
bratov in sinov, ki so padli v borbi /i
do, kakršno danes živimo.
»LJUDJE PRIJAZNI IN VESELI
POZDRAVLJAJO ME TOD
GREDOČ...« (A.Aškerc)
Res so nas ti ljudje, kljub deževn
turobnemu vremenu, pozdravljali |
in veselo. Prijazno so nas pozdrav
hiše in hišice s cvetočimi vrtovi, tei
vanjski bloki, kjer se na slehernem (
balkonu bohoti skrbno negovano cve
ce so čiste, dvorišča pospravljena.-Ki
ljudje stalno tekmujejo med seboj i
kulturi in kulturi sploh.
ŠOLA, VRTEC, MARKET
Osnovna šola Antona Aškerca v Ri
Toplicah leži v lepem in skrbno ur(
okolju, življenje v njej pa je pestro in r
ko v interesnih dejavnostih učencev
vrtec je sodobno urejen, malčki in cici
njem pa živijo bogato življenje v svoje
tu pravljic, iger in prvih učenosti mal
Merxova samopostrežna trgovinah
Lev Tičar, predsednik
sveta KS: Krajevno skup-
nost Rimske toplice vodi
konferenca KS, sestavljena
iz 21 delegatov, od katerih je
12 voljenih na terenu, 9 pa
jih je delegiralo združeno de-
lo. V svetu krajevne skupno-
sti dela 7 članov, vsak od teh
pa je zadolžen za svoje po-
dročje oziroma resor za pro-
gramiranje, razvoj in urbani-
stični plan. komunalo, trgo-
vino in gostinstvo, finance in
poravnalni svet, kmetijstvo
in socialno varstvo, stano-
vanjsko problematiko, zveze
in promet, kulturo, telesno
kulturo in otroško varstvo
ter za področje družbenopo-
litičnih organizacij in dru-
štev. V krajevni skupnosti
deluje tudi 21 komisij, odbo-
rov, režijskih odborov ter ko-
mite za SLO in DS. Krajevna
skupnost ima 4 delegacije:
eno splošno in tri združene.
V organih KS dela 196 kraja-
nov, torej je vsak deseti ude-
ležen v neposredni krajevni
samoupravi.
Milko Vabčič, predsednik
krajevne konference SZDL:
Naše predsedstvo sestavljajo
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in društev
našega kraja. Ožji organ kon-
ference je izvršilni odbor, se-
stavljen iz predstavnikov po-
sameznih sekcij, ki jih je pet,
ter dva predstavnika področ-
nih odborov konference iz
Lokavca in Laziš. Ukvarja-
mo se in rešujemo tekoče
probleme v krajevni skupno-
sti, ti pa so največkrat eko-
nomski in komunalni. Tre-
nutno se naš izvršilni odbor,
skupaj s predstavniki devet-
najstih vaških odborov, pri-
pravlja na volilno-program-
sko konferenco SZDL, ki bo
v mesecu novembru. Ko
stalno spremljamo naše de-
lo, ugotavljamo, da vaški od-
bori niso enako aktivni, glav-
ni razlog za slabši odziv ne-
katerih pa je predvsem šibka
kadrovska zasedba. V okviru
KK SZDL deluje tudi 5 sek-
cij za posamezna družbena
področja, ki imajo za svoje
delo dobro izdelane pro-
grame.
Andrej Mlakar, sekretar
sveta ZK: Komunisti v naši
krajevni skupnosti smo or-
ganizn-ani v svetu ZK. ki šte-
je devet članov. V krajevni
skupnosti je pet osnovnih
organizacij. Delo poteka v
obliki stalnih sestankov sve-
ta, na konferencah komuni-
stov ter na zborih komuni-
stov. V letošnjem letu smo se
dogovarjali na dveh konfe-
rencah. V Zvezo komunistov
je v naši krajevni skupnosti
vključenih kar 115 prebival-
cev, vendar je od teh. na ža-
lost, le dobra polovica res ak-
tivnih. K skupnemu delu
nam do sedaj še ni uspelo
privabiti tudi tiste člane ZK,
ki živijo v naši krajevni
skupnosti, zaposleni pa so
izven njenih meja. Politično
so aktivni le v organizaciji
ZK. kjer delajo, za domače
probleme pa ne kažejo zani-
manja. Kljub temu pa lahko
rečem, da je politična situa-
cija pri nas ugodna in da
med nami ni nesoglasij.
Pavla Lapornik je sprego-
vorila o delu mladih: Z za-
dovoljstvom ugotavljamo,
da so naši mladinci zelo ak-
tivni. Vselej se lahko obrne-
mo na njih in tudi naloge, ki
jih zaupamo, dobro opravijo,
žal so med njimi tudi takšni
posamezniki, ki jih naše
skupno delo in hotenja ne
zanimajo. Naši mladinci tudi
dobro sodelujejo z mladin-
sko organizacijo vojnega
zdravilišča, redno sodelujejo
na občinski in medobčinski
Naši besedi, izkazali pa so se
tudi v akcijah zbiranja odpa-
dnih materialov in v čistilnih
akcijah. Ob tej splošni oceni
bi bilo treba pohvaliti še po-
sebej mlade iz Laziš, ki so
vključeni v tamkajšnjem
prosvetnem društvu. Vsako
leto pripravijo kakšno kul-
turno 'prireditev. Letos je
prosvetno društvo Lažiše
prejelo tudi občinsko prizna-
nje "2. julij-. Ti mladi ustvar-
jalni ljudje bi morali dobiti
širšo in večjo družbeno pod-
poro, saj si jo zaslužijo.
Milan Bila, predsednik
komiteja za LO in DS: Za-
vest naših ljudi je na visoki
ravni, kar se je še vselej po-
kazalo, ko smo se odločali za
skupne acije. Tudi stoodstot-
na udeležba naših krajanov-
volilcev. ko smo se na refe-
rendumu odločali za naš pri-
spevek k razvoju šolstva, je
našo ugotovitev lepo potrdi-
la. Lanskoletna akcija
NNNP je v naši krajevni
skupnosti lepo uspela. V njej
so se izkazali domala vsi kra-
jani, družbenopolitične orga-
nizacije in društva. Tudi
mladina je svoje naloge do-
bro opravila. Z gotovostjo
lahko rečem, da smo v naši
krajevni skupnosti dobro za-
ščitno in obrambno priprav-
ljeni, saj veliko pozornosti
posvečamo izobraževanju in
urjenju nit tem pomembnem
družbenem področju. Kjer je
dobro delo in organiziranost,
so tudi rezultati dobri. KS
Rimske toplice je za dobro
izvedeno akcijo NNNP pre-
jela tudi republiško prizna-
nje.
Daniel Škomik. P
dnik planinskega drj
Naše planinsko druii
bilo ustanovljeno žt
1953. Takrat je imelo'
nov, danes pa nas je'
Razveseljivo je dejst^'^'
nam v zadnjih letih f
žuje vedno več miad'''
teljev planin. Lepo n^f
je predvsem pioni^^
mladine. Veseli nas-'
mladi tudi vse bolj de^^
pripravljeni pomags^'
štetih prostovoljnih
nih akcijah našega °'
Z razočaranjem pa
Ijamo. da se veliko
potem, ko konča šol^'
roma odsluži vojašky,
vrne več med nas.
ga društva se tudi rt^
no spopada s financ^'
žavami. predvsem P
kovnem izobraževaij!
ga kadra. Od tcmeiJ^j
snokulturne skup'!^^,
■ ne Laško smo v '^j'
letu prejeUle 4.00O^^,
Vsi pa smo ponosnj^^
planinsko postojanl<'''
pitniku. ki je rezul^^[
dela in ljubezni do P'
O _
OD RIKIKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SO
^       )D RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE
klCE
pn Aškerc)
pa v krajevni skupnosti, je danes rnno-
g[Tiajhna, krajani pa tarnajo nad slabo
j[)Q, medtem ko potrošniški svet mir-
Ll IN NAČRTI
Janje srednjeročno obdobje je bilo za
ne naporno in uspešno. Postavili so no-
;lefonsko avtomatsko centralo, RTV
ornik, zgradili 4 kilometre vodovoda v
jkem. Zrasli do trije stanovanjski blo-
zaključni fazi pa je gradnja žalnice s
mrliškimi vežicami, prostorno avlo,
orom za svojce pokojnika ter pokritim
morativnim prostorom. Veliko sred-
ndela so vložili krajani v ta objekt, zato
nj še posebej ponosni.
eg vrste drugih lokalnih cest v dolžini
I, so v letu 1979 uredili cesto Lokavec-
renc, letos pa še odsek Rimske Toplice-
)žete. Z dodatno pomočjo krajanov pa
ku.še buldožiranje ceste Strensko-Pla-
, Na stranskem tiru je ostala gradnja
nega asfaltnega sloja cestišča od Smar-
lo Rimskih Toplic, gradnja mostu čez
jo ter novega zdravstvenega doma. To
oreitetne naloge, ki jih čakajo v nasled-
srednjeročnem obdobju. Se nekaj velja
•1 omeniti. Poleg 1,5% občinskega sa-
ispevka so se krajani v naseljih Brstov-
Dol, Lažiše, Lože, Škofce in Vodiško,
ili še za dodatna 2,5% samoprispevka
a na lokalni cesti Brstovnica-Lažiše.
V slo^i o moč, in tega se krajani Rimskih
Toplic (iinifo zavedajo. Se vedno so se znali
skupno (I. govoriti, složno stopiti v akcije in
se zavestni) odpovedati tudi delu osebnega
štandanlii /.a skupne cilje. V življenje in na-
predek krajevne skupnosti se vključuje tudi
Vojni center za medicinsko rehabilitacijo,
sodelovanje je dobro na vseh področjih živ-
ljenja in dela.
DRUŠTVA, ORGANIZACIJE
V krajevni skupnosti živi in deluje pisana
paleta društev. Življenje v njih je vpeto med
prizadevanji za kvalitetno delo in reševa-
njem problemov kot so kadrovski in pro-
storski. Aktivna so vsa: DPD Svoboda An-
ton Aškerc, TVD Partizan, planinsko druš-
tvo, društvo upokojencev, turistično druš-
tvo, šolsko športno društvo, gasilsko druš-
tvo, strelska družina »Jože Tovornik« ter
kulturno društvo Lažiše.
Tudi življenje v organizacijah je polno.
Vsaka od njih prispeva svoj pomemben de-
lež k skupnim prizadevanje, da bi bilo življe-
nje v krajevni skupnosti še lepše, odnosi pa
humani, tovariški, skratka, človeški. Poleg
treh vodilnih družbenopolitičnih organizacij
v krajevni skupnosti delujejo še organizacija
rdečega križa, zveze borcev NOV, krajevna
organizacija ZRVS in ne nazadnje tudi ko-
mite za SLO.
KRAJEVNO SKUPNOST OBISKALA:
MARJETA AGRE2
Pionirji skrbno urejajo šolski vrt.
Ni ga balkona brez skrbno negovanega cvetja.
Zemeljski plazovi na cestah, ki krajanom povzročajo nemalo preglavic
Domačija tete Ajtke, kjer je pesnik Anton Aškerc preživljal mladost
Jordan, predsednik
«B \0V; Smo organi-
2 katere člani izumiva-
^' nas počasi zapuščajo
.'o^ariši, soborci. Danes
^^''^ organizaciji 152 čla-
^^Uko pozornosti po-
^"^,0 tistinn našim čla-
^'^'so bolni, onemogli in
[*^'aino .šibkj. Od teh to-
P' Jih 31 prejema fi-
■"o Podporo, skrbimo pa
^ osem vdov padlih to-
Smo pa kljub letom,
L nam nagrmadila na
P, vedno aktivni in
J'^' v družbenopolitič-
JSanizacijah. radi po-
J^^o Pn delu v krajevni
,y-'ti ,n društvih. Lepa
),st "^^^^ pove-
lj ^;^ladinci iz naše kra-
[^^'^'^pnosti. Ti se nam
^''"^'■užijo, ko gremo
g ^iiši kraji so dali v
l3^g°niemben prispevek
J, ^nji stvarnosti, zato
'^fbinio tudi za ohra-
B ("^ negovanje tradicij
'^^i^ '^^ ^'^'^ spominska
iiht ^''fv-am fašizma v
Ljuba Kralj, DPD Svobo-
da »Anton Aškerc : Naše
društvo je v zadnjih nekaj le-
tih močneje zaživelo. Ko
smo želeli izvedeti, kakšne
so želje in potrebe naših lju-
di na kulturnem področju,
smo izvedli anketo, ki je med
drugim pokazala, da si želijo
predvsem več gledaliških
predstav oziroma dramskih
uprizoritev. V društvu deluje
več sekcij: moški pevski
zbor, ki bo čez dve leti praz-
noval 100-letnico obstoja,
mladinska in pionirska
dramska sekcija, literarna
ter ritmična. Sekcije vodijo
zunanji sodelavci, ki za svoj
trud prejemajo le moralno
priznanje. Tudi knjižnico
imamo. Želja vseh 180 čla-
nov društva pa je. da bi ne-
kega dne dobili svoj prostor,
kjer bi lahko vadili. Sedaj
gostujemo v prostorih
osnovne šole. nastopamo pa
na odru VCMR. Glede na to,
da je naša dramska sekcija
najmočnejša (poleg pevske),
si želimo stalnega in dobrega
režiserja.
Jože Potušek, predsednik
turističnega društva: Druš-
tvo živi s krajem in z ljudmi.
Naša komisija obišče vsako
leto celotno krajevno skup-
nost in ocenjuje izgled hiš.
hišic, stanovanjskih blokov.
Z vsakoletnimi nagradami in
priznanji, ki jih podeljujemo
najbolj prizadevnim kraja-
nom na hortikulturnem po-
dročju, želimo še povečati
prizadevanja za lepše in pri-
jaznejše okolje, v katerem ži-
vimo in ustvarjamo. Našim
članom nudimo tudi regres
za nabavo lončnic, semena
itd. Društvo ima svoj uprav-
ni odbor in predsedstvo, ki
se pogosto sestaja. Nek-aj let
že skrbimo za naš odprt pla-
valni bazen, ki nam zaradi
pomanjkanja termalne vode
dela nemalo preglavic. Sicer
je pa za nas prava sreča, da
imamo to kopališče, sicer bi
ne imeli od česa živeti, saj
taksa od turistične dejavno-
sti še vedno pridno roma v
občinski proračun.
________ I
^KE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober

obiskali smo hojnikove v zadobrovi
STREHA NAD KMEČKO GLAVO!
V celjski občini bi lahko bolje uredili trg s povrtninami
Po domače se reče pri Hoj-
nikovih v Zadobrovi št. 43
kar pri Jaklček. Pogovarjali
smo se z gospodinjo Marico
Hojnik, ki je članica izvršne-
ga odbora Zadružne zveze
Slovenije, zadružnega sveta
temeljne zadružne organiza-
cije Celje, pa predsednica
sekcije kmečkih žena in
morda bi še kaj našteli, am-
pak poudarim naj še neko
njeno lastnost, s katero smo
se takoj na začetku pogovora
srečali - nima dlake na jezi-
ku. Gospodinja Marica, žena,
mati, kmetica, trije vogali in
četrtega pol kmečke domači-
je nam je na hitro predstavila
svoje in moža Ivana kmečko
gospodarstvo.
»Imamo osem hektarjev
zemlje, ukvarjamo se v
glavnem z živinorejo, pri
tem pa imamo polovico
krav. polovico bikov - tre-
nutno je v hlevu 16 glav, < je
bila na začetku pogovora še
bolj skopa z besedami, pa se
že bolj razživela, ko smo se
pogovarjali o delu sekcije in
povezanosti kmečkih žensk
v njej. Se najbolj v spominu
ji je ostal zadnji ogled ureje-
nih kmetij v Dobrni, kjer
imajo tudi kmečki turizem,
postavi pa se sekcija lahko
še z uspešnima tečajema v
šivilstvu in kuharstvu.
»No, poleg živinoreje ima-
mo še nekaj hmelja, pa s fi-
žolom imamo tudi veliko
opravka in z zelenjavo, saj
se nam kar dobro obnese,«
je še dopolnila svoj opis
kmečkega gospodarstva.
Pribila pa takoj kritične be-*
sede o odkupu zelenjave, ki
še ni popolnoma usklajen in
organiziran, dosedanja prak-
sa pa kmetom na tem ob-
močju tudi ni kar tako ponu-
jala dovolj poslovnega zau-
panja. V prihodnje torej več
poslovne resnosti pri odku-
pih, je bil eden njenih pou-
darkov.
»Trdne vezi z Merxom
lahko močno popravijo ra-
zmere v preskrbi Celja z ze-
lenjavo: peso, zeljem, sola-
to, fižolom in drugo povrt-
nino,« je bila naša sogovor-
nica trdna v svoji prepriča-
nosti, čeprav je to svojo trdi-
tev vseskozi pogojevala z
zaupanjem, ki se med Kme-
tijsko zadrugo in sozdom
Merx mora šele postaviti »na
nove temelje«, kajti,na sta-
rih, dosedanjih osnovah še
ni bilo dovolj trdnih osnov.
Na »vroča tla« pri pogovo-
ru pa smo zašli, ko smo se
menili o bančnih posojilih,
za katere naša gostiteljica
misli, kako je tovrstna banč-
na politika vse preveč ozka,
saj je mogoče posojila dobiti
le za nove hleve ali njihovo
obnavljanje, nič pa za stano-
vanjsko hišo.
Nihče se danes ne vpra-
ša, kje kmet spi. Ali mislite,
da bo mlad človek, ki se od-
loči za kmetovanje, še zado-
voljen s kakšnim skromnim
štibelcom. Kopalnica in so-
dobno stanovanje sodita se-
daj tudi v kmečki dom,« je
bila kristalno jasna v svoji
razumljivosti in zahtevi Hoj-
nikova kmečka gospodinja.
S temi svojimi besedami je
odprla zanimiv zorni kot, na
katerega morda vse preveč-
krat pozabljamo, čeprav je v
celostnosti kmečke proble-
matike in sodobneje rečeno,
agroživilskih potreb in za-
htev, predvsem pa obstoja in
razvoja gospodarjenja z in na
zemlji, še kako pomemben.
Je pa v njem tudi nekaj izzi-
va po polemiki, ali pa vsaj po
mnenju z -druge plati«. No,
bomo videli?
MITJA UMNIK
Stanovanjska hiša Hojnikovih v Zadobrovi št. 43 najbrž ni
najbolj tipična kmečka hiša, četudi je novejšega datuma.
Zastavlja pa vprašanja o umestnosti bančnih kreditov
tudi za streho nad kmečko glavo, ne samo nad glavo
živine...
zlatoporočenoa gostinčarjeva v grižah
PODKEV PRINESLA SREČO
Kovač in gospodinja po trnju do cvetja
Kakšnih sto metrov naprej
od kulturnega doma v Gri-
žah imata na desni strani ob
glavni cesti svoj dom Franc
in Jožefa Gostinčar. Stanuje-
ta v stavbi, kjer so včasih v
tedanji tovarni predelovali
kredo, zdaj pa je skoraj vse
preurejeno. En del zajema
stanovanjsko poslopje, del
pa prava pravcata kovačni-
ca, ki jih daleč naokrog ni
več.
Zadnje dni je bilo v hiši
Gostinčarjevih živahno.
Starša, ata in mama, Franc
(rojen 30. marca 1904 v Ko-
košnjah pri Dobu pri Ljub-
ljani) in Jožefa (rojena Sanda
28. januarja 1912 v Zabuko-
vici pri Grižah). sta se drugič
poročila! Prvič je bilo 11. ok-
tobra 1930 v Grižah (v enem
mesecu sta se spoznala in tu-
di rekla »da«, ki je zdržal zla-
tih 50 let) in drugič soboto
(glej zlomka!), ko smo tudi
pisali 11. oktober, vendar 50
let kasneje - 1980!
Oba, Franc in Jožefa, sta
dobro okusila vse težave, ki
jih je ponujalo življenje. Ži-
vela sta skromno, vendar ve-
dno nadvse pošteno in z
zravnanim hrbtom. Vse teža-
ve (joj, koliko jih je bilo!) sta
prenašala s prepričanjem, da
bo jutri le moral biti lepši
dan! Lepši tudi zanju! Pa se
je to uresničilo in ponosna
sta, da sta bitko vzdržala!
Imata štiri otroke (hčerke
Bredo, Danico in Romano
ter sina Francija), 6 vnukov
in tri pravnuke in na vse sta
izjemno ponosna, kajti to je
njuno največje bogastvo!
Franc je po poklicu kova-
ški mojster! Leta 1928 je v
Ljubljani napravil ••Državno
podkovsko šolo« (na steni vi-
si fotografija kot trajen spo-
min), isto leto v Celju moj-
sterski izpit za kovača, leto
prej (1927) pa še šoferski iz-
pit!
Zaposlen je bil v Spodnji
Rečici pri Laškem pa v to-
varni emajlirane posode v
Celju, bil samostojen obrt-
nik kovač v Grižah, delal v
rudniku v Zabukovici, sode-
loval s partizani, spet bil
obrtnik in končal v Keramič-
ni industriji v Libojah, kjer
je bil leta 1964 invalidsko
upokojen. Vrli Franc še da-
nes kaj naredi v svoji kovač-
nici (kot izjemen primerek te
vrste bi jo bilo treba zaščiti-
ti!), popoldne pa zelo rad raz-
tegne meh nepogrešljive
»frajton^rice«. Vedno je ob
njem njegova Jožefa.
Se danes podkuje , konje
(žal jih je vedno manj!):
»Enega konja podkujem dve
uri in to vse štiri :noge. Zdaj
imam vsak teden vsaj enega
konja. Doslej sem podkoval
več kot 500 konj, včasih tudi
po enajst na dan. So me tudi
zbodli, saj je konje zelo težko
podkovati. Podkoval sem tu-
di konje za partizane! Zad-
njega konja sem podkoval
pred štirinajstimi dnevi, ker
ga prejšnji teden nisem mo-
gel. Sem se šel sam znova
»podkovat«!
Konji potrebujejo »obu-
tev- in kako je z njo'^
»Tudi za konje irnamo
»številke«, ki pa so seveda
drugačne od človeških. Naj-
manjša številka za konja je
dvojna »nulerca« pa "nuler-
ca,« »ajnzerca,« »cvajerca«
(teh je največ, to so srednje
normalni konji), »drajerca«
in »firerca«. Podkev namreč!
Za »cvajerco- rabim želeno v
dolžini 35 cm, širine 28 in de-
beline 10! Železo zvijam, po-
tegnem, pa spet zvijam, gor
grife našfasam, stole nare-
dim. .. Da pribijem štiri cva-
jerce, dam material in vse
ostalo naredim računam 480
din! Veste, mi nismo kot zi-
darji, ko za svoje delo rabijo
samo štiri delovne elemente,
mi jih rabimo več kot sto!
Cene so pa ravno obratne, zi-
darji mnogo več zaslužijo.
Včasih smo si pomagali vse
bolj na roke, danes je že ne-
kaj strojev. Vsako leto ku-
pim tudi po 600 kilogramov
oglja, ki ga na Svetini »ku-
ha« neka ženska.«
Ponedeljkov večer smo se
razšli ob prijetni melodiji
Francove harmonike in pre-
šernega maminega smeha
ter njene tople besede. Zdaj
pa spet poje kovaško kladivo
in kuje podkve sreče, ki so
preko trnja pripeljale do zla-
tega cvetja! Ce bo zdravje,
bodo Gostinčarjeve podkve
še prav gotovo dolgo zdržale
in prav je tako!
TONE VRABL
strokovnjak svetuje
KOLODARJENJE VRTNIN
P/ŠE. MOJCA SODIN
Kololiarjenje je pnstop^^k
pri katerem i^asthnskc \istc
na določenem prostoru, bo
(lisi \- \ itu ali na polju, iz leta
\- leto menjujenio. To pome-
ni, da nikoli ne .sadimo d\e
leti zapored iste rastlinske
\iste na istem pi-ostoru.
Vsakoletna menja\a i'ast-
lin preprečuje utrujenost tal.
ki nastane iz različnih \v.ro-
k()\-. Povzročajo jo lahko
skodlji\-i koi'eninski izločki,
ki zavirajo ponovno rast rast-
lin. Škodljivi koreninski
izločki, vplivajo na življenje
miki'oorganizmov v tleh in s
tem tudi usmerjajo njihove
biokemične procese. S tem
se v talni biosferi poruši rav-
notežje in zaradi nenormal-
nih razmer .se nekateri mi-
kroorganizmi razmnožijo
bolj kakor drugi.
S pravilnim kolobarje-
..njem glivičnim boleznim in
drugim škodljivcem vzame-
mo gostitelja, se pravi njiho-
vo hrano, in s tem prepreči-
mo njihovo pretirano raz-
množevanje in razvoj.
Kolobarjenje preprečuje
tudi enostransko izčrpanost
zemlje, ki nastane zaradi pre-
pogoste setve in saditve rast
linskih vrst na istem prosto-
ru: kar pa lahko odpravimo z
gnojem in gnojili.
Med izčrpanostjo in utru-
jenostjo zemlje je torej lazli-
:ca. Ker utrujenost ni po^oje-
;ia samo z enostranskim iz-
koriščanjem talnih hranilnih
/alo^. jo laliko oclpia\'imo le
s pravilnim koloharjetijem.
F^)višino pod enim kolo-
barjem razdelimo na poljine.
ki imajo posevek z enakimi
zahtevami. Kolobar traja 2. 3.
4. tudi 6 let. se pravi toliko
časa. da se na vseh poljinah
zvrstijo kulture, ki jih kolo-
bar zajema.
V Sloveniji pogosto upo-
rabljamo dvoletiii kolobar.
Ta je mogoč, kadai' imamo
na voljo veliko hlevskega
gnoja, da lahko z njim gnoji-
mo vsako drugo leto. vmes
pa z mineralnimi gnojili. Ta
način gnojenja ugodno vpli-
va na humus, ki nastane ob
razkroju organske snovi ob
prisotnosti zraka.
Največkrat uporabljamo
tri ali štiri letni kolobar. V
tem primeru razdelimo povr-
šino na tri ali štiri poljine.
iste rastline pa pridejo na
isto mesto tretje oziroma če-
trto leto. Tak način kolobar-
jenja upošteva dejstvo, da se
50 odstotkov v hlevskega
gnoja izkoristi v prvem. 30
odstotkov drugem, ostalo pa
v tretjem in četrtem letu. ali
celo kasneje.
Prvo poljino gnojimo s
hlevskim gnojeiii Zato na
njej gojimo vrtnine, ki tak-
šen gnoj dobro prenašajo.!
so kapusnice, zgodnji kror
pir, kumare, špinača. Gnoj
mo jeseni, da se gnoj prek
zime razkroji, njegove hr!
nilne snovi pa enakomerr
razporedijo. Hlevskem
gnoju dodamo tudi potrebr
PK-gnojila ter zemljo ustre
no obdelamo.
Drugo poljino potrosimo
mineralnimi gnojili, v kat
rih prevladujeta P in K. P<
Ijini lahko dodamo povsel
dozorel kompo!
10-25 kg m. Na tej poljij
uspevajo zgodnji krompi
solatnice. špinačnice.
Tudi tretjo poljino gnoj
mo z mineralnimi PK-gnoJ
li. •N" dodamo le v minima
nih količinah, tako da posp<
šimo začetno delovanje k<
reninskih bakterij pri stro*
nicah (vse vrste fižolov,
ha...,), ki jih gojimo na t<
poljini. Stročnice so namr«
sposobne, da s pomočjo sV
jih koreninskih bakte'
izrabljajo zračni dušik in ^
cer tem bolj, čim manj dus
ka vsebujejo tla. Zato mo"^
mo po spravilu pridelka
reninski sistem stročnic P"*
stiti v zemlji.
Na četilo poljino daniol*'
renovke, ki hlevskega gnoW
ne prenašajo. Potrebujejo
d i uiežamo, jeseni obdelan
zemljo, ki je primerno vlačil
drugače seme pomanjkljn
in pozno vzkali. ■]
CESTA MLEČNA BELI SE V
DALJAVI...
JVDeko ni kisla voda. še manj navadna! O tej resnici
smo bih sicer že prej prepričani, v pogovorih s kmeti ]
celjske občine in še nekaterimi na širšem celjskert]
območju, pa smo se kaj kmalu dokopali še do drug^
plati iste "resnice«: da pa bi po ceni mleko skoraj
lahko bila kisla voda, saj je dosedanja cena nespodbu.
dna, da na kratko označimo razpoloženje živinorejcev.
Pri tem se kmetje seveda dobro zavedajo, da tudi
kisla voda ne priteče kar tako iz zemlje, da je treba
okrog nje še marsikaj postoriti, preden jo spravijo v
steklenice. Po drugi strani pa so bili tudi njihovi argu.
mentj pri mleku in njegovi proizvodnji sila preprosti in
razumljivi: do mleka je treba priti najprej tako, da iz
teleta vzrediš kravo, za kar potrebuješ (draga) krmila
in krmo, pa takšna ah drugačna gnojila (jih primanj.
kuje na vseh koncih in krajih), da prideš do krme. 1^
potem hlev, ki ustreza higienskim in zdravstvenim
zahtevam sodobnega živinorejca, nato pa je treba »ne-
posredno proizvajalko mleka« (kravo) še pomolsti!
Tolšča v mleku je ena temeljnih značilnosti mleka,
zato je od njene količine tudi odvisno, koliko denarcev
bo mlečni proizvajalec-kmet, ali še pogosteje, skoraj
praviloma kmttica, dobila za mleko. Manj tolšče je v
mleku, manj denarja - razlika pri litru mleka lahko
znaša tudi dva in še več dinarjev. Da pa z meritvami
vzorcev v celjski občini kmetje niso najbolj zadovoljni,
pa je že tretja plat mlečne resnice in so o njej precej
kritično razpravljali tudi na zadnji seji predsedstva
občinske konference SZDL Celje. Menda je jemania.
vzorcev tako zelo subjektivna zadeva, da iz ene golide
lahko nameri kdo tudi pet različnih količin mlečne
tolšče. Se pravi: odvisno zelo od subjektivne odgovor-
nosti in odnosa jemalca mlečnih vzorcev in baje prav
pri tem odnosu včasih zaškriplje.
No, pa resnic o in okrog mleka še ni konec. Veteri-
narji iz širšega celjskega območja vedo povedati, da je
komaj polovica odkupljenega mleka (pa še manjka ga
oziroma še bolj ga bo za novo žalsko-ruško mlekarno,
natolcujejo nekateri) zdravstveno neoporečna, zaradi
mnogih mastitisev in drugih vimenskih obolenj naših
krav. Kmetica, s katero smo se pred kratkim pogovar-
jali, pa je tudi vedela, da njena soseda po mastitisu
svoje krave, oddaja mleko na odkupno postajo že kar
tretji dan, ne pa po predpisanem tednu dni. Potrošnik,
ki dobi antibiotike v kravjem mleku pač to ne more
več ugotoviti, edino pri jogurtu, ki se ne strdi. baje
lahko sklepamo na prisotnost antibiotikov v mleku.
Tako nas poučujejo ljudje, ki se na to spoznajo!
Ob vseh teh in tudi neizgovorjenih in nezapisanih
drugih resnicah o mleku še zaključna, ki se ponuja kar
sama od sebe: da ne bo počilo pri mleku kmalu tako
kot pri mesu zaradi prenizkih cen, se bomio najbrž
kmalu pogovarjali o »usklajevanju« teh cen, kar za žep
potrošnika pomeni dvigniti ceno mleku.
Pa. če že bomo to storili, potem bi bilo dobro in prav,
če pregledamo, kako odigravajo vsak svojo in skupaj
vloge na dolgi mlečni cesti od krave do jogurta Celeia,
ali kakšnega drugega - skratka do potrošnika!
MITJA UMNIK

Ij^aa. oktober 1980
NOVI TEDNIK-stran 15
j0stična pot
lUMROVEC-KOZJANSKO
^Iga je 70 km in mikavna zlasti ta čas
,g^jo nas je znova spo-
■ ] kolektiv hotela Atom-
^"'toplif^' v Podčetrtku, ki
''^ j-ed kratkim izdal novo
•^pagandno gradivo o njej,
'^nzofil na njeno pomemb-
'P.j na kraje, skozi katere
'^^[eita in vse to zarisal tudi
lepo preglednem zemlje-
furisticna pot Kumrovec
j^g^jansko nas vodi v kraje
Lve mladosti in seveda
l^jge, ki so prav tako vredni
Igda zaradi svoje zgodo-
Ifnske preteklosti, naravnih
p',t in kulturnih spomeni-
,^!\. Dolga je okoli 70 km.
Igčne se v Atomskih topli-
'gli torej v Podčetrtku in pe-
jgvOlimje, Virštanj, Lesič-
ipKo^-Je, Podsredo, Trebče,
jištrico ob Sotli, v Pišece,
,2 Bi/<-'lJsko in Klanjec, v
(uiniovec. Sedlarjevo... in
jHio pri njenem začetku v
jodčetrtku. Sicer pa je lah-
[0 začetek te poti kjerkoli
Irugje na tej trasi.
To je pot, ki jo poudarjajo
načilnosti Hrvaškega Za-
rorja, okolje, ki je polno vi-
logradov, sicer pa mikavna
udi zaradi svoje naravne sli-
:ovitosti.
Atomske toplice so znane
aradi svojega naravnega
dravilišča, sodobnim hote-
om, v katerem je tudi zaprti
lazen. Podčetrtek je staro
laselje iz dvanajstega stolet-
a. Grad je iz 15. .stoletja,
jlimje se ponaša z drugo
lajstarejšo lekarno v Evropi,
'o pa seveda ni vse. Samo-
tanje iz 15. stoletja, zanimi-
vi je baročna dvoranska cer-
lev .s stranskimi kapelami,
firštanj je znan po istoimen-
tcem vinu, ki nosi zaščitno
namko slovenskih vin. Le-
sično je skupaj s Pilštanjem
eden najstarejših trgov v tej
okolici. Tudi Kozje skriva
bogato zgodovina Kozjan-
skega. V Podsredi si velja
ogledati sramotilni steber,
spomenik NOB, grad in Ja-
vorškovo domačijo, kjer se
je rodila Titova mati.
In za tem Trebče. Hiša Ti-
tove tete Ane Kolar je preu-
rejena v muzej, v neposredni
bližini je Javorškova doma-
čija - rojstna hiša Titove ma-
tere. Tudi Bistrica ob Sotli je
močno povezana z življe-
njem predsednika Tita. Kuž-'
na znamenja, znane so zatem
Gore nad Bistrico s petimi
cerkvami itd. Bizeljsko - tu
je doma bizeljčan. Opozoriti
kaže na grad in cerkev iz 17.
stoletja. Pišece so znane po
dobrem vinu in mlinarstvu,
pa tudi po srednjeveškem
gradu, baročni cerkvi, grob-
nici grajskih gospodov, spo-
meniku NOB, obnovljenem
mlinu itd. V Klanjcu sta med
drugim rojstna hiša in galeri-
ja kiparja Antuna Augustin-
čiča. Na Brozovem hribu sto-
ji spomenik -Naš boj«. Ku-
mrovec - rojstni kraj in hiša
predsednika Tita, pa dom
borcev, muzej maršala Tita
itd. Tu je še Sedlarjevo, kjer
je februarja 1944. leta prešla
Sotlo Štirinajsta divizija.
Ce ste že na poti, še to, da
je skoraj v vsakem kraju in
vasi, koder vas vodi, tudi go-
stišče, bife. Torej, ni bojazni,
da bi trpeli žejo ali lakoto.
To je pot, ki je prijetna in
mikavna zlasti v jeseni, ko
zaživi delo v vinogradih in
ko je narava pobarvana z ži-
vimi in toplimi barvami.
MB
Olimje - samostan s cerkvijo.
Foto: D. MEDVED
K sodelovanju
vabimo
zastopnike za
prodajo
knjig na celjskem
območju.
Založba Centralnega
zavoda za napredek
gospodinjstva, Ljubljana,
Poljanska 6, tel. (061) 316-
753.
celje
Kolodvorska restavracija, Piršev dom itd.
Celjska temeljna organizacija
/.a gcstinstvo TTG kaže .svojo ak-
tivnost na vsakem koraku in ne
le tedaj, ko gre za izlete, letova-
nja, potovanja in drugo. Gre tudi
za drugo dejavnost, ki prav tako
sodi v njihovo področje.
2e letos so se lotili delne obno-
ve Pirševega doma nad Mislinjo.
V teku so dela za obnovo celjske
kolodvorske restavracije, načrti
pa segajo še dlje.
»Prva dela na Pirševem domu
so opravljena. Veljala so zlasti so-
bam, napeljavi tople in mrzle vo-
de in še drugemu. Posebnost te-
ga doma je zdaj tudi enopostelj-
na soba, ki je posebej urejena za
gosta, ki v njej piše morebitne
referate, poročila ali druga po-
membna dela. Pri vsem tem pa
seveda potrebuje mir in drugo
udobnost,« je poudaril Marjan
Fiiipič, sicer vodja računovodske
službe v TOZD Gostinstvo celj-
skega TTG.
Prav tako so že v teku dela za
preureditev celjske kolodvorske
restavracije. To je prva faza akci-
je, ki bo zajela točilnico in eno
sobo, ki se bosta spremenila v
prijeten bistro. Seveda bodo ob
tej priložnosti opravili že druge
naloge in dali celotnemu prosto-
ru lepši videz. Dela bodo opravili
do konca novembra.
»Naši načrti pa segajo še dlje,
zlasti v naslednje srednjeročno
obdobje. To je čas, ko namerava-
mo končati dela v celjski kolo-
dvorski restavraciji, preurediti
kuhinjo - iz dveh bo.mo uredili
eno - pridobiti samopostrežno
restavracijo in seveda primerno
urediti vse prostore.
Prav tako nas čaka preureditev
kolodvorske restavracije v Zida-
nem mostu. Ta dela bodo tudi
odprla boljše delovne pogoje za-
poslenim, da ne govorim o prido-
bitvah, ki jih bodo čutili gostje.
Razen tega je v načrtu preuredi-
tev prostorov celjske turistične
agencije in sploh prostorov na
železniški postaji v Cel^i, kjer
delajo potniške blagajne.
V naslednjem obdobju bomo
še enkrat krenili na Piršev dom
in tamkaj postavili v njegovo bli-
žino tri ali štiri brunarice, ki jih
bodo v okviru programa preven-
tivne rekreacije zasedali zlasti že-
lezničarji. Sicer pa je seveda Pir-
šev dom odprtega tipa in na voljo
prav vsem.
Za ta dela v naslednjem sred-
njeročnem obdobju bomo potre-
bovali okoli šestdeset milijonov
dinarjev. Računamo, da jih bomo
dobili z združevanjem sredstev
znotraj Železniškega gospodar-
stva, z bančnimi posojili in seve-
da lastnim deležem. Vsa doseda-
nja dela in tista, ki so v teku,
plačujemo z lastnimi sredstvi,« je
še poudaril Marjan Fiiipič.
B.B02IC
^^^^^
JE TUDI LETOS
ŠIROKO RAZPRLA
SVOJE ROKE
Ni naključje, da je tudi letos Ljub-
ljanska banka - Splošna banka Celje
pokroviteljica »VESELE JESENI« - ali
kakor otroci radi imenujejo svojo je-
sensko prireditev - »TRGATEV«.
Ni naključje zaradi tega, ker obstaja
tesna vez med vsemi simboli, ki jih
prinaša jesen in osnovnimi dejavnost-
mi, ki jih opravlja banka.
Malčki v vrtcih, tokrat pa imamo v
mislih male nadebudneže v Vzgojno
varstveni ustanovi Anice Černejeve
v KajuhovI ulici, ki so tudi na našem
posnetku, spoznavajo ob tej prireditvi
pomen in vrednost dela človeških rok.
Spoznavajo, da je narava celo leto vla-
gala vse v to, da bi v jeseni ponudila
kar največ plodov, sadežev. Tudi člo-
vek je moral iz dneva v dan delati, da
bi lahko v določenem času sadove
svojega dela tudi dobil. Tudi v banko
je treba nositi prihranke, če hočemo
'rneti kaj od zaslužka.
Pa pustimo za hip takšna resna ra-
zrnišljanja in obudimo spomin na ve-
selo, predvsem pa sončno ponedelj-
kovo popoldne.
Prišla je botra jesen, vsa razigrana,
kot je tudi narava v teh zlato obarva-
nih dneh. Zavriskalaje harmonika, bi-
le so pisane stojnice, bilo je kot v
kakšnih starih ljudskih zgodbah. Vse
živo, pisano in veselo. Kar na začetku
povejmo tudi to, da je tudi letos sode-
lovala pri omenjeni prireditvi Zveza
prijateljev mladine, kar je že tradicija.
Otroci so ob številnih stojnicah spoz-
navali sadeže in plodove, imeli pa so
tudi »svoj denar«, in tako se je pričela
ob kostanju, jabolkah, grozdju, repi,
orehih in še kaj, svojevrstna blagovna
in denarna menjava kakršno lahko vi-
dimo le na velikih in razgibanih mest-
nih tržnicah. Ob tem pa je vso pisano
družbo otrok in staršev, pa tudi mi-
moidočih radovednežev spremljala
vesela harmonika in pesem iz mladih
grl, roke so bile sklenjene v krog, ki je
pomenil tovarištvo, sodelovanje, igro
in prva spoznanja o delu.
Tak je bil ta sončni ponedeljek pod
pokroviteljstvom Ljubljanske banke -
Splošne banke Celje in ob truda pol-
nem prizadevanju vzgojno varstvenih
delavcev in vseh prijateljev mladih.
Bil je to res lep in sončen dan.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktobgr
LETNI ČASI
Zima, zima lepa zima, že
sneženi mož je vstal, a otroci
grdi otroci podrli so moža.
Ko pomlad pride, sneg
skopni, a poredni otroci na
pust pripravljeni.
Ko poletje pride, vse ozele-
ni, a cmeravi otroci na morje
gredo vsi.
Ko pa jesen pride, vse do-
zori, a otroci zviti otroci pro-
šenj so navajeni.
JOZI FRAS.
Podružnična šola Gotovlje
PIONIRSKA
KONFERENCA
Kot vsako leto smo tudi le-
tos imeli pionirsko konferen-
co. Udeležilo se je je mnogo
delegatov, učiteljev in članov
pionirskega odbora. Pregle-
dali smo delo lanskega odbo-
ra in izvolili novega. Člane
smo predlagali že na pionir-
skem sestanku. Mene so izvo-
lili za člana pionirskega od-
bora. Bila sem vesela, da so
mi zaupali novo nalogo. Ob
zaključku konference je pev-
ski zbor zapel nekaj pesmi.
Se posebno lepo je izzvenela
pesem Jugoslavija.
LUCIJA NEMES, 4. a
OS Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
HRČEK
Pri babici imam hrčka. Ime
mu je Piko. Imam ga zelo rad.
Nekega dne sem ga dal v moj
čevelj. Pogrizel mi je jezik v
čevlju. Je rjave barve. Pravi
'se mu zlati hrček. To je moja
prva žival.
Moj hrček je samec. Hrček
je nočna žival, po cele dneve
spi kot mrtev. Kadar je lačen,
pozoblje nekaj solate ali ko-
ruze. Zelo rad ima še ostale
žitarice, zlasti pa lešnike.
ALES FLUDERNIK, 3. a
OS SI. Slander, Celje
DAN PIONIRJEV
Sivo jutro. Sonce se že kaže
izza oblakov, kot da bi hotelo
čimprej videti, kako delovni
bomo mi letos, posebno še
danes, saj so pred nami kupi
nalog.
V razredu sprva niti utihni-
li nismo, kar naprej smo se
pogovarjali o akcijah, ki naj
jih bi izvedli to leto. Nadalje
smo se pogovarjali o JPI, ki
so glavno vodilo našernu de-
lu. Sestavili smo četo, ki bo
sestavljala delovno brigado
naše šole. Pogovor je tekel še
o dejavnosti izven šole in pre-
delali smo hišni red, ki se ga
bomo tudi vestno držali.
Po razredni je bila še pio-
nirska in mladinska konfe-
renca. Na obeh smo izvolili
nov odbor in se pogovarjali o
letnem planu.
Tako bomo morali takoj
prijeti za delo, če hočemo
opraviti vse zastavljene na-
loge.
LIDIJA HRUP, 8.b.
OS Bori.sa Kidriča,
Rogaška Slatina
RAZVILI SO
PRAPOR
v nedeljo, 6. oktobra je
društv« invalidov občine
Slov. Konjice, podružnica
Stranice razvilo svoj prapor.
Proslava je bila pri OS Stra-
nice, kjer se je zbralo veliko
ljudi. Prireditve so se udele-
žile tudi delegacije iz ostalih
KS naše občine. Prireditev je
lepo uspela, saj je na njej pel
oktet iz Loč, pa tudi pionirji
naše šole so imeli tri točke.
Pokrovitelj je bila naša KS,
zato je predsednik razvil pra-
por in ga izročil invalidom. V
govoru so se spomnili tudi to-
variša Tita. Na koncu pa je
zadonela še pesem Jugosla-
vija.
JASMINA BORNSEK, 4. b
OS Stranice
MLADI PIŠEjd
BILI SMO V
KNJIGARNI
v šoli smo se s tovarišico
dogovorili, da gremo v knji-
garno. Opozorila nas je, da se
bomo morali na cesti in v
knjigarni lepo obnašati. V
knjigarni Mladinska knjiga
smo videli veliko zanimive-
ga. Tovarišica nam je pokaza-
la in prebrala knjigo o Petru
Klepcu, ki jo je napisal Fran-
ce Bevk, ilustriral pa Marjan
Manček. Gledali in brali smo
tudi knjigo Ciciban, dober
dan. To knjigo pa ni napisal
pisatelj, ampak pesnik Oton
Zupančič. Pesmice so mi bile
všeč. Sklenila sem, da botn
varčevala. Za prihranjen de-
nar si bom kupila eno izmed
knjig.
SUZANA PUSNIK, 2. b
Prva osno\-na šola Celje
NAŠA ŠOLA IMA
NOVO IME
Ob praznovanju letošnjega
občinskega praznika je bila v
naši šoli velika slovesnost.
Sola se je preimenovala iz II.
osnovne šole v osnovno šolo
Edvarda Kardelja, v spomin
na velikega revolucionarja in
misleca. V ta namen smo se
zbrali ob pol enajstih vsi
učenci naše šole in mnogo
odraslih. Vsi smo čakali, da
pride tovarišica Pepca Kar-
delj pa je ni bilo, zato smo
odšli žalostni. Tovariš Peter
Toš je imel slavnostni govor
in odkril tudi spominsko plo-
ščo. Ob tej priliki je potekal
tudi kulturni program. Če-
prav je bilo zelo mrzlo, smo
bili vendar srečni in ponosni,
da se od sedaj dalje naša šola
imenuje po Edvardu Karde-
lju.
SABINA REBERNAK, 4. a
OS Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
NAŠA RAZREDNA
SKUPNOST
Hej, ali veste, da smo že
osmi razred? Preprosto ne-
verjetno, s kako hitrostjo mi-
nevajo leta. Sele pred kratim
smo bili še prvošolčki, ki se
sramežljivo držijo mamine
obleke, zdaj pa smo že skoraj
odrasli in zreli ljudje,
Prvi šolski dan, dan priča-
kovanja in nepotrpežljivosti,
je že daleč za nami. Čaka pa
nas še veliko dela in truda na
poti k življenjskemu cilju. ■
Na temo naša razredna
skupnost ni veliko povedati,
zato ker je naša šola nova in
so vse razredne skupnosti na
novo sestavljene. Ne pozna-
mo se še tako kot sošolci, ki
hodijo osem let skupaj. Poz-
namo pa se dovolj, da lahko
rečem, da je naša razredna
skupnost, kot' vsaka druga,
mešanica dobrih in slabih
učencev. V naši skupnosti je
veliko takih učencev, ki hodi-
jo tudi deveto leto v šolo, zato
.se trudimo, da jim pomaga-
mo in razložimo stvari, ki jih
ne razumejo.
V naši razredni skupnosti
je štiriindvajset učence\'.
Med drugimi sta tu zelo gla-
sna Grega in Deni, zelo pri-
dna in tiha Lidija, Nena, Bre-
da, Franci in drugi.
Zelo dober razred smo, ver-
jemite, samo, malo bolj učiti
se bomo morali.
LJILJANA RADIC, 8. a
COS Fran Roš Celje
OB 20-LETNICI
TEKMOVANJA ZA
BRALNE ZNAČKE
Letos mineva 20-letnica
tekmovanj za bralno značko.
Ob tem jubileju je zveza bral-
nih značk Slovenije priredila
proslavo v Cankarjevem do-
ma v Ljubljani in nanjo pova-
bila najprizadevnejše znač-
karje. 2e prejšnji teden sem
izvedela, da grem tudi jaz na
to prireditev, zraven pa še tri-
je učenci iz občine. Do Šmar-
ja sem potovala sama, tam pa
sem se pridružila ostalim
trem učencem in tovarišici
učiteljici. Skupaj smo okoh
9.00 prišli v Ljubljano. Naj-
prej smo odšli na razgovor s
pisatelji. Tam so bili že zbrani
tudi drugi učenci in učitelji iz
Slovenije, ter Božo Kos in Jo-
že Smit. Govorili so o nastan-
ku tekmovanj za bralno znač-
ko in njihovih pobudnikih.
Božo Kos je tudi povedal, kaj
vse bo objavil v prihodnji šte-
vilki Cicibana. Potem so pre-
brali še vsak nekaj svojih pe-
smi. Božo Kos je te pesmi tu-
di ilustriral. Ko je bil razgo-
vor s pisatelji končan, smo
odšli v Cankarjev dom, kjer
je bila osrednja prireditev.
Ob začetku je bil nagovor
značkarjern. Sledili so: poz-
dravni govor tovariša Miloša
Mikelna, slavnostni govor
predsednika zveze bralnih
značk Slovenije prof. Joža
Zupana. Govoru je sledila po-
delitev priznanj Zlate knjige
in plaket kurirja Jovice. Nato
je sledil zanimiv kulturni
program. Po programu smo
se polni lepih vtisov vrnili
domov.
PEPCA KOREN, 8. r.
OS Marija Broz
Bistrica ob Sotli
MOJ BODOČI
POKLIC
Dolgo sem premišljevala,
za kateri poklic se bom izšo-
lala, ko bom končala osnov-
no šolo. V nižjih razredih sem
bila trdno prepričana, da
bom vzgojiteljica. Zelo rada
imam namreč otroke. Cez ne-
kaj časa se mi je zazdelo, da
bi bilo bolje postati učiteljj^.
Večkrat sem se v šoli rr\t
odmorom s svojimi sošolk
mi igrala učiteljice. Nekaj
nas je proglasilo za -tovanj
ce« ostale otroke pa smo \tj^^
le za "Svoje« učence. Od
ma smo prinesle razne papj^
je, ki smo jih uporabile z^j^
dovalnice. Pa tudi naši zv^i'^
so se po malem tanjšali, sj,
smo zvezke rabili tudi v
drugi »šoli«.
V sedmem razredu sem
zopet »zatrdno« sklenila,
bom šla v ekonomsko sred
njo šolo ter se zaposlila v p,
sami. Kmalu pa se mi je
zazdelo dolgočasno. Raje m
mreč delam na prostem in tu.
di kaj bolj zanimivega.
Tako sem na »seznamu., p^,^
klicev,  ki  sem jih  hotel;
opravljati, prišla tudi do p,^
klica gradbeni tehnik. Pj,
tem je tudi ostalo. Delo graj.
benega tehnika se mi zdi za
nimivo. Na gradbišču nadz^
ruje delo daje nasvete, da de
lo gladko teče in da je dobr(
opravljeno.
Upam, da bom svoj pokli(
uspešno in z veseljem oprav
Ijala.
BREDA JESENICNI8
OS Vitanj(
MOJA NAJBOLJŠA
PRIJATELJICA
Moja prijateljica jc Milciiii
Spo/iiali s\a se \' mali šdIi
Ko jc bila bolna. s<-rn ji dn
nio\' nosila /\f/kc ter iuiIokc
Milena je srednje postave
in lina kostaiije\-e lase lina
si\(' o<''i, ki so o('arlji\'e, Vsii
ko leto je sedela /i'a\'en ii«
ne. Doma je hli/.ii mene K
moji sosedi liodi po inlrk(
tako kot ja/. Zmerom prid
prej, da lahko kaj delava. K;i
dar ona nima časa, pridem pn
ja/ k njej^ Rada jo imam
BREDA SKAZA
COS Ziccc
blagovnica merk tudi v rušah
BLAGO NA ENEM MESTU
Blagovnico so odptli 10. oktobra
Potem, ko je delovna organizacija MERX Celje v
zadnjih letih zgradila vrsto novih objektov, kot na
primer market v Mislinju, blagovnico v Šentjurju, Mo-
tel v Šentjurju, hotel Merx v Ravnah, Industrijsko
pekarno v Rogaški Slatini, market na Ostrožnem, sa-
mopostrežno trgovino na Polulah, samopostrežbo na
Svetini in nekatere druge objekte, je 10. oktobra sve-
čano odprla tudi novo blagovnico v Rušah. Priprave
na gradnjo tega objekta so stekle že leta 1972, vendar
so pričetek del odložili zaradi omejitvenih ukrepov in
zaradi lokacijskih nevšečnosti. Lani pa so gradbena
dela vendarle stekla, čeprav je bilo treba gradbene
načrte dopolniti in jih prilagoditi novim predpisom.
Nov in sodoben trgovski objekt MERX v Rušah je
veljal 50 milijonov dinarjev, od tega je 56% potrebnih
sredstev zagotovila delovna organizacija sama, ostala
pa so kreditna sredstva Kreditne banke Maribor, Kon-
struktorja Maribor, krediti dobaviteljev opreme in kre-
diti dobaviteljev blaga. Vsi krediti banke in dobavite-
ljev so najeti na razmeroma kratke roke, zato bo
MERX kot celota prevzel obveznosti za njihovo odpla-
čevanje, ne pa samo temeljna organizacija v Rušah.
Nova blagovnica MERX bo omogočila krajanom in
potrošnikom širšega območja Ruš nakupovanje skoraj
vsega pomembnejšega blaga dnevne potrošnje na
enem mestu in v najširšem možnem izboru. Še posebej
pa bo blagovnica založena z blagom osnovne preskrbe
in dnevne potrošnje, kar doslej v Rušah ni bilo zadovo-
ljivo rešeno. Precej površin blagovnice pa je namenje-
nih tudi prodaji in izboru trajnejših dobrin. V novi
blagovnici MERX v Rušah bo tako mogoče kupiti
živila, gospodinjske potrebščine, kozmetiko, tekstil,
lahko konfekcijo, galanterijo, tepihe in talne obloge,
izdelke domače obrti, posodo, steklo, porcelan in iz-
delke IZ plastike, kolesa, motorje in avtomobilsko ko-
zmetiko, belo tehniko, akustične aparate, svetila, elek-
trični material in še mnogo drugega iskanega blaga.
V blagovnici je tudi bife, v katerem bodo obiskoval-
cem ponujali tople napitke, širok izbor brezalkoholnih
in alkoholnih pijač in tobačne izdelke.
Blagovnica MERX v Rušah ima 1700 m^ površin, od
tega prodajnih in skladiščnih površin 1200 m-. V no-
vem objektu so dobile nove in sodobne prostore tudi
službe tozda Prodaje Ruše. Sicer pa bo v blagovnici
zaposlenih 48 delavcev, ki bodo skrbeli za hitro in
dobro postrežbo, obenem pa svetovali kupcem pri na-
kupu vseh vrst blaga. V MERX pričakujejo, da bo
blagovnica dajala okoli 6 milijonov dinarjev pov-
prečne mesečne realizacije, kar bo bistveno povečalo
obseg dela temeljne organizacije v Rušah. Prav pove-
čan obseg dela pa bo omd^očil tudi boljšo organizira-
nost dela in zagotovil rentabilno poslovanje ter so-
cialno varnost vseh zaposlenih delavcev.
Ob novi blagovnici MERX v Rušah velja še pouda-
riti, da je tehnologija prodaje in skladiščenja blaga
zasnovana na najbolj sodobnih principih, to pa bo
omogočilo še nadaljnje širjenje ponudbe blagovnih
proizvodov. V blagovnici je montirana tudi najsodob-
nejša hladilna in delovna oprema, kar bo živilom ohra-
njalo svežino, kakovost in neoporečnost. Za vse zapo-
slene v MERXOVI temeljni organizaciji v Rušah paj«^
izrednega pomena dejstvo, da so z novo blagovno hišo
dobili urejene delovne pogoje. Prav to pa je bistvenega
pomena za njihovo počutje in za njihovo delovno
vnemo.
^{ 42 - 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
PLANINSKI POHOD
IGIŠE - HOM
v soboto je bil planinski
pohod, kljub slabemu vreme-
nu, kar dobro obiskan. Ude-
ležilo se ga je okoli 100 poho-
(jnikov. Z zbornega mesta
pied Minervo v Zabukovici
srno krenili sicer z zamudo
(avtobusa na relaciji Zalec-
-Zabukoviea, ki naj bi po
voznem redu odpelja; z žal-
ile avtobusne postaje ob
10.05 sploh ni bilo') po krivdi
drugih.
Kolona pohodnikov je kre-
nila najprej na grob talcev,
kjer je udeležencem sprego-
voril prvoborec Ivo Zupane.
Mladi pionirji so deklamirali
pe.sem in položili venec.
Pohodna kolona je krenila
dalje po cesti in gozdnih po-
teh na Igiiše. Tu je ob pogo-
reli domačiji postavljen spo-
menik. Spi'egov()ril je edini
preživali borec s te bitke v
obkoiitvi s preprostimi bese-
dami, ki so imele moto brani-
ti domovino, jo ljubiti, spoz-
navati in ceniti. Mlada pionir-
ka je prebrala pesem, kljub
dežju, ki je mirno rosil.
Spustili smo se v dolino na
Počivalnikov vrh (,581 m), z
njega v dolino Kolje do tretje-
ga spomenika. Ta je postav-
ljen v spomin padlih v hajki v
Zahomu in Podmrzlico.
Spregovoril nam je pohodnik
- preživeli borec o težkih tre-
nutkih tistega časa. Mladi so
/opet prebrali nekaj pesmi.
Med potjo je vsak poho-
dnik prejel spominski naši-
tek in spominski žig v izkaz-
nico pohoda (23 2-80, Do-
bravlje) ali v novo za ta po-
hod. Pohod so organizirali tu-
di v smislu "akcije za več ho-
je." PD Zabukovica je pohod
organizirala zelo dobro v za-
dovoljstvo vseh udeležencev.
Taki pohodi v smislu sodob-
ne zahteve »akcije za več ho-
je-, bi morali biti vsaj enkrat
mesečno ali pa morda voden
izlet v našo bližnjo okolicol
Pa nasvidenje na tretjem pla-
ninskem pohodu v okviru
pohodov spomenikov NOB.
B. J.
GOJENJE TRADICIJ
NOB
Nayadnji seji Meddruštve-
nega odbora PD Savinjska so
se domenili, da bodo tudi pri-
hodnje leto organizirali več
tradicionalnih pohodov, na
katerih mladi spoznajo do-
godke IZ NOB. Tako bo ja-
nuarja pohod po poteh I Po-
horskega bataljona, aprila
pohod Dobrovlje, maja po-
hod Bolnica Celje-Trav-
nik-PD Ljubno in junija po-
hod po poteh prve Celjske če-
te. Sicer pa bodo prihodnje
leto odprli planinski koči v
Logarski dolini in na Donač-
ki gori. Kot vsc kaže bo zgra-
jen tudi dom žalskih planin-
cev na Bukovici. Prihodnje
leto bodo tridesetletnico pro-
slavili planinci iz Šentjurja.
Zbor planincev savinjskega
MDO bo prihodnje leto na
Bukovici.
FRANCI JE20VNIK
zgOdiloseje ...
prometne
nesrečeM
MOTORIST
IZSILJEVAL
s parkirnega prostora pri
gostišču Turist v Nazarjih je
zapeljal na cestišče motorist
FRANC POTOČNIK, 32, iz
Juvanij in zaprl pot voznici
osebnega avtomobila FRAN-
ČIŠKI GORNIK, 28, iz Koka-
rij, ki je pripeljala iz smeri
Mozirja. Gornikova je moto-
rista zbila po cestišču, pri če-
mer si je zlomil desno nogo.
ČEZ POLNO ČRTO
v Stranicah je voznik to-
vornjaka MARKO KOLAR,
22, iz Podpeči dohitel vozni-
ka kolesa na pomožni motor
in ga v levem ovinku začel
prehitevati po levem voznem
pasu, čeprav je cestišče ozna-
čeno z neprekinjeno sredin-
sko črto. Takrat pa je naspro-
ti pripeljal z osebnim avto-
mobilom RUDOLF PO-
KLIC, 44, iz Jerneja in prišlo
je do silovitega čelnega trče-
nja, pri čemer se je Poklic
smrtno poškodoval, težje pa
sta se ranila tudi dva dečka v
njegovem vozilu.
SLABA VIDLJIVOST
FRANC PEŠKO, 51, iz Mi-
gojnic se je peljal s kolesom
iz Žalca proti Grižam. V Mi-
gojnicah ga je dohitel voznik
osebnega avtomobila IVAN
SKOF, 25, iz Pongraca, ki je
vozil prehitro glede na to, da
je bila vidljivost zelo slaba in.
na sredini voznega pasu zbil
kolesarja, ki ga je vrglo naj-
prej na pokrov prtljažnika,
nato v vetrobransko steklo,
po 32 metrih pa je obležal na
vozišču mrtev
ZARADI HITROSTI
PO STRMINI
16-letni M. N. iz Topolšice
je vozil neregistriran moped
skozi Zavodnje pri Šoštanju.
Ker pa je vozil prehitro, ga je
zaneslo s ceste po strmini, na-
kar je trčil ob drog. Pri nesre-
či se je smrtno poškodoval
18-letni sopotnik na mopedu
BRANKO MEDVED, iz To-
polšice.
IZSILJEVANJE V
KRIŽIŠČU
Kolesar RUDI POGACAR,
18, iz Celja se je peljal po Čo-
povi in skozi križišče z Deč-
kovo proti Ostrožnemu. Vse-
maforiziranem križišču pa ga
je zbil voznik osebnega avto-
mobila VINKO GROBEL-
NIK, 52, iz Dobriše vasi, ki je
pripeljal z njegove leve stra- ;
ni, po neprednostni cesti. Ko- i
lesar je padel in si zlomil levo
nogo. i
HUDE POŠKODBE
Hude poškodbe - pretres
možganov in zlomljena rebra
ima FRANČIŠKA HREN, 58,
iz Nazarij, ki je pri odcepu
ceste proti tovarni nogavic na
Polzeli neprevidno prečkala
cestišče. Mimo je namreč iz
smeri Polzela pripeljal voz-
nik osebnega avlomobila
KONRAD KORES, 24, iz Do-
brteše vasi, ki je sicer močno
zaviral, kljub temu pa nepre-
vidno pe.šakinjo zbil.
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
v -Mozirju je nameraval za-
viti v levo osebni avtomobil
in je zato ustavil, da bi poča-
kal na prosto pot. Za njim je
pripeljal ŠTEFAN 2UNTER.
23, iz Brezjega. ki ustaviti ni
uspel in je zato stoječe vozilo
po levi strani obvozil. pri tem
pa čelno trčil v avtomobil, ki
ga je nasproti pripeljal IVAN
CREM02NIK, 27, iz Ločice
pri Žalcu. Voznik Cremožnik
in njegova sopotnica sta se
težje poškodovala in so ju od-
peljali v celjsko bolnišnico,
škode pa je za 80.000 dinar-'
iev.
KRONIKA
ŽENSKO PERILO JE
KRADLA
Potem ko je ženska iz Celja
v žalski Nami ukradla nekaj
spodnjih hlačk in moderč-
kov, niso mogli takoj ugoto-
viti kdo je in od kod. To pa je
miličnikom kmalu uspelo.
Bila je M. J. Vsaj do takrat, ko
bo prišla pred sodnika za pre-
krške, bo Morala biti zado-
voljna še s starimi hlačkami
in moderčkom. Težko verja-
memo, da se ji bo še enkrat
zahotelo zastonj izdelkov.
OTROKA JI JE
»UKRADEL«
Vsa objokana je na PM v
Žalcu prišla 16. 10. M. B. iz
Liboj. Miličnikom je poveda-
la, da ji je mož ukradel otro-
ka. Življenjska usoda ju je
namreč ločila, tako da trenut-
no ne živita skupaj, uradno
pa še nista rekla NE. No' mož
R. B. je hotel otroka, ker ga
bojda bivša življenjska druži-
ca ne vzgaja v pravem duhu.
Kako naprej, pa bodo pove-
dali .socialni delavci.
V JUTEKSU SO SE
TEPLI
16. oktobra ob štirih zjutraj
sta se v Juteksu na delovnem
mestu stepla T. G. iz Velike
Pirešice in P. T. iz Žalca. P. T.
je izzival T. G. in skočila sta si
v lase. Obema bi priporočali,
naj vsaj v času stabilizacije
odvečno energijo sproščata
ob delu, kakšen nauk pa jima
bo verjetno dal tudi sodnik za
prekrške.
DENARNICO
POZABIL V
STRANIŠČU
Star milijonček je imel v
denarnici 17. 10. delavec iz
Juteksa. Potem je šel na stra-
nišče na veliko potrebo, de-
narnico položil na okno. Ko
je denar pogrešal je stekel na
PM ter prijavil, da so mu
ukradli denarnico, ki jo je po-
zabil v stranišču. K sreči so
tatu kmalu izsledili.
PRETEP V HOTELU
Žalski miličniki so poveda-
li, da je bil v hotelu -Golding
Rubin- spet pretep. Celjana
J. S. in B. Z. sta bila močno
vinjena in ker jima natakar ni
hotel postreči sta 'navalila-
nanj ter pričela razbijati ko-
zarce. Na koncu sta se stepla
še med sabo. Zato se bosta
zagovarjala pred sodnikom.
Takrat bosta po vsej verjet-
nosti bolj mirna.
_________i.¥^
ALMA M. KARLIN
SAMOTNO
PmVANJE
31
^daj sem jo obiskala in v njeni hiši preživela veliko prijet-
ur, predvsem v njeni kuhinji, ki sem jo imela posebno
''ada.
^^kega dne mi je gospa Romova rekla: »San Francisco je
Prelep! Tu ni nikoU vroče!«
"Na žalost to tudi čutim,« sem ji odgovorila šklepetaje z
oomi, »meni tu res še nikoli ni bilo vroče.« Prvo, kar sem
'Onia, ko sem prišla v to mesto, je bilo, da sem si kupila
J^meno jopico in tople rokavice, in če sem ob brezvetrnem
levu hitela na sončni strani ceste vzdolž hiš, sem si lahko
^'0 predstavljala, da ni posebno hladno. Toda toplo???
•■OS ALTOS
y^°^Pa Romova me je seznanila z mnogimi Avstrijci in
j^^ci in ti so me z avtomobilom odpeljali v Los Altos, ki
eut- ^.^^^^ trideset milj od San Francisca. Vožnja med
^k^liptusi in drevesi, ki so dobivala že jesenske barve, je
5q precepa. Kmalu smo bih pod samAm drevjem, pod njim
s^: ■ "^odra preproga ležale slive (breskve mečejo tu
^eb^^^^'- '^^'^ vsem tem pa se je bočilo bleščele modro
Sriči' ^^^"^ mrtvec na podobi so bili motno rdečkasto rjavi
[.^^^druženih državah Amerike naletiš na neko poseb-
^ov Prostem postavljajo šotore, ki v njih potem žive.
v,g^od, kjer je kak prost kotiček, smeš nekaj časa prebi-
s( ' zato je poletni oddih s kothčem in prenosnimi
'Jdnh^^ zeio poceni in zanimiv, čeprav ne tudi posebno
Pq°^^. Tudi mi smo pred Los Altosom, kjer so nas lepo
^ik^^'^^' nekem z drevjem posajenem travniku
m uživali lepoto, ki je bila okoU nas. Tu je bila
tipična plantaža z mandeljnovimi, breskovimi, slivovimi,
hruškovimi in orehovimi drevesi. Drevesa, ki so cvetela, so
bila neke vrste akacija in poprovi grmiči.
Iz Los Altosa lahko zlezeš na Mount Hamilton, kjer je
znamenita zvezdama, toda avgusta so kače klopotače
slepe, ker se levijo, zato tudi ne opozarjajo nase in človek je
v nevarnosti, da ga pičijo. To je bil razlog, da se nismo
povzpeli na Mount Hamilton.
Prelepe so nedaleč za Berkeleyem rastoče sekvoje. Neka-
tere med njimi so tako orjaške, da lahko skozi luknjo v
deblu blizu korenin pelje voz s konji. Deblo največjih
sekvoj komaj obseže štirideset mož, njihovo lubje ima
nenavaden lesk, toda še lepša in čudovitejša od tega leska
je njihova visoka starost. Domnevajo, da so bile te sekvoje
ob Kristusovem rojstvu že visoka drevesa in da so nekatere
stare prav toliko kot piramide. Kolikokrat neki se je med-
tem zemlja v San Franciscu odprla in spet zaprla? Kakšne
spremembe je medtem tu doživelo morje, kakšne zaliv?
Kaj neki jim je medtem tu medtem prišepetal veter, ki je
zdaj zapihal z Aljaske zdaj prihrumel z Japonske in s
Kitajske in ob njih naletel na oviro? Kaj vedo njihovi
vrhovi o minljivosti sveta?
Ne bi se ustavljala ob nebotičnikih in pijanih Američanih
in drugih stvareh, ki jih vsak že pozna iz stotine poročil.
Rada pa bi opozorila na lep običaj, ki vlada tu in dovoljuje
spodobnim ženskam, da se - če morejo ponoči same hoditi
- zavijejo v državno zastavo z zvezdami in barvnimi krogi.
Ce jih kak moški žali ali nadleguje, tedaj onečasti zastavo
svoje dežele in ga za to strogo kaznujejo. Za napad - tudi če
ženska ne spada med najbolj spodobne - pa so, če je nasilje
dokazano, kaznovani s petnajstimi leti ječe. Ce to stori
črnec, ga linčajo. Po San Franciscu se torej lahko precej
brezskrbno potepaš. V mrzlem podnebju - veter, ki piha tu,
ti strdi mozeg v kosteh - se moški ne spozabijo tako hitro.
Zelo grda je v San Franciscu megla. Včasih je bil pločnik,
ko sem šla ob desetih iz knjižnice, čisto moker.
»O jej, dežuje!« sem vzkliknila, ko sem prvič zagledala
mokri pločnik in pomislila na svoje bele brezpete čevlje z
gumijastimi podplati, ki sem se od njih prav tako težko
ločila kot od erike.
»Kje pa, gospodična,« je zaničljivo pripomnil neki me-
ščan »to je samo megla!«
Bila je tako vlažna, da je prodrla skozi plašča in vzbujala
občutek mokrega mraza.
NA EMPIRE STATU
V San Franciscu sem živela dva meseca, se seznanjala z
deželo in ljudmi in se smela v prekrasni knjižnici priprav-
ljati za nadaljnja potovanja, kajti človek ima od omenje-
nega bivanja v kaki deželi korist le, če se že vnaprej pri-
pravi na to, kar bo v tej deželi lahko videl, sicer vse v njej
dojema le površno in potem seveda tudi napačno sklepa.
Nazadnje sem se odločila, da odpotujem na Sendviške
otoke, se pravi na današnje Havaje, od koder bi lahko po
ovinku odpotovala v pravo kraljestvo Južnih otokov ali pa
na Japonsko.
Prvič sem doživela slovesen odhod ladje. Iz Genove sem
se bila odpeljala v dežju in temi, iz Peruja z obalno ladjo,
toda Empire State pluje po ogromnih prostranstvih Tihega
oceana in zato mu godba, medtem ko dvigajo sidro, igra
slavnostne viže. Skozi zrak so švigale papirnate kače. Lju-
dje so mahaU ah jokah, jaz pa sem se spet čisto sama peljala
v daljne kraje.
In spet v medkrovju.
Na kopnem sem - najbrž zato, ker imam nekje hišo in
vinograd - kapitalistka, ki gleda zviška na ljudstvo seveda
ne ošabno, nikakor ne, a vendar z nedvoumnim občutkom,
da je med njimi in menoj neka dobro opazna meja.
Cenim očiščene nohte in nosove, rada imam lepo vedenje,
zato neolikano bitje, pa čeprav ima določene čednosti, pri
meni ne najde pravega odmeva: na krovu pa nisem samo
socialistka, marveč naravnost ogorčena komunistka in
skrivna prevratnica. Zakaj ravnajo s človekom, ki ne more
za kratko vožnjo plačati več kot petdeset dolarjev, kot z
manjvredno živino, s tistim pa, ki lahko od svojega preobi- \
Ija plača sto petdeset dolarjev, kot z od boga postavljenim
knezom? Preprostejša postelja, preprostejša hrana, neu-
dobni ladijski prostori - vse to še razumeš, toda to, kako
ponižujoče ravnajo s potniki v medkrovju, je nekaj, kar bi
moralo biti v našem času, ko začenja dobivati ljudstvo
veljavo, prepovedano. Američani, ki se vselej ponašajo s
tem, da pri njih vlada ljudstvo, poznajo na svojih ladjah
samo prvi in tretji razred. V tretjem se seveda vozi »živina«,
v prvem pa smetana naroda.
Na našem parniku so bili ljudje strogo ločeni po barvi
kože, vsaj kar zadeva prvi razred. V njem se niso smeli
voziti ne Kitajci in ne Japonci in drugi »barvanci«, kot so
jim tu pravili, pa čeprav so bili bogati. Voziti so se morali v
tretjem, med človeškim izmečkom. V grozljivem med-
krovju sem srečala Rusinjo, ki je bila postala ameriška
državljana, a ker se je poročila s Kitajcem, se je morala
voziti v tretjem razredu, čeprav bi si lahko plačala prvega.
Poleg naju so bile tu še Japonke, Kitajke, nekaj Portugalk
(tudi rjavih, ne belih), filipinska lepotica s poltjo, podobno
posušenemu laškemu orehu, in še neko bitje, zvarjeno iz
več ras. Azijke so bile seveda vse poročene in možje so jih
obiskovali v kabini ob vsaki dnevni in nočni uri, se z njimi
glasno pogovarjali, jedli in se tu tudi preoblačili. Kot ve-
dno, sem tudi tokrat prosila, naj mi dodelijo zgornjo poste-
ljo. Z nje sva potem z Eriko opazovali življenje pod nama.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. oktober
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju $
stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 20. in 21. čl. Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega
zemljišča (Uradni list SRS, št. 20/78) in na podlagi sklepa izvršnega odbora Stavbne zemljiške skupnosti
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v
zazidalni soseski VI Žalec ter v zazidalni soseski weekend
naselje Breg pri Polzeli.
I. Zazidalna soseska VI Žalec
Na parcelah z oznakami 6, 17, 47 in 48 je predvidena gradnja individualnih hiš tip Al ~i
načrt Razvojnega centra Celje; na pare. z oznakami 18, 19, 20, 21, 22, 30 in 31 pa gradnja •
vrstnih atrijskih hiš tip At-Ž/80 - Projektivni biro GOKOP Rogaška Slatina. ]
Cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe znaša din 66,55 za m^ stavbnega
zemljišča. V ceni zemljišča nista upoštevana prispevek za spremembo namembnosti
kmetijskih zemljišč in prispevek za zaklonišče, ki ju plača investitor posebej pred izdajo j
gradbenega dovoljenja. i
Stroški za komunalno ureditev znašajo 357,37 din za m^ zemljišča. Komunalna ureditev
obsega: vodovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje, javno razsvetljavo in cestno
omrežje v asfaltni izvedbi z robniki. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi
priključek na cestno, vodovodno, kanalizacijsko in elektro omrežje. V ceni niso zajeti
stroški vseh soglasij, katere plača investitor posebej pred izdajo lokacijske odločbe.
Ponudniki morajo pred vložitvijo ponudbe vplačati varščino v znesku 30.000,00 din na
žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti št. 50750-662-245. Interesenti lahko položijo
varščino tudi pri blagajni Samoupravnih interesnih skupnosti v Žalcu, Savinska cesta dne
10. 11. 1980 in sicer 2 uri pred pričetkom licitacije, t.j. od 8. do 10. ure.
II. Zazidalna soseska weekend naselje
Breg pri Polzeli
Cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe znaša 66,55 din za m^ zemljišča. Vi
ceni zemljišča ni upoštevan prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Stroški za komunalno ureditev znašajo 164,64 din za m^ zemljišča. Komunalna ureditev'
obsega cestno omrežje v makadamski izvedbi. j
Udeleženci morajo pred vložitvijo ponudbe vplačati varščino din 15.000,00 na žiro'
račun Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec št. 50750-662-245. Varščina se lahko
položi tudi pri blagajni Samoupravnih interesnih skupnosti dne 10. 11. 1980 in sicer 2 uri |
pred pričetkom licitacije, t.j. od 8. do 10. ure. I
Prednost pri oddaji zemljišča v zazidalni soseski vveekend naselja Breg pri Polzeli pred ,
drugimi imajo:
- ponudniki, ki stanujejo v najemnem stanovanju in ne posredujejo nepremičnin, če ne ^
stanujejo v solidarnostnem stanovanju in če ne prejemajo subvencionirane stanarine,   ;
- ponudniki z manjšimi dohodki na družinskega člana pred ponudniki z večjimi j
dohodki na družinskega člana.
Ce nihče od ponudnikov ne izpolnjuje določenih pogojev, se odda zemljišče v uporabo i
za gradnjo počitniške hišice ponudniku, ki ponudi najvišjo ceno za zemljišče. i
Rok za pričetek gradnje stanovanjskih objektov in vveekend hišic je eno leto po sklenitvi ]
pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do III gradbene faze pa3|
leta po sklenitvi pogodbe. ,
Pridobitniku stavbnega zemljišča se pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo.^
odvzame, če v določenem roku ne prične z gradnjo, oziroma če v določenem roku ne
zgradi načrtovanega objekta do tretje gradbene faze.
Ponudbe se dostavijo v zapečtani ovojnici na naslov: Stavbna zemljiška skupnost:
občine Žalec. Na ovojnici mora biti oznaka »javni natečaj«. Ponudbi je priložiti potrdilo o
premoženjskem stanju in potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka interesenta in I
njegovih družinskin članov. j
Ponudnik lahko kandidira samo za eno parcelo. {
Rok za dostavo ponudb je 10. 11. 1980 do 10. ure.
Odpiranje ponudb bo dne 10. 11. 1980. Natečaj bo javen in ga bo izvajala komisija za j
izvedbo natečaja navedenega dne ob 10. uri v sejni sobi Samoupravnih interesnih 1
skupnosti občine Žalec, v Žalcu, Savinjska cesta (spodnji prostori Beogradske banke). 4
Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na javnem natečaju omenjenega dne, ostane i
natečaj odprt do 1.5. 1981 s tem, da se bo v odprtem roku opravljala ustna licitacija vsako:
prvo sredo v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Samoupravnih interesnih skupnosti občine j
Žalec. Interesenti lahko vložijo oz. pošljejo ponudbe na Stavbno zemljiško skupnost vsak i
dan. Varščino za stanovanjsko hišo v znesku din 30.000,00 oz. za vveekend hišico v'
znesku din 15.000,00 lahko nakažejo na žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti št. 50750-;
662-245 ali jo položijo pri blagajni Samoupravnih interesnih skupnosti 2 uri pred pričet-'
kom natečaja, t. j. od 8. do 10. ure. I
Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo le v primeru, če so vplačali varščino in to
dokažejo s potrdilom o plačilu pred pričetkom natečaja. j
Varščina se ob uspeli ponudbi obračuna kot delno plačilo izklicane cene, ob neuspeli]
ponudbi pa se vrne ponudniku. '
Stavbna zemljiška skupnost si pridržuje zase in za izvajalca pravico posega v zemljišče ,
- izgradnjo oziroma popravilo komunalnih naprav pod pogojem, da se po izvršitvi del ■
uredi zemljišče v prvotno stanje. Investitor je upravičen do odškodnine samo v primeru že;
urejene okolice objekta. I
Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo j
o oddaji stavbnega zemljišča. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo o oddaji zemljišča;
najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o izboru najboljšega ponudnika. Izkli-i
cano ceno mora uspeli ponudnik plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe, i
Plačilo stroškov urejanja za stanovanjske hiše je možno s kreditom. j
Prednost pri oddaji zemljišča v zazidalni soseski VI Žalec imajo:
- ponudniki brez stanovanja oziroma brez primernega stanovanja pred tistimi, k'■
stanovanje imajo, j
- mlade družine pred družinami s preskrbljenimi otroki, ,i
- borci NOB brez primernega stanovanja pred drugimi,
- ponudniki z manjšimi dohodki na družinskega člana pred tistimi z večjimi dohodki na i
družinskega člana, j
- ponudniki z večjim številom družinskih članov, zlasti nepreskrbljenih otrok pred'
ponudniki z manjšim številom družinskih članov,
- ponudniki stalno zaposleni v kraju, kjer leži stavbno zemljišče pred ponudniki iz j
oddaljenejših krajev.
Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje prednostne pogoje na :
določenem prioritetnem redu, če sprejme določeno ceno zemljišča in stroške komunalne ■
ureditve. i
Interesenti si lahko ogledajo parcelacijski načrt zazidalne soseske in tip objektov na ]
Zavodu za načrtovanje Žalec - enoti urejanje, vsak ponedeljek m sredo od 7 do 12. ure ifi i
13. do 16. ure. ;
Stavbna zemljiška skupnost \
občine Žalec i
Komisija za izvedbo javnega i
natečaja

42 - 23. oktober 1980
novi tednik - stran 19
0A, KI NAVDUŠUJE
I rt|j2u 800 gledalcev je v Mestnem parku videlo izredno
1      igro Celjanov, ki so premagali Medveščaka iz Zagreba
kolu državnega prvenstva 7:1 (2:0, 2:1, 3:0).
V"-
Predstava celjskega moštva je bila tokrat še boljša kot
fa ko so premagali Olimpijo. Igralci Medveščaka so prišli
''celj^ v popolni postavi z veterani tega športa izvrstnim
atarjem Crnkovičem, Renaudom in Zajcem. Želeli so po-
aviti slab start na račun celjske ekipe. Toda v tem niso
fLeli. 2e v prvi tretjini sta Felc in Poljanšek povedla 2:0. V
Mgi tretjini so imeli gostje nekaj časa pobudo in zmanjšali
2:1. Toda izredne kombinacije Felc-Poljanšek-Ograjen-
fli ter potem še kombinacija z igralcem manj med Felcem
^Janom, (slednji je bil najboljši igralec srečanja), zagoto-
fjo Celjanom vodstvo 4.1. V zadnji tretjini so Celjani popol-
onia nadigrali Medveščak, katerega je hujšega poraza rešil
j^vstni vratar Crnkovič.
po srečanju je trener celjskega moštva Albin Felc-Bine
povedal: »Zmaga je zaslužena. Toda mnogo bolj smo zado-
l^ljni, da so prišli na svoj račun gledalci. Njihovo priznanje
la odprti sceni je za nas največja nagrada. Istočasno pa
-poročamo, da je naš vratar Rado Komadina moral na težko
operacijo kolena, ki je popolnoma uspela. Zal pa v letošnji
;ezoni ne bo mogel pomagati ekipi v prvenstvu. Vprašljiv pa
" tudi nastop Marjana Zbontarja, ki še ni okreval. Zato nam
,g te dni priskočil na pomoč znani jugoslovanski vratar in
bivši reprezentant Tone Gale, ki se bo kmalu pojavil ob
5rečku Audiču, ki je tokrat branil odlično.«
Celjani so na lestvici četrti! Zadnjo tekmo prvega kroga
bodo igrali proti Tivoliju. V nedeljo od 17.30 uri pa bo v
Mestnem parku meddržavna tekma med Jugoslavijo in
DDR. V naši izbrani vrsti bo nastopil tudi celjski igralec
Hace Filipovič.
J. KUZMA
CELJSKI BOKS NA NOVI POTI
Pet mesecev že zelo marljivo vadijo
člani novoustanovljene boksarske
sekcije pri TVD Partizanu Celje. Obi-
skali smo njihov trening v telovadnici
društva. Trenerja Gusti Oštir in Jani
Vedra sta imela trening z 22. tekmo-
valci. Vsi so marljivo vadili in najboljši
od njih se bodo v prihodnjih dneh po-
merili na republiškem prvenstvu v
Ptuju.
To so Mladen Stojanivič, Miroljub
Djordjevič, Marjan Majcen, Rado Ni-
količ, Albin Dobnik, Muhamed Zukič,
Ante Ramljak in Roman Pavlin. Seve-
da od prvega nastopa na republiškem
prvenstvu še ne moremo pričakovati
večjega uspeha. Mnogo več pa bodo
vsi tekmovalci pokazali na reviji bok-
sa, ki bo decembra v Celju.
Predsednik Anton Maruša: »V za-
četku smo potrebovali kar pet mese-
cev, da smo lahko pričeli z vadbo. Se-
daj že gre na bolje. Največ zaslug ima
za to uprava Pedagoške gimnazije v
Celju, ki nam je dala v poletnih mese-
cih na razpolago telovadnico. In ravno
v teh mesecih smo bili najbolj aktivni.
Imamo že 56 članov, od teh pa jih stal-
no in marljivo vadi trideset. Po krat-
kem treningu srpo že v stanju, da poš-
ljemo osmerico na repubhško prven-
stvo. V prihodnjih mesecih bomo ime-
li tudi številne dvoboje z ekipami iz
Maribora, Ptuja, Hrastnika in Ljub-
ljane.«
Na posnetku stojijo od leve: trenerja
Gusti Oštir in Jani Vedra, Branislav
Jokanovič, Mato Guberac, Albin Dob-
nik, Zoran Andrič, Darko Krivec, Zelj-
ko Jelič, Rado Nikolič, Suad Zukič in
Roman Paulin. Cepijo Ante Ramljak,
Rado Nikolič, Ale Bosnič, Muhamed
Zukič, Rasim Majdanac, Velimir Me-
marovič, Mladen Stojanovič in Robi
Zakšek.
J. KUZMA
Foto: F. BOGADI
NA KRATKO
rokometašice
andraža
zmagujejo
\^ /adnji tekmi so premagale
doma Radgono 17:11 (9:8). Strel-
ke: Plaskan 8. M. Bršek .3, Jelen
3, R. Bršek. Blatnik. Blagotinšek
m Ažnik po enega.
ZOFKA BLAGOTINŠEK
izbor najboljših
športnikov
Čeprav je do konca leta še več
kot dva meseca pa se v Celju že
pripravljajo na izbor najboljše-
ga celjskega športnika in šport-
nice. Zaključna prireditev, ki jo
pripravljajo TKS, ZTKO in NT
-RC, bo predvidoma 14. decem-
bra v hali Golovec.
TV
tomažič - sivka
prvaka
v Celju se je končalo medob-
činsko prvenstvo v dvojicah, na
katerem so največ uspeha poželi
predstavniki KK Celja in KK Šo-
štanja. Zmagala je dvojica Celja
Sivka - Tomažič, ki je podrla
3471 kegljev. Sledijo Celje (Go-
bec - Grilanc) 3431, Šoštanj (Kri-
žovnik - Rajšter) 3399, Celje
iŠrot - Vanovšek) 3382, Šoštanj
iFidej - Satler) 3366, Kovinar
'Zore - Cmok) 3335, Aero (Na-
reks - Urh) 3329 kegljev itd.
manj uspeha v
območni ligi
v vzhodni nogometni bgi je
^'kroj izgubil v gosteh proti Fu-
iinarju 1:2 in Unior proti Dravi
"'3, le domači derbi med Ste-
'''arjem in Savinjsko se je kon-
/^a lestvici je Elkroj tretji,
tnior peti, Savinjska sedma in
*^*klar osmi. V prihodnjem ko-
^ 'grajo Elkroj - Pragersko.
Kovinar - Steklar, Savinjska -
"■"ava in Unior - Fužinar.
^VA in lojzka
^f^vakinji
^ ^ ^ Trbovljah je bilo republiško
, ^Sljaško prvenstvo v dvojicah,
"-^^ sta naslov prvaka osvojili
Celja Eva Ludvik in Lojz-
1"' Bajde. ki sta podrli 873 keg-
»H^ Tretje mesto sta osvojili Ma-
Urh in Janja Marine.
^^a para v finalu
.^^a kegljišču Ingrada v Celju
^, ""<> polfinalno republiško pr-
^•"■i^^lvd v igri dvojic. Zmagala
^'■»'tJstavnika Gradisa Zde-
Kačič (sicer ?.alčan( s
,^ '■   kejjiji   pred   Radensko
^'■'■^aj - Drvarič) 1782 in celj-
■^'vojico Sivka - Tomažič
1751 kegljev. I>ep uspeh je dose-
gel tudi par Šoštanja (Martin
Rajšter in Vlado Križovnik) z
osmim mestom in rezultatom
1716 kegljev. Tretji par Grilanc
- Nareks sta bila slabša in se
nista uvrstila med najboljšo
dvanajsterico, ki se bo v finalu
pomerila za končni naslov pr-
vaka.
visoka zmaga
rudarja
Končno so se prebudili tudi
nogometaši drugoligaškega moš-
tva Rudarja iz Velenja, ki so do-
ma prePiagali Bosno iz Kaknja z
6:0. Velenjčani so na lestvici
osmi in imajo 10 točk.
mujič »premagal«
ilirijo
v republiški ligi so nogometa-
ši Kladivarja osvojili nov par
točk. Doma so premagali Ilirijo
iz Ljubljane 5:2 (2:2). Za uspeh je
najbolj zaslužen Mujič, ki je do-
segel tri zadetke in pripravil še
enega, katerega je dosegel Na-
prudnik. Petega je dodal Koko-
tec. Ekipa Šmartnega je gosto-
vala v Lendavi in izgubila 2:4.
Na lestvici je Šmartno drugo,
Kladivar pa osmi. V prihod-
njem kolu igra Kladivar v go-
steh proti Lendavi, Šmartno pa
doma proti Muri.
poraz v prvem
kolu
Odbojkarice Golovca so v
prvem kolu morale priznati pre-
moč ekipi Gorij. ki je zmagala v
Celju z rezultatom 3:1. Omeniti
pa velja, da je od lanske članske
ekipe igrala le Metka Lesjak.
Ostale so mladinke: Leban. Zun-
ter. A. in M. Meh. Koštomaj.
Kranjc, Jankovič. Pahič. Založ-
nik. Rajniš in Stisovič. V drugem
kolu bodo igralke Golovca gosto-
vale v Mariboru proti Braniku.
aškerčeva
prevzela vodstvo
.\a občinskem prvenstvu v
malem nogometu so bili v 22.
kolu doseženi naslednji rezulta-
ti: Škorpioni - Aškerčeva 0:14,
Penal - Golovec 3:1, Celeia - Ga-
berje 50 5:25, Gaberje 39 - Obrt-
nik 3:4, Otok - Skavti 4:5, Grofi-
ja - Azuri 6:4 in Vitezi - JLA 5:0.
Na lestvici so vodstvo prevze-
li igralci Aškerčeve, ki imajo
enako število točk 36 kot ekipa
Gaberja 50. Tretji in četrti so
Skavti ter Grofija 29, sledijo pa
Vitezi 23, Panel 22, Azuri 21 itd.
ii. motohov
memorial
Nogometna sekcija Grofija bo
priredila v soboto dopoldne ob 9.
uri na Skalni kleti v Celju drugi
memorialni turnir v malem no-
gometu v spomin na Branka Mo-
toha, prerano umrlega nogome-
taša in hokejista Celja.
nov rekord
fermetinove
v Velenju je bilo prvo kolo
plavalnega mnogoboja za vse
starostne kategorije plavalcev
Slovenije. Celjski plavalci Nep-
tuna so dosegli lep uspeh in pre-
magali domače plavalce Vele-
nja. Najboljši rezultat je dose-
gla pionirka Neptuna Tanja Fer-
metin. ki je v svoji starostni
skupini dosegla nov državni re-
kord v plavanju na^SO metrov
prsno z rezultatom 49 sekund in
12 stotink. Zmagali so še Mojca
Anderle, Judita Tkavc in Dejan
Tešovič.    ,    ;
pešec med
zmagovalci
v Rogaški Slatini je bilo letoš-
nje republiško delavsko šahov-
sko prvenstvo na katerem je tek-
movalo 114 šahistov. Zmagala je
trojka med katero je tudi celjski
šahist Franc Pešec, ki je v deve-
tih kolih zbrala sedem in pol toč-
ke. V isti konkurenci je Jano
Bervar osvojil sedmo mesto s še-
stimi točkami.
J. KUZMA
unior in vlado
keber!
v Slovenskih Konjicah je bilo
v počastitev občinskega prazni-
ka izvedeno tekmovanje z voja-
ško puško na 100 metrov leže od
200 možnih. Nastopilo je kar 9
ekip in 46 posameznikov. Vrstni
red ekip: SD »L'NIOR< 661, SD
TONE MELIVA« 655, »LIP« 632
krogov itd.
.Med posamezniki je zmagal
Vladimir Reber z odličnim re-
zultatom 183 krogov, kar je nov
občinski rekord in le 2 kroga
manj od veljavnega jugoslovan-
skega rekorda. Drugi je bil
Franc Kadivnik 176, sledijo: Ka-
rel Podgrajšek 169, Alojz Ix>jeii
166, Franc Kos 166 krogov in
ostali. Najboljše ekipe in posa-
mezniki so prejeli lepa prizna-
nja. Doseženi rezultati pričajo,
da Konjičani dobro delajo in
verjetno bomo še veliko pohval-
nega slišali od njih.
TONE JAGER
zmaga kadetov
žalca
Kadeti Žalca so gostovali na
Polzeli in premagali sovrstnike
Lastovke 5:3. Strelci za Žalec Vr-
stovšek 3 in Slagar 2 ter za La-
stovko Ograjenšek 2 in Jelen 1.^
Po 6. kolu vodijo brez poraza
mladinci Velenja 12 točk, sledijo
Kladivar 10. Vransko 8. Žalec 6.
Šmartno 5, Šoštanj 4. Opekar in
Gradbenik po 3 ter Elkroj brez
točk. J02E GROBELNIK
rokomet
POPREČNA IGRA AERA
Celjani komaj premagali Inles 20:18
Rokometaši Aera Celja so
tokrat igrali doma v športni
dvorani Golovec proti Inlesu
iz Ribnice. Žal smo videli po-
prečno igro v kateri bi lahko
gostje celo presenetili Celja-
ne in »odnesli« točko ali celo
obe!
Kljub stalnemu vodstvu
domače ekipe so gostje v 50.
minuti rezultat izenačili na
15:15. V tem času so domači-
ni zaigrali slabo zlasti v
obrambi in le odličnemu To-
miču se imajo zahvaliti, da si
gostje niso zagotovili pre-
dnosti. Tomič je namreč
obranil štiri sedmerke, eno
pa njegov kolega Pušnik.
Poleg slabe igre v obrambi
pa so Celjani v napadu prika-
zali igro brez taktičnih zami-
sli in vse preveč statično. Še
dobro, da sta ob koncu neko-
liko bolj aktivno zaigrala
Stanko Anderluh in Dušan
Božič, ki sta bila tudi naj-
boljša strelca v celjskem
moštvu.
S takšno igro bodo Celjani
v soboto težko osvojih točki
v Zagrebu proti istoimenski
ekipi. Na lestvici so drugi ter
zaostajajo za Rovinjem za
dve točki. Strelci proti Inle-
su so bili Anderluh 11, Božič
5, Razgor 4 in Jovak 1.
V II. zvezni ligi so igralke
Velenja zmagale v Djako-
vem 10:7 in obdržale peto
mesto na lestvici. V prihod-
njem kolu igrajo doma proti
Novemu mestu.
Šoštanj je v republiški ligi
uspel premagati Jelovico
20:13, Aero pa Usnjarja
19:18. Minerva je uspela v Tr-
žiču proti Peku 24:22. Vod-
stvo so prevzeli Šoštanjčani,
ki imajo 12 točk, Minerva je s
točko manj četrta in Aero s
štirimi točkami enajsti. V
prihodnjem kolu igrajo Aero
- Jelovica, Prule - Šoštanj in
Minerva - Branik.
J. KUZMA.
karte za
košarko
V soboto, 25. oktobra
ob 18.30 bo v hali Golovec
tekma 1. kola I. B zv. lige
med KK LIBELA-ME-
TALAC Valjevo (bivši
član I. zv. lige)! Predpro-
daja permanentnih kart
od petka dalje v turistični
poslovalnici TTG Celje.
Cena za vse prvenstvene
tekme 300 din!
PRED VELIKIM
FINALOM
Ob koncu tega tedna bo
Celje ponovno prizorišče po-
membnega košarkaškega
dogodka. Na programu bo
republiško pokalno prven-
stvo kadetov, v katerega so
se prebili tudi mladi igralci
Libele. Pod vodstvom tre-
nerja prof. Rudija Jeriča so
Celjani doma premagali eki-
po KK Maribor z 87:80
(45:41). Gc^stje so v prvem
polčasu vodili s sedmimi ko-
ši. Potem je prišlo 5 minut
odlične igre Libele, ki so si
priigrali prednost kar 20. ko-
šev, kar je odločilo srečanje.
Pri Libeli so bili najboljši -
Cencelj 31, Polutnik in Turk
po 13 košev. Sedaj čaka mla-
de kadete Libele borba za
naslov republiškega prvaka,
kjer se bodo srečali z Ilirijo
in Novim mestom.
K. JUG
DESETIČ ŠAHOVSKA IGRA
Za nami je že deveta šahovska igra v letošnjem letu.
Tokrat je nagrade prispevala Tovarna stekla Straža, ki letos
slavi 120-letnico obstoja. Srečneže, ki so tudi tokrat sodelo-
vali v naši igri, je izžrebal šahist Drago Kristan, sicer zapo-
slen v Gorenju v Velenju.
Nagrade prejmejo:
1. nagrado: ANICA VERK, Zoisova 1, Celje,
2. nagrado: DAVOR DOLENC, Skapinova 3'7, Nova vas,
Celje in
3. nagrado: ALENKA VIRANT, Ul. XIV. divizije 56. Ro-'
gaška Slatina.
Čestitamo!
Vsi lahko nagrade dvignejo v pisarni naše redakcije z
ustreznim osebnim potrdilom (osebna legitimacija)!
TV,
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23. okt^^^

GRADISOVIH

Petintrideset let - skoraj polovico človeškega življenja. Na dan 4. oktobra 1945, takorekoč sredi veselih!
dni svobode, štejejo za rojstni dan GRADISA. Domovina je bila porušena, gradbeništvo pa je imelo le
gole roke, kramp in lopato. Začeti je bilo treba znova...
GRADISU je bila zaupana kapitalna gradnja. Zrasli so giganti prve petletke: Litostroj, Kidričevo, TE
Šoštanj, HE Moste, Medvode, Železarna Jesenice, Dravske elektrarne. Kdo bi vse naštel?  .
Prišlo je leto 1950. Na gradbišču v Šoštanju je bil januarja izvoljen prvi delavski svet. S tem so delavci]
GRADISA prevzeli oblast v svoje roke. Začelo se je novo obdobje, v katerem se je GRADIŠ razvil v drugo!
največje podjetje v Jugoslaviji. Toda njegova moč ni v velikosti, temveč v uspehih. Delavci GRADISA sov
35 letih zgradili 4500 raznih objektov, med njimi 25 velikih energetskih objektov vključno z atomskd
elektrarno v Krškem, 150 velikih industrijskih kompleksov, 200 kilometrov cest, preko 80 velikih mostow
in viaduktov in 400 manjših mostov, preko 1500 metrov operativne obale, 2200 stanovanj, šole, turistična
naselja, zdravilišča... 4
Tudi delež temeljne organizacije Gradbena enota Celje je velik vtem dolg^em spisku zgrajenih
objektov. Poudariti je treba predvsem izgradnjo vseh štirih faz termoelektrarne Šoštanj, stanovanjske
izgradnje v Velenju in Celju, industrijske objekte v celotni celjski regiji, veliko je bilo zgrajenih šol,
upravnih zgradb m drugih javnih objektov. Eden od njih, ki so jih zgradili GRADISOVI delavci, je tudi
telekomunikacijski center na Golovcu v Celju.
Sicer pa GRADIŠ gradi tudi v tujini. Postavil je več objektov v Zvezni republiki Nemčiji, industrijske
objekte v Avstriji, Franciji, Libiji, sedaj pa gradi večji most v Amari v Iraku. To je samo del pomembnih
objektov, ki jih je GRADIŠ gradil ali jih še gradi v tujini.
Za svoje delo je GRADIŠ prejel vrsto visokih priznanj za vzorno in kvalitetno delo zgrajenih objektov.
Tudi v tujini močno cenijo njegovo delo. O tem priča tudi dejstvo, da vrednost GRADISOVIH del v tujini
stalno narašča m da se je število zaposlenih v tujini povečalo za 50%.
GRADIŠ je vseskozi veljal za barometer slovenskega gradbeništva.
Tudi po podatkih Gospodarske zbornice SRS sodi med osem naj-
boljših organizacij združenega dela, o čemer seveda pričajo ugodni
rezultati poslovanja. Lani je na primer GRADIŠ ustvaril 7,3 milijarde
celotnega prihodka, kar predstavlja 13,5% celotnega prihodka slo-
venskega gradbeništva. Ob tem pa velja poudariti, da dosega GRA-
DIŠ 6 do 10% višjo produktivnost kot gradbeništvo Slovenije, ob tem
pa ima 4 do 5% nižje osebne dohodke. Taka stabilizacijska politika
se kaže tudi iz podatkov, da je GRADIŠ v zadnjem času investiral iz
svojih skladov 80% investicijskih vrednosti.
Skozi vsa desetletja posvečaju v GRADISU veliko skrb tudi izobra-
ževanju svojih kadrov. Da so dosegli ustrezno strokovno raven zapo-
slenih so leta 1960 ustanovili lasten izobraževalni center.
Gradbena enota GRADISA v Celju bo v svojem nadaljnjem razvoju
vse bolj težila k industrializaciji delovnih postopkov, razvijanju spe-
cializiranih dejavnosti proizvodnega procesa in v zvezi s tem k
zaposlovanju ustreznega kvalificiranega kadra. Delavci temeljne or-
ganizacije menijo, da je v interesu širše družbene skupnosti, v
interesu razvoja gradbeništva, predvsem pa v interesu delovne in
temeljne organizacije, da postopoma industrializirajo del svoje de-
javnosti pri izvajanju betonskih konstrukcij na eni strani, na drugi
strani pa vse bolj razvijajo specializirane dejavnosti pri finalizaciji
objektov. Tako bodo ustvarili ugodnejše delovne pogoje delavcev,
predvsem pa bistveno povečali produktivnost. Močno bodo angaži-
rali svoje znanje.
^/>^23. oktober 1980
\^-----
NOVI TEDNIK - stran 21
novost v tkanini, tozd veleprodaja
VSE ZA ZADOVOUSTVO POTROŠNIKA
Nova skladiščna hala s 3200     površine bo odprta za 29. november
To/-d Veleprodaja v celjski
fkanini bo kmalu •.zadihala« v
^ovih. sodobnih in dobro
opremljenih prostorih, ki jih
gradijo na Lavi v neposredni
[bližini Elektrosignala. Gre za
y(;č]o stavbo, ki bo imela kar
3200 kvadratnih metrov površi-
ne. Bolj kot vse to pa je po-
membno, kaj v tej zgradbi bo!
2c zdaj lahko zapišemo, da
Tozd Veleprodaja pripravlja pri-
jetno presenečenje za potroš-
niki-
primarna funkcija v novih
prostorih bo distribucija blaga
ria velikol Sedanji prostori ne
zadoščajo več in zato se je Tka-
nina, tozd Veleprodaja, odločila
za novogradnjo, ki pa se je žal
nekoliko zavlekla zaradi začet-
nih lokacijskih probiemov. V
novi stavbi bosta pravzaprav
dva dela:
na 1000 kvadratnih metrih bo
servis,
na 2200 kvadratnih metrih pa
skladišča, kamor bodo preselili
del asortimenta iz sedanjih skla-
dišč na Teharski cesti.
RAZREZOVALNICA
TALNIH OBLOG
Vsi, ki so SI opremljali stano-
vanja s talnimi oblogami, so se
znašli pred težavami in proble-
mi, kako talno oblogo v večji
meri odrezati. Za manjše mere
so po trgovinah imeli primerne
stroje, za večje pa samo v Ljub-
ljani, tam pa je bilo treba čakati,
včasih tudi dalj časa. Kmalu te-
ga ne bo več, saj tozd Velepro-
daja prav na površ-ni 1000 m^
pripravlja prav to, kar pogreša-
mo. V razrezovalnici bosta dva
velika silosa in v vsakem izmed
njih po 65 bal različnih talnih
oblog. Tako bo izbira talnih
oblog resnično velika, saj bo
možno izbirati med kar 130 ra-
zličnimi talnimi oblogami. Ob
silosih bo tudi kompjuter, pre-
ko katerega se bo dalo vsako
jutro sprogramirati, kateri barv-
ni odtenki se bodo določeni dan
rezali. Ko bo določena rola priš-
la na pozicijo za rezanje bodo
stroj ustavili in z merili zazna-
movali, kakšen kos želijo odre-
zati. Pred silosom bo rezalni
stroj in s pritiskom na gumb bo
talna obloga v željeni meri odre-
zana pod pravim kotom. Zraven
bo še mera 8x4 metre, kjer bo
na željo strank možno talno
oblogo tudi zarobitil Takšnega
servisa v Celju ni!
Poleg dveh silosov, v katerih
bo 130 različnih rol, bo še večji
skladiščni silos, v katerega bo-
do posamezne role vlagali z vili-
čarjem. Obljubljajo, da bo na za-
logi vedno dovolj različnih
oblog.
Izvajalec objekta je celjski In-
grad, investicija je nekaj čez
šest milijard, glavni silos in ra-
zrezovalni stroj pg sta delo Stro-
jeteksa iz Varaždina.
Silos je visok 5 in globok 7
metrov, notri je že omenjenih 65
rol v dveh širinah štiri in pet
metrov.
V prvi fazi bodo na dan spo-
sobni nuditi okoli 80 kuponov!
Glavni dobavitelj talnih oblog
je TEKSTILNI KOMBINAT
GNJILANE, ki je v ta namen
tudi združeval sredstva!
In kako bo potrošnik vedel,
kaj imajo v Tkanini, tozd Vele-
prodaja na zalogi?
Kompletne kolekcije bodo v
manjšem obsegu razstavljene in
označene po trgovinah. Kupec
se bo tako odločil, kaj bo kupil,
naročil in takoj dobil!
KAJ BO V SKLADIŠČIH?
V sosednjem, večjem prosto-
ra, ki bo meril 2200 m-, bo skla-
dišče in v njem velika izbira:
zaves,
prešitih odej,
posteljne konfekcije,
dekorative in
tudi tapet, kar bo nov pro-
gram prodaje in dopolnjuje ce-
lotno ponudbo. Poskrbljeno bo
tudi za dostavo, zraven skladišč
pa bodo ustrezne površine par-
kirnih prostorov. V naslednjih
letih se bo Tkanina na tisti loka-
ciji še širila z novimi prostori.
Trenutno je v Jugoslaviji 52
takšnih grosistov, kot je Tkani-
na, tozd Veleprodaja! Letos se
bo promet v primerjavi z lan-
skim letom povečal za kar 32
odstotkov!
Otvoritev novega objekta
Tkanine, tozd Veleprodaja, bo
predvidoma za Dan republike,
29. novembra!
nova pridobitev polzele
DOBRA POTEZA SAVINJSKEGA MAGAZINA
Blagovnico bodo odprli še letos
v mesecu decembru bodo na Polzeli
bogatejši še za eno pridobitev. Do takrat
bo namreč zgrajena blagovnica Savinj-
skega magazina, ki jo v kraju zares po-
trebujejo. Sploh še, če vemo, da pride
povprečno na prebivalca najmanj pro-
dajnih površin trenutno prav na Polzeli.
Takoj za Polzelo je Prebold in tako ni
naključje, če Savinjski magazin v na-
slednjem srednjeročnem obdobju načr-
tuje tudi gradnjo blagovnice v Prebol-
du. Zaenkrat pa ostanimo kar pri polzel-
ski pridobitvi.
Blagovnica bo merila dva tisoč kva-
dratnih metrov, od tega pa bo tisoč kva-
dratnih metrov prodajnih površin. Pre-
cej prostora bo namenjeno tudi gostin-
stvu, saj je znano, da je tudi z gostin-
stvom, na Polzeli pravi križ. V gostin-
skem delu bo kar okrog sto sedežev, to
pa za takšen kraj, kot je Polzela, že nekaj
pomeni. V blagovnici na Polzeli bo za-
poslenih 65 delavcev, vrednost, naložbe
pa znaša okrog 50 milijonov dinarjev.
Danes je tudi jasno, da brez kredita Beo-
gradske banke ne bi šlo.
OD SADJA DO GOSPODINJSKIH
POTREBŠČIN
•Najbolj zanimiv bo seveda odgovor,
•^aj vse bo mogoče kupiti v blagovnici
Savinjskega magazina na Polzeli. Prav-
zaprav vse, kar doma vsak trenutek po-
trebujemo. Od sadja in zelenjave, mle-
'^a, mlečnih izdelkov, mesa, kruha in
gospodinjskih potrebščin do časopisov
-'n knjig. Precej prodajnih površin bodo
•namenili tekstilnemu blagu, konfekciji.
čevljem in pleteninam. Sicer pa bodo
prodajali tudi športne potrebščine, glas-
bila, akustične aparate, ure, nakit, ko-
zmetiko, steklo, porcelan, keramiko, po,-
sodo... V gostišču bo tudi restavracija s
kuhinjo. V Savinjskem magazinu pravi-
jo, da je tržna analiza pokazala nujnost
izgradnje osrednjega maloprodajnega
objekta na Polzeli in da je gradnja bla-
govnice tržno in ekonomsko upravi-
čena.
KUPCI TUDI IZ DRUGIH KRAJEV
Polzelska krajevna skupnost šteje že
nekaj manj kot štiri tisoč prebivalcev. V
blagovnico na Polzelo bodo hodili naku-
povat tudi ljudje iz okoliških krajev. Po-
membna prednost bo tudi ta, da bo v
sklopu novega objekta banka. Zapisati
je treba tudi to, da bodo z otvoritvijo
polzelske blagovnice prekinili s prodajo
na nekaterih drugih mestih. Znano je,
da je nekaj trgovskih lokalov povsem
neprimernih.
TUDI DISKONTNA PRODAJA
Način prodaje bo samopostrežen, del
prodaje bo klasičen, poleg tega pa bo tu
tudi diskontna_ in kataloška prodaja.
Pred blagovnico bo okrog sto parkirišč
za osebna vozila. V Savinjskem magazi-
nu načrtujejo, da bo letni promet znašal
osemdeset milijonov dinarjev.
DECEMBRA NA SVIDENJE V
NOVI BLAGOVNICI
SAVINJSKEGA MAGAZINA V
ŽALCU
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42 - 23.


42
^ 23. oktober 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
utrinki s poti po skandinaviji
SAGA O
SKANDINAVIJI
Nordijska narodna pripo-
vedka z bajeslovno vsebino
ali kot jim oni pravijo »sa-
ga«, pripoveduje o nastanku
Skandinavskega polotoka
takole:
Ko je bog ustvarjal zemljo,
se je le za nekoliko trenut-
kov zamislil, pa to že ni bilo
dobro. Strahovit šum in bob-
nenje sta ga takoj osvestila,
saj je padla v morje ogromna
kamenita gmota. Sam vladar
podzemlja satan, je izkoristil
božjo nepazljivost in vrgel
gmoto tja. Mnogoštevilne
skale so se. dvigale iz mor-
skih globin visoko pod nebo,
vse gole in sive, da jih je bilo
žalostno pogledati. Ko je bog
videl to pusto skalovje, se
mu je pokrajina zasmilila,
vzel je plodno zemljo, ki mu
je še ostala in je pričel z njo
posipavati gola tla. Vendar
mu je plodne zemlje, ki jo je
posipaval od juga proti seve-
ru, vse bolj primanjkovalo in
za skrajni sever mu jo je v
celoti zmanjkalo. Kljub te-
mu, da je bog preklel satana,
je njegovo delo le ostalo. Da
bi ljudje v teh pustih krajih
ne pomrli od lakote, je uka-
zal ribam, da se namnože v
velikih količinah v okoliških
morjih. Na visokih snežnih
planinah je ustvaril živali -
pol krave, pol jelene, ki so
ljudi hranile z mlekom in
mesom in katerih koža je
služila ljudem za obleko in
obutev.
Ta saga zelo verno opisuje
prirodo Skandinavije, katere
sverozahodni del je Norve-
ška. V gospodarskem smislu
smatramo Norveško za rela-
tivno razvito industrijsko-
agrarno državo v kateri je ze-
lo razvito gozdarstvo, po-
morstvo in ribolov. Indu-
strijski razvoj je pogojen z
bogatimi ležišči železove ru-
de, niklja, molibdena in ba-
kra. Manjka jim premoga, ki
ga sicer kopljejo na oddalje-
nih Spitzbergih in ga preva-
žajo v državo. V veliki meri
pa se poslužujejo električne
energije, ki je imajo zavoljo
obilice vode na pretek. Po
porabi električne energije na
prebivalca prednjačijo v sve-
tu. Zadnje obdobje pa je uvr-
stilo Norveško tudi med važ-
ne proizvajalce nafte, danes
tako dragega in dragocenega
vira energije. V norveških
ozemeljskih vodah Atlantika
so navrtali velika ležišča naf-
te, ki jo zelo izdatno črpajo.
Težka nesreča, ki se je zgodi-
la na pomlad, ko se je potopi-
la črpalna plošča s hotelom
vred, nam je še ostala v spo-
minu.
Norveška je iz treh strani
obdana z morji, zato ni na-
klučje, da so se že v davnini
bavili s pomorstvom. Norve-
ška trgovska mornarica je
izredno močna in je menda
na tretjem mestu v svetov-
nem merilu, prav tako imajo
izredno razvito ladjedelni-
ško industrijo.
Prvo mesto, v katerem
smo se ustavili na Norve-
škem je bilo mestece Karas-
jok ob istoimenski reki, kjer
je bilo v času II. svetovne
vojne zloglasno koncentra-
cijsko taborišče v katerem je
bilo tudi dosti Jugoslova-
nov. Naš vodič Franjo je ku-
pil lep šopek cvetja, ki smo
ga položili na grob 150 jugo-
slovanskih žrtev, ki so tu, da-
leč od domovine dali svoja
življenja za naš lepši jutri.
Skupina je na grobu zapela
našo himno in žalostinko
Gozdič je že zelen. Spomin-
sko obeležje je skromno, ka-
kor so nasploh skromna vsa
grobišča na Norveškem. Na
granitno skalo je vzidana
spominska plošča v srbohr-
vaščini in norveščini. Lepe
breze obdajajo skalo, ves
prostor pa je obdan z lično
leseno ograjo. Napis na plo-
šči se glasi:
PIŠB: 7
ERNEST REČNIK ,
RIBIŠKE
VESTI
Izvršni odbor RD Celje
je pretekli teden sklenil,
da se zmanjša število ri-
bolovnih dni za lov belic
na Smartinskem jezeru
od sedanjega neomejene-
ga števila na 50 ribolov-
nih dni v eni ribolovni se-
zoni.
••••
Sprejem novih članov
se vrši do 15. 11. 1980.
Prošnje oddajte v pisarni
RD Celje, Čopova ul. 19.
1	2	3	4	5			6	7	8		1 •<
11						12					
13					14		m	15			
16			•	17			18		19		
■JO		•	21					2 2	•	23   ■	
24		25		•	26				27	1-1	M
	28			29	•	30					
		31			32	•	33			34	
	.35					36	•	37			3?
39			40				41		!•	42	
43		44	a	45				•	46		
47			48		49			50			
51				52			53				
54							55				
Vodoravno: 1. smer projektirane ceste, 6. sloj, na"prii
usedlina, 11. delavec v livarni, 12. stenska slikarija, 13. in
ski verski poglavar, 15. v armadi, skupina častnikov
strokovno obdeluje komandantove odločitve, 16. mik.-
obdobje brez dežja, 19. glina, ilovica, 20. Avbelj ViktorI
ime za planet Venero, ko jo vidimo zahodno od sonca
površinska mera, 24. vzdevek pevke Marjetke Falk, 20
dniški prisednik. 28. konec dirke, 30. volnena tkani«
grobe preje z vpredenimi barvnimi kosmiči, 31. očka,!
zimskošportno središče na Pohorju, 35. mesto na stari B
(Minosova palača), 37. nizka apnenska planota v zahoj
Sloveniji, 39. enaka soglasnika, 40. nespretnež, 42. Vrr
Olga, 43. potočna žival, 45. dosežena višina vode, gladina
sanje, 47. eno od imen za dušik, 49. nakdanji odličen špai*
tenisač. 50. neveselo razpoloženje, 53. skupina devetih^
cev, 54. prijeten vonj. 55. ime celjske gledališke i|i*
Kumrove;
Navpično: 1. fevdalni podložnik, 2. slovenski teni-'
interpret italijanske romantične opere (Josip, 1890-195-
Ober, 4. čebelja tvorba. 5. švicarsko zimskošportno sred
6. Philipp Reis, 7. gradbeni material, 8. mesto v sev
Italiji, znano po penečih vinih, 9. veličina v matems-
podana z eno samo številčno vrednostjo, 10. tabor:-
kamp, 12. pripadnik skrajno agresivno nacionalistič:
gibanja, 14. zemljin naravni satelit, 18. makedonska re'
cionarka (Vera), 21. angleški kemik in fizik, utemel
atomske teorije (John), 22, prebivalka nekdanje Asirijf
strupen plin z ostrim vonjem, 27. prizorišče v gledališki'
letni čas, 32. prid, 34. prebivalec kubanskega glavnega
sta, 35. kvazisteralni radijski vir, ki ga po obsegu ne mof'^
razlikovati od zvezd, 36. nočna ptica, 38. v komorni in^[!
stralni glasbi, oblika skladbe za 1-2 instrumenta, 39. <^3'
niča za vraževerne, 31. mineralna voda iz Rogaške Sla'
44. bicikel, 46. zimskošportni rekvizit, 48. ime pevca Jo'''
50. zvok, 52. avtomobilska oznaka Sarajeva.
REŠITEV IZ KRIŽANKE, OBJAVLJENE V
PREJŠNJI ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno PREŠEREN, VRAČILO, RARITETA,^
MOSOM, UDAR, VA, AREA, SAPA. SER, TIPIKE. SJJj
VERA NIKOLIč, DEKAN, ATAMAN, DUR, ABEL, TJ^
EK, RAJA, KALAHARI, PLANINEC, ANATEMA,
NICA.
RIBIŠKA SREČA
Pretekli teden je lovil ribe Dušan Pur v
jezeru Presarje. Potem, ko je že precej časa
namakal trnek se mu je nasmehnila sreča.
Prijel je sulec dolg 75 cm, ki je tehtal 3,65 kg.
T. TAVČAR
društvo za mednarodni jezik
»UPAJOČI«
SO PRETIHI
V Celju ovija Društvo za medna- {
rodni jezik esperanto še vedno ne-
kaj skrivnostnega. Pa so s svojim
delom pričeli že leta 1924, še bolj
organizirano pa po drugi svetovni
vojni, v svobodi, za katero so pre-
lili kri tudi številni esperantisti.
Danes ima celjsko društvo (v re-
giji je samo še društvo v Rogaški
Slatini) 50 članov. Uradno. Sicer jih
je kakih 250. V povojnih letih je
tečaje esperanta v Celju obiskovalo
preko 1000 ljudi, največ pa zadnja
leta. Lani so pričeli z esperantom v
klubih OZN in zahteve so kmalu
prerasle zmogljivosti. Usposoblje-
nih voditeljev tečajev je bilo bolj
malo. Pomagali so si z mladimi,
med katerimi je tudi vedno večje
zanimanje za mednarodni jezik. Je-
zik, ki ga odlikuje enostavnost, je-
zik, ki povezuje vse narode in ne
daje prednosti nobenemu, niti ni-
kogar ne zapostavlja, ki je dobra
podlaga za učenje drugih jezikov,
ki omogoča sporazumevanje na
vseh področjih, ki krepi prija-
teljstvo, razumevanje in strpnost
ne glede na spol, raso, jezik ali na-
rod, ki je konkretna pot k premago-
vanju takih in drugačnih meja in
vodi k mednarodnemu sodelova-
nju in miru...
Zaradi vseh teh prednosti tudi
pri nas vse bolj resno razmišljamo,
da ga bomo uvedli kot pripravljalni
jezik v tretje in četrte razrede os-
novnih šol. Drugo leto, tam, kjer
bodo pogoji. Letos pa se bo mogo-
če učiti esperanto v tečajih. Kdor si
to želi, lahko sporoči svoj namen
društvu, ki ima svoje prostore na
Šlandrovem trgu 7, lahko pa kar
pride tja med 18. in 19. uro ob sre-
dah. Kdor želi, se lahko vključi tudi
v dopisni tečaj.
Pa še nekaj o organizaciji. Celj-
sko društvo ima odbor in lahko bi
rekli, dednega predsednika. Franjo
Kleč je namreč predsednik že od
leta 1955. So člani Zveze kulturnih
organizacij celjske občine in seve-
da republiške zveze esperantistov,
ki pa se spet vključuje v jugoslo-
vansko zvezo. Tudi pri njih je uve-
ljavljen samoupravni delegatski si-
stem, celotno gibanje pa je v skladu
s politiko neuvrščenosti. Esperan-
tisti so tudi mednarodno dobro or-
ganizirani. Od tega imajo poleg
ostalega čisto praktično korist vsi
posamezniki. Esperantisti namreč
objavljajo »Letno knjigo«, v kateri
so objavljena imena glavnih dele-
gatov iz 80 držav. Kdor želi v tujino,
napiše delegatu dopisnico, ta pa
mu je dolžan odgovoriti in mu po-
magati.
Veliko bi še lahko povedali o
esperantistih, tako veliko, kot je ve-
lika njihova vloga pri mednaro-
dnem sodelovanju. Pa saj že ime
samo veliko pove. Esperanto - upa-
joči.
•    MILENA B.-POKLIC
TIK MINNE OM JUGOSLAVIŠKE KRIGSFANGER SOM MISTET LIVET I KARAS-
JOK UNDER KRIGEN 1940-1945 OG SOM VAR GRAVLAGT HER
U SPOMEN JUGOSLOVENSKIM INTERNIRCIMA, KOJI SU IZGUBILI 2IVOT U
KARASOKU ZA VREME RATA 1940-1945 I KOJI SU OVDE BILI SAHRANJENI!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozine, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ^ale«;^
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej«;'^'
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopa^'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljublja^^
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din. polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. St
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.